_J I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 1. marcija 1895. Politiški oddelek. Volilna reforma in veleposestvo. z meščani. On želi, s kmeti vřed, da so poljedelski pri-delki dragi, dočim je meščan povsem drugačnega mnenja. Tak veleposestnik v gospodarskem oziru ni druzega nego velik kmet, naj nosi tudi gospodsko suknjo in naj je i do- vršil pravno íakulteto kakšnega vseučilišča. Kako si poslednji seji kranjskega deželnega zbora je bil nasprotujejo koristi mej tacim grajščakom in navadnim na dnevnem redu razgovor o državnozborski volilni re- kmetom, se ne more delati primera mej nasprotnimi kmet formi Pi tej priliki se je omenilo tudi, da so kmečke skimi in meščanskimi kořistmi, temveč občine primerno zastopane v državnem zboru, in sta se podobno to nasprotje nasprotju mej malim in velikim obrtnikom, v tem oziru slišali dve povse nasprotni mnenji. Poroče- malim in velikim trgovcem. válec večine dr. Ivan Tavčar je povedal, koliko volilcev Pač je pa nekaj druzega, da se mi z gospodom pride na jednega poslanca v kmečkih občinah in koliko baronom Schweglom ujemati ne moremo. Ne toliko na v mestih, in potem přistavil, da se zastopniki velepo- Kranjskem kolikor drugod se veleposestniki pečajo z naj-sestva ne morejo šteti mej kmetovalce in da že vsakdo raznovrstnejšimi podjetji, imajo velike továrně in rudnike da so bolj meščanje. Poročevalec manjšine ve, baron Schwegel je pa naglašal, gospod da je poljedelstvo pač in so vsaj delničarji ali zadružničarji pri tacih podjetjih. in o tacih grajščakih se pa ne more več trditi, da se njih dovolj zastopano, ker ima veleposestvo 214, dočim imajo interesi vjemajo z interesi poljedelstva in se prav lahko města s trgovskimi zbornicami 139 poslancev. Dr. zgodi, da se vsled njih podjetij njih koristij bolj vjemajo Tavčarju se zdelo da bi bilo treba pomnožiti število z meščanskimi. kmetskih zastopnikov za toliko poslancev, kolikor bi jih Sicer so pa veleposestniki v marsikakem oziru ve dobili delavci, bar. Schweglu se pa to ni zdelo potrebno, liki kapitalisti, če tudi njih kapital ni t denarju, temveč Vprašanje je, katerega nazori so pravi. Oba govor- v zemlji. Ker pa kapitalisti v mestih nimaio glede vo- nika sta nekako hitro preko vse stvari prešla, kakor bi lilne pravice nobene predpravice, ali k večjemu semtertja je bila stvar popolnoma jasna, ki je ni treba nič pojasno- jako majhno iz njih vplivom v trgovskih zbornicah, pač ni vati. Prvi ni navedel prav nobenega uzroka, zakaj bi bili pravega povoda » da bi morali imeti kapitalisti na veleposestniki zmatrati bolj za meščane, drugi pa ni ute- kmetih kake posebne predpravice. Plemstvo je tudi po-melil svojega mnenja, zakaj da so prištevati zastopniki polnoma zgubilo svoj nekdanji pomen o času občne vo- veleposestva mej zastopnike poljedelstva Želeti bilo jaške dolžnosti in jednakosti pred zakoni. Poleg tega pa tudi vpliv veleposestnikov na državne pač, da bi bil vsak za svoje mnenje tudi povedal svoje argumente. Površnost v taki važni stvari, kakor je volilna posle nikakor ni kdo zna koliko blagodejen. Posebno pa reforma i Če nikakor ni na mestu. poročevalec večine morda mislil, da so vele Slovani v njih čutimo svoje nasprotnike. Mej Slovenci bili so grajščaki vedno naši narodni nasprotniki. Na posestniki že zaradi tega prištevati mej meščane, ker so Ceškem se poslednji čas tudi vedno bolj oddaljujejo od nekoliko bolj omikani, in so nekateri hodili celo v visoke naroda. Jedino v Galiciji se še nekoliko sporazumijo z šole, ali pa morda pri vojakih zavzemali kako višjo sto pinjo, mu mi ne moremo pritrditi. Tukaj pridejo narodom ) a tudi ta poljska žlahta kdo ve kako dobro ne inte vpliva na narodov razvoj. Pomisliti je pa tudi , da ple resi v poštev. In v tem slučaji pa mi mislimo, da vele- menitaši imajo že tako odločilni vpliv v gospodski zbor posestnik, ki se peča jedino, ali vsaj največ s polje delstvom ima pač dosti bolj jednake koristi s kmeti i nego nici in je torej zares povse neopravičljivo, da je blizu četrtino mandatov zbornice poslancev v njih rokah. To 82 » *ř je že nekako ponižanje drugih državijanov, in pri većini prebivalstva ne vzbuja zaupanja v parlament. Zato bi bilo v interesu avstrijskih narodov sploh, maga iz zadrege. Posebno če bi višji krogi videli, da se razne stranke z vso resnostjo potegujejo za to stvar, je upati, da bi prijenjali. Seveda bi stvari ne smeli kar zlasti pa Slovanov, da se kako omeji ta vpliv. Na Kranj- pustiti, ako jedenkrát ne gre, pa morali jo obnoviti, skem se je že jedenkrát poskušalo, a tedaj se ni posre- kajti potrpljenje železná vrata prebije, čilo ; gospod posl. Kersnik je tedaj nas tolažil, da bode že čas naredil predpravicam veleposestnikov konec. Mi pa vendar mislimo, da tega ne smemo mirno čakati, temveč treba, da tudi sami kaj storimo v tem oziru. Politični pregled. Posebno sedaj je bil ugoden čas za to, ko je volilna reforma na dnevnem redu. Naravnost čudimo se, da se baš tako malo pozornosti obraća tej tako važni stvari. Od koalicije, ki je v pododsek za volilno reformo volila skoro same plemenitaše, pač nimamo dosti pričakovati v tem oziru, a opozicijske stranke bi pa v tem oziru lahko zavzele odločno stališče. Dobro bi bilo, ko bi bili že ne- »Slovenec« in škofovska avtoriteta. Čitateljem našega lista je še znano, kako gonjo so „Slovenec" in naši prijatelji bili začeli proti našemu listu, ker se povsem ni ujemal z našo „katoliško" stranko v vprašanji o škofovski avtoriteti in oporek a da bi morali v političnih zlasti narodnih stvareh pustiti odločilno besedo jedino škofom. Naš list je tedaj svoje mnenje podprl s fakti, katerih še do sedaj n Slovenec" ni ovrgel, da niti ovreči skušal, ampak jih le utajil svojim čitateljem. Sedaj je pa, kakor se kaže, sam „Slovenec" přišel do drugačnega kateri deželni zbori se izrekli v tem smislu. Toda opo- prepričanja, če je sploh kaj resnosti v tem, kar piše ta list. zicijske stranke so preveč segale po raznih drugih vo- lilnih tih. Nekateri so kar hoteli prestopiti v občno volilno in jednako pravico drugačne kaj umetne drugi so pa sestavljali razne Kanonik Klun je v deželnem zboru se izrekel proti krščansko-socijalni stranki, ker ne spoštuje škofovske avtoritete in je pri -Slo- tem malo oštro se izrekel proti nekaterim kapelanom náčrte volilnega reda, ki tudi ni- Po majo najmanjšega upanja, da bi se kdaj uresničili. tem, kar je tako blizu, pa nikdo ni posegel. Kako se je treba lotiti, to je pokazal, grof Taaffe. , v katerem je osnovana njegova volilna reforma, je tako dobro premišljen, da lahko rečemo, da politiki venec" je zaradi tega grozno udrihal po Klunu in tako pokazal. da glede na škofovsko avtoriteto ni več svojih prejšnjih nazorov. To hoćemo dobro zapomniti, ako bi bili kedaj prisiljeni obsojati postopanje kacega škofa v narodnem ali poli -tičnem oziru sploh. Okvir