Doioiijskci Novico izlitijajo vsiiK »Vh-tek; ako ; : je tli (iai! ]>raztiik. dan poprej. ; ;
(^enu jim jo za ceio leto (od ajirila do aprila) ;î li, zu poi lern 1*50 Iv. Nurociiiiia za Noiiiřijo, Bosno in (irtigt! evropske države znaša !{'.')(► K, za Ameriko -l'i>0 K. List ill o^iiisi se jilaiMiJeji) iiajM'pj.
Vso	iiarořniiio in o/.iiaiiilii
S{U'eJtwkni tinkartia J. Krajec Diisl.
Draginja.
Ćez draginj» tarnamo vsi od kraja. Je zares neiinosna. Vedeli smo, da pi'îde 7, vojsko roko v roki tudi sjircmljevitlka draginja, liili smo iia-njo priiu'iivljeni in îîato se si)oiet.ka nismo dosti zmenili, ko je jcîa cona lilaj^a rasti. Zadnji čas je jia narastla 1.<ilikatij, da iilacujej» mi blago (itiiic, lil se zde le pravljica, in ne resnica. Doklei' bo govorila zgodovina, bo pravila o silni diaginji svetovne vojske. Sedarija vojska jo prinesla jasen dokazi da manjka iii-istjanoTu krščanstva; draginja pata dokaz Še potijujc. Vera je mnogim le Še plašč. Znotraj so pogani; saj zdi se človeku tako, ko gleda okoli sebe. Draginja kaže ]ia veliko pomanjkanje pravičnosti, še bolj pa ijnbezni med kristjani. Kako to?
l'red vojsko je tlačila cono blaga konkurenca. Trgovec je liotel dajati blago ceneje kakor njegov sosed, da bi privabil več kupcev k sebi. Sedaj je stopila na tiicsto konkurence med ti'govci licitacija za blago tiicd odjemalci. Ljudje se kai' tepó včasih za blago iii ])ouujajo denar, eden veČ kakor drugi. Za vzgled vzemimo mlade prašičke. Seinonj ju bil. Ljudje so šli trgovcetii s prašiči žo naproti, zgrabili vsak enega mladiča aH več, po potrebi, in potom plačali vsako ceno. In če kdo ni dobi'o drža! v rokah prušička, j^a mu ju zc i/.lryal dnig kupec in ponudil 10 Iv več zanj. 'l'o je istina. Vlada je sicer to skušala |)rcprečiti. A gotovo uide marsikaj bistretiiu očesu postave.
Kam smo vendar prišli! Prašiček, stai" osem tednov, ki si ga lahko spi'avil pod pazduho, je veljal 140K; tele odstavljeno skoro 150 K; eno leto stara goved najmanj 400K; srednja krava 1 500 K ; parsVodnjili volov 4000 kron; vsaka kljiisa konjska 2000 K, toi'cj i)ol grmita zemlje. TiŠije, nialo in drobno, gotovo 3 K; Uokoš 10 K. Mernik jirosa ^fi kron; mei'iiik laiienega semena (jO K. Če sc vznejevoljiš radi tega nad kinelico, ti jo bo precej Čisto lesniČno nazaj zabrusila: kaj pa mi kmetje! Vojaki mi vzemo vole, pa moram kupiti druge in dam za slabše ves izkupiček. Grom v pi o-dajahio. Kava kilogram 12 K, olje ravno-toliko, 1'iža ni, košček mila skoro 2 K in ee knpim predpasnik, dam zanj 5 kron, za slabo srajco za moža 10K; Če si pa
hočem kupiti za praznike novo obleko, me stane 50 K ; za Č(svlje, kt jih toliko gre, hoče Čevljar najmanj IC in Še hvala. Če jih moi'om dobiti. Delavec mi zahteva 5 kjou na (ian s iii-ano in vinom, ki stane litei'l-40K' na delielo. Če hočem sliajati, moram veliko dobiti za blago.
Denar je zares izgubil veljavo. Goj'jé mu, kdor ima iste dohodke, kakor v mirnih časiii. Vojska ga bo slekla in i)osušila. liižava in dežela res delijo draginjske doklade in jiodpore. A vseeno je veliko revščine po svetu.
Veliko je draginje, ki se dá zagovarjati in opravičiti v vesti in prod Bogom. Kdor blago drago kupi, ga mora (h'ago prodajati in zaslužiti zraven več, kot v mirnih Časiii, ker so življenske potrebščino dražje. Tudi kdor ga doma pridela, ga U])raviČeno dražje i)rodaja, ker mora vse di'ago kupiti. Vendar pa laliko mirno trdiuio, da je na svetu veliko oderuštva. Marsikomu je vojska molzna krava, ki ga bo silno obogatila. To potrjuje izkuŠtija.
Kristjana naj vodi vera v vsem življenju, tudi pri kupťiji. Zato naj se drži ju'i prodaji pravično cono. Katei'a cena pa je pravična?
Cena je vrednost blaga, izražena v detiaijn. Pravična je tedaj, če jo enaka vrednosti blaga. Cim veČ je blaga, čim več kuiicev in prodajalcev in čim manj denajja med ljudmi, t.em nižja je cctta. Će je pa blaga malo, reč zelo jiotrebna, denarja dosti, gre (;ena gotovo zelo kviškti, ker je vrednost blaga v tem slučaju večja. Sedaj v vojski, ko je blaga malo, ga skoro ni moč dobiti, ko jo denarja (d)ito in ima manjšo vi'ednost, se je cena blagu ui)ra-vičeno zvišala. A kakor nekateri visoko prodajajo, jo gotovo krivično. To je oderu-štvo. Če prodaja kak tigovec, ki je kupil morda že j»red petimi leti blago za obleko, meter po 4 krotie, sedaj Isto po i) kron, kdo je, ki bo rekel, da dola pravično! Navadno se seveda ti'govec izgovarja, (ia prodaja dingo blago, ki ga jo iioznejo, žo v vojnem času, kupil, v izgubo in da si na ta način le dobiček vzravna, da bo l>o vojski cena padla in bo moial prodajati pod kupno ceno, če bo hotel blago spraviti v,'denar. Pameten mož bo vseeno rekel, vsaj natihem: to je oderuh. Kmet, ki
je prodal komaj odstavljenega prašička, težkega morebiti 8 kg, za ceno 140 K, bo to zelo težko opi'avičil v svoji vesti. Če drugi blago i'abi, in um ga jaz zato prav (hago prodam, ker vem, da ga mora imeti, sem mu storil krivico. Je les vse drago, a kar je preveč, je preveč. Nobeden zares moder mož ne bo rekel, če! udi se jemlje ozij' fia vse, da je trgovčevo blago ali prašiček toliko vreden. Navadno sc vsak izgovarja, saj je jiovsod tako. Drugi ravno tako prodajajo. Če pravijo jiametni in razumni možje, da je vrednost blaga tolika, ne delaš ki'ivicc. Ce pa porekú, da to nI pravično, ni, četudi se tako prodaja. Čc delajo drugi krivico, jo pa ti nikar ne delaj! Če di'iigi odirajo, vsaj ti nikar!
Pa t» ne gre le za pravico. Kristjani smo; torej moia vladati med nami tudi Iju-ijczen. Siromašni ljudje slino ti'pé. Osebenki, ki ne dobivajo podpore in niuiajo nič lastnega zemljišča, ravno tako delavske družine, ne nioi'ejo veČ shajati. tJe si zares kristjan, se ti bodo smilili. Tu ti kliče Gospodov nauk; Kar ti ne maraŠ, da bi drugi tebi ne storili, še ti nikar drugim no stori!
Nadomestila za žveplo.
Cas prvega žvejilanja trt je tu in žvepla ni. Malo jo tako srečnih Ijuiii, da imajo še kaj starega žvepla v zalogi. Novega se jia iie dobi, ker se je ~ kakor nam sjwročajo listi — med potom k nam žveplo v vagonih vnelo, kar je lahko mogoče, lier letošnje žveplo ni tako čisto, kot žvejilo prejšnjih let.
Kaj sedaj početi, to skrbi zlasti one vinogradnike, ki nimajo žve]ila in v kojih vinogradih je lani plesnoba v večji meri nasto])ila iu grozdje uničevala.
Tam je iiosebno nevarno, da bo bolezen tudi letos zopet pritisnila, kajti gliva, ki ]K)Vzroči grozdno j)lesnobo (oidium), prezimi na trtnem lesu in iiroide spomladi iz njega na razvijajoče se ti tne poganjke,
Takim posestnikom sem že pozimi na tem mestu svetoval, da bi z mazanjem trt z žveploftpneno brozgo zatrli zarod glivic na lesu. Tisti, ki so ta nasvet vpoštevali, so ííotovo dobro zadeli.
