LETO Si.
y^»<^»3SBtSi3tg»!3gaBiaB6CTisa3gisaBSEES<«s3a!a8g3BaK5r.?rH3Bia3a»iiaKasia«iamK:
LJUBLJANA, 13. SEPTEMBRA 1024.
STEV. 44.
ŽS5ES3R535 2JSS5S£3r
WIMIPIIH HWmiW»II/MIH H M 11 |j|. j ■ h Wil«MIH
^&R0£NINA*ZA'1VGO3LA-VUO*ČETim.ETNO*DlN*l$' CELOLETNO'DIN* 6 O/Z A* INOZEM ST'VO 1E DO DATI DO)tNINO/OGLASIJO CENiKV/ POSAMEZNA ST E V § LKA • PO* DIN ‘ l'5<>'
FOŠT. ČEK. RAČ. 13.188
E^aaaaMaamaBaaaaagamaBEBEaEBsaESMBaigBgBga
■e
iiEDNliTVO-lN-VPRAVA' ■ VČITELUKITISKARNI/ KOKOLI-|E-NE-VRA-v€&'JO/ANONlMNf’E>0-‘PI$l*SE'NE-PEtlOBČV-1E10/P©5tNIN A'PLAČANA* V* GOTOVINI
TELEFOH ŠTEV. 906.
GSEaMBsnsBmssz&tts&asemaaBBaBsmaKii
Oriuna na pohodu ...
zlet ©rl&isie v	Sadu.	—	Ustanovitev	Oblastnega	©dfeera	v	Mariboru.
Resolucija glavnega odbora Orjune.
Glavni odbor Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov je na svoji seji v Novem Sadu v dneh 5., 6. in 7. septembra 1924 po zaslišanju poročil predstavnikov Direktoriuma in predstavnikov Oblastnih Odborov, konstatiral predvsem z zadovoljstvom, da je Orjuna povsodi v celi Jugoslaviji v neprestanem napredovanju, da je kompaktna in edinstvena. Konstatiral je, da niso bile niti žalostne trzavice v ostalih jugosSoven-skih političnih grupah, niti koncentrični napadi separatistov, deretistov. in izvržencev vseh plemen, niti neprestano rovarjenje tujih elementov, niti neprijaznosti preteklih in sedanjih režimov, v stanu zanesti v njene vrste kake razdore ali upore. Ravnotako ugotavlja Glavni odbor z zadovoljstvom, da so zločinski napadi separatističnih, ekskftisivističnih in defetističnih'band, ki so v zadnji dobi nastopale proti Orjuni in ji prizadejale težke dragocene žrtve, samo ojačili zavest, odločnost in borbenost njenih redov. Obenem pa se ob tej priliki spominja Glavni odbor z najglobokejšo pieteto svetlih imen padlih junakov in jih stavlja vsej jugoslovenski mladi generaciji pred oči, kot zgled in vzpodbudo.
Prehajajoč pa na razmotrivanje aktuelnega političnega položaja, kakor tudi' splošnih prilik, v katerih se razvija naše nacionalno in državno življenje, ugotavlja z nezadovoljstvom Glavni Odbor Orjune, da dobivajo separatistični, ekskluzivistični in defetistični elementi vedno večji vzmah. V prvi vrsti pa je krivda temu v žalostno in malenkostno razprtih jugoslovenskih vrstah, ki namesto da bi se postavile v eno samo edinstveno fronto proti vsakomur, ki neče močne, jake in edinstvene in za vse Jugoslovene enakopravne Jugoslavije, sklepajo in iščejo zvez tudi z najčrnejšimi separatisti in eksklusivisti in z korum-Piranimi in klikaškimi elementi. S tem ustvarjajo vedno globlji in globlji jez v jugoslovenstvu; v jez, ki danes cepi jugoslovenske vrste v štiri ali pet taborov in strančic.
Po ugotovljenju vsega tega, je popolnoma naravno, da mora Glavni Odbor Orjune naglasiti sedaj kot je tudi dosedaj naglašal, da je v odločni idejni in praktični opoziciji proti sedanjemu, kakor tudi proti preteklemu režimu in z gnusom odbija denuncijacije in zlonamerne klevete protivnikov, da bi bila Orjuna v službi tega ali prešlega režima; to pa tem bolje, ker zamore biti vsakomur poznana najogorče-nejša borba, ki jo je Orjuna vedno vodila proti velikosrbskim separatistom in korupcionistom preteklih režimov, kakor tudi proti izdajalski in koruinptni udeležbi separatističnih, posebno pa radičevskih elementov v sedanjem režimu. Ravno tako protestira Orjuna najogorčenejše proti lažnivemu in sramotnemu pojasnjevanju napadov, izvedenih na ‘Orjuno in se najglobokeje žalosti, da se je dal zavesti celo del jugoslo-venskega tiska tako daleč vzpričo partizanstva, da sc je oddolžil spominu naših svetlih žrtev, padlih za jugosfovenstvo z lažmi, braneč pri tem napadalce in najčmejše protivnike jugoslovenstva.
Temu dosleden pa tudi ponovno naglaša Glavni .Odbor Orjune pred vso javnostjo, da je Orjuna nadstrankarska in izvenstrankarska organizacija, ki ji je cilj, da s pozitivnim in konstruktivnim delom; širjenjem zn i is! a za dolžnosti, disciplino, redom in delom; povzdigom in ojačanjem avtoritete Države, z manjšanjem razdornih verskih in razrednih borb in propagiranjem konstruktivnega in brzega povzdiga i brezpravnih slojev kmetskega ljudstva, intelektualnega in delavskega proletariata do blagostanja, nacionalne, socialne in človečanske zavesti. Zajedno pa tudi nastopa proti vsem oškodovanjem narodnih pridobitev z dostojanstveno borbenostjo in vso močjo svoje akcije, vodene razumno in odločno od političnega in intelektualnega vodstva. S tem pa tudi hoče zbrati okoli sebe vso mlado jugoslovansko generacijo sedanjosti in jo dovesti k ustvarjanju edinstvene in močne Jugoslavije, sposobne za konstruktivno mednarodno tekmovanje in za reševanje vseh velikih socialnih in gospodarskih problemov, ki nas čakajo v sedanjosti in bodočnosti.
Iinajoč v vidiku vse to. je uvidel Glavni Odbor Orjune, da pripada Orjuni naravnost imperiativna in neodložljiva dolžnost, da z vso svojo energijo pristopi k ustvarjanju onega, kar so drugi porušili in da uporabi vse svoje sile za zbiranje Jugsiovenstva v Orjuni, pod enim vodstvom. z eno devizo in z enim brezpogojnim pravcem. Uvidevši, da je propala vsaka nada. da bi se zamogfe zbrati jugoslovenske vrste bodisi že v katerikoli obstoječi strankarski grupi, bo podvzela Orjuna to zbiranje v svojem okrilju. To pa popolnoma samostojno in brez ozira na katere si že bilo partijske račune, pa makar po potrebi tudi proti tem računom. Pri tem pa si ohranja popolnoma svobodne roke za taktiko in formo tega zbiranja. Z ozirom na ta cilj pa pozi vij e Glavni Odbor Orjune že sedaj ne samo sedanje članstvo Orjune, nego tudi vse ostale Jugoslovene, ki še niso klonili pred navalom destruktivnosti, da si ustvarijo v krilu Orjune svojo samostojno in jasno orjunaško zavest, ki bodi jačja od vseh jalovih partijskih osečanj. V tej močni zavesti naj se vtope vse malenkostne pocepkanosti, apatija in malomarnost že preživelih političnih pokretov. Vzbudi in občuti pa naj se ponos, pravo in dolžnost, da bodo oni sami odločno in aktivno prevzeli reševanje sodbe svoje države iz rok onih, ki spadajo že po svojih letih in mentaliteti v predvojno generacijo, ki je nedorastla potrebam sedanjega časa.
Orjuna zaključuje za sedaj da započne:
1. Z najživahnejšo agitacijo med Inteligenco, delavstvom in kmetskim ljudstvom.
2. Z pripravljanjem za veliki kongres vseli organiziranih intelektualnih. moralnih in akcijskih sil Orjune v Beogradu, v mesecu maju leta 1925.
3. Z odločno propagando in nastopom proti vsem separatističnim, defetističnim in ekskluzivističnim ter koruptivnim elementom; posebno
pa še z ojačeno borbo proti sramotni izdajalski sabotaži Stepana Radiča in njegove stranke, ki hoče baš v tem momentu izrabiti poštene namene srbijanskili Jugoslovenov v svrho ojačenja svojih protidržavnih in protijugoslovenskih akcij in to z namenom, da bo zamogel v pripravnem času započeti še z večjim strupom odprto akcijo proti vsem pridobitvam svobode in krvavih žrtev. To vse pa za račun in v korist brezzavestne osebne demagogije in zunanjih sovražnikov. Ne da bi se spuščala sedaj v meritorno oceno partijskih činiteljev, je Orjuna. ki predstavlja danes kontinuiteto predvojne nacionalistične borbe proti Avstriji, prisiljena, da najodločneje vstane proti dejstvu, da danes bolj ket kdaj popreje za preteklih radikalnih režimov, dvigajo glave v Radičevi stranki organizirani najtemenjši hlapci Avstrije, in to posebno v prečanskih krajih ter ovirajo svobodno politično delo in rušenje počasti Kralju in Državi po nacionalnih elementih, ki so za to Državo resnično delali in trpeli.
Izjava CSIaraega odbora Orjtme.
Glavni	odbor Orjune	je na	svoji seji v Novem Sadu razpravljal tudi
o raznih glasovih, ki se	širijo	in	ki trdijo, da bo zamogla biti Orjuna
zabranjena ali razpuščena od tega ali katerega drugega režima. Odločil se je, da da v tem pogledu sledečo izjave:
Predvsem konstatira Orjuna, da je dovolj žalostno, ker je bilo sploh mogoče iznesti v javnosti besede o njeni zabrani in vidi tudi v tem dokaz razrovanosti našega javnega življenja, v katerem je mogoče do predvčerajšnjim avstrijskim slugam pretiti organizacijam in ljudem, ki so	v borbi	proti Avstriji	posvetili	vse svoje za Narod in Državo,
Orjuna	se ne bi niti	ozrla	na	lažnive in neokusne trditve akih ljudi
Toda najodločnejše pa mora protestirati Orjuna proti temu, da so vrše razgovori o zabrani in razpustu Orjune celo v okrilju same Državne vlade, kot je iznesel v javnost neki Radičev poslanec v svojem inter-vievu v »Pravdi« dne 6. septembra. Protestirati pa mora posebno še radi tega, ker se ti razgovori vrše na podlagi podlih klevet, hotomih izdajalcev in nekulturnih demagogov.
Ne zavoljo njih, nego zaradi poštene javnosti opozarjamo predvsem na vulgarno deuuncijacšjo bivših častnih avstrijskih denar.c:jacij, ki denuneirajo, »da preti Orjuna. da bo z bombami razgnala današnjo vlado« in da se »preti s krvoprelitjem v Cirkvenici«. Isto tako opozarjani o na vso Infainijo Radičevske klike, radi dogodkov v Makarski, kjer ie že javila Orjuna pred dvema mescema blagoslov prapora.
Bočim pa jc Radičevski organ v Splitu pričel s svojo gonjo šele 8 dni pred svečanostjo in nato vsak dan pozival na krvoprelitje proti Orjuni. Ko pa so videli Radičevci, da ne zamerejo organizirati tega krveprelitja. so sklicali dva dni pred razvitjem tudi oni skupščino v Maj karski. Veliki župan v Dubrovniku pa je namesto, da bi prepovedal skupščino samo njim, ki so jo sklicali itak le radi provokacije, prepovedal tudi blagoslov Državnega barjaka Orjune in mirno manifestacijo Kralju m Državi. In to samo zato, da se prikupi radičevcem.