Katoliška ljudska stranka in koalicija Klun je v zadnj seii kranjskega deželnega zbora se izrekel, da „Slo venec" ni glasilo konservati stranke in „Slovenec" odgo vseh strank niso kaj tako primernega se izmislili. Glede varjajoc mu, imenuje svojo stranko katoliško ljudsko stranko veleposestva on ne predlaga nobene premembe, ker se je Tako se namreč imenuje • V stranka Kranj skem pr seveda zanašal na pomoč veleposestva, a v utemeljevanji svojih predlogov pravi, da za premene o tem, kdo ima pravico voliti v kaki skupini, ni treba dvetretjinske ve- kateri pa ništa gospoda Klun in Po^še, kajti ta dva sta v konservativnem klubu na Dunaji, kateri pa po izjavi „Sloven- čevi ni več res katolišk pisave Slovenčeve zadnj dni cine, ker posnamemo da ni več za koalicijo, od kar je prenehal biti se s tem ne preminja ustava. Tako se torej glasilo konservati stranke Mi z em pozdravljamo lahko z navadno većino sklene, da se pomnoži število vo- novejšega sobojevnika, kajti mi smo bili vedno dosledno proti A» _ % . ... ft Ék* 1 « \ • W « 1 1 • • 1 • lilcev veleposestva. Že sedaj glede volilne pravice v ve-leposestvu ni nobene jednakosti mej raznimi kronovinami. koaliciji in naglašali, da je škodlj nam v narodnem in ver- skem oziru, ko je bil „Slovenec* še vse druzega mnenja, in nekaterih volij deski, davka veleposestniki vpisani v deželni so n Slovenčevi" prijatelj celo Grorenjskem iskali mej kmeti v drugih zopet vsi, ki sto goldinarjev zemljiškega ali celo sto goldinarjev davka sploh plaćajo. zaupnico glavnemu stvoritelju koalicije. Pricakujemo torej da bode katoliška ljudska stranka tudi toliko dosledna da pri Bi ne bilo umestno, da se stvar jednako uredi. Recimo vsprejmejo naj se mej veleposestnike vsi posestniki, ki 100 gld. zemljiškega davka plačujejo. Stem bi se naredil bodocih deželno- in državnozborskih voiitvah ne bode postavila nobenega kandidata, kateri sedi v Hohenwartovem klubu na Dunaji, kajti drugaČe bi si pač morali misliti da pisarjenje ves premožnejši odločno konservativni poljedelski njenega glasila poslednje dni bilo le predpustna komedija. Celjska gimnazija je postala nekako središče vse av- konec vplivu graščakov in na njih mesto bi stopil sploh strijske politike, včasih se kaže, da je od celjskega vprašanja odvisen obstanek koalicije in Windischgrâtzove vlade. Hohen-wartov klub se je izrekel za osnovo dvojezične gimnazije v Celji, levičarski pa zoper njo. Omeniti je pa, da noben teh dveh klubov tega ni storil soglasno, kakor posnemljemo iz no-novejših časniških poroci!, in je zatorej pričakovati, da se bode Levi- jih podpirali v vsej zadevi. Večino stan. povsod imeli možje, katerih je glavni prido- bitek kmetijstvo. Poljedelstvo bi torej na ta način dobilo primerno število pravih zastopnikov brez tistih kmetij- skih zbornic, katere predlaga baron Dipauli, o katerih je od vsake stranke veliko poslancev odtegnilo glasovanju. jako malo upanja, da bi se uvele. Navadno žavnem zboru. većino je pa precej upanja dobiti v Jugoslovani, Rusini. čarji obdelujejo Poljake, da Kršćanski socijalisti na Dunaji so se izjavili, da bodo glaso Mladočehi, kršćanski vali kot vladni nasprotniki proti postavki v budgetu, nade jajoč se, da tako razbijejo konservativni klub in ž njim koali^ socijalisti, nemški nacijonalci, mnogi levičarji in Poljaki cijo. Če se jim to posreči, pa ni povsem verojetno, kajti niti kranjski Slovenci v konservativnem klubu se še niso odločno izjavili, da izstopijo iz koalicije, ako pade celjska dvojezična gimnazija. Sploh se pa od več stranij močno deluje na to, da se celjsko vprašanje še odloži vsaj do novih državnozborskih da bi bi se dali pridobiti za ta predlog. Mi sicer vemo se nekateri visoki krogi ustavljali, a tak upor bi se dal da bode volilna reforma zadela še na marsikake težave. in premagati, če ne precej, pa polagoma. Pomisliti je da bo vlada rada še marsikaj prijenjala, da se po volitev, da se to zgodi. kaolicija obrani. Precej verojetno je, da se 83 Češka sola na Dunaji. bilo prošnjo, dunajskih Čehov za osnovo javne češke Učno ministerstvo je od- združil y jednako društvo, kakeršno je naša „Zaveza" » na Dunajk ker zakon zahteva narodno jednakopravnost le v vseh I - * » . % , deželah, koder bivata faktično dva naroda v deželi Dunajsko češko prebivalstvo pa ni tako, da bi se moglo řeči, da biva okolo 500 posojilnic je vodil v tem svojem društvu, je imelo ki 10 preglednikov za zavode, ki 80 se mu pridružili. mož je umri šele pred nekaterimi leti češka narodnost na Dunaji. Vse utemeljevanje ministerske od- (1888.), sedemdese. let star. Po njegovih načelih se je ločbe je pa jako nejasno in zlasti ni : nič jasnega povedano, osnovalo5 že več kakor 1500 posojilnic. kdaj da smatra ministerstvo za dokazano, da biva kak narod v kakšnem kraji. Sicer bi pa bila nekaka dolžnost, da p Jřm k* . "4 r . -«y Drug jednako zaslužen mož je bil Schulze De država prevzela češko šolo na Dunaji v lastno oskrb. Ce vzdržuje litzsch. Mož je menda istih let, kakor je bil Raiffeisen nâ Primorskem, v Dalmaciji in v Galiciji za Nemce nekatere ljudske šole, bi ravno tako morala vzdrževati jo za Čehe na Dunaji, kajti razmere so ravno iste. ' Dunajski Čehi. imajo pa? isto pravico do podpore od države, kakor Nemci v Trstu ali Za nemško posojilništvo imata oba jednake zasluge. Dočim je prvi začel svoje delovanje na zahodnem Nemškem, bilo je delovanje druzega prvotno razširjeno bolj po vzhodnem pa v Dalmaciji. Seveda pričakovati ne smemo, da bi se vlada Nemškem, po Pruskem in Saksonskem. Oba moža sta postavila na tako vzvišeno staiišče Trozveza. Kakor se z-edne strani zatrjuje, da se ne začela delovati v istih letih (1847—1850.); oba sta imela skoro jednaka načela in jednake namene: združiti posa- « • * 4 i : » 4 * • ^ k * m p1 1.1 , * * i s % . mezne moči^ posamezne ljudi v celoto, v ta namen, da celota posameznim posojuje, kadar so v denarni stiski. Ňemčija in Rusija. Poslednji namreč zadnji dogodki na Fran- Po načelih vzájemnosti, po principih skupne zaveze priti coskem niso po\šeči in noče torej nikake zveze več ž njo. do skupnega kapitala in premoženja, s katerim naj se sedanja trodržavna zveza, v kateri bi bila zopet Italija, more obnoviti, tako se z druge strani zopet zagotavlja, da bo v novi zvezi tudi Eusija, da se > bodo torej zvezale Avstrija, Nasprotno pa niski listi ravno zagotavljajo, da se Rusija zato ne more piiklopiti trozvezi, ker bi bila potem Franci ja osamljena, in bi sedanja protiteža napram trozvezi izginila in bil vsled^tega v nevarnosti evropski mir posameznim členom te skupnosti pomaga to je bil smoter pri oběh možeh. Razločevala sta se le v nebist-venih rečeh. Raiffeisen je imel princip, pomagati le kmet- Nemčija. Bismark bivši nemški državni kancelar skemu ljudstvu ; zato je hotel ustanavljati le kmetske po in ustvaritelj sedanje Nemčije, pražnuté letos