Vprašatije je, ali imamo kako nadomestilo za žvei)lo in kako učinkuje. Y tem ozirti je sledeče odgovoi'iti.
Žveplo je odločno najboljše sredstvo iiroti plesnobi (oidijti). Mora pa bili jako fino zmlelo, zadosti čisto in nioia biti pravo vriime, da nčinkuje. V vročem, solnčnem vremenu se žveplo na trti polagoma pali (sežiga). Pii tetn se razvijajoči plin (žveplova soki.sllna) vni-Čuje glivico (oidium), ki plesnobo povzroča.
Seveda čc ni žveplo lino, čc ni zadosti čisio ali ])a čc ni vi'Onie ju'avo, potem žveplo ne kaže pravega učinka, V zadnjem slučaju učinkuje žvejjlo le toliko kot vsak drug prah, namreč tako, da p<díiiva po-vi"šino jagod in s tem brani njih kožico kolikor-ioliko piotî na\iadu po glivici. Tako smo n. ]ir. lani videli, da je imel le tisti z žve]ilan]cm dober uspeli, kdor je vsaj dvakrat prav zgodaj })ožveplal in je dobro „zadel", to je, da je pnžveplal trte v lepem, vročem vremenu.
Pozneje, od sredo julija luqircj, je biîo skoj'aj vedno hladno, deževno, ali vsaj oblačno vreme in tisti, ki so še-le taki'at žvejilali, ko .so bolezen zapazili, niso imeli juavega uspeha, ker tii bilo vreme zadosti ugodno. V takem slučaju, ko vidimo, da žveplo ne boile imelo pravega učinka, sežemo raje po kakem nadomestilu za žveplo in tu pridete posebno dve sredstvi v iioŠtev in sicer:
1. Kalijev hi pe iiii a nga n a t ali per m a n g a n a t., in 2. natrijev (. h I o s n 1 i' a t.
Prvo sredstvo, kalijev iierman-g a II at, jo tudi v zdi'avilstvu dobio znana, vijolčasta sol, ki se v vodi hitro topi v temno, vijolčasto tekočino in ki organske snovi hitro oksiduje.
Kalil se navadno še-le tedaj, ko je plesnoba že pričela in sicei' bodisi raztopljeno, torej kot tekočina, ali pa kot prah. LČinkuje hitro.
Na 100 litrov vode se vzame 100 g (10 dok) do I25g ( 1 2Va dkg) kalijevega peiinanganata, ki sc raztopi v HO llti'ov vode, v ostalih 20 liti'ov voile se pa dohro raziiieša 2 do ííkg finega, mastnega, vgaše-nega apna. Ko se je oboje raztopilo, se pomeša ai)nen belež v manganatovo raztopino in se s to zmesjo takoj nato vse
LISTEK.
Majnikov večer.
Tam tla zahodu je riidela zarja in
zvezdico so se jele prižigati na nebu ; od
VKlmda pa je prihajala luna in južni veter
je zavel v vsej svojoj iii'ijetnosti, da so se zazibale
'^'^^'"'.'''^'^'^'''■^'vetočečrešnjesozadrlitcle v svoji beh krasoti i,,
je zazil)alo. Pa je
gozdu, Pastirjezahobiivroginzacingliah so zvonci govede po logu, .„rak seje spu.Ščal na zemljo vedno bolj in liolj . . . Zdaj se J«^ «ghisil še zvon in-i fari i,, pri vsaki CCI kvICI na griču in v doUnici je zazvonilo „Ave Mai'ijii ... !"
^	I krasen, nepozabni večer! Ali sc
se l™laj porodiš v taki svečanosti i„ „o->"«"lj = vostiV Morda nikoli več,.. Kallor v sanjah sem se napotil Iz dmnačega vrta,
na iz[)rehod. Tihi in sveži lumdadni zi'ak je tako ugodno uplival na-me, da se je moja duša iia})otîla nekam daleč, zelo daleč, t;a, kjer divja krvava bitka, kjer žare Karpati v zarji večernega solnca, na])ojeni s krvjo junakov ... Tam v Karpatih si bil takrat tudi ti, moj dragi brat, in menil sem, da se nikoli ne povrneš , . . Maj je zojiet pi ispel v deželo, da, bil sem na pragu in gledal sem z zau]ianjem na Njo, ki mu je kraljica . , . Pri duši pa mi je bilo skriv-noslno... nekako t.olažljivo.., In vzkliknil sem: „Ti ga vanij , , . njega in vse..! Ave Marija...!" l'a jaz nisem bil sam med tistimi, ki so tako vzdihovali ta večer. — liili so tudi drugi . . , na milijone jih je bilo . . ,
Stopal sem počasi naprej. Zvonovi so utihnili in tiŠlim je zavladala po mat.eri zemlji.., Zamišljen_sem korakal za mejo ter premišljeval, kako se vse izteče na bojnih poljatiah , , . i{maîu nato pa začujem jirl-jetne glasove; poslušam nalančneje . . ,
1.	OJ iiiuset^ cvotciil	3. tiom cvp.tko iirc,diln, Vcseljo iisijveiiji	oltiin^cli iiurodiln
lift Bvetii li meni rodiS, prtimili Ivriiljiti uoTjcíí;
ker z vend oviti	Ijolii jiosmico vnola
Marijo Ijiiliili	iz duSo ogrete
licisrfiio ti iiiOQíi uCií.	Stiiriji prciicvftla vmes.
2.	'I'lul' lotos řem sjiloBti 4. IJoiu mil' jo prosila V slttdlii zavesti	in ariinu ÍKrefilu
leii vcin'ok Mariji llevifi,	ji bratca iii vojiiiko vse,
ki VHolyj ]i(jii}aga	tia lii ona varovala
v tjridkosti [iii rada	iu vedno /<iiia{;ovala
potruljno ponioi jiodeli.	ter tiveriiu vrnila nam vso.
Bila je deklica; v rokah je imela velik ŠOJ) rvetja in zelenja. Aii, koliko zaupanja in veselja, sem vskliknll In zavil v gozd, da me ni zapazila ...
Noč j(î olíjela hribe in doline, prva noč cvetečega Mai'ijinega mesca niajnika... Vračal sem se domov. V poltemi se je nekaj zibalo po vasi in fantje so peli:
„Žo Kliivi';ki ivrgolijo, sc maj vesel ladi . . ."
St-o Želj, sto vzdiilov in mnogo hrepenenja se je porodilo v moji duŠi v času, da sem jnispel zopet v domaČo vas. Fantje so sedeli ob dišeči lipi pred kapelico ter
so pogovarjali. Visoko gori nad kapelico pa je jilapolala zastava in zelene smreko vrh jo ])onosno glodal po.vsc-j okolici ter oznanjal, da je maj spet došel v deželo, V kapelici je trepetala lučka pi'od kipom Jírezmadežne . . .
Postal sem in duša jo za hip pohitela nad zvezde... „ňlarija. Kraljica majnika, prosi za nas iu podeli nam mir! Varuj vojake, varuj mojega brata, prijatelja, varuj vse, da, prav vse , . .! Ave Marija , . ,!"
Majnik je zopet tu! Zopet so razlegajo milo-kiasne melodije slavčka in šmariiice cveto; in v te speve In dihe sc diuži tudi moja duša in duše milijonov, da se zahvali Kraljici maja za veliko do-brot.e, ki jih je Vsemogočni iiain luiklonil po Njeni ]tripnišnji . , , „Ave Marija,..!"
Kiio željo imamo vsi (io Tebe, Kraljica majnika: iz])i'osi nam namreč toliko za-žcljeni mir! Hvaležni Ti bodo vsi narodi in klicali brez prenehanja: „Ave l\larija,,!"
iiojmir DolciijwavHlii.
plesiiivo grozdje tiiko iiioúio poškropi, da od njega kaplja. Škropi sc seveda ob sulioiii vreiiiemt. Cciie pi iiiesc enkratni) škropljenje zažcljeiioga vspclia, se tekom enega tedna ponovi. Nainesl-o v raztopini, rabijo na Francoskem liipcrniaiiganat I,tuli kot. prah.
V	teiu sluCaja ga je treba v iiiio moko zmleti ali previdno v jnožnarjii stolči in pomešati z živim, ali na pi'iîli vgašcnini apnom, ali pa k mavčcvo (gipsovo) moko. Na ST) delov rnavSeve moke se v/ame IT) delov na pi'ali zmletega iMiieriiiaiiganata.