Radi tega postopanja je silno ogorčena vsa jugoslovenska javnost Dalmacije in povsem naravno tudi pristaši predsednika današnje Vlade; dočim so je posrečilo radičevskim lažnivcem v Beogradu predstaviti stvar čisto drugače.
Glavni odbor Orjune, v katerem se nahajajo ljudje, ki so vedno delali pri ustvarjanju te Države; izreka povodom vsega tega tako sedanji, kakor vsaki bodoči Vladi, to moško in iskreno besedo:
Vse psovanje bivših avstrijskih konfidentov, ki nam očitajo, da smo plačana in razbijateka banda, bo stvar računa med nami in njimi, ki bo obračunan sigurno, bilo že prej ali slej. Naša preteklost, naše delo in naša imena morajo biti vsakemu poštenemu upravitelju te Države še prevelika garancija in argument, da med nami in onimi ne more biti niti izbere. Zato tudi mi niti ne mislimo, niti najmanj ne verujemo v kake mere proti Orjuni. V slučaju pa, da bi vendar naše parlamentarno in politično življenje pod katero že bilo vlado zašlo že tako daleč, da bi se dogodilo tudi kaj takega; mislimo, da mora biti vsakomur jasno, da ne bomo mi, ki nismo potrebovali dovoljenja zato, da smemo delati in se žrtvovati za ustvarjanje te Države proti avstrijskim bajonetom in temnicam, proti turškim in bolgarskim nožem in bombam, dovolili sedaj komurkoli, da nam bi onemogočal enako pošteno in požrtvovalno delo za očuvanje in jačanje naše Države. In ne samo to, jasno mora postati tudi to, da bodo na ta način postali računi med nami in onimi, ki nas hočejo uničiti, mnogo težji!
Še enkrat naglašamo, najsi bi tega ponovno ne bi bilo treba, da smo Organizacija Pripravljenih, ki hočejo, da se s pravo konstruktivnostjo in s čim manjšimi trzavicami prevede delo za učvrščenje Jugoslavije in enakopravnost vseh Jugoslovenov. Enako pa naglašaino, da nismo pripravljeni nikakor mimo prenesti to, da bi se nas stavljalo izven zakona, posebno pa še po volji onih, proti katerim so morali naši mrtvi, naši drugi in mi ustvarjati to Državo!
Dr. Ljubo Leontlč, s. r. l-ija Trifunovič, s. r. Niko Barfulovič, s. r. Dr. Mirko Korolija, s. r. Jerko Culic, s. r. Kosta Pečanac, s. r. Dr. Vlade Matošič, s. r. Ing. Marko Kranjec, s. r. Ing. Miloš Radojlovič, s. r. Do-broslav Jevdjevič, s. r. Atanasije Ristič, s. r. Ing. Ilija Čavljina, s. r. Dr. Ivo Petkovič, s. r. Ciro Čičin Šain, s. r. Dr. Vica Krstulovič, s. r. Andr! je Damlč, s. r. Dušan Kovačevič, s. r. Obren Scbajie, s. r. Vladimir
Levstik, s. r.
If tedi
Spričo silne važnosti za nadaljni razvoj jugoslovenske misli in orju-naškega pokreta v Vojvodini, je sklenil Oblastni odbor Orjune za Slovenijo, da odpošlje na ta zbor čimvečje število delegatov. Pred zletom se je vršila seja Glavnega odbora v dneh od 5. do 7. septembra, na kojo je odšel br. predsednik ing. Kranjec v četrtek z brzovla-kom.
Seja Glavnega odbora Orjune«
Seja Glavnega odbora se je vršila v dneh od 5. do 7. septembra. Na sejo so dospeli br. podpredsednik Direktorija Niko Bartulovič. ki je tudi predsedoval in nadomeščal br. predsednika Direktorija dr. Ljubo Leontiča, ki je bil vsled neodložljive obravnave proti po nedolžnim, že eno leto zaprtim članom Dubrovniške akcione, ki jih dolže umora poznanega frankovca Ivankoviča, zadržan. Dalje še Veliki čelnik Orjune vojvoda Ilija Trifunovič-Birča-nin, vojvoda Kosta Pečanac in pa zastopniki Direktorija in vseh Oblastnih odborov. Na sejali so se obravnavali vsi aktualni problemi in vsa pereča vprašanja sedanje politične konstelacije. Posvetila pa se je tudi največja pozornost vsem vprašanjem o notranjem ustroju Organizacije jugoslovenskih nacionalistov in je biJo doseženo v vseh teh vprašanjih popolno soglasje in eno-dušnost. Z ozirom na razširjajoče se vesti o grozečem razpustu Orjune je sklenil izdati Glavni odbor Orjune posebno tozadevno izjavo in v njej precizirati stališče napram tej grožnji defetističnih in separatističnih elementov. Izjavo samo prinašamo na drugem mestu. Na zadnji seji dne 7. septembra pa je bila sprejeta resolucija, ki opredeljuje stališče Orjune napram sedanjim raz-rvanim političnim prilikam in očrtava smer bodočemu razvoju Orjune v pravcu brezkompromisne ravne linije. Kakor izjavo, tako prinašamo tudi resolucijo in opozarjamo nanjo vso jugoslovensko javnost, ker je to edina resnična in moška beseda v sedanji dobi političnega propadanja in korumpiranosti.
Odhod delegacije slovenskih OpjUR.
Delegacija iz Slovenije je odpotovala dne 5. septembra zvečer z večernim vlakom preko Zidanega mosta v Novi Sad. Že v Ljubljani je bil vagon premajhen, ko pa so vstopili v Zagorju, Trbovljah in Zidanem mostu še zadnji delegati, smo se morali prav pošteno stisniti. Or-junaška volja in dobrovoljnost pa sta nas vse ohranila v najboljšem razpoloženju. V Sevnici jc prisedel tudi br. dr. Drnovšek, ki nas je spremljal do Krškega. V Senovem nas jc pozdravil tudi odbornik Upravnega odbora br. Zajec. Sredi noči smo dospeli v Zagreb, kjer so se ravno odpravljali orožniki v Crikvenico. Na kolodvoru je bilo polno ljudstva, ki nas jc ogledovalo z začudenjem in čule so se besede, da smo slovenski Orjunaši, ki gredo
v	Crikvenico terorizirat. Le s skrajnim naporom smo zasedli temne vagone in med pevanjem or-junaških davorij smo zapustili Za-
.SJ^EL58J9,	®	HJiJUB m
iWAWiW
h a m	m m m m'a'
S
i m m m m m m m m m
-	, GRADBENO PODJETJE	ll i ^ 1 P V
ING. DUKIČ & DRUG JLJLBjOl«
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
" iiWi mmmnmmmmmmm b m■ bTh »‘n
i i i i i
! B nB BJB . I 8 B i
1JJJJ ‘ B P B
m m m m m
Stran 2.
»O RJUHA’«
Stev. 44,
—	,----------r-
Veliki miting Orjune v Novem Sadu za narodno in državno jedinstvo dne 7. septembra 1924.
greb. V temi in noči smo se vozili preko Radičeve republike. Jutro nas je pozdravilo v Slavonskem Brodu, kjer so prisedii k nam bratje in sestre iz Sarajeva. V Mitroviči, kjer se je vršilo razvitje prapora hrvatske obrtne omladine, smo hitro 'popili kavo in se nato odpeljali daije proti Indjiji, kjer smo morali čakati preko ene ure. Z velikim zanimanjem so nas ogledovali seljaki in nas prav radovedno izpraševali, kdo smo in kaj hočemo. Vnela se je med nami celo prav zanimiva debata o Radiču in njegovih dema-goških akcijah med seljaštvom, ki je tudi v Slavoniji nasedlo njegovim limanicam. Ker so železniški vozo-
vi	v Vojvodini in Slavoniji vedno prenatrpani, nismo dobili prostora v osebnih vozovih, zato smo se vselili v tovorni voz in se med pe-vanjem odpeljali proti Novemu Sadu. V najlepšem vremenu smo prevozili prelaz na Fruški gori, ki je bila polna samca in luči. Hitro smo odbrzeli mimo Sremskih Karlovcev. sedežev nacionalne srbske cerkve in zavozili na Novosadski kolodvor.
SpreJam.
Dasi se gotovo ni vedelo ali pridemo ali ne, se je vendar nabral polen kolodvor Novosadčanov, ki So nas simpatično pozdravljali.
V	ospredju so bite postrojene akeiooe in zastopnik Novosadskega Oblastnega odbora br. Jevdje-vič, ki nas je pozdravil. Po oddaji prtljage smo krenili v povorki preko mesta, ki je bilo vse v zastavah. Opazili smo. da so posebno pozornost vzbujali naši prapori, posebno pa rakovški in oni Orjune Šiška.
Pred »Hotelom kraljice Marije« je defilirala vsa povorka mimo celokupnega Glavnega odbora, ki je imel v istem hotelu svoje seje.
Po sprevodu je bilo prečitano dnevno povelje. Nato pa je krenila večina bratov po mestu in si ogie-davalo zanimivosti srbskih Aten.
Sprejem Srbljsusev m Zagrebčanov.
Okrog pol 9. ure zjutraj jc dospelo z vlakom okrog 400 članov in članic vojvodinskih, šumadiiskih in hrvatskih Orjun. Na kolodvor so jih šle sprejeti vse že koncentrirane četniške sekcije z razvitimi prapori in godbo. Po kratkem pozdravu se je 'razvil impozanten sprevod. ki je odšel z godbami preko Novega Sada na Poljano pred Zadružno banko.
Hujskefije seperatisiov.
Karakteristično je bilo zadržanje tiska ob priliki zleta Orjune v Novem Sadu. Dočim se je zadržalo Davidovieevo časopisje napram zletu popolnoma dostojno, ga jc radikalno naravnost zamolčalo, separatistično pa je bruhalo ogenj in žveplo nad nacionaliste, ki jih vlada neče in ne mara razpustiti. Po mestu so se razširjale govorice, da bo prikorakalo na bataljone Srna-ovcev. ki bodo Orjunaše kar pozobali. Nekateri pa so videli že vse Novosadske ulice plavati v krvi.
Komunisti so izdali celo neke lepake, v katerih so obetali pokoli Orjunašev cn masse, ki ga pa le ni hotelo biti.
Iz vsega obetanja in hujskanja pa se ni razvil niti najprimltivnejši incident. Edino, kar je bilo, je bil mal spor v neki gostilni, kjer je mislila tolpa Srnaovcev. da bo zamo-gla ustrahovati, odnosno vreči na cesto dva Orjimaša. Prepričali pa so se. da so gorenjske pesti trde in da so njih udarci skeleči.
Povorka.
Po sprejemu vseh gostov je od-, šel sprevod živahno PvzUruvljau na
Poljano pred Zadružno banko, kjer so stale postrojene čete vseh Oblasti. Poveljstvo nad celim sprevodom je prevzel komandant ljubljanskega bataljona br. Zajec, ki je vzdržal napepši red in popolno izpolnjevanje programa.
Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki Petrovaradinske Orjune. ki pa niso mogli nastopiti v kompletni postavi, radi šikan separatisov onstran Donave. Za njimi je šla gasilska godba, Nato pa se je pričela prava povorka. Na čelu ji je bil krasen barjak Direktorija z napisom »Za Nacijo«. Ponosno je vihral prapor in kazal, obrnjen naprej, simbolično način naše poti, ki je ravna linija. Za njo se je uvrstii Glavni odbor na čei'u z br. podpredsednikom Direktorija, Niko Bartulovičem, Velikim čelnikotn vojvodo Ilijo Trifunovičem - Birča-ninom in pa vojvodo Kosto Pečaričem. Za njimi so sledili ostali člani Glavnega odbora in Oblastnih odborov, izmed kojih se je zlasti odražala majestetično herkulska, z odlikovanji pokrita postava predsednika Beograjskega Oblastnega odbora br. ing. Miloša Radojloviča. Za njimi pa so sledili prapori. Na čelu jim četniški prapor Jugoslo-venskega četniškega pododbora v Somboru in pa črna zastava četnikov z napisom »Za čast in otadžbi-no« in z mrtvaško glavo. Oba prapora, kot tudi onega Direktorija je čuvala častna straža četnikov s karabinkami. Nato pa je sJedil cel gozd bojnih praporov, po številu čez 60. Med njimi so vzbujali posebno zanimanje občinstva in naroda prapori iz Slovenije, posebno pa še barjaka Orjune Rakek in Orjune Šiška. Izmed 13 slovenskih praporov so bili na zletu vsi. iz-vzemši barjakov Viške in Trboveljske Orjune. Lepi pa so bili tudi prapori iz Dalmacije, zanimivi pa mali vojvodinski, izdelani v stilu vojaških praporov. Med njimi se odlikuje posebno oni iz Novega Sada, ki je bil prestreljen na dveh krajih od krogelj Srnaovcev. Zastavam je sledila četa uniformiranih sester in bataljon vojvodinskih četniških sekcij v kraju, za njimi strumna in enotna slovenska četa, nato pa kombiniran bataljon hrvatskih in Šumadiiskih četnikov.
Potem pa so korakali strumni seljaški bataljoni v civilu, pojačeni z rezervnim bataljonom slovaških Orjunašev. Sprevodu, ki je bil odu-ševljeno pozdravljam je prisostvovalo preko 1500 članov in članic v kroju in civilu. z dvema godbama.
Pred hotelom Kraljice Marije se je vršil nato defile vseh čet pred celokupnim Glavnim odborom Orjune. Defile je pokazal jasno našo moč in silno disciplino in borbeni duh, ki živi v naših četah.
¥eSaka miting z® iserodef© edinstvo.
Po končanem defileju so se postavile čete in bataljoni v mogočen kare, ki je zavzemal velik del prostranega trga »Svobode«. Poleg Orjunašev pa je bila zbrana še ti-sočglava množica, ki je hotela v teh razdrapanih časih čuti tudi enkrat moško in pošteno besedo iz ust mož, ki so se celo življenje žrtvovali za osnovanje te Države.
Smrtna tišina je zavladala nad ogromno maso, ko je po prvem zvoku trobentača povzel besedo oblastni čelnik in tajnik Novosadske Oblasti br. Jevdjevič. Pozdravil je vse navzoče in se spominjal vseh klevet in grozot trpljenja, ki jih jc moral pretrpeti nacionalistični pokret v Vojvodini. Obsojali so Orjuno na smrt, toda plačanih morilcev v rdečih srajcah, danes ni na izpregled, dočim Orjuna živi in (napreduje, kar, jifijUpše priča danajnit
miting. Spominjal pa se je tudi vseh naših padlih imenoma od Filipoviča do Cičin-Šaina, ki so kot znamenja in neovržne priče našega trpljenja, ko gremo za spas naroda in države na Golgato. Po tem spominu padlih bratov je zaoril vihar klicev »Slava jim, ki so padli za našo idejo« in prapori blagoslovljeni v krvi so se sklonili k črni zemlji, ki pije in bo še pila kri njenih najboljših.
Nato je predal besedo br. podpredsedniku Direktorijuma
bratu Bartuloviču,
neomajnemu borcu za svobodo in ujedinjenje Jugoslovenov.
Mirne in visoke so bile besede tega našega velikega ideologa, kot sejalec je mirno sejal svoje misli med maso in si osvajal srca mase, ki mu je prirejala oduševljene ovacije.
Pozdravil je vse zborovalce in Orjunaše v imenu Direktorija. Nato je podal osnovno ideologijo Orjune, njene cilje in hotenja. Orjuna je organizacija mlade generacije, ki je s predvojnim delom za raz-rušenje Avstrije postavila že temelj sedanji Orjuni, ki ni nič drugega, kot kontinuiteta prejšnje predvojne nacionalistične omladine. Za cilj si je postavila Orjuna popolno ujedinjenje vseh Jugoslovenov od Triglava do Strumice v eno enotno, mogočno in nepremagljivo fronto Jugoslovenstva, ki bo provedla osvobojenje še tudi vseh neosvobo-jenih bratov. Provedla pa bo tudi ozdravljenje sedanjih trhlih prilik v našem političnem in državnem življenju. S svojo močjo in energijo bo zopet uvedla, v tej državi red in delo, izvedla jo bo iz kaosa sedanjih političnih prilik in uveljavila omajano avtoriteto države in zakona. Omilila bo silne klasne in religiozne borbe, ki danes divjajo v Jugoslaviji in onemogočajo njen reden razvoj. Orjuna si je v svesti, da je že danes dovelj močna, da obračuna z defetisti. separatisti in demagogi, ki ščujejo pleme na pleme, razred na razred in zastrupljajo naš narod.
Orjuna hoče doseči enakopravnost za vse. Enakost bodi za vse pred zakonom in državo.
Da pa bo to dosegla, se bo boriva za pravo tudi makar proti mo-mentanemu razpoloženju mase.
Orjuna obsega vsa plemena in kot taka zamore reči. da so njeni člani vsaj toliko Srbi, kakor Hrvati ali kakor Slovenci. Nihče ne more reči. da je kdo večji Srb od onih, ki delujejo v naših vrstah ali večji Slovenec, kakor so slovenski Orju-naši. Uverjen sem, da se bodo prej ali slej združila v jugoslovenski misli vsa tri jugoslovenska plemena. Boriti se hočemo proti vsem. ki so sovražniki te misli in ki so bili nekoč sluge Avstrije (ovacije). Zmagali bomo nad onimi, ki *o nas tedaj zapirali, kakor nas hočejo danes razganjati.
Srno proti Radiču (Klici: »Dol z Radičem, smrt mu!), smo pa tudi ravno tako neizprosni nasprotniki velikosrbskih tendenc, ki jih zanašajo med srbski del naroda velikosrbski separatisti.
Orjuna ni šla v svojem potu nikdar nikoli niti na desno niti na levo, temveč kohsekventno hodi svojo ravno pot, po kateri hoče pripeljati jugoslovenski narod k redu. edin-stvu, blagostanju, jaki in močni državi. Uničiti hoče vplive partizanov, defetistov in separatistov, ki toliko škodujejo naši^ državi in ustvariti resnično močno Jugoslavijo.
Zato pa tudi kličemo vsem, ki so dobre volje in ki res ljubijo to državo, da brez oklevanja vstopijo y orjunaške vrste in sodelujejo pri
.Ml. Za MMfe §.Y9jQ Mm*
Kajti samo v Orjuni je bodočnost in spas naše države.
Dotaknil se je tudi naših politi-čarjev in izrazil svojo žalost, da so baš oni, ki v svoji nepremišljeni nerazsodnosti največ škodujejo razvoju jugoslovenske misli in utrditvi države. S tem, da ne puste mladine k besedi, so ustvarili položaj stagnacije in sterilnosti v političnem življenju našega naroda. Mesto da bi vladale v novi državi nove in mlade sile, vladajo v njej možje, ki so na vladi že preko ene generacije in ko taki naravno ne morejo imeti razumevanja za sedanji položaj naše države. Mladina pa je brezpravna, kar škoduje državi in njenemu razvoju. Orjuna pa kot organizacija mladih in energije polnih sil ne more tega nadalje dopuščati in zato ldiče vso jugoslovensko omladino pod svoje okrilje, da si pod njenimi prapori izvojuje ono mesto, v političnem in javnem življenju, ki ji gre po njenem predvojnem delovanju.
Navzlic vsem preganjanjem, de-nuncijacijam proti jugoslovenskim elementom pa moramo reči, da Orjuna je in bo tudi ostala ter povedla jugoslovenski narod do končne zmage svojih idealov. (Velike ovacije in klici: Živijo Bartulovič!)
Nastopil je veliki čelnik vseh Orjun
Vojvoda Bilja Trifunoviž-Birčanin
obdan od obeh četniških zastav. Moško in krepko so zvenele besede v neštetih bojih prekaljenega moža in pričale, da v tej državi še žive možje, ki so pripravljeni vsak hip, darovati svoje življenje za nacijo, Izvajal je:
Nismo se sestali, da delamo prazne parade, nego da izpregovo-rimo moško in smelo besedo vsem, ki danes razdirajo to državo. Vse smo že dali za to državo in vedno smo pripravljeni zanjo žrtvovati vse in pretrpeti vse neznosne muke, ki smo jih prenesli pri njenem snovanju. Teda naše delo naj bi bilo zaman ker v tej državi danes faktično vlada mož, ki sistematično ruje in razdira njene temelje. (Klici: Dol Radič!). Ali moti se, kdor misli, da mu bo to uspelo. Smo možje, ki smo izšli iz srede generacije, ki je bila navajena na borbo in ki bo to borbo danes, če bo potreba nadaljevala do skrajnosti.
Pošteni del srbskega naroda je hotel sporazum, toda Stepan Radič ga je odbil. S tem pa je tudi obsodil samega sebe na politično smrt. Imeli smo dovolj smelosti, da smo obsodili g. Pašiča za njegovo delovanje in imeli pa bomo tudi dovolj poguma, da končamo in ukinemo razdiralno delo Stipe Radiča. Kajti mi ne pristanemo na to, da bi bila ta država delo in last samo enega, temveč celokupnega jugoslovenskega naroda. Borili se bomo proti Radiču, ki hoče na ljubo svoji ambiciji in inozemskih . prijateljev razbiti državo. In ta človek hoče potom> svojih' emisarjev razbiti in razpustiti Orjuno, kar je najboljši dokaz, da je Orjuna na pravi poti. Zato pa poživljam vse poštene in častite Jugo-slovene, da nemudoma vstopijo v orjunaške vrste, kajti Orjuna je edina zmožna, da izvede našo državo iz kaosa, v katerega so jo zavedli naši poklicni politiki.
Za govorom Trifunoviča je povzel besedo eden največjih junakov jugoslovenskega naroda, strah in trepet Bolgarov, ki bi že davno napravil red v Makedoniji, da mu ni tega prepovedala radikalna vlada. To je slavni
vojvoda Kosta Pečanac.
Mrk je bil njegov pogled in mrke so bile besede junaka, ki je tisočkrat stal smrti nasproti, da očuva narod pred sovragi. Posegal j$ globoko nazaj v početek četni-. te sp
tako, kakor sedaj Orjuna proti volji vladajočih krogov ponesli glas svobode med^ zasužnjene brate v. Macedoniji. (Živeli četnici!) Stra-. šna je bila borba za svobodo in mnogo je padlo žrtev za osnovanje te države, ki jo hočejo danes politi* čarji s svojimi stranpoticami uničiti.
Uničiti in razpustiti pa hočejo tudi nas. ki nas niso uničile turške brzometke, buigarski noži in ki nam niso zabranili kordoni srbske vojske prehod med zasužnjene brate in nam ukazovati razpust naše organizacije. oni proti katerim smo se vedno borili. Prešel sem vse fronte in vedno sem bil na mestu, kadar je bilo treba pomagati bednemu narodu in tako bom na mestu tudi se-^ daj, če bo klic domovine to zahteval. Pozdravljam Orjuno in poživljam Vas, ki Vam je procvit države pri srcu, da vstopite v njene vrste.