svojo osemdeset- sojilnice. Schulze ni bil tako tesnosrčen. On je prirejal letnico Pripravlja se vse, kako bi dostojno proslavili ta ju- bilej. Vsa mesta v Nemciji z nad 10.000 prebivalci imeno- vala ga bodo častnim meščanom. Dalje hoČejo vse nemske državice podeliti Bismarku castno državljanstvo in sedež v njih zbornicah. Tudi nameravajo Bismarka imenovati častnim držav-Ijanom skupne nemske države. V to zakona in nasvetoval denarne zavode za vse stanove, za roko-delce, kmete, trgovce in za slehernega pač, kdor se je 'Íi i v. ' - ' y . , ^ hotel pridružiti osnovanému denarnemu društvu ; zato je nasvetoval zdaj omejeno, zdaj neomejeno zavezo, sploh bilo treba posebnega je dokaj več svobodě puščal v svojih naukih. Zato so se Kako se bo še sicer častil Bismark in kako ga bo proslavil ob njegovi 801etnici cesar, to se še ne ve na drobno. Gotovo pa je, da se bodo Bismarku izkazale k njegovemu jubileju časti, kakor še nobenemu državniku prej ne. Azija. Na Kitajskem so vsled padca trdnjave Hej- mogle po njegovih nazorih osnovane denarne zadruge več ali manj razširiti ali skrčiti in dobiti celo značaj velikih denarnih zavodov, denarnih bank. Raiffeisen je želei, da vsaka kmetska vas ali vsaka kmetska župnija ima vaj-heja, in vsled poraza vsega kitajskega brodovja prišli do svojo posojilftico. Da bi več župnij skupno imelo svoj uverjenja, da jim ne preostaje ničesar druzega, nego skleniti z denarni zavod, to naj bi bila le izjema. Raiffeisnove po- zmagonosnimi Japonci mir. Dogovori so se že pričeli. Kitajski dvor je poslal podkralja Li-hung-tšanga v Hirošimo, sedanje središce Japonské, da se dogovori glede miru, ker japonské zahteve rasto tim bolj čim veČ zmag imajo za seboj. Danes sojilnice naj bi ostale tudi vedno prave kmetske posojil- vodstvo računov naj bi se posluževali izobra- nice, katere naj bi v resnici le kmet je na skrbi zahteva Japonska, da ji odstopi Kina otok Formoso in ostale ženega moža (učitelja, župnika). Schulze pa ni izključeval inteligence in glede obsega v terénu (ozemlji) ni stavil manjše otoke, dalje zahteva protektorat nad Korejo, otvorjenje mej japonski trgovini, in da sme zasesti nekatere pečilske luke in konečno tisoč milijonov vojne odškodnine. To zahteva nikakoršnih mej. Zato se se posojilnice te vrste razpro Japonska dams, kaj zahtevala, če dobi še Peking, središce stirale navadno cez jeden ali pa tudi več upravnih Kitajske, tega danes ni moči vedeti. Vprašanje je, bo-li (sodnih) okrájev kitajska vlada sprejela navedene pogoje, in če jih sprejme, kaj mesto î pore ko temu interesovane evropske velevlasti Anglija. Fran- <3iia in Rusija. Te velevlasti ne morejo in ne smejo nikakor privoliti, da se japonski vpliv v škodo njihovega vpliva preveč raztegnil. Japoncem bo vsekako upoštevati pri njih za-htevah tudi to okoliščino. in bile ustanovljene zdaj za kakošno zdaj za več vasij itd. Bistveni razloček mej tema snovateljema nemških posojilnic je bil tudi ta : Raiffeisen izključil deleže, Schulze jih je pa na vsak način pri-poročal. Raiffeisen ni trpel, da bi udje imeli od poso- jilnic še kakošen drug dobiček, kakor ta, da so na po I i K*«!^ Obrtn^ Slovensko posojilništvo. Spisal Ivan Lapanje. (Dalje.) sodo dobivali Schulze pa dopuščal, da se je dajalo prvič deležem obresti in drugič primeren del udom od napravljenega konecletnega dobička ali celo oboje skupaj. Raiffeisen je pa terjal, da ves dobiček pride v prihra-njeno zalogo. Za le-to je tudi Schulze skrbel, toda s tem razločkom da on ni odrekal pravice posameznim udom do tega rezervnega ionda, katerega bi si oni smeli mej Po Raiffeisenovem prizadevanji se je osnovalo na seboj razdeliti, ako bi se kdaj razšli. Raiffeisen je pa stotine posojilnic. Kolikor mogoče, je vse te zavode hotel i da se posamezni udje nikoli ne dotaknejo prihra > njene zaloge. Sicer sta pa oba, ki sta posredno in neposredno, z besedo in peresom jako veliko zavodov v življenje vzbudila, s tem nadzorovala posojilnice, da sta leto za letom priobčevala v letopisih o njih statistične date in dajala navode za pravilno poslovanje. Vrh tega sta oba združila većino svojih posojilnic v društvo, katero je po svojih knjigah, časopisih in uradnikih zvezne posojilnice • ' * ě podučevalo in nadzorovalo, torej sta ona dva to storila, kar delà „Zveza slovenskih posojilnic" tudi že več nego 10 let. (Dalje sledi ) « » ^ipm _ „ »— *• _ — t- —• ■ », ■ V * m » ■ '•^^P' 4 I . ■» L . ji >. Obrtnijske raznoterosti. Stroj za tajanje snega. V Bremenu je neki polko vnik izumil stroj, s katerim se sneg taje po ulicah, da ga ni treba odvajati. Prvi poskusi so se baje dobro obnesli: Mesta si bodo z novim strojem dosti pri varovala, ako se dobro obnese, ljudje pa zgube mnogo zaslužka Nov način reklame. . Neki genfski fotograt je přišel na jako ženijalno misel. da bi inzeráte dali napraviti v jezera in vode, da bi jih čitali ljudje, ko bi se vozili v čolnih. Inze-rati bi bili napravljeni iz lesa v'raznih barvah. Prvi poskus se je baje dobro obnesel. • • ' Potreba prenaredbe domovinskega zakona iz 1. 1863. (Utemeljeval v deželnem zboru posl. Povše.) (Dalje.) Naj navedem v podkrepljenje teh besed zopet uradne izkazane številke, katere prav jasno govore za potrebo prenaredbe domovinske pravice, ker' taki odnošaji so prekrivični in glasno kličejo po prenaredbi. Nahajajo se med 100 prebivalci: na Dunaju 65 ptujih, domovno neopravičenih in le 35 domačinov, v Dun. Novomestu 75 ptujih in le 25 domačinov, v Lineu 73 ptujih in le 27 domačinov, v Steyer-u 78 ptujih in le 22 domačinov, v Solnogradu 70 ptujih in le 30 domačinov, v Gradcu 78 ptujih in le 22 domačinov, v Mariboru 86 ptujih in ;le 14 domačinov, v Celju 61 ptujih in le 39 domačinov, v Ptuji 78 ptujih in le 22 domačinov, v Celovci 72 ptujih in le 28 domačinov, v Ljubljani 76 ptujih in le 24 domačinov, v Trstu 55 ptujih in le 45 domačinov, v Inomostu 72 ptujih in le 28 domačinov, v Pragi 75 ptujih in le 25 domačinov, v Brnu 69 ptujih in le 31 domačinov, v Olumucu 80 ptujih in le 20 domačinov, v Lvovu 54 ptujih in le 46 domačinov, v Krakovu 60 ptujih in le 40 domačinov, v Črnovicah 50 ptujih in le 50 domačinov. In ne dokaj boljše raz-mere izkazujejo številke, seštete za cele dežele. Tako odpade na 1000 prebivalcev v Nižji Avstriji 123 ptujcev, na Štajarskem 100, na Koroškem 79, na Kranjske m 27, na Tržaškem 89, na Goriškem 21, v Istri 18, na Češkem 92, v Galiciji 19, v Bukovini 18, v Dalmaciji 6 ptujcev. Te številke pa kažejo tudi, da na Kranjskem, Goriškem, Dalmaciji, Istri, Galiciji ni dokaj kruha najti, zato le pičlo število ptujcev, pač pa se sme sklepati, da marsikak našinec išče kruha v ptujini, kjer ga izkori-stijo ter ko onemore, vrnejo nam nazaj. Če je katera dežela, je gotovo naša, ki ima pričakovati olajšav od no-vega domovinskega zakona, po katerem bo poštenemu člověku mogoče pridobiti si domovinsko