Francoz Truchot ibei'i TrÍšó) jirípo-roČa 85 delov niavčevc moke ali apiiovega ])]'aÍHi, 10 delov zmletega hipcniiaiiganata in 5 delov /mletega galiina.
Će sc rabi kalijev jierinanganat kot jirali v tu navedeni zmesi, sc ž njim grozdje po dežju ali v rosi, torej liokler je Še trta mokra, z žvejdalnim mehom dobro popraŠi. Zmlet hipermanganat se dolgo ne di'ži, zato sc ga mora hitro porabiti.
Ko[icčno oinenjatii, da na Štajerskem ponekod mešajo liipertnanganat tudi že v galiiiio škropilno zmes, in sicer 3(J do 50g ('3 do f) dkg) na sto iitiov ztiiesi, kadar škropijo proti peroiio.spori. Nadzornik (ivozdeiiović je pred leti v Dalmaciji s poskusi dognal, da koristi to sredstvo de-loitia tudi proti iieronospori. On je vzel 100 g bipertiiaiiganata na 100 liti'ov škro-jiilne zmesi. Rabi se pa v to svrho tako-lc;
Takoj, ko galicnoapneno ali Maj'ti-nijevo škropilno brozgo z zadostno množino apna pripravimo, pomešamo vanjo še na vsak hi do 100 g liiperinanganata, ki ga popi'ej raztoi)imo v par kozai'cili čiste vode. Da se raztopiti v 15kratni množini vode. Nato gremo takoj škropiti. To sredstvo se (iohi pri kmetijski družbi v Ljubljani.
Di'ugo sredstvo, to je natrijev thiosulťat, je umazano-bela .sol, ki jo rabijo tudi fotografi )iod imenom liksirna sol (Fixier.salz). V vodi se hitro topi, na zraku jia postaja vlažna, zato se jo mora lij'aniti v dobro zapi'ti posodi.
Ta sol se rabi jjroti plc.snobi navadno le ob enem, ko Škropimo trte proti jiero-Dosjiori in sicer na ta način, da se jo razto))i v pripravljeni že škropilni tekočini. To se Tiapravi tako-le: Na vsak hI (1001) škiopiliK! tekočine, ki smo jo pi'ipravili iz vode, galice in apna, oziroma iz vode, galice, gahma in apna, vzamemo 300 do 500 g, to je 30 do 50 dek te soli, stre-setiio jo v kak košek in škropilno tekočino na njo toliko časa nalivamo, da se raztopi. To so doseže tudi lahko s tem, če s koškom v tekočini maitamo.
Sol se pa sme Škropilni tekočini pri-dejati vselej še-le za apnom in ne poprej, Ker je ta sol kisla, se mora ajina vzeti malo več (za V4 do Va kg na 100 i) kot sicer. Tekočina ne sme biti tudi poteiii, ko je žc sol notri, kisla, temveč higasta.
V	Tijo iiomočeii fenolftaleijiov papir mora tedaj poi'dečiti.
Kdor bi vzel apiui premalo in bi ga mislil dodati Še-le pozneje, ta bi vse pokvaril in bi moral vso tekočino zavieči.
ICar se tiče vspcbov, ki so se dosegli s to soljo, so poročila lazlična. Na Nižjem Avstrijskem in v Dalmaciji so jo pi'av liohvaliii, (litigod pa niso dosegli pravega uspeha. Med slednje se šteje tudi podpisani, ki jo je preskušal že t. 1903. Tedaj seve ni imelo to sredstvo toliko pomena kot danes, ker smo imeli dovolj žvepla, /daj |ia, ko žvepla primanjkuje, bi gotovo kazalo, da jo še enkiat izskusimo, Ta sol se dobi gotovo v vsaki večji drogeriji.
li. Skalický, e, br. vinarnki midMriiik.
Dopisi.
Iz Bršlina pri Novemmestu. Kakor so že zadnjič [»oročale „Dol. Novice, sc je dne 21. t. ni. vi'šila tu pi'i nas izvanredna slovesnost kot malokjc. Blagoslovila se je na zelo slovesni način prenovljena sl-ai'o-davna kapelica lirezmadežne Matere božje. Sloves[iega izprevoda sc jc udeležilo veliko
število vei'nikov iz cele domače fare in iz sosednjih fará. Soha lírezmadcžne Device Marije se jc ob treb popoldne v farni cerkvi v IVečini po domači čast. duhovščini blagoslovila iti nato .so jo dekleta Marijine družbe naozaiSanih nosilincah nesle med molitvijo sv. rožnega venca in petjem cerkvenega zbora v spicvodu v za njo pripravljeno lepo ozalšaiio kapelico v lÍJŠtin. Dekleta so postavile soiu) Biezmadežne na oltar in nato se je blagoslovila tudi kapelica. Po navedenem končanem blagoslovljcnju so bile pete litanije, pri katerih je vse pelo tako, da je bilo ginljivo slišati. Marsi-katerciini je oko radosti rosilo, ko je zagledal kip Marijin izven mnoge množicc, piihajajoče v jirijetno vas Jiršlin. Da se je slovesnost na tako lep načití izvršila, se imamo zaiivaliti prvič Bogu, ki naui je dal svojo pomoč pri zgi'adbi kapelice, ter lepo vreme na dan slovesnosti. Vdrugič smo pa liršlinei posebno livaležni pi-eČast. g. diib. svetniku Atit. Šmidovnikii in Č. g. kaplanu Fi'. ŠušteršiČu, ki sta so potrudila slovesnost na tako lej) način pi'irediti. Za-iivaljiijemo se pa (udi Marijini družbi, ki se je sprevoda polnoštevilno udeležila, ter izbornim cerk venim pevcem, ki so pod vodstvom g. nadučitelja 1. Zupančiča svojo nalogo na Čast Brezmadežni tako častno rešili. Dalje se zahvaljujemo gospema i'auli dekel in M. Skok te,!' gosp. Skoku, ki so kot bcgunei iz Goi'ice pii nas in so sc veliko trudili, da so kapelico na zelo okusni naČiti ozalšali tei' dali slavnostni napis, ki se glasi:
„Bodi pozdravljena Kraljica majnika, 1'rosi Boga za nas, ta žalostni Čas!"
Omenjena slavnost nam bo ostala mladim in starim v trajnem spominu in značilno jc, da seje spominek postavil ozii'. prenovil v času svetovne vojne. Zgodovina o začetku stai'e kapelice sledi v prih. Dol. Nov.
Iz Prečne, v tednu lldečega križa so darovale sledeče vasi oziroma skupine : Prečna, Kal, SuhorlOOK 50h; Podgora 20K 34 h; Dolenja Straža G3K 01 h; Loke 10 K 40 h; Zalog 19 K 40 h; Češča vas in Olrublje 22 K; Cegebiica IG K 70 h; Brsljin 47 K 50 h ; Miihaber 9 K 70 b ; i\[ala in Vel. Bučna vas 2-1 K 10 h; Ločno 32 K; Dol. Kamence 29 K ti(ih; Gor. Kamence 24 K H8Ii; Potočna vas 12 K 10 li; Hudo 2GK 40 li; Daljni vrh in Boršt fj7lC 90h; Gorenja Straža, lirušcvcc, Sela 118 K. Pri seji krajevnega odbora dne 14 t. m. se je zbralo šc 1 K 23 h. Ólanov je v naši občini 38. Znakov in cvetlic se je ])ro(lalo za 54 K (Prečna 24, Bršljin 10, Straža 20). Vsega skupaj se je toraj zbi'alo v korist lldečemu križu ravno 700 ki'ou. Srčna hvala vrlim nabiralcem in nabiralkam tei' vsem pleitienitiii! darovalcem. ]iog povrni! — Jože Zupančič, predsednik bivšega krajevnega odbora.
Iz AdleŠiČ 20. ]naja. — 14. nuija jo nnnda v Tribučah Marija Ban, stai'a 60 let, katere smrti je kriva tudi vojska in jia ljubezen matere do svojega sina. Njeni edini sin je nanii'eč pl i prostovoljnih sti'elcih. Ta je bil po Veliki noči tri tedne doma na dopustu in jc prav jtridno i)omagal materi pri obdelovanju malega posestva. V četrtek 11. maja jc bila še ž njim v Črnomlju. V petek pa se jc moi'al vrniti sin nazaj k prostovoljnim stielcetn. In ko se je odpeljal z doma proti Črnomlju, se je mati, ki je bila prej zdi'ava, zgrudila od žalosti, da so jo moi'ali odnesti v hiŠo. Nato jo je sti'esla zima in jo dobila pluČnico. V soboto zjuti'aj jc bila lu'evidena. Hudo je brojiela in prav težko govorila. In po noči od sobote do iiedelje je umrla.