Brat Jevdjevič predstavi ing. Kranjca, kot dobrega prijatelja Mus--solinija in priporoča zbranemu na-< rodu, naj čuje glas borca izpod Triglava.
Cujejo se vzkliki: Živijo Kranjec in ves zbor aplavdira, pozdravlja predsednika ljubljanskega Oblastnega odbora
ing. Marko Kfanjcs,
ki govori:
Radosten sem. da Vas morem pozdraviti bratje Vojvodinci v imenu vseli slovenskih Orjun, ki delujejo za Nacijo pod snežnim Triglavom. V to ime Vam kličem: Zdravo! Bratje, ni nas mnogo došlo, ker dolga je pot, a kar nas je. Vam prinašamo pozdrave tisočev Vaših soborcev v Sloveniji. Prinašamo Vam s seboj zastave, okrašene z glori-jolo naših mučenikov. Dokaz naj Vam bodo, da tudi tamo daleko od Vas živi in preevita ideja jugoslovenskega nacijonalizma. Zastonj so vsi napadi naših kletih sovragov — naša ideja živi in procvita. Uničiti je ne more sila nobena! Težka in trnjeva je naša pot. Preko ječ in trpljenja gremo vedno naprej v ravni liniji, ker dobro se zavedamo, kaj hočemo. Hočemo očuvati svobodo in hočemo, da si priborimo to. kar so izgubili naši političarji. Osvobo^ diti hočemo milijon zasužnjenih brai tov, ki danes ječe pod tujim jarmom. Težka je borba in prosimo Vas bratje, da nam pomagate v njej. da končno dosežemo, zmago naše ideje. V to pa: Bog pomozi junači!
Kot cn mož je zaoril klic: Bog ti pomogo.
Za ing. Kranjcem je izpregovo-ril s svojim gromkim glasom burno pozdravljeni Oblastni predsednik beogradskega Oblastnega odbora
1>rat SSSSeš Radojlovič.
Težki so bili dnevi robstva in veseli smo bili svoboda, ki nam je napočila po tužnem Kosovem m albanski Golgoti. Dosegli smo svobodo in. ujedinjenje jugoslovenskega naroda v Jugoslaviji. Slavna srbska zastava je povcla srbsko vojsko preko Save in Drine do Triglava m Drave ter osvobodila zasužnjene brate Slovence in Hrvate. Dobili smo veliko in mogočno državo in z njo tudi novo zastavo. Lepa in Ponosna je naša državna zastava, vije se nad brodovi naše vojne moi-narice, vije se nad kraljevim lcona-. kom in to državno zastavo hočejo nekateri zaničevati. Jaz pa pi a v’im, da ta zastava tvori živ _ simbol našega ujedinjenja, ker v njej so zdi u-žene vse tri plemenske zastave; Divna za-stava srbska, ponosna za-stava hrvatska in krasna slovenska. Čuvati hočemo to zastavo kakor zenico svojega očesa, kakor čuvamo našega ljubljenega kralja Aleksandra, kraljico Marijo in kraljevi-' | Ča Petra. (Silne ov.acijc zbranega,
MESTNA ORJUNA Ljubljana vabi vse svoje članstvo, kakor tudi članstvo sosednjih bratskim Orjun in vse prijatelje našega pokreta na PROSLAVO ŠESTLETNICF Prebitja solunske fronte, ki se vrši v soboto 13. t. m. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma ob 8= uri zvečer s sledečim sporedom: Spominski nagovor, pevske in Koncertne točke, ples. Vstopnina 10 Din, za čiane v predprodaji v odborov! sobi ob uradnih urah In v pisarna obl, odbora 5 Din. K obilni udeležbi vabi ODBOR
naroda, zastave se dvignejo v pošast in šele po dolgotrajnem burnem aplavzu nastopi zopet mir).
Zbor je zaključil brat Jevdjcvič s pozivom na novosadske četnike in i-n_ spominjal na zlet pred dvemi leti, ko so tisoči rdečili srajc skušali razbiti Vidovdanski zbor Orjune. Končal je s pozivom, da naj bodo vedno pripravljeni žrtvovati vse Za kralja ter ob 12. uri zaključil zbor.
Odkritje spomenika
Popoldne ob treh se je formirala povorka, ki je odšla na pravoslavno pokopališče, k slovesnemu odkritju spomenika ubitemu bratu Filipovimi- Na pokopališču se je zbrala velika množica ljudi. V kareju so ob-> stopili četniški bataljoni gomilo, oredi kareja je stal Glavni odbor, Prapori in častna straža slovenskih četnikov.
Pred odkritjem spomenika je govoril br. tajnik Direktorija
dr. Matošič:
Danes se hočemo oddolžiti spominu enega naših padlih bratov, ki je izdihnil svojo dušo pod strelom sovražnega mu brata. Ni je besede, ki bi povedala kako nam je v tem hipu Pri srcu. Krik po osveti nam polje Po naših dušah in nas kliče na maščevanje. Padle so žrtve, Orjuna jih
f^ela. Potrebovali pa so jih poli-ki so izrabili atavistično mržnjo proti vsemu, kar je naprednega in svobodoljubnega. Ščuvali so na po-*°lj in kri je pojila jugoslovensko zemljo. Naj teče kri, če zahteva to nčvrščenje jugoslovenstva in okrep-Ijenje državne misli. Za jugosloven-stvo so padale naše žrtve pred, med in po vojni, pa naj padajo še sedaj, Mlakar v celili redih. Umirali smo in Pripravljeni smo še umirati. Dokazali smo. to v Trbovljah. Dokazal je to Filipovič in dokazali so vsi drugi naši, ki so padli za zmago jugoslo-ven^ke ideje. Tem in Filipoviču kličemo sedaj, ko odkrivamo skromen spomenik: Slava!
Med največjo tišino je padla zavesa in na sivem kamnu so zablestele besede:
Rade Filipovič, poginil 29. VIII. 1922
v	22. letu svoje starosti za srečo in veličino Jugoslavije.
Ta skromni spomenik je postavite v znak pažnje umrlemu svoje-nju bratu in sinu majka Marija in oblastni odbor Orjune Novi Sad, 7. septembra 1924, na dan zleta Vojvodinskih Orjun.
Nad odkritim spomenikom so se sklonile orjunaške zastave in izkazale počast padlemu borcu. Slovesen obred blagoslovitve kamna in
pevanje opela nad prerano gomilo je opravil pravoslavni svečenik. Po opravljenem obredu je izpregovoril par besedi, v katerih je priporočal medsebojno bratsko ljubezen, prepojeno z prizanesljivostjo in krščansko ljubeznijo.
Po odkritju spomenika je odkorakala povorka v mesto, kjer je bil nato razhod.
Zvečer se je vršila akademija z zelo zanimivo vsebino, na to pa dobro uspela zabava.
Ob 12. uri so začeli odhajati udeleženci zleta v najlepšem redu proti domu, slovenska delegacija pa se je odpeljala skupno z beograjskimi Orjunaši na njihovo povabilo v Beor grad.
Prihod v Beograd.
Zgodaj zjutraj se je pripeljala slovenska delegacija v Beograd in na to skupno z Beograjčani odkorakala z razvitimi prapori preko Beograda na sedež Šumadijskih Orjun, kjer so bili zelo gostoljubno sprejeti. Orjunaška pesem je orila po Beogradu in ponosno se je vil prapor »Za Nacijo« preko Terazij, mimo gledališča, kjer je letos še na Vidov dan razbijala srnaovska druhal našo manifestacijo.
Opoldne je pogostil beogradski Oblastni odbor slovensko delegacijo, kjer jo je pozdravil v imenu istega predsednik ing. dr. Miloš Radoj-lovič. Za njim se je zahvalil v imenu Slovencev brat Zajc. Po banketu pa je govoril burno pozdravljen, vojvoda Kosta Pečanac, ki je omenjal veličino žrtev in potrebe dela mladine za očuvanje države.
Popoldne so odšli delegati pod vodstvom brata Pavloviča na Top-čider od tam pa v lokale Narodne Odbrane, kjer jih je prijazno pozdravil glavni sekretar Narodne Odbrane pukovnik Pavle Jurišič. Od tu pa so odšli v prostore Udruženja jugoslovenskih četnikov. Ostali prosti čas so si ogledovali zanimivosti Beograda. Zvečer pa so zopet odšli z razvitimi prapori na kolodvor. Spotoma pa jih je na Terazijah pozdravil veliki čelnik Orjune brat vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanin in vojvoda Kosta Pečanac.
Pred kolodvorom sta se oba osebno poslovila od vseh, nakar je delegacija zasedla vagon in se skozi Radičevo republiko nemoteno in brez incidenta pripeljala domov.
Moralni in gmotni uspeh zleta je bil nad vse pričakovanje sijajen. Saj je bil tudi ta zlet jasna priča in dokaz, da je Orjuna na pohodu in da ji niti malo ne škodujejo vsi napadi in vse klevete nanjo. Udeleženci pa so se zopet navžili vere v zmago jugoslovenske misli, ki zavzema danes vedno širši razmah od Triglava do Strumice.
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE s
malinovec in citronado.
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Ruca-esence različne Vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, peiinkovac sadje v, Iropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah. v NAVOJ^lLA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IM DRUG
panu, faliMj, eggcM. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Ustanovna oblastna skupščina
v Mariboru.
Razvoj našega pokreta v Sloveniji je v zadnjem času vedno bolj zahteval ločitev v dvoje upravnih okrožij našega ožjega ozemlja v Ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani in v Mariboru. Formalno je bila ločitev odobrena že na lanskem kongresu v Splitu, treba pa je bilo to ločitev izvesti stopnjema. Radi tega se je letos v februarju osnovala v Mariboru Eksekutiva ljubljanskega oblastnega odbora za Mariborsko oblast. Eksekutiva je sicer delovala, toda radi pomanjkanja kompetence in posebno radi pomanjkanja denarnih dohodkov,, ki tiiso bili redni, ni mogla izvesti in doseči onega, kar bi bilo v interesu našega pokreta in našega naroda v severnem ozemlju Slovenije.
Da se temu ex-lex stanju napra-
vi	konec in da se prične s polnim delom, se je sklicala za nedeljo. 7. t. m. ob 10. uri v vestibul »Narodnega doma« v Mariboru ustanovna oblastna skupščina. Organizacije iz dežele so se odzvale po svojih delegatih precej dobro povabilu, poleg tega pa se je udeležil skupščine kot delegat Ljubljanskega oblastnega odbora brat tajnik Galzinja.
Skupščino je otvoril kmalu po 10. uri, ko So prispeli zadnji delegati z vlakom iz Celja in drugod, poslovodeči podpredsednik Ekspoziture brat Radivoj Rehar, pozdravil delegate, zastopnika Ljubljanskega oblastnega odbora in zastopnika oblasti ter podal v jedrnatih besedah razvoj jugoslovenske nacijonalistične misli od naselitve našega naroda na Balkanu in vsem sedanjem ozemlju preko carja Dušana in vseh drugih do predvojne in medvojne nacijonalistične omla-dine do osnovanja Orjune. Naglasil je, da je naša ideja tako stara ka kor naš rod in da jo radi tega ne more zatreti nobena sila. Očrtal je nadalje historijat osnovanja Mariborske oblasti in izrazil nado, da nova oblast ne bo po številu po množila dosedanjih oblasti, ampak da bo skupaj z ostalimi tekmovala za prvo mesto in doprinesla svoj častni del do končne zmage barja ka »Za Nacijo!«
Sledil je govor predsednika Mestne organizacije Orjune v Ma riboru, brata Roberta Kende, ki je pozdravil skupščino kot hišni gospodar in naglašal potrebo čistosti naših vrst.