pravico v ptujini, v kateri se je naselil, s tem pa se bo zdatno zni-žalo breme za oskrbovanje revežev v premnogih ubogih naših kmetskih občinah. Po novem zakonu naj je slehrn pošten državljan, ki biva 5 let v kaki občini in se tam preživi pošteno ter. dávek odrajtuje, opravičen doseči v tej občini svojo domovno pravico ; delavci, ki ne plaču-jejo nikakega davka pa pridobe domovno pravico, ako so 10 let v tej občini pošteno živeli. Važno je v tem náčrtu, da zamore ne le posameznik, ampak tudi rojstna občina, v katero pripada dotični državljan, zahtevati od one občine, v kateri je njihov rojak přeživil določeno dobo let, da mora dotičnika sprejeti za svojega občana. Prav ta določba je velike važnosti in pomena za nas, od koder toliko našince v hodi v Trst, ki pa trdovratno, kakor je dokazano, zavrača prošnjo naših tam tudi 20 in več let živečih in delujočih ljudij, če so tudi davkoplačevalci in najrednejši ljudje. Po tem paragrafu pa bodo naše občine zamogle po přetečeni dobi kar zahtevati od tržaške občine, da poděli tem našincem ondotno domovno pravico. Sicer pa se mora sploh ublažiti to vpraàanje pri- î I ' ■ * y skrbljevanja ubožcev z izvršitvijo socijalnih reform. Ze dosedaj se je nekaj v to svrho storilo in sicer s tem, da se je vpeljalo zavarovanje proti nezgodam za delavce v tovarnah in obrtnijah. Leta 1889. izplačalo se je pone-srečencem 205.000 gld., leta 1893. že 1,229.432 gld. in koncem 1. 1893. uživalo je 8886 delavcev ponesrečencev skupno 660.907 gld. podpore na leto. Prav tako so bolnišne blagajne izplačale v 1. 1893. nad 11 milijonov gld. zbolelim delavcem podpore. (Konec sledi.) Kmetijske raznoterosti. Agrarni shod. Dne 7. t. m. se snide na Dunaji agrarni shod. Posvetoval se bode o rentnih posestvih in kme-tijskih zadrugah, potem, kako bi se dala povzdigniti živino-reja v Avstriji, o skušnjah z živinsko soljo v raznih deželah in dobivanju kajnita in kalijevih solij iz Kalusza ter o pravnih razmerah grajščinskih uradnikov. Spravljanje krompirja. Ves gnil in nagnit krompir se ima pri spravljanji odstraniti, zdrav krompir se očisti in vsuje na kup, ko so se spodaj popřej položile deske jedna poleg druge. Te deske pa morajo biti podložene z opeko, da so vsaj 30 cm od tal. Kup ne sme priti v dotiko z mo-krimi stěnami. Iz kupa odstrani se polagoma še nagnit krom* pir. Kadar ni mraza, mora se klet pogosto prevetrovati. Pokončevanje mahu po travnikih. Mah spraviš s travnikov, če potreseš zelene galice, ali pa poliješ travaik z vodo, v kateri si raztopil zelene galice. ^t^iiftjfhťfed&d&ítiii^^ okrepiti vs&kovrstnc monopole ^ : «M Poučni in zabavni del. «i - ) a ta greh se ne more Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VI. ' (Dalje.) Razen vprašanja o robstvu, katero naj južani očitati varstvenim carinam republikanske stranke. Znani Mac Kinleyev zakon, katerega je uvel poslednji kongres, v katerem je bila republikanska večina, in ki zatorej točno izraža republikanske nazore, ni povišal občne svote uvoznih carin, temveč jih je še pomanjšal za štirideset milijonov v primeri z letom pred uvedenjem tega zakona. Poleg tega so vodje republikanske stranke sedanjega časa z znamenitem Blainom, ministrom vnanjih stvarij in še tako škripljejo z zobmi, pokopano za vselej, in se žanje predsednikom ministerstva Harisona na čelu zjedmil več ne meni mlajši rod, ki se ni udeležil vojske,. so glavne z varstvenim pritiskom vprašanje o vzájemnosti. Pri- azlike v programih obeh strank vprašanja o stvenih pravljeni so dovoliti svobodni uvoz inozemskih proizvodov carinah in svobodni trgovini, o svobodném kovanji srebr- dežel » katere odpro svoje trge svobodnému privažanju nega denarja in o volitvah. Reorganizacija civilne žavne službe se nahaja v programih obeh strank, dr- a je ameriškega blaga. Pogodbe so že sklenjene skoro z vsemi državami Srednje in Južne Amerike. Da se Nemcem dosedaj bila le prazna bajka, in se pri sedanjih odnošajih dovolilo še privažati pesni slador, odprli so trge ame- tudi ne bode ničesa premenilo na sedanji organizaciji, riški svinjini, kateri je bil zaprt uvoz poslednjih dvajset Voljen je bil zares Grover Cleveland 1884. leta za pred- let s pretvezo, da ni zdrava, v resnici pa le, da se ohrani sednika ker je znal na svojo stran privabiti mnoge re- domača svinjereja. Za Nemci sta se udali Italija ii publikance, ki so osnovali posebno stranko mugsoumpsov, cija in sedaj je ameriška svinjina jeden glavnih Fran- pred- zahtevala neodslavljivost državnih uradnikov naj metov izvažanja. že pripadajo tej ali oni stranki, in pravilno sistema na- Vprašanje o bimetalizmu so demokratje naredili za predovanje v službi. Vse obljube v tem oziru ostale so vprašanje o svobodném kovanji srebrnega denarja, in se obljube, katerih on ni mogel držati. To the victors vsled tega to vprašanje nekoliko loči od vsesvetnega vpra-beloug the spoils (zmagovalcu gre plen) — kričali so od šanja po tem predmetu. Stvar je v tem, da ameriški sre- vseh strani njegovi pomočniki in voditelji volitev in čez brni dolar sedaj velja povprek 74 centov, zlati po 100 šest mestcev po njegovem nastopu predsedništva ni ostal centov. Od kar so se našli srebrni rudniki v Nevadi se republikanec v državni službi Zjedinjenih držav. noben Demokratje zahtevali so služb in 5 ad za svoje vrednost srebra v primeri k zlatu jako pomanjšala in se še vedno znižuje, ker se dandanes dobiva vedno več in Cleveland ni mogel ničesa stonti, ko bi tudi njegove in več srebra, zlata pa vedno manj in manj. Demokratje obljube bile iskrene, kar je pa jako dvomljivo. Vsekako zahtevajo cenih denarjev in to se najložje doseže s svo vprašanje o reformi državnih služeb, ki je pred dese- bodnim kovanjem srebernega denarja sedanje vrednosti, , to je okolu 75 centov za dolar. Veljavni zakon o kovanji timi leti igralo veliko vlogo v politiki Zjedinjenih držav popolnoma zginilo z dnevnega reda. Vsi so se prepričali î da pri denarja pooblašča finančnega ministra kupovati srebro za sedanji organizaciji kovanje denarja po tržni ceni za najmanj dva milijona strank nima nobenega stranka te stvari ne more izvesti zmisla, kajti ni jedna ni druga dolarjev na mesec, in izdajati denar po potrebi. Demo- kandidatje imeli kratje pa zahtevajo, da se mora vse kupljeno srebro po- naj tudi naj bol, šo voljo, vendar ničesar ne zmorejo v tej raz- kovati v denar in se sme porabiti 75 centov resnične merah, in vse bi Ostalo pri raznih obljubah, ki se izpol- tržne vrednosti za dolar. Znano je, da poslednjih dvajset niti ne dajo. Varstvena carina in svobodna trgovina je vprašanje toliko občno, da se mi ga ne zdi dotikati v teh črticah, toliko naj omenim, da se evropski nazori o tem vpra-šanji popolnoma ne vjemajo z ameriškimi. Tukaj za vsako-vrstno delo plačajo dvakrat, tri- ali štirikrat bolje nego kjer si bodi v Evropi, in so vsled tega potrebe