Že lani sem pisal v „Dol. Nov.", da so bili napadli kaparji nekatere trte, posebno kraljcvinske, in da so bile iste trte potem, pci je in grozdje. Črne, kakor bi jih bil kdo s sajami posii)aI, Naj navedem letos, da se mi je letos od teb napadenih trt par posušilo, tako so bile ojješale. A letos pa so se kapai'ji še bolj pomnožili in razširili in napadli še več trt kakor
lani. Ker se je zgodilo kaj takega gotovo tuiii po di iigih vinogradih, opozoi'iui s tem drugo vinogradnike, da naj si ogledajo trte, čc niso napadene. Posebno naj si dobro ogledajo trte, jio katerih lezejo mmvljinei, ker na tistih je skoraj gotovo ta škodljivi nirčcs, ki ])lje trtin sok. Uničujejo se kaparji z raztoi)ino zelene galice, katere static v Črnomlju kilogram 40 h. Ta raztopina se namaže po kapai jih s Čopičem, vsied katere potem poginejo.
lu. maja, pai' miniit pi'cd iiolnočjo, čutili smo pi;i nas valovit poti'es, da so zašlilepetala okna.
!'''rat\jo Neubauer.
Ni pomladi!
(Sa {lojo 1)0 melodiji: „IViiU bo iioinlad.")
Ni pomladi k nam, kei' so dragi tam, kjer rujove top na strašan pokóp, sabljo smrt vihti, brez srcá kosi,
tam so, a brez njih pomladi ni!
Ali bo še kdaj
pomladanski raj V
(Je ne bo nazaj
več jih v rodni kiaj,
potlej še tako
rože naj cveto,
za srcć pomladi več ne bo.
Ako tuja plan
jih zazihlje v san,
da naš klic ljubeč
ne vzbuili jih veČ,
potlej poje naj
vrt in grič in gaj, —
src ne potolaži petja slaj!
DomaČe in tuje novice.
Odlikovanje. C. in kr. nailjioročnik v. ]■. g. pj'of. Ant. L o vše je dobil za svojo brabrostno zadrževanje pred sovražnikom v Srbiji najvišje priznanje, s kateimii je združen „signum laud is."
Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je prejel g. Martin Neffat, c. k)', kanci, višji oiicijal v pokoju, ki živi že eno leto kot boguncc v Kandiji, obče-spoštovan in priljubljen pri svojih novomeških in kandijskih piijateljih in znaucili, Svetinjo iini je poslalo predsedniŠtvo c. kr. okrožnega sodišča v Gorici, sedaj s sedežem v Ajdovščini.
Radi praznika „Vnebohod" so Ik) raz-prodajala moka v mestni zalogi sti'ankam, katere bi morale dobiti moko 1. junija (četrtek), vžo dne 30. maja (tiOrek) ob njim določenih urah.
Umrl je v Dobrničii vpokojon župnik preČast. gospod l^i'ancc Por p ar v soboto 20. majnika ob 1. uri zjutraj star (>1 let ter bil pokopan v pondeljek ob 10. uri dopoldne ob splošnem joku in žalovanju vseli navzočih imgrcbeev. O njegovem blagem značaju in njegovem vsestranskem delovanju kot vzor katoliškega duhovnika juiobčimo v prihodnji Številki. U. L P.!
Neusmiljena smrt nam jc odvzela dno 23, maja ob 4. uri popoldne po dolgotrajni jji'av mučni bolezni in s sv. zakramenti, obČeznanega in spoštovanega najstarejšega someščana, ui'arskega mojstra in ])osestnika v Novem mestu, gospoda Fr, (loleš-a v 80. letu starosti. Pogreb je danes popoldne ob G. uri iz iiiše žalosti. Sv. FloJ'ijana ti'g št. 123. Slovesen rekviem bode jutri, v pettdi oh ti. uri zjutiaj v fi'ančiškanski ctii'kvi. — Rajnki g. Goleš je Idi vseskozi uzor jira-vičnega obi tnika, spreten in vestem ui'arski mojster, skrben gospodar, najboljši so])rog in mož temeljitega ki'ščanskega značaja in življenja. Svoj čas je imel tudi dobro obiskovano gostilno. 1'okojni je bil tudi muzikaliČno izobiažcn in je kot godec v piejšnih letili večkrat in radevoljo sode-
loval pri slovesnih cerkvenih opj'avilih. Nič manj izvi'sten je bil kot navdušen pati-ijot, ki jo udano služil cesarju tu se jc udeležil kot vojak bojev v lelih 1859 in lS(i(;, Po dosluženi vojaščini mu je ostalo veselje do njo tudi nadalje ter je pristopil kot izvršujoči član novomeški uniform, meščanski gardi, kateri jc ostal dolgo časa kot godbeni vodjti. On ni nikdai' izostal. Če se je bilo treba postaviti v vrsto gardnih godbenikov ob cesarskih in drugih slovesnih prilikah ter je s svojo veliko in lepo vojaško iiostavo kaj ponosno koi'akal na čelu godbe. Ko so mu pa moči odpovedalo je ostal gardi zvest do smrti kot podporni Član. - - Ohrani naj tedaj rajncega vsak znanec in prijatelj v najboljšem spotiiinii, njegova duša pa naj večni mir uživa!
Pogreb g. Karoia Germa, graščaka in veleposestnika v Bajnofu i)ri St. Potru, odnosno žitnega vcletrgovea in hišnega posestnika v liiidolfovem, se je vršil v petek 19. maja popoldne nenavadno slovesno in z veliko udeležbo iz občine Št. Peterske, kakor tudi iz ui'adniških in meščanskih krogov v Rudoltovem. Pokojnik je bil [>ri vseli priljubljen in občespoštovan, ker je vedno rad pomagal, kjer je mogel. Njegova veleti'govina z žitom in moko je slovela ne-le po vsem Dolenjskem, ampak tudi zunaj naše dežele. Kakor smo že zadnjič jioročali, vpeljal je prvi valjčni mlin na Dolenjskem. — Blag mu spomin!
Umrla jc dne 20. majnika po kj-atki, mučni bolezni v najlepši dobi vrtnarjeva žena kmetijske šole na Grmu, gospa Marija
V	a 1 e n t i n Č i č, zapustivši osem ticpreskrb-Ijenih otrok in žalujočega tiioža. Pokojnica je znana posvoji postrežljivosti pri prodaji zelenjave in mleka na novomeškem trgu. Bila jo uzorna in skrbna mati, ki je v krščanskem duhu vzgajala svoje otroke, in delavna od zore do mraka, dokler tii kot žrtev materinske ljubezni prezgodaj leglu k večneiiui počitku. Zelo mnogobrojno sju-etiistvo pri pogrebu dne 22. maja je pričalo o njeni priljubljenosti. Ohranimo jo v dobrem spominu!
Umrl je v pondcljek zjutraj 22. majnika v bolnišnici nsmiijcnih l)ratov v Kandiji po dolgi bolezni čevljar Al. iiatoh, ki je bil nad 30 let ud novomeškega gasilnega društva, katero mu jo priredilo tudi dostojen pogreb v sredo na pokopališče v Šmihelu. Naj počiva v miru!
Oyûtlj je iniičil vilo g. Pauserja v Kronovem v pomleljek popoldne. Nastal jti ogenj v dimniku in kmalu mu je postala žrtev vsa hiša, ki je popolnoma pogorela.
V	vili je bilo več let nastanjeno c. kr. orožništvo, ki pa v času nesreče ni bilo doma, S težavo so rešili soprogo orožni-škega postajevodje, ki je bila še komaj šest dni v postelji s svojim novorojenčkom. Tudi opravo so Še spravili na varno, kolikor je pač bilo sploh v naglici mogoče pri tako malom številu ljudi. Na pomoč je priliitela požarna hramba iz Belccerkve, l)a ni mogla več pomagati. Ziaven stoječ liod iti poln Čebelnjak sta ostala pa nedotaknjena.
Pozor nastane bankovce! Bankovci po 20 kron, ki imajo datum 2, jamfïirja 1907, sc že sedaj pri državnili uradih no sprejemajo v plačilo. To so namreč oni rudečkasti bankovci, katerih je šc gotovo dosti med občinstvom. Zamenjajo se pa laliko še do 31, dccembra 1921 pri Avstro-ogi'ski banki in njenih podružnicah, ■— Bankovci po 20 kron, ki so zaznamovani z datumom 31, marca 1900, sprejema in zamenjuje Avstro-ogiska banka le še do 30, junija liJlfi. — Baidcovci po 100 kron z dne 2, januarja 1902 se spi'ejetiiajo pri Avstro-ogrski baidd le šc do 31. avgusta 1918. — Baidiovce po 1000 kron z opremo datuma 2. jainiarja 1910 pa sprejema ista banka do 31. maja 1921.