Kot drugi je pozdravil skupščino zastopnik Ljubljanskega O. O. brat Galzinja, kot tretji pa v imenu Mariborske sokolske župe brat dr. Pivko. Sledilo je poročilo tajnika br. Vauhnika in poročilo blagajnika Ekspoziture brata Deleje. Po odobritvi referatov je predsednik odredil volitve in petminutni odmor.
Pri volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen soglasno sledeči odbor, ki se je po skupščini na prvi seji' ob 15. uri sledeče konstituiral:
Radivoj Rehar, novinar Maribor. predsednik;
Robert .Kenda, profesor, Maribor, podpredsednik;
Miloš Vauhnik, odvetniški concipijent, Maribor, tajnik;
Zdravko D e 1 e j a , trgovski poslovodja, Maribor, blagajnik.
Dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor, odbornik.
Dr. Fran Irgolič, odvetnik', Maribor, odbornik;
Janko Arnuš, uradnik, Maribor, odbornik. — To je Oblastni izvršilni odbor. V širši odbor so bili izvoljeni:
Fran Kavčič, učitelj. Šmartno pri Slovenjgradcu;
Ivo Kenda, živinozdravnik, Konjice;
1'one Kurnik, rudniški revizor, Velenje;
Josip Horvat, sodni oficijal, Sv. Lenart v Slov. goricah;
Dušan Š e s t a n. učitelj, Ptuj;
Slavko Reja, upravnik, Maribor;
Ivo Štampar, posestnik. Sv Bolfenk pri Središču;
Mirko D uje, učitelj. Murska Sobota;
Ante Š t r o m a r, uradnik, Dravograd ;
Joško Malenšek, učitelj, Maribor;
Božo T r i p a 1 o, inženir. Ce
lje;
Dr. W e i x 1. zdravnik, Sv. Trojica v Slov. goricah;
Anton K a s j a k. posestnik. Sv. Lovrenc na Pohorju;
Dr. Rudolf B r a b e c . zdravnik, Rogatec;
Dr. Krsto Cazafura, kemik, Maribor.
V namestni odbor so bili izvo ijeni:
Lojze S t r a š n i k. faktor, Maribor;
Ivan Predan, trgovec. Ma-
renberg;
Janko F. o bič, učitelj, Pragersko ;
Dr. Drnovšek, odvetniški konc.. Slovenska Bistrica;
Fran Veselič, trgovec. Ormož;
V revizijski odbor;
Joško M a r č a n. ravnatelj, Maribor;
Janko Zorko, uradnik, Maribor;
Lojze D o 1 e ž a 1, knjigovodja, Maribor.
Po volitvi se je razvila debata o organizatoričnem in propagandnem delu, katero je otvoril brat predsednik Rehar in so se je udeležili bratje Kurnik, Arnuš. Tripalo in drugi. Pri debati o finansijskem vprašanju se je sprejel enoglasno predlog brata Kurnika, da naj pobere vsaka mestna organizacija od svojih članov po 5 Din osebnega davka, iz katerega naj se ustanovi prvi fond novega O. O. Pri debati o četniških sekcijah se je razpravljalo o organiziranju bataljonov. Po izčrpnejših debatah, ki so se vodile o teh vprašanjih in v katere je poseglo več delegatov, je predsednik okrog 13. ure zaključil dobro uspelo skupščino.
Popoldne ob 15. uri se je vršila prva seja novega odbora, na kateri se je izvršilo konstituiranje, kot že omenjeno in so se razpravljala tudi razna druga nujna vprašanja. Za oblastnega čelnika jc bil do definitivne izvolitve po poslovniku imenovan brat dr. Fran Irgolič. Izvolil se je tudi tričlanski odbor, ki naj velja kot vez med enakim tročlanskim odborom iz Ljubljane med obema O. O. Mariborskim in jubljanskim.
Ob 17. uri se je pričela animirana veselica v vseh spodnjih prostorih »Narodnega doma«, ki se je vršila pozno v noč in zaključila ta
za naš pokret v celi državi, posebno pa v Sloveniji, zgodovinski dan.
S skupščine so se odposlale tudi seledeče pozdravne brzojavke:
Direktorij Orjune
Split.
Sa ustanovne oblasne skupštine u Mariboru pozdravljamo naše vrhovno vodstvo. Zdravo!
Rehar, predsednik. Vauhnik, tajnik. Pisarna Njegovog Veličanstva kralja Aleksandra I.
Beograd.
Jugoslovenski Nacijonalisti mariborske oblasti na ustanovnoj obla-snoj skupštini pozdravljajo svojega vladara i izjavljajo spremit položiti svoje živote za čast i slavu Nacije. Rehar, predsednik. Vauhnik, tajnik.
Krepčajte otroke In bolnike z JUHANOM!
Mod. 12.
; *Vr-
brezslišni pisalni stroj.
fram Bar, tanharleva aalir. 5. M 4B7
muo -čevlji
Maribor, Koroška 19.
lajni plete is lete
bi Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri
DRAGO SCMWJIS
Liti 9U ANA.
OB
LEK
OB
KA
ROKE
OB
MESTNI TRS B E R » A 7 O V 9 £
Parna pekarna Jean Sc!irey
nas!.
uaznanja, da ima vsak dan večkrat
mm lig? im peti.
Telefon štev. 158. Orejevalci pisem.
THE REX CO., Ljubljana.
RGOfilCU BANKA D. O. LJUBLJANA
Pc&drtslstlce:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4.
Briojavl:	RT	<V LASTNI SfftVBI) -«	Telefoni,	180,
trgovska. Kapital tn rezcnfe Bfe. 18.3QO.COQ--.	ue'158-
Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkuJantneje.
Ekspozitura:
Konjice
Meža-Dravograd
l.ikai
Razvitje zastave Orjune Zagorje dne 21. sept 1924.
Demokracija In teror.
(V odgovor mariborski »Straži«.)
Po vsem, kar je že zmetala ogabna »Straža« na naš pokret, bi bilo pač najnaravnejše, da bi se na njeno pisavo sploh ne ozirali, ali pa da ji. če ji sploh odgovorimo, v tonu, katerega se poslužuje sama.
Da danes tega ne storimo, je vzrok samo ta, da hočemo vsaj še enkrat poizkusiti, če se z ljudmi pri tem listu sploh še da govoriti tako, kakor je v navadi pri kulturnih naro-d'h in v kulturnih družbah in ker hočemo javno dokumentirati, da .stojimo višje kakor oni.
Kmalu po nastopu sedanje vlade je »Straža« prinesla uvodnik, v katerem zahteva takojšen razpust Orjune in ker ta uvodnik ni zalegel, je objavila v svoji 102. številki •s dne 3. t. m. drugega, v katerem ponavlja isto. Izgleda torej, da je temu listu naša organizacija najbolj trn v peti. Razumemo popolnoma, da ljudem, ki so celih pet let sejali med našim malozavednim cbmejnim ljudstvom, ki mu še vse preveč tiči v krvi stari nemškutar-ski raznarodovalni duh. mržnjo proti unitaristični jugoslovenski mi" sli, ni pogodu obstoj organizacije, kateri je ta misel fundament. Toda v demokratični državi se mora vsak demokratičen politik (in klerikalci so vendar kakor trdijo ekstremni demokrati) sprijazniti z mislijo, da nikdar ne bodo vsi ljudje njegovega mnenja in da bodo torej \edno obstojale stranke in organi zscije, ki propagirajo drugačno mi s?!. Ravno vse jedro demokracije obstoja v tem, da pušča vsakemu poedincu svobodo mišljenja, zaseb iiega in političnega in svobodo po Htičnega organiziranja. V takih državah, kjer se vlada po načelih demokracije, mora torej biti dovoljena vsaka politična organizacija ip poedine demokratične politične organizacije se smejo boriti medsebojno ali proti drugim le z demo kratičnimi sredstvi, to je — idejno in organizatorično!
Ko je prejšnji režim preganja, komuniste, je klerikalno časopisje, in v prvi vrsti ravno »Straža«, kričalo dan za dnem, da je ta režim terorističen in nedemokratičen. Ko je prejšnji režim prepovedal ta ali oni shod ali sestanek opozicije, zaplenil ali ustavil ta a'!i oni list, je bruhalo to časopisje nanj ogenj in žveplo, češ, to je balkanizem, bati-naštvo, teror. Pričakovali smo torej upravičeno, da bo to časopisje danes, ko je na vladi stranka, katero zastopa, ostalo zvesto svojim prejšnjim temeljnim načelom, nikakor pa nismo pričakovali, da bo to časopisje naenkrat samo radi slasti, ki jo občuti pri vladnih jaslih samo postalo še bolj balkansko, batinaško in teroristično ter nedemokratična, kakor pa je bilo ono prejšnjega režima.
Omenjeni uvodni članek »Straže« preveva ena sama želja in zaideva, da se Orjuna razpusti in če se to že ne zgodi takoj, naj se vsaj uvede sodno postopanje proti njenim voditeljem in naj se prepovejo njeni sestanki, shodi, zleti in razvitja zastav. In sedaj, gospoda okrog »Straže«, ali je to demokra-
tično? Je !i sploh v skladu z načeli demokracije zahtevati razpust nasprotne politične organizacije, pa če )i koncem koncev bila tudi revolucionarna kakor so komunisti, i'<. tatere se je »Straža« vedno zavzemala? Jo demokratično zahtevati, naj se uvede sodno postopa nje proti voditeljem nasprotne poli tične organizacije, ko sodišče^ kot nepristranski čuvar zakona ni našlo in ne najde za to razloga in ker je že vnaprej gotovo, da bi to sodišče na podlagi obstoječih zakonov ne našlo vzroka jih kaznovati, če ga ni našlo niti za dr. Lemeža in njegove tovariše? Je demokratično zahtevati prepoved sestankov, shodov in zletov nasprotne politične organizacije, ko ima po zakonu in ustavi v naši državi vsaka politična in nepolitična organizacija pra vico prostega združevanja in zboro^ vanja? Je demokratično zahtevati prepoved razvijanja državnih zastav nasprotnih političnih organizacij. ko uživa po zakonu in ustavi ta zastava spoštovanje in zaščito sa mega kralja in njegove vlade?
Če vi, gospodje krog »Straže«, ne pazite na načela in so vam suknja, ki se vsak dan lahko menja, potem pa pazimo mi in so nam najvišji zakon morala. Naša ideja in naše načelo fc ostalo eno pod vse mi režimi, pod radikalskimi, demokratskimi in je ostalo tudi pod se danjim. Vi pa imaste, kakor kažete v svojih listih, za vsak režim druge ideje in druga načela. Je to mo rala? Ne, to je znak skrajne moralne propalosti, laži, hinavstva in brezvestnosti. Vaše postopanje ni demokracija, ampak črn teror, huj ši od onega, katerega očitate Pa-šiču in Pribičeviču. Če sta Pašič in Pribičevič izvajala nad kom teror (in prvi ga je izvajal tudi nad Orjuno), sta ga izvaja’a načelno in brez hinavskega in pobožnega zavijanja oči in zaslužita kljub vsem pregreham vendar vsaj nekaj spo štovanja. Vi ne zaslužite niti tega!