in um- stveni razvoj oda neprimer t y • • V1SJ1 î kakor kjer si bodi let več sto milijonov dolarjev se ne more spečati in leže v državnih blagajnicah, pričakujoč boljše prihodnjosti. Republikanci se po pravici boje, da tako umetno poplav-ljenje denarnega trga s cenimi denarji, ki ne veljajo toliko, kolikor je na njih vtisneno, more prouzročiti mnoge težave in nagle premene cen, ki vselej revnega huje za-devajo nego bogatega. poslednjem kongresu propali ste dve predlogi v Evropi. Ko ne bilo varstvenih carin, bi izdelki ne- zakonov, prva demokratična o svobodném kovanji srebrnih dražega delà evropskih tovarn pri mnogih industrijah po- dovršenost. denarjev, druga republikansko o zveznih volitvah. S SVOJO polnoma ubili ameriške proizvode. Nikaka dovršenost, zvito taktiko posrečilo se je demokratom, katere vodi nobeno ucenjenje proizvajanja bi ne moglo z vspehom tek- senator Hormann, četudi so v manjšini v obeh zbornicah movati z beraško delavsko mezdo v Evropi, to tem manj, preslepiti nekaj republikanskih senatorjev, katere so vo-ker vsaka zboljšanja hitro, ko se izumijo, vpeljejo tudi dile krajne koristi svojih držav, katerih blagostanje njimi evropski tovarnarji. Samo po sebi se razume, da se var- trdno zvezano s proizvajanjem srebra, da so se stvene carine, kakor vsake druge gospodarske naredbe zavezali in onemogočili zakon o volitvah, a potem je po lahko pretiravajo do škodljivosti, morejo vkoreniniti in polnoma nepričakovano za te in za vse popolnoma slu 86 čajno propal zakon o svobodném kovanji srebrnega denarja. Vprašanje zveznih volitev in ohranitve njih samostalnosti in nezavistnosti zanima vsled višje opisanega naj se amortizuje v 25. letih. Posl. Pfeifer je proti temu predlogu, češ, da naj bi se delalo na to, da se vojaki zopet nastanijo v Novemmestu. Posl. Gras sel li poudarja, da se vojaška oblastva premalo ozirajo na Lubljano, přestavil se je domobranski štab iz Ljubljane v Trst in v Ljubljani nasta- postopanja južnih in gotovega delà tudi severnih demo- njena batalijona pripadata k polku, ki ima svoj sedež v Celovcu. kratov ne le kongres temveč tudi zakonodaje posamičnih Govornik priporoča vladi, da bi se bolj ozirala na Ljubljano, ko vendar mesto in dežela toliko žrtvujeta. Ko je govoril še poročevalec, ki je pritrjeval predgororniku Grasselliju in za-vrnil poslanea Pfeiferja, se vsi predlogi finančnega odseka sprejmo. — Posl. Luckmann poroca o raznih zadevah, na- clržav, pa tudi volilcev. Skoro vse republikanske države so z zakoni vpeljale avstralijsko sistemo volitev. Ta sistema popolnoma varuje neoèlvisnost volilcev v tem zmislu, da nikdo ne ve in ne more vedeti, za koga je kdo gla- našajočih se na notranjo uredbo deželne prisilne delavnice soval. Podkupovanje in sploh vplivanje je težavno in ne- gotovo ker se je moč zanašati le na vest podkupljenca jeno ni mogoče dognati, je-li volil, kakor je bilo zgovor- Ta sistema je vpeljana v mnogih državah že in imenom finačnega odseka predlaga : 1 ) l 'vedenje živinarstva in poljedelstva in zgradba hleva za goveđi in konje se sedaj opusti, ravno tako zgradba tretje pazniške hiše. 2.) Deželni odbor se pooblasti izvršiti nekatere nove naprave in poprave, ki bi stale 6050 gld. 3.) Potrjuje se, da se vpelje električna mnogo let, in vse demokratične zvijače ničesa ne opra- razsvetljava iz deželne bolnice, kar bi stalo 2410 gld., in v 1200 gld na leto za vzdrževanje. 4.) Prošnja VllO pa ne pomaga ne podkupovanje volilcev in ne drugo vplivanje, pa tudi ne nepravilno štetje glasov po volitvah. Zato se pa demokratična stranka povsod in vselej upira uvedenju te sisteme z vsemi sredstvi. Nobena trdo demokratična država je še ni vpeljala, pa tudi nobena onih z značajem deželnega uradnika dvomljivih držav, v katerih sta obe stranki skoro jednako namesti. Predlogi se sprejmo. bodoče paznikov II. reda za zboljšanje plače se za sedaj odkloni. Deželnemu odboru se naroča. da se pozneje ozira na to prošnjo pri koneni uravnavi plač 5 ) Deželnemu odboru se naroča, da se v prisilni delavnici ustanovi služba stražnega nadzornika VI. plačilnega razreda in je Prošnje : Županstva v trnem moćni. jV novoyorški državi bije se zanjo borba že deset let. Pred dvěma letoma sta obe zbornici imeli republikansko većino, a je guverner bil demokrat in je trikrat ustavil predlogo o volitvah. Višje sem povedal, da je v kongresu propal zakon o zveznih volitvah, če tudi vrhu za đovolitev obrokov za povračilo dolga deželnemu zakladu (poroč. posl. Murnik); Janeza Adamiča za podporo za čišćenje požiralnikov v Eačenski dolini (poroč. posl. dr. Žitnik) ; posojilnice v Dobrepoljah za podporo ali posojilo (poročevalec posl dr S chaffer) se izroče deželnemu oaboru v rešitev. sta obe zbornici imeli republikansko većino. Ta predloga se ni tikala Okrajnih volitev v državah, temveč le zveznih, zveznih to je volitve predsednika in podpredsednika in kongresa Zjedinjenih držav, in se Posl. Višnikar poroča o prošnji cestnega odbora na Bledu za podporo za popravo bodeškega mostu in predlaga, naj se dovoli nadaljna podpora 500 gid., ce se cestni odbor izreče za uvrstitev mostu mej okrajnocestne objekte. — Se vsprejme. Prošnji učiteljske vdove Helene Bevk za podaljšanje vzgo- Posl. Lenarčič njo bile uvele take uredbe, jevalnine se ugodi (poroč. posl. Kl nj. ne bilo mogoče podkupovanje, pritiskanje na vo- Poroča imenom upravnega odseka o predlogu posl. Povšeta glede mlinarske obrti na Kraojskem in po temeljitem in ob- da lilce in sleparsko štetje glasov. Vsprejeta je bila v zbor- nici poslancev, propala je pa v senatu in volitve v južnih širnem poročilu predlaga : Deželnemu odboru se naroča, obr- državah ostanejo še nadalje sleparija. (Dalje sledi.) niti se do visoke c. kr. centralne vlade s prošnjo, v kateri ;................................»...........................................»................................i & se razloži neugodni stan naše mlinske obrti in v kateri se visoka c. kr. vlada prosi, naj ona delà na to, da se nedo-statki, kateri so bili združeni z izvršenjem ministerske naredbe iz leta 1882. in kateri so se pojavljali zlasti v neopravičenem kreditu pri carinah na žito, vpeljanem iz balkanskih dežel, odpravijo, v kolikor se to do sedaj še ni zgodilo ; b) s prošnjo, Deželni zbor kranjski. trinajsti seji dne 13. febr. se sprejme predlog naj visoka c. kr. vlada delà na to, da se železniški tarifi za žito in žitne izdelke tudi v tostranski državni polovici znižajo v taki meri, kakor na Ogerskem, da bode naši mlinarski obrti mogoče, kolikor toliko konkurirati z Ogersko. Po pojasndih upravnega odseka glede logaškega vodovoda. Posl. Suklje poslan. Povšeta in Luckmanna se predlogi vsprejmo. utemeljuje svoj samostalni predlog glede belokranjskih železnic. Prošnja županstva v Ribnici za uvrstitev ceste in za podporo Govornik na drobno obrazloži sedanje stanje zadeve. Se izreka za popravo občinskega mostu na Bregu, se izroči deželnemu za ozkotirno železnico in poudarjajoč rentabiliteto njeno, po- odboru v rešitev (poroč. posl. dr. Papež) Seja se na to udarja njeno važnost za Belokrajino. Predlog se izroči želez- prekine in ob 4. uri popoludne nadaljuje. niškemu odseku v pretres in poročanje Posl. Hri ba r po- popoludanski seji poroča poslanec dr. Tavèar roča o prizidavi pri deželno-bramski vojašnici v Ljubljani in imenom upravnega odseka o nacrtu novega lovskega zakona predlaga : i) Deželnemu odboru se naroča, naj zaradi prizi- za Kranjsko. V generalni debati so govorili posl. dr. Žitnik, deželnobranski vojašnici prične in dožene potrebni do- dež. predsednik baron Hein in poročevalec dr. Tavčar. Spe- dave govor z vojaško upravo. 2 Deželni odbor se pooblašča, da cijalne debate so se vdeležili posl. Povše, bar. Schwegel, kupi stavišce za prizidavo deželnobranske vojašnice, in da z Pfeifer, dr Žitnik, Lavrenčič, dr. Papež, Alko, ozirom na mogoče kasnejše prizidave začne pogajanja za nakup Višnikar, deželni predsednik baron Hein in poroěevalec dr. še kacega druzega primernega stavišča v sosedstvu ali nepo- T a v car. Nacrt zakona se je na to z neznatnimi premembami srednji bližini deželnobranske vojašnice, pri čemei se mu je vsprejel v prvém in drugem branju, takisto tudi resolucija : HHHHHH|HHH|HH kron, takso v znesku zlasti ozirati na deželne finance. 3.) Isti se pooblašča, da iz- 1) Za lovsko karto plaćati vršitev prizidave k deželnobranski vojašnici najame proti ko- vsled sprejetja predloženega zakonskega načrta rešene so tudi likor mogoče nizkim, vstkako obrestim posojilo v najvišjem pa znesku 4.5 o/ o ne presegajučim vse peticije ki so došle na visoko zbornico v zadevi novega 180.000 gld., katero lovskega zakona Odobri se deželnozboskega letnega poro- ^ • • m i 9 « r mla §. 10 „osebne stvari" fpor. posl Grasselli). — Posl. Grasselli poroča nadalje o § 11 deželnoodborskega letnega poročila „različne reči" in predlaga 1 j Deželni odbor se pooblašča, da skrbi za prirnemo udeležbo dežele kranjske-pri posvetovanji zaradi jednotnega postopanja glede deželne statistike tudi še zanaprej. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da naprosi c. kr. vlado, naj ukrene, da bode c. kr. statistični centralni komisijon statistični materijal vseh dežel jednotno -obdeloval in redno objavljal v posebni zbirki na državni trošek. 3.) §. 11. letnega poročila deželnega odbora se vzame odo-bruje na znanje. Posl. Hribar obžaluje, da se ministerstvo ni oziralo na deželnega odbora prošnjo, da bi se bili napravili na poštnem in telegrafskem poslopji v Trstu tudi slovenski napisi. — Posl Murnik predlaga. naj se prošnje, ki se še doposlale dež zboru, odstopijo deželnemu odboru v pri-merno rešitev. — Se vsprejme. V štirinajsti seji dne 14. febr odgovarja dež predsednik baron Hein na dr. Žitnikovo interpelacijo glede občinskih volitev v Tržiči: „V seji visokega deželnega zbora stopanja glede ,deželne sta- 90 lnemu odboru se naroča, da , da bode c. kr. statistični iterijal vseh dežel jednotno bni zbirki na državni trošek, íega odbora se vzame odo-obžaluje, da se ministerstvo >rošnjo, da bi se bili napra-)oslopji v Trstu tudi sloven- diaga. naj se prošnje, ki se o deželnemu odboru v pri- k. febr odgovarja dež. předkovo interpelacijo glede ob-ji visokega deželnega zbora »dje dr. Ignacij Žitnik in to- junija 1894. leta v Tržiči >a in z ozirom na več ugo-e v isti občini izvršila dne dnjo vprašanje: „Ali je vi-beti za to, da se bodo nove pod objektivnim vodsvom pise, in v ta namen osobito a vodstvo volitev odvzeti se-niggu, a je izročiti drugemu je na to vprašanje odgovo-i ugovori zoper občinsko vo- 1894 leta v Tržiči, in vsi dokončanji precej razsežnih odili, in ta presoja je pokala podstavi novega volilnega volitev ukazati. Dotična raz-ia t. 1. pod št. 866 izdana. rolitev razveljaviti, vendar je ih uradnih spisov pokazala, i bistveno drugačni pogreški ovsod pri občinskih volitvah laj, kadar, kakor je bilo to tarski boj provzroči različne ; jako subtilná pravna vpra-lija toliko menj vselej prav olnoma korenito posvetovanje >re; za zdaj ni nobenega za-toječo novo volitev že zdaj občinskega reda. Uporaba ga v sedanjem stadiji stvari sr bi se moral po besedilu pozvati občinski odbor, naj poziv da se do se doslej ni občinskega zastopa v Tržiči poskrbela za to, da se nova ospešilom in z najpopolnejšo a pokazalo, da so najprej v da se volitev zavlačuje, po-8. občinskega reda ukrenilo, ajhitreje izvrši. Preostaje mi interpelacije. V tej interpe-itranko c. kr. okrajni glavar dokazuje njegovo poseganje predmet interpelaciji poslan-rselence ministra za notranja 17. decembra 1894. leta". o trditve le dokazane, kadar rpelacije pa so vprasanja in stev. Truplo visokega pokojnika je blagoslovil v kapucinski cerkvi kardinal-knezonadškof dr. Gruscha, na kar so položili visoko truplo k večnemu počitku. — Nemški césar je pustil položiti na rakev visokega pokojnika posebno dragocen venec. — Presvitli cesar ie izdal posebno armadno povelje povodom smrti nadvojvode Albrehta, v katerem mej drugim določa, da nosijo pešpolk št 44.. dragonski polk št. 9. in korni artile- rijski polk št. 5 za večne čase ime „feldmaršal nadvojvoda Albreht". in pa nastopno lastnoročno pismo do ministerskega predsednika: „Ljubi knez; Windischgrátz ! Z žalostjo napol-njeni bili so poslednji prošli dnovi, z žalostjo vided nepozabne izgube, katero je zadela Mojo hišo in vso državo s smrtjo Mojega ljubljenega strijca nadvojvode Albrehta. Blagodejno so Mi olajševale veliko bolest mnogobrojne izjave sožalja in lojalnosti, katere so Mi došle tem povodom od posamičnikov in od najrazličnejših korporacij na povzvišen način Pokojniku, njegove neminljive zasluge. v vojni, vedno iskreno čuteče domoljubje, vzgledna službena gorečnost in neizcrpljivo do-brotvornost zagotavljajo v vseh deželah in v vseh slojevih prebivalstva slaven in častěn spomin, izjave odkritosrčne žalosti so pa častiljive za, vse, ki so se jih udeležili. Globoko ganjen po novih dokazih socutja in udanosti, s katero Moji zvesti narodi spremljajo veselje in gorje Mojega doma, moram za to vsem izreci najiskrejnejšo zahvalo in Vam naročamo, da to obČno daste na znanje. Na Dunaju dne 27 februvarija 1895. Fran Josip 1 r " — Trgovske in obrtniške zbornice predsednik g. Ivan Perdan, se je v svoji zadnji zbornični seji s toplimi besedami spominjal umrlega plemenitega in hrabrega vojskovodje nadvojvode Albrehta kot še posebnega pospeši-telja industrije — Tukajšnjo vojaštvo je minoli torek dopoldan imelo slovemo crno sv. mašo v nunski cerkvi — Tudi tu-kajšnje šole so se s sv. mašami spominjale visokega pokojnika. — Sedemdesetletnica. Gosp Ivan Navratil, slovenski pisatelj, starosta slovenskega kluba na Dunaji, predsednik ^pod-pornega društva za slov. velikošolce na Dunajiu, c. kr. ravn. predstojnik pri najvišjem sodišču itd. bode 4 marca t. 1. v Slovanski Besedi na Dunaju I. Wallnerstrasse 2 — slavil svojo sedemdesetletnico Iz posebne prijaznosti bodo sodelovali: gospica Minka Hesslerjeva, g Vekoslav Vavpotič in gg. pevci slav. akad. društva „Slovenija". Gosp dr. M Murko bo go-voril slavnostní govor. V vsporedu so skladbe : A. Forsterja. dr. G. Ipavca, dra. B. Ipavca, A. Nedveda, H. Volariča, V. Vavpotica, H. Sattnerja. Slavnost priredi slov. klub. Zacetek točno ob osmih zvečer. — Državnozborska volitev na Dolenjskem. Pri državnozborski volitvi v skupini dolenjskih mest, ki se je vršila dne 25. febr. oddán je bil 601 glas Od teh je dobil dež. poslanec in okr. sodnik g. Fr. Višnikar 395, profesor g. Tomo Župan 193 in g. grof Margheri 13 glasov. Izvoljen je torej g. Višnikar državnim poslancem. Razmerje glasov je bilo nastopno: Krško (volilcev 78) oddanih glasov 58, za Višnikarja 4, Župana 53, grof Margherija 1. Kostanjevica (43 volilcev) oddanih glasov 21, za Župana 9, grof Margherija 12, 6 listkov je bilo praznih Kočevje (126 volilcev) oddanih glasov 93, za Višnikarja 86, Župana 7. Ribnica (98 volilcev) oddanih glasov 75, za Višnikar-ja 61, Župana 14. Novo mesto (196 volilcev) oddanih glasov 136, za Višnikarja 75, Župana 61. Metlika (142 volilcev) oddanih glasov 115, za Višnikarja 101, Župana 14. Črnomelj (97 volilcev) oddanih glasov 91, za Višnikarja 56, Župana 35. Višnja gora (21 volilcev) oddanih glasov 12 za Višnikarja. — Za trsno in sadjarsko napravo v Metliki dovolilo je poljedelsko ministerstvo 300 gld. podpore. — Pomiloščenje kaznjencev. Presvitli cesar je spre-gledal 55 kaznjencem ostalo kazen. Mej temi pomiloščenci so 4 kaznjenci v tukajšnji moški kaznilnici na Gradu in v Be-gunjah na Gorenjskem sta bili pomiloščeni 2 kaznjenki. — Pazite na otroke! V nedeljo dne 17. febr šla je gospodinja Helena Grebene z Vrbovega h kršéanskemu nauku v Trnovo in prepustila svoje tri otroke svoji tašči v varstvo Ta je šla k sosedti in mej tem časom se je ednemu otroku vnela pri ogtyišču obleka in se je opekel tako mocno, da je- še isti večer umrl. — Utonil je dne 21. febr. po noči v Kolpi učitelj ia voditelj ljudske šole v Fari v kočevskem okraji, France Sever. Nesrečnež je bil močno kratkoviden in je v temni noci domov grede zašel v Kolpo. — Nesreča. Dne 22. febr. ponesrečil je posestnikov sin Janez Kos iz Jesenic v krškem okrajů. Vlekel je mocna naložene sani, je iz svoje neprevidnosti pal pol nje, kjer sa ga ubile — Zmrznil je dne 22. febr. ooletni posestnik Jožef Mrežar iz Čimarna v krškem okraji. Šel je močno pijan iz Jelovega domov, a je na poti obstál in zmrznil. — Pogorela je v noči od 22. na 23 febr. t. 1. ob-činska ubožna hiša na Jesenicah na Gorenjskem Ropi v Ameriki. . W Stirje našemljeni lopovi so po noči napali ekspresni vlak Achison, Topeka in Santa Fé železnice. Oropanje ekspresnega voza se jim ni posrećilo, zato so pa nobraliu potnike. Napad so izvršili v Reno County, miljo zapadna od postaje Sylvia. Na samotném kraji v gorovji so dali lopovi z rudečo svetilnico znak, kar pomenja po navadi nesrečo. Iz goščave so skočili lopovi s puškami v rokah^ dva na strojevodjo in kurilca, ostala dva sta pa napala ekspresni voz, ali slušabnik ga ni hotel odpreti. OJpra-vila sta se potem na potnike, kateri so jim dali listnice in druge vređnostne stvari, potem pa se zgubili v go- šěavi gorovja. V poslopje postaje v Elmors na progi Denver in Rio Grande železnice, je bil napaden telagrafist F. Cole in njegov prednik J. Mc. Cormack po lopovih, kateri sa zahtevali, da jim úročitá blagajnico. Mc Cormack je po-segel po revolver, ali bil v prsa ustreljen, mel tem pa je Cole potegnil revolver in večkrat ustřelil, toda ni ni-kogar zadel. Lopovi so zbežali ali brez plena. Pet našemljenih roparjev je v Milanu v Ameriki zjutraj udrlo v Lockwood banko, razbili so blagajnico in jo oropali, plen znaša 30.000 dolarjev. Roparji so stre-ljali na blagajnika, a blagajnik na nje, vender ni bil nihče zadet. Oboroženi ljudje so zasledovali roparje, kateri sa bežali proti Sandusky in dva vjeli, upajo pa še ostale tri zasačiti. V Bimghamtonu sta dva našemljena roparja po noči s smodnikom razbila blagajnico v prodajalnici Bascher in sin v Vestal Centre, N. Y. ter uplanila 150 dolarjev. Vsled razpoka prihiiel je Bachter v prodajalnico ali jeden roparjev mu je nastavil revolver in mu pretil, da ga ustreli, ako ne bode miren, drugi ropar pa je přeřezal žico telefona in na to sta oba ubežala. -— Kopališče pogorelo. V Arkanzasu v Ameriki je pogorelo kopališče Hosoings. Nad 100 hiš, mej njimi veô ho-telov je pogorelo. Peto seb je zgubilo življenje in veë močno poškodovalo. 80 Slepar z ženitvami. Leta 1892. je neka gostil- tiicarska kuharica Ana Geiger se po nekem inzerátu v časopisu seznanila z nekim Eduardom Schmeisserjem. ne gre, je sam skočil v čoln. Za njim so skočili Se štirje Ta je možje. hodi. Mati, je prišla na breg, je prosila Bara, naj ne Pomisli naj, da očeta ni doma, o mlajšem bratu ni ni pregovoril, da mu je dala privarovanih 600 gld Pravil je, cesa slišati. Baro ni matere poslušal in rešil svojega da je agent s knjigami, neoženjen in potřebuje denar za otvor- mlajšega brata, ki se je pripeljal na ponesreceni ladiji. jenje svoje knjigotržnice, potem se pa vzameta. Nekega dne jej je rekel, da gre po opravkih v Lipsijo, od koder se pa Ponarejalci denarjev ni veô povnil. Ana Geiger je pa kmalu izvedela, da je bila prišla v roke nekemu sleparju, kateri je bil pred nekaterimi še živi, in v osebe da so denarje delali Neusalzu so 'zaprli tri ko so ravno delale denarje po 20 e časa in jih v ze mnogo Priznali so, spravili mej leti na Dunaji vzel neko premožno vdovo, jednem letu jej vse premoženje zapravil, potem jo pa pustil. tega časa je pa vedno imel ljubezenske zveze s starejšimi kuharicami, hišinami itd., ki so imele kaj denarja. Vsako je seveda osleparil. Geiger je izvedela, da je njen ljubček v Ameriki, šla je tjakaj, in ga je res našla v Ameriki. V Ame- ■ _ p 4 % . riki se je bil oženil z neko bogato krČmarico in z njenim de-narjem si nakupil list „Oyana Tribune", katerega sedaj izdaja. svet Sedaj poizvedujejo po menjevalcih Dinamitni napad na protestantskega župnika. je nekdo dinamitno patrono vrgel sreČi je V Berencsfalu na Ogerskem v stanovanje tamošnj protestantskega župnika bii on z druž odšel na d • V V in s tem odšel gotovi smrti. V sobi je razpok vse uničil. V kuhinji zraven so pa nezavestno pale tri osebe hudodelci ni nobenega sledu i - Geiger je pri ameriškem sodišcu proti Schmeisserju vložila tožbo za 600 gld , za katere jo je osleparil in 5000 dolarjev odškodnine, ker ni držal dane besede, da jo vzame. Požar v prinčevi palači. V Draždanah je nastal požar v palači princa Henrika Avgusta. Goreti je začelo v