Nesreče. V bolnico Usmiljonili bratov v Kandiji so bili v teku tedna sprejeti sledeči [»onesreČenci : danez P r e 1 o g a r, promogar na Miini, si je poškodoval levo
nogo. — Alojzij Stiikliisa, je bil pri kopanju pi'diiogii ii:i .Mirni podsnt. Pj-e-trpel jc2 Imilti poškoiiliii na giavi. — Jaiieii .Jard, pastir v Vinji vasi, jc na i)aši padci in si jc inulo poškodoval levo roko v rami. — -lože NeCiiiier, posestnik v Jelšah pri Krškem, je vozeč se proti dojiiii iîadol z vozotn ol) neki voz, ki ga je si'eia) jia cesti. Nato se imi je konj sitlašil, /.a-vo/il v obcestni jarek in tako z voza vrgel svojega gosiiodarja. Tako si je Neeinier zlomil levo nogo in i)retrpcl še veC telesnih poškodb.
Vojaškega službovanja oproščeni.
Vsled odloka e. kr. niinîsterstva za iJolje-ddstvo z dne (.;. maja 1916, Št. 21,(;3r), jc C. in ki', vojno ministerstvo v spoiazniiin s C. kr. iiiinistcrstvotu za deželno bratabo K doi)isoin z diic 28. aprila (.. 1. odd, 10, št. 35,882, pritrdilo, da se plaíi,šarji in sirarji, ki jili ni niogoče pogrešati, odvežejo od vojaškega shižbovatija za Jiajdaljšo dobo od 1 5. maja do I 5. oktobi a.
Vnovič prebiranje v letih 1897 do 1866 rojenih črnovojnih zavezancev. Dolžnost vseh svoječasno pii pi'czcntaciji na dojuist poslanih pilti k prehii'anjn: V pojasnilo udeleženih krogov opozoiiije se izrecno lia to, da morajo k zoi)etneni jirehiranjii, katero je bilo z pozivnem razglasom „O" Kankazano za letnike 1S97 do vštevši IH6(j čriiovojniii zavezancev, pi'iti tndi vsi črnovojni zavezanci teli rojsi venih letnikov, ki so bili že pri kakem prejSnjem prebiranju spoznani sposolniim za ('irnovojno službo z oi'ožjem, pri prezentaciji ali pozneje i)a so bili zopet kot nesposobni na dopust poslani.
Razglas. Ker se imajo vojaške osebe posluževati pri pošiljanju kart, pisem in zavojev v zaledje le c. in kr. vojne pošte so civilne osebe, ki sodeljujejo pri tem, da se pošiljajo te poštne pošiljatve na kak drug naćiti. pri takozvanem tihotapstvu s pismi, kažnjive in zakrivijo lehko pod okoliščinami hudodelstvo pi'ipomoči k vojaškemu imdudolatvii po § 31 (i voj. kaz. zak., ki spada v obmofSjii armade na bojnem polju pod naglo sodstvo, sicer so pa najmanjše kazni, ki jili dolete, i)o ces. naredbi z dne i!0. aprila l.S.'j4, drž. zak., št. 9C denarne gbbe do aoOK aH zapor do 14 diiij. Pred vsakim sodelovanjem na katerikidi si bodi način pi'i tihotapstvu s pismi se tedaj najresnejše svari.
Vojaško. Janez Plut, posestnikov sin in ííaloga Št. 19, obč. Prečina, nazadnje prideljen 1 3. gorsko-topnić. polku (hrvatski) sc je udeležil od začetka 1914 vse vojske. Nazadnje je ob naši ofenzivi v .Srbijo prišel v lielgraa, naša vojska je prodirala dalje pi'oti Kragujevcu in slednjič v Macedonijo. Od Prizrena so šli skozi Albanijo v Les (Alessio). Tu je dobil dopust za en mesec, je šel čez Skadcr na Virpazar in od Bara po moiju iia Zťíieniko v Dalmaciji, po Železnici v Sarajevo in proti Ljubljani domov. liii je eel ías čvrst in zdrav. Bog ga ohrani!
Slovenski topničarji so poslali na naše uredništvo iz južnega bojnega polja srčne pozdrave vsem Čitateljem in prijateljem Dolenjskih Novic. Na lepi zanimivi vojni dopisnici, na kateri je zares mojstrsko tlobro narisana granata 30 5 cm možnarjev so inej^ lavorjevimi vejicami okoli granate vpisani sledeči slovenski fantje: Jo.s. Novak, ^«vomesto; FHij,	^itod. Koroško;
Anton t;iaviš, Št. Vid na Dolenjskem; P. iierjanc, Toluiiu; Ptiter Svetič, Tančagora
Ma, Senožeče pri l ostojni ; i rane Siapnik, Motnik; Jakob Sturm Selce prisoji Loki; Vinko Prah, Rogaška Slalina; Valent, Delnic, Podnart; Ivan Smole .z Šmarja i,. Anton Kragelj, Tolmin.	■■
Iz ruskega ujetništva se je oglasil ^lane Ci me nuanci č, jiosestnik v Vini v^^«' §tcv. 9, župnija Podgrad, od 17. pp. Naznanja svoji ženi, da se nahaja v bob "'«"'Cb vendar pa ni bil ranjen, „ego je le nekoliko bolan, liiva v Simbirsk, 117. Svodnij evakuac. gospital
Kod roma denar za vojne ujetnike?
Anton Baje, čevljar iz Sela pri Uatežu, od 17. pp., je ujetnik v Minsku, Sildrija. Pisal je na „Miilfsaktion fiir deutsche ii. (isL-ungarisclie Geiiangcne in Sibirien" — za posredovanje v svrlio denarne pošiljatve. Ta posredovalnica se nahaja v Tientsinu na Kitajskem. Žena Marija iiajc je hotela ])oslati denar, a je ]U'ejela obvestilo, da je mož nekam drugam prcmoščen, Ko sc izve novo njegovo bivališče, bo sc mu jtoslal denar po „Deutsch-Asiatische Bank, Tiitei' den Linden, Berlin W." — Pismo je romalo z znakom : Croix Uonge (Bdeči križ) Copenhagen čezDansko via Sibirija v Tientsin, kjer ima sedež „Dobrodelno društvo". Poštni pečat v Tientsinu je natisnen ."i. aprila 191G.
Svarilo, /igodilo se je, da je civilno prebivalstvo uporabljalo vojaške stavbe, kakor barake itd., katerih se začasno nt rabilo, ali da jc odnašalo od njih posamezne dele in tako dobljene deske rabilo kot kurivo ali v druge namene. Vse take stavbe lia so lastnina vojaškega erarja, tudi če ae začasno ne rabijo in se jih brez vojaškega dovoljenja ne sme niti uporabljati niti na kakorsenkoli način dotakniti. Vsako poškodovanje ali celo odnašanje takih predmetov kaznuje kazensko sodišče.
Otroci bosi v Šolo! Usnje se je tako podražilo, da so revnejši ljudje v hudiii skrbeh, kako naj si nabavijo obuvala. Kdor ima šolo obiskujoče otroke, st.ori prav, ako jili pošilja tudi v mestu bose k pouku, kakor se to godi že od pamti-veka po deželi. S tem se mnogo prihrani, otroci si pa utrdijo svoje zdravje. Naj bi se tozadevno po šolah vplivalo na mladino, ))a bi bila ta navada kmalu udomačena. Saj v teh težkih časih ni prav nobena sramota, ako gre otrok bos po ccsti, „nobei" bode pa ialiko, ako se zopet povrnejo redne razmere.
Junaške Hrvatice. Iz Osjcka se poroča : Poveljstvo 28. hrvatskega domolu'anskega bataljona v Osjeku jo dobilo zanimivo prošnjo podpi.sano od več „mlailih Hrvatic", v kateri te prosijo, da se jih uvrsti v armado. „"Mi bi rado odšle tja, kjer sc nahajajo naŠi očetje in bratje, čejirav v bojno črto aH jia koť bolniške strežnice, da pomnožimo vrste braniteljcv domovine. Jlnogo nas je sposobnih za vojno službo in vroče želimo, da se borimo ramo oh ramo z našimi brati in očeti." Obenem žele iiodpisarui „mlade Hrvatice" iz okrožja Stave Pazove iz krajev Vojska in Šima-novci, da se predloži njihova prošnja cesarju. — Vojaško poveljstvo ni moglo ugoditi njihovi prošnji, ker to nasprotuje prcdstoječiui vojaškim prcdjiisom.