Da govorimo še o »terorju oboroženih band«, kakor se izražate o naših vrstah. Povejte nam, gospodje pri »Straži«, kdaj je Orjuna vršila teror v takem obsegu kakor ste ga vršili nad njo vi in so ga vr šili vaši pristaši? Kdo Se prvi na padel z najbolj podlimi lažmi in najbolj ogabnimi izrazi Orjuno in njene voditelje in to še predno je bila formelno ustanovljena? Bili ste to vi. bila je vaša »Straža«. Z vaše strani je prišla vojna napoved, ne z naše, ko sami na to še mislih nismo. Hoteli smo posebno v Mariboru širiti svojo unitaristično jugoslo-vensko nacijonalno misel in držati v evidenci nemško iredentistično gibanje. Na boj z vami še mislili nismo! Vi ste nas napadli na celem, brez vzroka in nias zapletli v boj, katerega nismo predvidevali in ne zahtevali ter nam s tem zvezali mnogo si?, katere bi bili sicer lahko porabili za plodonosnejše in nuj nejše delo. Kdo je prvi dejansko napadel naše člane? Kdo je razbil naš prvi občni zbor v Slovenski Bistrici, kamor smo prišli mirno, brez vsakega izzivalnega ali napa-
dalnega namena? Bili so to vaši pristaši, organizirani po vašem tovarišu Žebotu! Kdo je izzval krvave dogodke v Trbovljah? Sodna preiskava je sama ugotovila, da so to bili komunisti in med tistimi, ki so jih k temu hujskali ste bili tudi vi! Povejte le en sam slučaj, da je Orjuna sama in ne da bi bila sama izzvana dejansko ali nedejansko, napadla kakega nasprotnika, bodisi v Sloveniji ali drugod in potem — razpustite nas, zaprite tudi, če hočete! »Teror oboroženih band« se razpihne v prazen nič. kadar si ga ogleda pošten in objektiven človek pobližje. Vi ste bili prvi teroristi in ste to tudi še danes. Vi ste padli po nas in nas opljuvali in osramotili, čeprav nismo zagrešili drugega nego to, da smo ostali verni svoji jugoslovenski nacijonalistični ideji, ki je vzklila v naših srcih že tedaj, ko ste vi slavili Franca Jožefa in njegove degenerirane in paraSitične sorodnike in za katere smo trpeli, bili preganjani, opljuvani, bičani in zaprti že pod njihovo vlado!
Te ideje ni »iznašel« Pribičevič, še manj pa velikosrbski Pašič, kakor ta dva gospoda tudi nista niti ustanovila, niti vodila, niti podpirala naše organizacije. Nas prav nič ne brigajo Pašič. Pribičevič in ostali in njihovi partizanski posli; zanje se nismo nikdar borili, se ne borimo in se nikdar borili ne bomo. To naj delajo njihovi strankarski pristaši, če jih je volja. Borili smo se, borimo se in se bomo borili do zmage ali smrti le za svojo jugoslo-vensko unitaristično nacijonalno idejo, ki stoji visoko nad idejami separatizma in partizanstva. Šla sta Pašič in Pribičevič, šli bodo pa tudi Davidovič, Spaho, Korošec in Radič, in tudi njihovih partij ne bo več, naša ideja pa bo ostala, tudi če pobesite danes vse naše voditelje,
če poteptate v tla Orjuno. Jasna in ravna je naša pot, če treba proti vsem. proti vam in tudi proti Pa-šiču in Pribičeviču in vsem stran-karjem.
In ravno v tem, gospodje, tiči tista velikanska razlika med Orjuno in Srnao ter Hanao. Orjuna je neodvisna, daleč od vsake strankarske službe sedanjim voditeljem, spojena z idejo bodočnosti in s krvjo svojih bratov — mučenikov, Srnao Pa plačana družba brez ideje in morale, ustanovljena po partizanih, da brani njihovo partijo in preživelo velikosrbstvo. Njen cilj je vlada Pašiča in radikalov, naš pa ni vlada Pribičeviča, ampak vlada poštenih, v vihrah let okaljenih Jugosiovenov v svobodni, veliki in edinstveni Jugoslaviji. In če sta Pašič in Pribičevič delila med svoje ljudi orožje, česar sicer ne vemo, med nas ga nista delila, pač Pa so ga oblasti pod prejšnjim režimom in menda tudi po njegovim naročilom, odvzele marsikateremu našemu članu, čeprav ga je imel pravico nositi in ga je nosil tudi samo v svojo lastno obrambo pred vami in vam sličnimi. In če sta komu delila denar, nam ga nista delila nikdar. Tega ne more dokazati nihče, tudi vaši ministri ne, zato je vaša pisava zavedno zvračanje resnice — torej laž! Še bolj podla pa je laž, da so 'kdajkoli obstojale kake vezi med nami in Srnao. Grobovi naših bratov, ubitih po Srnaovcih pričajo nemo pred bogom in ljudmi — da ste lažniki. ki jim ni odpuščanja. Kje je torej pri vas morala, kje je resnica, kje demokracija? Poglavje o terorju zadeva vas. Vi ste idejni in fizični teroristi, kakor so bili vsi klerikalci odkar se zlorablja Kristova vera v osebno in strankarske namene.
P@sSpSs«It@ deSele fUPFJHnaSII „EkonotmKe Orjuna"!
Uredništvo »Nove Pravde« se po svoji lopovski častikraji ne razlikuje nič od »Slovenca«. Tako piše ta list »Tajinstvenega morilca deklet« z dne 30. m. m. sledeče: O Grubišiču, znanemu pretepaču, ki je po strelnih vajah po ljubljanskih ulicah odnesel iz Ljubljane svoje pete, so pripovedovali te dni dalmatinski obiskovalci velesejma in dobri poznavalci splitskih razmer, da sta on in zlasti njegov oče zagrizena italijanaša, ki sta se za avstrijske vlade proslavila z junaštvi, ki bi jih bil vesel sam velefašist Musolini itd.
Ugotavljamo prvič, da je brat Grubišič že čez dva meseca v preiskovalnem zaporu, kar je celi Ljubljani znano, podlemu lažnivcu »Nove Pravde« seveda ne. Dalje ugotavljamo, da je Grubišič rodom iz Šibenika, kjer mu prebiva stara majka in kjer je njegovo stalno bivališče. Njegov oče pa je že davno mrtev. Seveda bo odgovorni urednik Anton Brandner nedolžen kot angelček stal pred sodnim stolom in zagotavljal, da članka ni bral, samo ne vemo, če bo temu verjel brat Grubišič, ki tozadevno ne razume špasov.
Čudna praksa. Najmanjši sum danes zadostuje, da pride človek, če
je Orjunaš, v preiskovalni zapor. Potem pa se prične prav čudno preiskovalno postopanje. Zasliševanje se vrši ali pa ne, priče se pozivajo ali pa tudi ne, sodnik gre na počitnice itd., jetnik pa sedi in sedi v strašilo Orjuni. Če bo ta praksa spreobrnila Orjuno dvomimo, gotovo pa je, da nikakor ne bo povzdignila ugleda sodnije, ki ga Orjuna vedno brani!
Vlada reda zakona in pravice nam je zopet prepovedala prireditev razvitja prapora v Zagorju, ki se vrši dne 21. t. m. Tako smo postali pod gornjo vlado državljani druge vrste. Če bo tudi Beograd istega mnenja se bomo temu pri-, inerno obnašali.
Za Fakina se je prošlo nedeljo v Mariboru posebno ogreval nek govornik* na shodu NSS. Ta propalica, ki je streljal brez vzroka na mirno v slavnostnem sprevodu korakajoče Orjunaše, mu je bil vzor mučenika. Njegovih žrtev pa se ni spomnil, dasi je med njimi tudi naš nepozabni brat Stanko Žnideršič, ki je bil vedno pripravljen ščititi NSS pred komunisti, kakor je to tudi pokazal ob razvitju prapora Bratstva na Jesenicah. Ne vemo kako bi končala takrat narodno socijalistična slav-
nost, da ni rešpekt vzbujajoča ose-ba Stankota in ostalih četašev Orju-našev zadrževala komunistov od napada. Ali bi bilo dolgih krač narodno socialističnih zajcev! Drugič bomo že poskrbeli, da se sociji sami med seboj stepo, kajti — nehvaležnost je plačilo sveta.
»Davidovičijanci«. Nekaterim strankarskim gospodom ni po volji, da se Orjuna noče eksponirati za njihove politične načrte in sodi tudi sedanjo vlado ni Jugoslavije, ve pa objektivno, kakor prejšnje. Temu so dali izraza tudi v listih, ko so prinesli vest o prepovedi razvitja prapora v Makarski ter pristavili, da »bodo sedaj Davidovičijanci, ki jih je mnogo v Orjuni, uvideli, da pod sedanjo vlado ni Jugoslavije.« Pozdravljamo gotovo zavzemanje za našo stvar, odklanjamo pa vsako zlorabljanje sličnih dogodkov v, strankarske namene. Orjuna gre dalje svojo ravno nacijonalno pot, ne oziraje se ne na Pribičeviča, pa tudi ne na Davidoviča, ker ve, da pod sedanjo vlado ni Jugoslavije, ne pa tudi, da je ni bilo pod prejšnjo Je pa trdno prepričana, da pride dan, ko bo tudi Jugoslavija, toda brez prejšnjih in sedanjih ministrov.
Slovanske goste na vseslovanskem kongresu kmečke omladine je pozdravil tudi imenom mariborske Orjune br. prof. Kenda.
Kdo je dal inicijativo za narodni blok v Mariboru. Zadnja socijalistična Volksstimme od nedelje piše, da sta dala inicijativo za osnovanje narodnega bloka in skupen volilni na-stop vseh slovenskih strank v Mariboru ravnatelja gg. Detela in Jerov-šek in da je tako Slovence v Mariboru združil kapitalizem. Da ne bo gospoda pri »Volksstimme« streljala na napačen cilj ji povemo, da je inicijativo za osnovanje narodnega bloka dala Orjuna! Dala jo je pa zato, ker s svojega nadstrankarskega stališča nikakor ni mogla dopustiti, da bi šle v Mariboru slovenske stranke ločeno v občinski volilni boj in tako pripomogle Nemcem do zmage. Naravno je torej, da osnovanje te skupne fronte ni v absolutno mkaKi zvezi s kakim »kapitalizmom«. Orjuna je sklenila posredovati v tem smislu že pred letom dni.
O velikem zletu Orjune v Novem Sadu so pisali vsi srbijanski listi zelo objektivno in posebno poudarjali številen prihod in strumni nastop delegacije slovenskih Orjun, ki je žela povsodi odobravanje in ovacije.
Splošno ključavničarstvo
Josip Rebek
Ljubljaoa
Cankarjevo nabrežje št. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Vsi kadilci naj- |T(]“ pasto za či-raje uporabljajo ,11 U šcenje zob.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo S
®	domači	izdelek.	\
L I STE K.
Carzansko podjetje.
(Konec.)
Po večmesečnem napornem delu in skrbnih pripravah med vedno grozečo življenjsko nevarnostjo je napočiPa usodna noč 17. septembra, v teku koje je došlo do popolnega poloma podjetja dr. Pivka in njegovih zarotnikov.
Načrtu ni kaj očitati, bil je velikopotezen, strokovnjaški, strategič-ni načrt, tudi -njega izvedba je bila do najmanjših podrobnosti premišljena, tako da bi se bil moral posrečiti in bi se bil posrečil pri vsaki drugi vojski. Pri Italijanih se ni mogel posrečiti.
