AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 155 CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, JULY 2ND, 1935 Velike kompanije za- Ameriški rojaki prisrc- LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL cele z bojem proti razdelitvi bogastva New York, 1. ničarji United julija. Vsi del-States Rubber no sprejeti pri dohodu v domovino Slovensko časopisje v Ljubljani poroča z dne 14. junija: Davi Co. so dobili danes poziv, da za- Ljubljana na kolodvoru prav čnejo z odločnim bojem proti j slovesno pozdravila večjo skupi-Rooseveltovemu programu gle- 110 »asih Amerikancev, ki so se de "razdelitve bogastva." Predsednik družbe je imenoval doti-čni načrt "socialistični manever, s katerim naj se popolnoma uniči ameriške zavode." Omenjeno družbo, United States Rubber Co., kontrolirajo interese Du-Ponta, ki je znan izdelovalec orožja in streljiva. Sleherni delničar je dobil poziv, da nemudoma piše na kongresmane z ostrimi protesti, da kongres ubije, načrt predsednika, glasom katerega se naložijo korporacijam ogromni novi davki. Kompanija zatrjuje, da namerava predsednik uničiti vse velike korporaci-je v Ameriki. Pismo nadaljuje: "Razdelitev bogastva je mogoča le, če se kapital uniči. To je prvi korak ameriških socialistov, da razbijejo ameriške ustanove in da končno ubijejo popolnoma neodvisnost in svobodo ameriškega naroda. Radi tega se vas v kongresu pozivlje, da nemudoma glasujete proti taki postavi, ako imate še količkaj ameriške svobode in značaja v sebi." United States Rubber Co. nadalje trdi, j v mmm »\tenih delničarje* glasovalo za demokratični tiket, toda če bi vedeli, da pride do "razdelitve bogastva" tedaj bi gotovo glasovali drugače. Ako bo sprejeta dotična postava, tedaj Zedinjene države ne bodo več priznale doktrine in politične filozofije Jeffersona, pač pa bo sprejet nauk Eugena Debsa, in kaj misli ameriški narod o socialistih je dovolj jasno pokazal pri vsakovrstnih volitvah. Tako se bo zgodilo tudi z Rooseveltom prihodnje leto, ako ne bo odnehal "s socialističnimi postavami." Še en grob Včeraj popoldne je preminul po dolgi bolezni rojak Anton Vo-dičar, star 42 let, doma iz Kom-pol pri Dobrem polju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 22. leti. Stanoval je na 847 E. 236th St. Ranjki zapušča tu žalujočo soprogo Mary, v Chicagi brata Louisa in v Jo-lieu sestro Mary Buščaj. Bil je član društva Cvetoči Nobel št. 450 S.,N. P. J. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin. Zgubljena ura Na pikniku združenih društev fare Marije Vnebovzete, ki se je vršil preteklo nedeljo na Močil-nikarjevi farmi, se je zgubila ženska zapestna ura. Pošten najditelj naj jo vrne v župnišču na Holmes Ave. Dobi nagrado. "škrjančki" V sredo 3. julija, zvečer ob 7:30 se vrši zelo važna seja "Škrjančkov" v Euclidu. Prosi se vse starše otrok, da se seje v velikem številu udeležijo, da boste vsaj slišali in znali, kaj se med nami godi. — A. Noch. Radio program Tekom Jugoslovanskega radio program v sTredo večer bo nastopil priljubljeni pevec g. L. Belle. Zapel bo več slovenskih pesmi. Program se oddaja od 6.30 do 7 ure zvečer na WJAY radio postaji. pripeljali na obisk v domovino z največjim in najimenitejšim parnikom, kar jih dandanes plove po Oceanu, s čudesom moderne ladjedelske tehnike "Normandijo." Izletniki so prispeli z jutranjim brzim vlakom preko Jesenic. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, med njimi zastopniki banske uprave, mestne občine. Delavske zbornice, Narodnega izseljeniškega odbora, CMD in Rafaelove družbe. Godba "Zarje" je izstopajočim gostom zaigrala v pozdrav veselo koračnico, nato pa so na peronu sledili prisrčni stiski rok in objemi med prijatelji in sorodniki, ki se že dolgo niso videli. Saj so med gosti prihiteli v domovino mnogi, ki po 20, po 30 in še več let niso bili doma. Ame-rikance so s kratkimi, iskrenimi nagovori pozdravili ravnatelj iz-selniškega urada Fink, v imenu banske uprave, mestni zdravnik dr. Mis za mestno občino in župana, tajnik Kravos za "Narodni izseljenski odbor in župnik pater Zakrajšek v.imenu Rafael* ; ve d ru^e...^JW^mM jem se je v lepih, toplih, pesniško dojetih besedah zahvalila ga. Mary Marinkova. S kolodvora so se izletniki podali z godbo na čelu do restavracije "Metropola," kjer jim je Francoska linija postregla z domačo malico. Potniki niso mogli pre-hvaliti vožnje z "Normandie," ki je po njih pripovedovanju kakor velika, prav razkošno opremljena palača. Ta vožnja, so zatrjevali, jim do konca življenja ne bo šla iz spomina. Ameriški rojaki ostanejo po večini po nekaj tednov doma, nakar se vrnejo v svojo drugo domovino. --o- Smrtna kosa V pondeljek je preminul v mestni bolnici Frank Breiten-bach, rodom Hrvat, doma iz sela Ivanko. Star je bil 52 let in bival tu od leta 1914. Bil je čevljarski mojster in imel svojo delavnico na 4016 St. Clair Ave. V nedeljo zvečer je zbolel za pljučnico in kljub takojšni zdravniški pomoči je že v pondeljek umrl. Tu zapušča mater, soprogo in enega sina Charles F. Pogreb se vrši v petek zjutraj v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja! Bukovnik studio Napačno je bilo prvotno po-ročano, da bo Bukovnik Studio, znan kot "Antoinette Studio" na E. 185. cesti zaprt tekom julija in avgusta meseca, razen po naročilu. Mr. