Pritožbe savinjskega kmeta. (Dopis iz vranskega okraja.) Že 50 let kmetujem, pa od leta 1859 nisem pri««lal tako malo žita kot letos. Pa kaj, taErat se ga je lahko kupilo. Dva moja soseda sta leto za letom vozila z vozom (ker še ni bilo železnice) na Hrvatsko t Sisek po žito. Kam pa naj seda.j gremo ponj?! Savinjska dolina še v dobrih letinah razven krompirja ni pridelala za-se dovolj žita, veliko manj fee pa sedaj, ko imamo veliko njiv zasajenih s hmeljem; posebno graščaki in veleposestniki so opustili pridelovanje žita. Ravno tako so opustili tukajgnji graščaki že nekaj let pred vojno svinjerejo ter so rajše' moko in špeh kupovali, eeš, da se svinjereja ne izplača, kar |e tudi istina. To-tudi kmetje dobro Temo, ali kaj, ko si r.e moremo pomag&ti. Gragftalcu se pri dnbodninskera da-vku pri bmeJju aa pridelovalne stroške odbije ]iri 1 kg 1 K 40 t. kmetu pa samo 1 K. Ali je to pravično? Vladni možje nas vedno učijo. kako morarao delati in kako Tarčevati. kakor da bi kmet bil otrok. Ti gospodje so po naših mislih sami potrebni poduka. Bogataši si ne odrečejo nobene ugodnosti. Ali bi ne bilo pametno in potrebno, tistih 5000 vagonov ječmena, ki je namen|en za pivc, porabiti raje za živež? Kajti letos bo med narai v«liko ljudli trp«loglad, od žeje pa niliče ne bo umrl. Ravno taka ne-spamet je, ker se pusti vsako leto za feloveško hrauopotrebnega živeža pokuhati v žganje. Žganja bi senaj le toliko varilo, kolikor se ga potrebuje neob-Jiodno. Marsikaj bi Še bilo ugovarjati, pa kaj, ko glaskmeta ne pride dlo ušes visokih gospodov, razen 8ebi k.i.i žaljivega pisal. Za tak» reSi pa imajo visokigospodj* tanek posluli.