V tej okoliščini tiči vzrok poloma. V račun se je bil našim zarotnikom vtihotapil faktor, ki je matematično enak ničli. Med zarotniki-inteligenti ni bilo nikogar, ki bi bil poznal Italijane. Vsi vodje-inteli-gemi so jih poznali le po Massimu
d’ Azeglio, Edmondu de Ainicisu, Alessandru Manzoniju in iz drugih klasičnih del italijanske literature, pravega bistva pa ni poznal nihče. Smatrali so Italijane sebi enake, zato so morali doživeti ono grozno razočaranje carzanske noči.
Dr. Pivko je imel brez dvoma priliko oceniti vojaške vrline italijanskega vojaka. Sam pripoveduje, da je ujetima italijanskima podčastnikoma ponudil beg v Italijo, pa sta mu ogorčeno odbila ponudbo. Pove tudi, da Italijani niso mogli preprečiti manjših avstrijskih napadov, ki so jih zarotniki javili preko fronte z vsemi podrobnostmi. Vrhu tega ie bil sam osebno priča, kako slabi so v borbi Italijani.
Treba se je zato samo čuditi, kako je mogel dr. Pivko zaupati Italijanom, da ga predvsem ne izdajo Avstriji in da bodo v stanu celo brez borbe prodreti v Trento in Bolzan. O njegovem prvem poročilu na italijansko poveljstvo, kjer se je podpisal z imenom Pavlin, so bili kmalu obveščeni Avstrijci. Pri ak-
ciji Dajčmajstrov, ki je Italijani kljub temu, da so bili o njej poučeni in obveščeni, niso znali preprečiti, izvedo Avstrijci od italijanskih ujetnikov, da je bil dajčmajstrovski napad Italijanom znan. V svoji^ blebe-tavosti in skrbi za svojo kožo vsak Italijan več pove, nego se ga vpraša. Prostovoljno so izdali Battistija, Filzija in Saura, tako da dr. Pivko lahko govori o sreči, da se je car-zanska noč iztekla zanj s samim neuspehom! Manjkalo je za las. pa bi bil dr. Pivko sam plačal z glavo svoje zaupanje do Italijanov.
Potek noči in zavzetje prvih črt avstrijskih se razvija v takih okoliščinah, da mora človeku ledeneti kri od besa nad tako gorostasno vojaško nesposobnostjo.
Velepomembna parola tiste noči je bila »Como - Cadorna«, zato se .ni čuditi fiasku. Dr. Pivko je Italijanom pripravil vse, tako da bi bilo treba samo marširati in ob zori bi bili v Bolzanu in v Trentu. Ker pa dr. Pivko ni mogel izprazniti vsega ozemlja notri do Dunaja, zato il glo-
rioso esercito ni prišel nikamor, ampak je bil deloma ujet, deloma pa se je otel z begom nazaj iz »nevarnih« pozicij.
Dr. Pivko sam v tej noči ni izgubil živcev. Kot ujetnik-talec je moral gledati, kako so se italijanske kolone basale preko ozkih prehodov, zaostajale, se zgcščevale na tesnem prostoru, bile druga drugi na potu, vodniki pa. določeni, da jih popeljejo globoko v notranjost, so bili ujetniki. Dr. Pivko je ntoral strahopetce sam osebno zagotoviti, da telefonska kaseta ni peklenski stroj, moral jo je celo prenesti, da so ž njim, ki jim je hotel preskrbeti la-vorik in jim pripraviti vsaj en uspeh v svetovni vojni, ki bi ga bili oni seveda razkričali svetu kot »brl-lante fatto del esercito italiano«, ravnali nespoštljivo...
Upati je, da je dr. Pivko v oni usodni noči spoznal italijansko spe-cies osvobojevalcev zatiranih narodov do dna. Sami sebe Italijani poznajo dobro: vedeli so. da. se nase 1 ne morejo zanesti, upali niso na no-
ben uspeh, ker tretja Italija ves čas svojega obstanka ni imela nikoli najmanjšega uspeha. Imena Custoz-za Magenta, Vis in Adua govorijo razločno o tem, Carzano in Capo-retto izpopolnujeta zgodovino italijanskega orožja, vseh teh imen pa je krona Vittorio Veneto, kaj sijajne zmage brez bitke in brez sovražnika. Dosegli so najvišjo zmago: premagali so svojo tradicijonalno zaj-čevsko naturo. Prvič v vojni niso bežali, šli so pogumno naprej.^ do avstrijske meje. Osvojili so četrt ure pred podpisom premirja Zader, ostalo Primorje pa šele nekaj dni potem z belimi zastavami kot ul.rnd-ni in plahi zmagovalci.
»Postreijati take ljudi, ki se ne upajo naprej ponoči in v absolutni varnosti,« je kričal poročnik ho-rak, dr. Pivku pa ni preostalo drugega kot resignirauo priznanje: »Carzanci niso imeli uspeha!«
Naročajte „Pobedo“!
Sestanki v Mariborski oblasti. V sredi in koncem avgusta se je vršila v Sv. Bolfenku pri Središču veselica mestne Orjune, ki je v sled slabega vremena uspela lc srednje. Veselice se je udeležil tudi vod akcijone iz Maribora v kroju, pod vodstvom mariborskega bataljonskega komandirja br. Slavka Reje. Sestanki so se vršili v Sv. Lenartu v Slov. gor., poročal br. Zdravko Deieja, v Slovenski Bistrici, poročal brat Miloš Vauhnik v Šoštanju, poročal brat Janko Arnuš; v Sv. Trojici v Slov. gor., poročal brat Lojze Strašnik m v Rogatcu, poročal brat Miloš Vauhnik. Sestanki v Ormožu, Polenšaku, Polzeli, Slovenjgradcu in Ljutomeru so se vsled tehničnih zaprek odgo-dili in se vrše v prihodnjih dneh, istotako se vrše v kratkem sestanki v Prekmurju in v Medjimurju ter drugod.
Mestna Grjima Rajhenburg-Se-novo poživlja vse članstvo, da se udeleži plenarnega sestanka, kateri se vrši v nedeljo, dne 14. septembra točno ob 15. uri popoldan v pjosto-i ih rudniške kantine na Reštanju. Zdravo!
Mestna Or-ju-na Ljubljana je priredila v četrtek, dne 4. t. m. v areni »Narodnega doma« predavaje za svoje člane. Vabilu so se č'a-ui odzvali v precejšnjem številu. Bila bi lahko udeležba malo večja Posebno še z ozirom na važnost predavanja kot takega. — Predavatelj g. dr. Rus je na zelo poljuden način predaval o hitri pomoči ter je žel za svoje predavanje od strani članstva vsestransko zahvalo. — 11. t. m. se je predavanje o istem predmetu nadaljevalo. — Mestna Or-ju-na poživlja tem potom članstvo. da posveča takim članskim sestankom, ki nudijo za člane mnogo podučnega, več zanimanja, kar bo njim v korist, predavateljem v spodbudo in organizaciji v ponos. — Zdravo.
Mestna Or-ju-na Ljubljana poživlja vse svoje člane, da se z njim lastno discipliniranostjo odzovejo pozivom njihovih sekcij ob priliki sobotne prireditve, vse ostalo neopredeljeno članstvo pa. da se iste gotovo udeleži. — Odbor.
Or-ju-na Šoštanj, t kumici go-spcj Milki Riktaričevi v spomin! »Dom zemeljski, tako bogat, a
skop, — odmeril je prostorček ozek, plitev — za srca ti brezmejnega pokop«, te besede pesnika Medveda na materinem grobu veljajo prav posebno danes Tebi, sestra, ki si se žrtvovala v herojič-nem materinstvu in v veliki ljubezni do bolnega deteta, ki si izdihnila svojo blago dušo v težkih mislih na osamelega soproga in Tvoje drage, končaje mladega življenja boj, katero je bilo kakor z zimzelenom prepleteno s požrtvovalnim narodnim delom, s sladko vero v bodočnost in srečo naše svobodne domovine ... Izklesala si po vzoru Kcsovske-devojke v svojem bitju ideal narodne žene, ljubeče matere in soproge, ki s Tvojim truplom ne leže v grob. ampak naj dalje živi in se izpopolnjuje v duši našega ženstva do viška popolnosti in lepote! Dala si pa tudi nam Šoštanjskim nacionalistom in Sokolom toliko dragocenih pobud, da Ti prisegamo ob dragocenem, s krvjo posvečenem praporu, kateremu si bila kumica: da ne bodo legla v grob brezglasen— vsa Tvoja blaga čutila, da ne bodo — vsi Tvoji lepi načrti — v grobu tihotnem zaprti in razdrti, temveč, da sprejema Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov v Šoštanju njih . izvedbo kot Tvojo sveto oporoko! Iz zemlje v zemljo se povrne prah. iz praha klije pa najlepši cvet. In živi ta sirnbol naj posuši biscre-solze v rosnih očeh. v oni večno-lepi misli, ki je bila tudi pokojnici najdražja, da nas je mati rodila zato. da se žrtvujemo v ljubezni za srečo Rodbine, Naroda in Države! Zdravo!
Ekonomska Orjuna. Brat predsednik Kranjec je imel do sedaj številne sestanke v korist Ekonomski Orjuni. Vsi ti sestanki so bili deloma dobro obiskani in članstvo je sledilo z zanimanjem poročilu. Obljube so bile velike, toda uspeh se ne kaže v toliki meri, kakor to zahteva naša gospodarska organizacija. Vsak član je dolžan pristopiti tudi k Ekonomski Orjuni, dolžan pa je še posebej tej naši organizaciji posvetiti vso agitacijo. Pozivamo vse nove zadružnike, da takoj vpošljejo svoje pristopnice in podpisane zneske. Vsak član naj si bo svest velike važnosti te naše gospodarske organizacije.
Službene oblave.
SLUŽBENO SKLICANJE IZREDNE OBLASTNE SKUPŠČINE .
V LJUBLJANI,
Z ozirom na važne sklepe seje Glavnega odbora Orjune z dne 5. do 7. septembra t. I. v Novem Sadu in na ustanovitev Oblastnega odbora Orjune v Mariboru, je sklenil podpisani odbor sklicati IZREDNO OBLASTNO SKUPŠČINO v Ljubljani na dan 5. oktobra t. I„ s sledečim dnevnim redom:
1. pozdrav predsednika,
2. tajniško poročilo,
3. blagajniško poročilo,
4. poročilo o Ekonomski Orjuni,
5. poročilo tiskovne sekcije,
6. poročilo reviz. odbora,
7. afcsoiutorij,
8. volitve novega odbora,
9. slavnosti y Ljubljani dne L decembra in kongres v Beogradu,
10. slučajnosti.
Opozarjamo vse organizacije Ljubljanske oblasti, da je njihova dolžnost v smislu statuta poslati na skupščino vsaj dva delegata. Vse
potrebne informacije dobe organi-
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini!
zacije potom okrožnice.	Zdravo J
Oblastni odbor Orjune v Ljubljani.
Opozarjamo vse člane in prijatelje naše organizacije tu in onstran meje, da je bila demisija bivšega Oblastnega Čolnika Janka Debeljaka sprejeta in da so s tem ugasnile vse njegove funkcije, kot smo že objavili v zadnji številki Orjune med službenimi objavami. Ponovno poudarjamo, da nima on nobenega pooblastila ali naloga uiti od Oblastnega odbora niti od predsednika ing. Kranjca, sedanjega Oblastnega čci-nika, da zastcpa organizacijo v katerikoli zadevi.
Oblastni odbor.
Službene objave so obvezne za vse organizacije Orjune. Vsakdo se mora točno po njih ravnati. Organizacije naj jih hranijo radi pregleda v posebni knjigi.
Resolucija in izjava glavnega odbora. Vse organizacije opozarjamo, da je smatrati resolucijo in izjavo glavnega odbora Orjune kot službeno objavo.