Obsojena je bila v Požunu Ana Vogl roj. ]\layer, vdova podniaršala Julija Vogl, na ilvcleti ječe, izgubo naslova „ekscelence" in izgubo pokojnine kot podmaršalova vdova, Obtoženka je rmbirala za vdove in sirote padlih vojakov darove, ki jilt je potem po-, rabila za svoje razkošno življenje. Na ta način je ponevcrila 4000 kron.
Velik vihar je divjal pred dnevi v Palermu. Trajal je 12 ur, vse citrone so popadale na tla, vsi vrtovi i! zelenjavo so uničeni.
Mladoletnim prepovedala kaditi. —
Okrajna glavarstva v Kufsteinu, Kitzlbiihlu in Scinvazu so izdala razgla.s, s katerim se strogo prepoveduje kajenje v vsaki o!)liki mladostnim osebam pod 17. leti; tem o.sebam se tie sme prodajati nobene vrste tobaka, cigarete ali smodke, ako nimajo pismenega tiaročila svojih starišcv ali njih namestnikov.
Vojni čevlji. Da se zaradi časovnih razmer nastale draginje revnejšim in manj premožnim slojem po možnosti odpomore, je ustanovilo c. kr. naiiiestništvo v tiradcu dobrodelno podjetje, ki ho tem slojem oddajalo takozvane vojne čevlje z lesenimi podplati po zelo nizkih cenah. Ti čevlji so izdelani iz dobre rjave kravině, ki se ne rabi za vojaška dela, so ))rav lični in stanejo: št. do 30 (otroški) 6 K (JO vin.,
št. do 35 (deški in dekliški) 8 K 29 vin., št, do iíí) (moški in ženski) 1 o K l!f) vin. ter št. 40 do 4(; (moški) 12 kron SO vin. S tem je zai'ačunjcna tudi jiošiljatev; prodajalci pa dobe 10 odstoiknv popusta. Izlcuštija je do zdaj [)okazahi, <la te Čevlje zelo hvalijo, in vsa znamenja kažejo, da bo prebivalstvo vedno bolj segalo [lo njili. Podjetje je tako obširno, da ne zalaga laliko le prebivalstvo Štajerske, aiiijiak tudi Kranjske. Na to se posebno opozarjajo občine in drugi interesentje s pripombo, da je naročila pošiljati na glavno pisarno C. kr. namestništva za oddajo cenejših potrebščin, Gradec, Biirgcrgasse 2, TT. nadstropje (lTau])tkanzlei der k. k. steierm. Statilialterei tiir Al»gabc billiger Bedarfs-artikcl in Graz, ISiirgei'gasse 2, 11. Stock.)
Krajepisiio-zgodovinske črtice iz BeleKrajine.
i^rioth'iil Ij. Kolljcztiu.
Mitrov tempelj na Rožancu.
največjim zanimivostim naše dežele, laliko rečenu) vse Evrope je vsekako prištevati starorimsko svetišče, i)0svečcn0 solnČnemu bogu Mitri na liožancu v črnomaljski župniji. Poleg otaviŠkcga via-ilukta, v čegar tdižini sc nahaja ta rimski ostanek, je ta starodavni spomenik gotovo največja zanimivost te župnije. Le hvaležni moremo biti deželnemu odboru, ki je dotični prostor odkupi! in vzel to dragocenost nase dežele in i)i.ser Belekrajine v svojo skrb in varstvo, da se obvaruje pred iiailaljnimi poškodbami, kar se je žal že zgodilo od pi'iprostih ljudi in pastirjev, ki so ta kraj imenovali .hidovjc in z raznimi liravljicami o zlatem teletu, ondi zakopanem skušali razvozljati post,atiek in začetek tega gorskega svetišča.
V sredi med železuičuim tirom novozgrajene železnico in meti cerkvico sv. Jurija v vasi Hožanec leži v re))i'u ta tempelj, ki je dolg nekako 30 in širok 1.5 metrov. Skladi kamenja, ki leže v kupu naokoli itričajo, da so bili Uimljani mojstri v zidanju, ker je moral biti teinjielj sestavljen iz rezanih kvadrov, kakoi' .se da posneli po ostankih i'azvalin. — V sredi svetišča je vrezana v živo' skalo, ki tvori goreiijo steno, katera je odprta na gorsko pobočje: podoba .soinčnega boga lyiitra, ki predstavlja zalega mladeniča s peroti liki kerubinu, ki skuša }U'ed salio stoječega divjega bika zaklati, med tem ko skuša po fleli se lazeča kača z nas])rot iie strani bika s svojim sti'npenim ])ikom v nogo končati. Ta v skalo vdolhen bas-relief, ki jc na gornji strani olidaii iz naokroglo izklesanega ot)roča, je na obeh straneh obdan od dveh rinrskih vojščakov s ki])! cesarja nad giavo. Zanimiv je iiapis v živo skalo, ki svedoči, kedo in iz kakega namena je postavil bogu Mitri ono svetišče. Glasi se: D, 1. ]\L(tri kratice za: Deo invicto Mitrae) t. j.: Nezmagancirui bogu Mitri. V drugi vrsti stoji: P. 1'. F. .KLIl NKl'OS et. PHOCCLUS et Filí.MINUS PliO SALIj'TK sita SUOIUIMtiE, t. j.: Piiblij, Publijev sin (Publijevič) l'^lijev vnuk in Prokiil in Firmin za svoje in svojcev blaginjo (blagodat.) — Soinčni bog Mitra je iierzijskega izvora. Uimljani so pa imeli navado, da so si bogove tujih narodov, katere so pixmagali, osvojili in tako je tudi lo božansl\'o ])rišio iz Perzije v naše kraje nekako 100 let. po Kr, aH kasneje i)o Uimljanih, ki so si osvojili pod cesarjem Trajanom ono deželo; dalje nazaj loraj doliČtii sjiomenik ne more segati, l'iiorabljali so |)a l.o l)ožanstvo, ki je predstavljalo vse oživljajoče moč sobica — ko( mladeniča, ki bika kolje, kar je imelo značiti na solnčno spomlad, ki zimo (bika) )ireganja in daje vsej naravi, ljudem in živalim življenje in blagostanje.
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
Vojni pregled.
Italijansko bitjiščc. V zadnji .številki Dol. Nov. .smo poroČLili, cl,i so navzele naše čete prve postojinikc mi pobočju Anneiitorra in na visoki'pliinoti Liivarone. Unuhiii [loro-čila od !(î. t. 111, dalje [>a sedaj prinašajo dan na (lan jiiko rii/.ve.se(iiv!i jioroííila o na[)redo-vanjii našib 7itid v.so lirahrih in vztMijnih čet. \'sled tejfa nnine lovimja seje naša nova postojanka pri Sv. Martinu razširila. Naši letalci so dne r>. t. m. najiadli Henetke, Mc.stro in Treviso. N'a povratku iz Benetk so sledili železniční projdi v llestro ravno ob času, ko zaj)usti direktni vlak Henetke-Boloj^^na mesto Benetke. V vlaku stu se nahajali kraljevi hčerki princesi Jolauda in Masakla. Napredovale so nase čete tiuH pri Tržiču. Na tirolski bojni črti so zasedle mejni grclicn Maggio iii so stopile tmii na laška tk, kiikor prej.šiyi dan v ozeinljiL Monte Coston. Četam, ki prodirajo v Italijo poveljuje prestolonaslednik nadvojvoda ICarol Franc Jožef; osvojilo so
19.	t. m. zjutraj italijanski oklopni trdnjavi Cainjio Molon in Toraro ter doseglo med cioli-nania Lain in lîraml severni rob gorovja Col Santo. Kakor poroča uradno poročilo 22, maja so izgube Italijanov nu južni tirolski či-ti če-da^e večjo. Napad graškega zliora na visoki planoti Lafraun je imel p0[i0ln vspeh. Sovražnik je bil vržou iz celo nje^jove postojanke, naše čete so zasedle Cimo Mandriolo in visočine neposredno zahodno jiri meji od toga vrha do iloline Astacli. Skupina Nj. c. in kr. Visokosti feldinar.šallajtnanta nadvojvode Kari b'ranc .ložefa jc zasedla črto Monte Tornieno-.Monte Majo. Od začetka napada ])a do sedaj so vjele naše vrle čete 2:i.883 mož med njimi 482 častnikov in zaplenile 172 topov in nad 80 strojnic. — V Itsliji so nameravali na jako slovesen način slaviti obletnico vojske, katero so na])ovedali maja 1915, a ravno na predvečer nameravanega slav^'a nani prihajajo poročila o njih težkih porazih na južnem Tirolskem in pozabiti ne smemo, da človek obrača, Bog pa otu'ne in ravno tako se zna z laškim slavíjem to pot zg-oditi. — Iz Liigana se poroča 22. iikija: Potniki iz Milana pripovedujejo, da so vse šole in javna poslopja v Milanu zasedena po l)cguucih~iz zgornje italijansko ravnine, ki so se pred prodirajoči mi našimi četami umaknili in da znaša Število istih najmanj fiO.OOO.