Samomor iznejeverjevalca. Nedavno še přemožen brnski mizar Teodor Feea je zapravil vse svoje premoženje z igro na borzi in potem pogrebnem mogel ni ustřelil. društvu pri poneveril 21 000 gld pri brnskem katerem je bil predsednik. Ker ni dobiti denarj da poravnal, se je pa te dni vsprejemni sobi. pri kurienju palo kaj oglja iz peči. Ognja dolgo niso opazili. Se le mimogredoči ljudje so obvestili Zginilo mesto. V Perziji se je vsled potresov pogreznilo mesto Ručat in je več tisoč liudij zgubilo življenje. požarno brambo. vsprejemni sobi je bila jako dragocena Fischla zbirka prinčevega orijentskega potovanja, katero je požar po- izrocii. polnoma uničil. Ogenj je udri tudi v prinčevo stanovanje in Odvetnika zaprli. Na Dunaji zaprli so odvetnika je za neko stranko iztožil 413 gld., a jej jih ni Na Dunaji se mnogim Den ^r je menda sam porabil njegovo delavno sobo, kjer je tudi napravil dosti škode. Po- škodovano je tudi stanovanje princezinje Friderike Avguste in pa službeno stanovanje dvornega maršala Reitzensteina. Princu Preseliti se je moral v kra- odvetnikom posebno dobro ne godi. Preveč jih je in zatorej nimajo mnogo zaslužka. Skandal v Rimu. V lovskem klubu v Rimu je neki biv so zgorele skoro vse uniforme. italijanski veleposlanik grofovske rodu zaigral ljevo palačo Morilka Joniaux je vložila prošnjo na kralja, v qqq 15.000 frankov. Ker ni imel denarja, je pri klubovi blagaj podpisal šek na neko banko za 25 000 frankov in si kateri zatrjuje svojo nedolžnost in ga prosi, naj prepreci pra-vosodni umor. Smrtno obsodbo naj jej premeni v iztiranje iz domovine, in obeta, da se izseli v Brazilijo. Sodi se, da se jej blede. Nesreća na ledu. Na sv. Matije dan se je v Curihu v Svici na ledu jezera zbralo okolu 3000 ljudij. zplačati. Sek so poslali dotični banki a dal kmalu přišel nazaj. Češ dita. da grof Led se udri in je vec ljudij utonilo. Poneverjenje pri hranilnici. Pri hranilnici v Bonafalvi na Ogerskem so pri pregledovanji blagajnice opazili, da manjka 25 000 gld. pri njej nima nad 50 frankov kre-To je v krátkém tretji škandal v tem klubu. Nedavno so izključili iz kluba poslanika prekomorske dižuve in nekoga rimskega veljaka zaradi goljufij. Umor in samomor. V Berolinu se je tretjič omo-žila lastnica tvrdke Bullrich, katera izdeluje neko univerzalno sol za čistenje, katere se veliko proda. Vzela je nekega tr- Ko se sta se hudo sprla. govca Schommarha, o katerem je mislila, da je bogat je pa pokazalo, da ima mož še dolgove. Vložila je proti njemu tožbo za ločitev zakona, odkazala mu Zblaznela po tuji krivdi. Y Monakovem je neka v hiši posebno sobo in mu trdo prepovedala da ne sme večkrat kaznovana íijakarska žena Otilija Beyer obdolžila dni- priti v njeno sobo. Mož je pa te dni le preplazil se v njeno narico Marijo Ott, da je iz žepa nekemu gospodu denar ukradla, sobo in v jezi ustřelil njo in sebe. Tako se je končai zakon, Dninarico so zaprli in je v ječi zblaznela od sramote. Te dni pa Be)'er sama pri sodniji izpovedala, da je Ott po ne- dolžnem obdolžila, za kar jo peče sedaj vest. Denar je ona niškega slugo državne železnice Luigija Bernardija zaradi me- ukradla, Ott je pa obdolžila, ker je bila jezna na njo, ker je njanja ponarejenih bankovcev. Sodi se, da je bil v zvezi z se je bil sklenil le iz dobickarije. Ponarejeni bankovci. V Beljaku so zaprli pisar po njenem pričevanji bila prišla jedenkrát v zápor. Nesreća na železnici. Na kolodvoru v Galantki na Ogerskem je neki železniški vlak trčil v poštni voz. Jeden železniški in jeden poštni uradnik sta nevarno poškodovana. Nesreća vsled eksplozije. V smodnišnici v Sara- goni se je vnel zabojček smodnika in je pet mladih deklet jako nevarno poškodovanih italijanskimi ponarejalci bankovcev. strehe pal. V Levovu stopne liiše neki hišnik, ko je s strehe ogrebal sn^g so pa delavca kriv nesreČe. mu je pomagal je pal s strehe trinad- Zaprli da je ker na sumu Rešitelj svojega brata. Na obrežji Severnega morja so prebivalci neke vasi slišali strel iz topa. Vedeli so, da ladija kliče na pomoc Hitro so se zbrali. Bilo pa ni njih vodje Bara, odšel po opravku v mesto. Osem mož belca (šimeljna), nizke postave, turcina, pohlevna in čilih nog i torej za vsacega gospoda je šlo z rešilnim Čolnom na pomoč. Spravili so v coin nior-narje neke potapljajoČe se ladije. Le jednega niso mogli spraviti v Čoln, bil je ves zmrznen na neki jarboli. Ko so pripe- ljali na suho, je přišel Baro, in vprašal, če so vse rešili. Ko bodeta v Ljubljani dne 8. marClja dobra. Srednje starosti in za srednji kup. Prodajala se je silil, da gredo še so mu povedali, da je še jeden neřešen, ponj, če tudi je bil vihar vedno silnejši. Ko je videl, da noben ložef Strah, Mima. y© Loterijske srećke. Tržne cene. V Brnu dne 27 febr. t. 1. : 63. 48, 85, 20, 68. Na Dunaji dne 23. febr. t. 1. V Gradci dne 23. febr. t. 28, L 39, 89 76, 70, 15, 33, ,Kupuj lika trgovina žin blaga lahko trgovci, pravi star pregovor, ipora^lja branjevci gotov denar moje podjetje. kajti tako moja. iina vsled kupovanje vdikih rnno- stroške drugih prednosti kateri naposbd kupovalcu kor Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj ln franko. Bogate vzorěne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno visoko duhovščino, pre^pisano blago veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega skega lodna cenah, gospe gospode tirol- izvirnih tovarniških tudi 20kratno združenje ne more dati. Perilno blago, potni pledi Krojaške potrebšcine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, se jedva splača krojač, prn-oroča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam ljudem na noben način robo ne prodajem. bodo takim Tak-le izvirni zavoj pristne V Ljubljani dne 14. febr. 1895. Pšenica gld. 7 50 kr „ rž gld. 5 75 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. 6 50 kr v aida gld. 7*25 kr., proso, gld. 7*50 kr., turšica gld 7*20 kr.. ča gld. 12 kr., grah gld. 12 — kr., iižol gld. 10 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Hoćete imeti v • zivme perutnine več dobička? dajte jim hrano in gotovo Cena: 5 kg. po pošti I ne bodete kesali. 20 kr., 20 gld. na Dunaji Dunaj, Barthel & Comp. Keplergasse 20/11 Dopisuje slovenski ! ... - * Li i' I -rtlJn i i Schutzmarke. J M ě ttř- -.« Mr1 cRozor i Varujte ponarejenega blaga nekateri sebičnih namenov ponujajo ®đprta dobro ponarejenih pcicfob§iih zavojčkih V želodečne prirejene Brady lekarne Angelj Varhu Kromerižu (Moravsko) kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep-čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpiso Cena: stek. i dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani : Beccarich Piccoli Škofji Loki Svoboda prave dobe Postoj ni : Karl Fabiani Radov lek. Aleks. Roblek Črnomlju J. Blažek Novemmestu Ribnici: lek. J. Moćnik . Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.