Pohvala. Oblastni odbor izreka udeležencem zleta v Novi Sad pohvalo za strumen nastop in vzorno vedenje.
Naznanilo*
Ker se nekateri naročniki vkljub
ponovno priloženim položnicam in poslanim opominom niso odzvali z plačilom itak malenkostne naročnine, smo danes istim ustavili pošiljatev lista, in sicer do črke P. Vse ostale cenj. naročnike pa, ki še tudi niso popolnoma poravnali naročnino, prosimo, da izvolijo to čimpreje storiti, ker nam s tem prihranijo mnogo nepotrebnega dela in stroškov. Držite se gesla:	Vsak stori svojo
dolžnost!	Uprava.
Popisi«
Iz Maribora. Nepričakovano se je izkazalo naše mesto v tekmovanju praznovanja rojstnega dne našega kraljeviča. Skoro vsa javna poslopja in tudi privatne hiše so bile okrašene z narodnimi trobojnicami. Le naši »nemčurji« vendar niso mogli, da ne pokažejo tudi tokrat svoj prezir do vsega našega. V tem zmislu se je izkazala dobroznana gostilna Woch v Koroški cesti, katere lastnik ni smatral za potrebno, da razobesi svojo zastavo, vkljub temu, da so okoli njegove gostilne plapolale premnoge zastave. Sicer pa to ni čudno! V njegovi hiši stanuje vsako leto za časa šol. počitnic, njegov zet Omerza, ki učitelj uje nekje v Avstriji. To je isti znani Omerza, ki je mnogo deloval na Koroškem pri onem nesrečnem plebiscitu, seveda v prid Nemcem, a v našo škodo. Res dobro bi bilo otipati malo njegove »omerznjene« kosti.
Na rotovškem trgu v gostilni »Jadran« se je vršil občni zbor Narodne Socijaiistične stranke, ali kakor se večinoma sami nazivajo »ču-čalitri«. — Do tu vse dobro! Ne moremo pa mimo gadnih izpadov na našo organizacijo s strani govornikov. Bolelo jih je posebno to, ker je ravno isti dan triumfirala Orjuna v Narodnem domu.
Eden izmed govornikov, v bli-ščeči rudarski uniformi, ki nas jej spominjala na pok. Avstrijo, se je posebno širokoustil in se spotikal nad našo uniformo in »albanskih« kapah. Od prisotnih je zahteval, da izrazijo sožalje pok. Fakinu, ki je padel kot žrtev »podivjanih« šovinistov. — Mi pa dvomimo, da bi bil Fakin član Nar. soc. stranke, temveč je pravi komunist. Sicer je sodna preiskava »morala« konstatirati, da ni bila takrat krivda na naši strani, temveč na strani nahujskanih komunistov! — Drugi govornik se je spomnil tudi neodrešene domovine, Korotana in Primorja. Rekel je, da ni daleč čas, ko bode zborovala Nar. socijalistična stranka v enem zasužnjenih mest. Pri tem je seveda poudarjal, da za dosego tega cilja ni potrebna nobena nacijonalisiična organizacija.
m
%
Čka iV
m
M
IN
O«
sta oni
r*
P Cenjene odjemalce in p. n. občinstvo opozarjam na svoj novo ustanovljeni
PL
i
A M
!^]
ffSto,-
«3 1
-M
M
P
£
kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčegi iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za speeijalne torbe in kovčege, n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd.
Velika izbira raznih torbic in kovčegov od najmanjših do največjih.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova 'E3, — SICEiškav frg
S
k
H
Mi pa odločno dvomimo, da bodo naši zasužnjeni bratje pridobili kedaj svobodo po bivših komunistih, nemčurjih in sploh po vseh mogočih protidržavnih elementih, katerim je Narod, socijal. stranka le krinka, za katero se skriva nekdanji volk. Obžalujemo, da je v tej stranki organiziranih tudi nekaj naših Primorcev, ki pa so po večini naši člani ali vsaj simpatizirajo z našo organizacijo.
Šoštanj. Dne 3. t. m. je zatisnila oči gospa Milka Rihtaričeva, soproga tukajšnjega živinozdravnika, kot žrtev materinstva in ljubezni do bolnega deteta. — Pokojnica, vzor narodne žene, se je požrtvovalno udejstvovala z vzglednim sodelovanjem pri vseh narodnih prireditvah, zlasti pri Sokolskem društvu in Orjuni v Šoštanju, koje praporu — prvemu na bivšem Spodnje Štajerskem — je bila tudi kumica. Ves Šoštanj sočustvuje z žalujočim soprogom in nebogljenim detetom. Spomin blagopokojne gospe Rihteričeve ostane v naših srcih svetel in večnoživ ...
K USTANOVITVI MESTNE ORJUNE ZA MEŽIŠKO DOLINO.
Guštanj. »A zdaj vam pa slabo gre?« S temi besedami je pozdravil enega izmed tukajšnjih Orjunašev neki nemčurski veleposestnik. Spet drugi Nemec, tudi veleposestnik, pa se je glasno jezii, da Orjuna še vedno ni razpuščena, ko je zvedel, da se je v Mariboru ustanovil Oblastni odbor Orjuna. Da so se še mnogi drugi veselili in se zdaj jezijo, o tem smo trdno prepričani.
Prepričani pa smo tudi mi Orju-naši, da nikjer v celi državi Orjuna ni tako krvavo potrebna, kakor ravno v Mežiški dolini. Prepričani pa so o tem tudi mnogoštevilni tukajšnji pristaši SLS posebno vsi tisti, ki so treznejši in narodno zavednej-ši. O potrebi Orjune se je prav gotovo prepričal tudi g. narodni poslanec Kugovnik na Prevaljah, ki so ga nemčurji na prav nesramen način pred kratkim insultirali. Dobrota napram Nemcem je sirota, go-spodnje klerikalci! Ciin bolj si z Nemcem dober tem drznejši postane, ker smatra vsako politično dobroto za našo slabost, lnsultaeija g. Kugovnika je zrel sad nemškega hujskanja v zadnjem času in napadalci so se gotovo začutili z eno nogo že zopet pod. Avstrijo. Neki nem-čur je javno v gostilni trdil, da ko spomladi Jugoslavije konec »und wir MieBtaler werden vvieder Karntner sein«.
Veseli nas Orjunaše, da je poljedelski minister izdal naredim o izgonu inozemcev. Interesantno je, kako se sedaj v vpoštev prihajajoči Nemci sladkajo po uradih, tisti Nemci, ki so hoteli na naših tleh postaviti spomenik tolpam, ki so ropale 1. 1919. po slovenskih kmetijah in v naših cerkvah. Upamo, da naredba g. ministra Kulovca ne bo ostala samo »krpica papirja«, kakor je to bilo poprej, ko se je izgnanemu Nemcu reklo:	»Wieviel riskiren
Sie«, če je hotel vseeno v naši drža- ■ vi ostati.
Novo mesto. Kakor smo že poročali, so se novomeški klerikalci z največjo strastjo vrgli na predsednika Orjtme Frana Malaseka, katerega so na ljubo laške fašistinje, koje oče je pri klerikalni stranki v Novem mestu, tožili radi razžaljenja časti in tudi dosegli premestitev v Prevalje na Koroškem. Čeprav je tožitcljica pravdo izgubila, ima zadoščenje v tem, da se lahko svobodno kreta po Novem mestu, Ma-lasek pa mora v izgnanstvo.
Ako bode prišlo do radičevsko-bcljševiško - klerikalne zveze, bodo naše jugoslovanske nacionaliste še izganjali v Sibirijo.
Predsednik Malasek je kot strokovni učitelj kmetijske šole na Grmu, na isti 12 let uspešno deloval. sedaj pa mora brez utemeljitve oditi, le radi tega. da se ga gospodarsko uniči, in sicer na ta način, da mora v najem vzeto posestvo ali zapustiti ali pa ga izročiti popolnoma tujim ljudem na milost in nemilost. Mar jim je šola. ali naj pod-učujejo duhovniki in strankarski podrepniki, ali pa naj vse vrag vzame.
ZRNA.
Izpraznite ječe« so napisali gotovi revolucionarni branitelji proletariata. ki ostavijajo svoje boijševi-ško prepričanje na stenah in zidu, kjer je izpostavljeno vsakterenm slučaju, da ne govorimo o pasjem »žegnu«. Res! Gospod državni pravdnik izpraznite ječe in izpustite Orjunaše. ki še danes trpe in sede v temnicah, samo zato, ker so zavedni Jugosloveni in necmahljivi Orjunaši! Izpraznite ječe, da bo že tudi enkrat prostora za vse komunistične temne elemente, ki so pripravili samo njih podlosti vreden napad na nas v Trbovljah!
Težka tuja valuta. Dosedaj so splošno prištevali k težkim tujim valutam amerikanske dolarje, angleške funte, japonske jene, holandske goldinarje in druge zlate valute. Nikakor pa niso vsporejali v to grupo italijanskih lir, ki so sicer veljale, kot »zdrava« in še precej stabilna valuta, nikdar pa ne kot »težka« tuja valuta. Zadnja lirska avantura pobožnih Siovenčevcev, pa je pokazala, da so se vsi mednarodni bazi-janci v tem oziru prav pošteno varali. Kajti Mussolinijeve lire so tako težke, da so obležale celo v vse prebavljajočem želodcu dr. Smodeja in ga prisilile, da je spričo silnih želodčnih težav prenehal s svojim običajnim bljuvanjem po časti in poštenju Orjune. Ker pa imajo tolikšen učinek že papirnate lire, smo resnično radovedni, kakšne bi šele bile posledice, če bi pogoltnil pobožni maziljeni glavni urednik »Slovenca« katero tistih bomb, ki jih g. Dolničar ni hotel vzeti na svoj avtomobil.
a m s
r s
Obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
w 8°/<>
v novopreurejenih prostorih
v LJUBLJANI
MISTH! TRS M. 6
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru, §
Sprejema v inkaso fakturo in ce-eija terjatev.
PosojHa daje proti popolni varnosti F
na vknjižbo, proti poroštvu ia proti § zastavi.
H
«       _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
(EUSKA
NARODNI DOM (na oglih. D TELEFON ŠT. 22
Stanje hranilnih vlog nad Din 30,000.000'”-.
Sprejema vloge proti najugodnejšemu obrestovanju In točnemu izplačevanju. Obavlja vse denarne posle najkulantnefe.
ŠLOGRAD
in industrijska 1.1
Vel. in«er. 185.	Tei.	in*er.	ISO.
liBlti pisali LJUSLJAHA, Ml lil,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo*-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, oti oš-ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
•j	SSroiki	pri	vporabl	bencina!
Sl I
Vozi brez bencina!
 m lIlHIillllll IHMIIIIIUHIUHIH
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generator jem!
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
Stroški pri vporabl oglja I
Lnrtnik inž. Marko Kranjec.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.
annnimnH|
[|MERAKL|
I barve, mastila, lake, I
Ikit, klei, emajle, Ža- I pite in aaiamžerto 1 g flstl flrnež "
najboljše veste nudi
I	tovarna	a
Medic-Zankl I
d. z o. s.
g Maribor Ljubljana Novi sad m
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tevarne:
Lljubuana-medvooe i
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa iiskarniSka dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in Jmjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinska liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastim tvorriica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za dsnovne Sole in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Iisserirajte v 0RJUN1!
[Tiska Učiteliska tiskarna v Ljubljani,
IVAN ZAKOTNIK
mastni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska e. 49. Te!. 37S
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palaJa, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnic«, ledenico, paviljoni, verande, lesene ograje i. i d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.