Uradno avstrijsko poročilo z dne 2:V maj« raz^daša; Naše čete prodirajo zdaj tndi na oi)eh straneh doline Sngami; liurgen fiiorgo) je zapustil sovražnik v bega. liogat plen je padel v na.še roke. Graški zbor je prekoračil mejo in zasleduje premagancfra sovražnika. Italijanska iitrdha .Monte Verena je žo v naši jiosesti. V dolini Brand se napadajo sovražne postojanke pri Ohiesa. Število od 15. niajnika zuplenjenih topov se je povi.šaIo na 188. Naša pomorska letala so vrgla veliko bomb na železniško progo ťiavo-1'ortogrnaro. Skofo (Î kilometrov onostrun meje na višini 20t9 metrov in sezidana motlerna italijanska utrdba Monte Verona je osvojena, osvojil jo je graški zl)0r. — Čete nadvojvoda Kari Franc dožef so zasedle že .iO StÍrÍja.íkÍ]i kim, laške zcin^e. — I'rodiranje naših čet proti utrjenim obmejnim vi.šinani lonibardijsko-benečanske jtianoto je zopet napredovalo. Čete, ki plezajo ol) dolini Vallarsa in ki napredujejo zosvojonega Col Santo, stoje na strminah Pasiiljio in sosednih višin. Te približno 2000m visoke gore so zadnje pred ravnino.
Za mil". (K, ur.) Wohï poroča iz New Vorka 20. maja i Soglasno jc sprejel mornariški odsek repi'czentain''np zbornico resolucijo poslanca ilensloy, ki pooblašča predsednika, naj, da se konča evropska vojska, povabi na posvet države cclega sveta, da so ustanovi razsodišče ali kaka drnga korporacija za i>oravnavo vseh sporov moii naroiii. V ta namen je dovolil áOO.OOO dolarjev. — „Morningpost" [loroi'a 18. t. m. iz Washingtona, da zagotav(ja neka poučena oselin, da se Wilson namerava i>cčuti z željami po mini in izkuša izvedeti, bi Ii sprejeli simpatično ponudbo za poareiiovanje za mir, Tafc preiiseduje mirovni zvezi, katera si sicer ne stavi naineiia, da prepreči sedanjo vojsko, marveč da pre|>rcči vsako prîlioiinjo vojsko, trpati je. da sliod mirovne zvezti in Wilaonov govor okrepi mirovno stremljenje, ki je v Ameriki sedaj iiioreltki krepkojši, kakor je liilo kterikrat pojirej. Silno pritiskajo na jirodsednika, naj dokaže svojo dejansko nevtralnost in pokaže ravno tisto odločnost nasproti Angliji, kakor nasproti Netmdji in naj hitro konča nastO[>e Anglije nasproti trgovini neviralcev. — Iz Amsterdama poročajo
20.	t. m.; Iz Madrida poročajo zasebne vesti, da so vrše živahna pogajanja za nnr med jia-])eženi, španskim krajjom in Wilsonom. Glavni smoter pogajanj je, d.i se sklene premirje, potem naj bi se nadaljevala pogajanja, Da tu premirje prineslo mir, je kralj Alfons prepričan. ker t)i nobena vojna stranka po premirju uo mogla začeti iznova spota.
Doneski k vrenieiioslovju Bele Krajine, .r.ňitšdj.
v.
o vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. tetih.
L. 1S92. 0(1 14. do 27. avgusta smo imeli ))rav Iiudfi vro(;Íiio. Tosilomer je kazai
11.	pi'. 11), ob 1. [lop. tla soliicii -f 54 0, ii)
Tiitii |)o (Irugili krajili je i)ila v istoii) ííasu liuila vročina, ila so ljudje 1111'li /a sohiřariíío. Sploii jc bila iio letu tmli v tctii let» inula vi'očina in suša, tla je vec studeiiccv po župniji i>rcsaIiniIo.
L. l!S93. V tem letu stuo imeli nenavadno Inido sušo vspoinladi, kei' je držala dolgo časa burja. Začela jo briti okrog 10. marca in je brila potem slioi'aj iie-prenclioiiia ves marec in ves april, da je liilo včasili iirav hladno in led na vodi. Vlekla je tudi še v majniku. 5. in (i. maja zapal je na Gorjancili sneg. (i. pa je na-letaval tudi pri nas. In ves ta Čas, kar je držala burja, ni bilo nič dežja, le par 1'os je padlo. Zato pa smo imeli silno sušo, kakršne ob tem Času, ko tako rado dežuje, ni nikdo pomnil in je ni bilo, kakor so pisali Časopisi, od 1. 1H34. Rasti ni moglo skoraj niČ. Vsi kali po župniji so se posušili. Nekateri niso po vinogi'adili ne stavili, ne kojiali, ker ni bilo mogoče. Ni se dalo tudi ne orati, ne sejati. Šele
12.	maja íiamoČi! je nekoliko deŽ, vendar pa še ne toliko, da bi se bilo dalo orati. Prav dobro pa je namočil dež in sicer kakoi' še ni v tem letn od novega leta sem, 23. in 24. maja, da so mogli ljudje oj'ati, kopali iii sejati. Enako strašna suša je bila po vsem Kranjskem, skoro v vsi Avstriji in posebno lunla še'na Anglešketii. Ki'ino so prodavali pri nas v tej suši, ko ni moglo nič rasti, kdor jo je imel kaj, po 8 K, a v Karlovcu pa neki celo po k; K stari cent, — Nasprotno pa sta bila meseca junij in julij izredno mokra, ker je 7, malimi izjemami skoraj vsaki dan deževali) in včasili celo po več dni skupaj.
_ L. 1894. Od 20. julija do 14. avgusta smo imeli liudo sušo. Nekaj malo dežja je padlo satno 4. in 10. avgusta, drugače pa je bilo subo, da se je sušilo že sadno drevje po vrtib. Do dobi'Cga pa je namočil dež šele 17. avgusta.
L. 1895. Od 17. avgusta do 12. sept, smo imeli jirav Imdo sušo, ker ves ta Čas ni nič deževalo, razun 9. septembra, ko je pala rosa dežja.	^D8lje Bledi.)
Raznotero.
Kje je Bela Kisz? „Az Est" javlja, da v Valjevu niso našli groba líele Kisza, morilca žensk, kakor smo poročali zadnjič. Tudi v izkazu ]ii njegovega imena. Na dunajski policiji, ki tudi poizveduje za morilcem iz Cziidiote, je izpovedal natakar Bela Frey, da je vide! kot vojak lielo Kisza med tifuznimi bolniki v Valjevu, Trdi, da je Kisz 7. decembra 1914 brez sledu izginil iz boljiišnice v Valjevu. — Polkovno poveljstvo je obveslilo policijo v Budimpešti, da je bil Bela liisz pokoi>an v skuimein grobu iti bi izkopavanje ne moglo imeti nobenega us])elia. — Pri dunajskem policijskem ravnateljstvu se je oglasil vojak, ki pozna jako dobro budim-l>e5tanskega moi'ilca žensk lielo Kisza. Ta mož je izpovedal, da je bil Kisz Še v mcsecu iebruaiju na Ogrskem. Obenem je tudi izpovedal jako obtežilno za Kiszo-vega prijatelja iti sokiivca, aretiranega redarja Nagyja.
Več otrok, več denarja! Na Francoskem se ])o pravici bojć za obstanek svojega naroda, zato je bil zboi tiici predložen zakonski načrt o rojstnih pi'cmijah. Načrt daje materam za prva dva otroka 50U, za tretjega 1000, za četi'tega 2000 in za vsakega nadaljnega otioka 1000 tïankov kot premijo. Oče, ki je vzgojil Štiri otroke do 15 let, dobi premijo 2(iOO iratikov.
Razvedrilo.
v prodajalni. Komi: „Ta rutica je tako fina, da ko jo bote rabili, še vcikdi ne bote, da imale kaj v roki!"
Enako z enačim. Logar župniku, ki ga je zasačil na svojem lovišču; „Gospod župnik, ne hodite jio mojem svetu na lov, saj tudi jaz ne hodim v vašo cerkev!"
Največji praznik. Župnik: „.Ture, kateri pi'aznik je največji v IcluV" — .Iiirij: „Žegnanje." — Župnik: „Kako moreš kaj takega trditi V To vedo vendar že mali otroci. No, Jožek, povej mu!" — Jožek; „Največji praznik je, kadar koljemo!"
Je res. Potepuh vidi na ti'gu napis: „Beračiti in po hišah prodajati (havzirati) je prepovedano." — „Sedaj mi ne kaže druzega, kakor krasti!"
Pot prihranil. Župnik: „Matevž, vi ste mi na njivi kiompir pokrailli, ko vendar veste, da bi ga vam bil ilal, če In ga bili prišli prosit!" — Matevž; „iver sem vedel, da bi ga bili dali, sem ga pa raje sam šel iskat !"
V sodniji. Sodnik: „Pa, da ste mogli toženca ravno s kladivom i») glavi udariti ~ to je vendar nevarno; lahko bi ga bili ubili!" — Zatoženec: „.laz sem kovač; če bi bil pa krojač, bi ga bil pa s škarjami ali pa z likalriikom!"
Ponovna prebiranja črnovojnikov.
Po pozivnem razglasu „O" zaukazano ponovno prebiianjc vseh v let.lb 18^)7 do vštet. 18(j<i rojenih čriiovojnih zavazancev se vrši na Ki'anjskem :
Od 22. do 31. maja v Ljubljani za sodna okraja T^jubljaiia (izvzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika;
2., _3. in 4. junija v Čniomiju za sodna oki'aja Črnomelj in Metlika;
dne ti, junija v Trebnjem za sodni okraj Trebnje;
dne 7. junija v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk;
dne H,, 9. in 10. junija v Rudolťovem za sodni okraj Rudolfovo;
dne 13. junija v llatečah za sodni okraj Uateče;
dne 14., 15. in Ki. junija v Krškem za sodni okraj Krško;
dne 17. in 18. junija v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica;
dne l'J., 20. in 21. junija v Mokronogu za sodni okraj Mokronog;
dne 2B. in 24, junija v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora;
dne 26., 27. in 28. junija v Litiji za sodni okraj Litija (izvzemši občine Zagorje, Aržišče, Kolovi'at in Kotredež);
dne 30. junija, 1. in 2, julija v Zagorju ob Savi za občine Zagoije, Aržišče, Kolovrat in Kotredež v sodnem okraju Litija;
dne 22. in 23. maja v Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora;
dne 24,, 25,, 2(>. in 27. maja v Radovljici za sodni okraj Radovljica;
dne 28., 29., .^0, in 31. riiaja v Kranju za sodna okraja ICranj in Tržič;
dne 1., 2. in 3. junija v Žkofji Loki za sodni okraj ŘkotjaLoka;
dne 5., 6., 7., 8., 9, in 10. junija v Ljubljani za mesto Ljubljana v .sodnem okraju Jjjubljana;
dne 13., 14., 15,, H!, in 17. junija v Kamniku za sodna okraja K'amnik in Brdo;
dne 19,, 20. in 21. junija v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče;
dne 23., 24. 25. junija v Kočevju za sodni okraj Kočevje;
dne 20.,21„ 23., 24., 25., 2(;,in 27.ju-'nija v Postojni /a sodne okraje Postojna, Ilirska Jiisti-ica, Senožeče in Vipava;
line 29. in 30. junija, L, 2. in 3, julija v Ijogatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cej-knica;
dne 5., (J., 7. in 8. julija v Idriji za sodili okraj Idrija;
Začetek ju'ebiranja vsaki dan ol) 7. uri zjutraj.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Neka posebnost novomeške okolico je župan občine Řt. i\liliel-Htopiče. Itna namreč svoj sedež v K'andiji. živoi. „pri ňtendtuiji" in „desno roko" na Oor. ňicali. Kdor ne verjame, naj gi-e jioitraŠat!
V Skabernetovi hiši v Novemmestu se odda
dobpo idoča gostilna iv/^n
Loterijske številke. Trst, 17. maja rî 8 ;íO 4-1 \(\
VINO
lastnega pridelka je v večji tnnožini na prodaj v graščini	2S.3.3
Bajnof pri Rudolfovem.
na račun — in
prostor za mesnico
liriiiruvcn tiiiii /fi malo prodiijuliio, jmelmo kh Ijvmijarijo. — Tiiili bc želi kupiti dobro ohranjena
gostilniška oprava
ter svetilke ic Btuklfiua [losoda. — l'oiiuiUjo na poaiio Marijo Roziiia-Skabernè, Xovnmoiilo št. S26.
'"■j'H! in vii.sfl.iHr RUDOLFOVO
(«iaviii ti-i;,	iiiisproli mestni liiši
in-íii0i'0(':u že iz^^otovljoiie lasiie iíilo v vseli barvak. l/.dcliije tudi (inifío hisrío imtrobši-iiie ter ima vedno v nalořfi jMuliiii^e, iiiiia, pristno tekočino Hair-jK^troI iti líii,vi-nin proti iz|ia-diinjn iaa, jioteni ltiii*|Li;it xa. sif^iirno odstranitev kurjih očes ill di-u<íe toaletne stvari. — Kiiipiije ita drolnio in dolxd» ziiioSaiie in /oiisiio lase.
Zahvala.
nb smrti našega piisrino Ijtiijljciiuga Boiiroga, imjboljScga oicla in starcgii oieta, brata iu tast:», iiTCblagoroduiígra gosjioiia
Karola Germ-a
graščaka, velepose.stnika iti trgovca v Bajnofii odnosno v Novemtneslu
inriikaiiii) níijiircj ^oiipoiioiiia dr. T. Vmiiiotii« in dr. ,1. Straiekii za iikrbtio zdriiviiiško pomot', potem la VHOiii Ijiibiiii prijateljem, ki bo neiiozabnonm pokojniku iu nam med bole/.nijň in ol) briUi iupubi liakorkoli Ijaljtv.njivo stiili ob fltruiii, evojo najtoiitej.io zaliviilo. i'oaebaci líiíía bvaleicost velja íasfUoniii puspydii žiiptiiku ňonpíiturnkeuia za diiliovuo tolažbo, polep tijeka íiidi vsoj řasliti diibuvàiiiui kapituljhki id franídíltaiiski, íů. Uíimiljeuiiii bratom in ii. Ústiiiljoniin ĚCetram m spremstvo n« Kaduji poti,
Hvttležno KiDo obvezani ji. n. prospodom in ^ospcm h Novefïftii)ePla in okoline, kiikor tndi oddelku flav. (rtisilncjia društva Šoiiiietra, ki so sprevodu sledili od bi.ie žalosti iz líajiioÍH do liladncgEi ffroba, nadalje gospodom grašeakoin i/ okolice, gg. nastopni koma trgovsko /.bornieo, gospodu mesttieiiia /11 panu iii drugim gg. obiinskifii zastopnikom, oddolkii iiieiiatislto gard« iit mestnega gasilskega lirnStva, gospodom na(;elnikciii driiivoili uradov ter vsemu mnoffolirojno zas t opati en m i uraduiitvii vseb vrst iti vsemu itovilnemii sof^uttietnu incŠi-'anstvii, kakor tndi uitšim dobrim bližnjim sosedom ix .^etipctra.
Vicm, vsem, ki bo na kakor.^enkoli tinOin pripojuogli k iiaSi tolažbi v teli tcžkili dtieli, povrni ljulii llog!
Bajnof-Novoiiiesto, dno 23. maja 1916.
Žalujoči ostali.

Popolnoma um naložen denar,
Hronilnico in posojilnica
za Kandijo ia okolico, reg. zadruga z neom. zaveže ^mm v lastnem domu v Kandiji ^
sprejeiiia hranilne vinge od vsaccga, če je iijeii ud ali ne, ter obrestuje jio
4'
Í ia
a-o-e
na leto biez odbitka rentnejia davka, katerega sama iz svojega idačujo.

Â. DRAME modno trgovina
NOVOMESTO Glavni tr^ poleg mestne hiše vljudno priporoča veliko izbiro najmodernejših in najnovejših
damsiiili m otrošliili siamniltov m naliita
kakor tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni.
Zunanja naročila iočna.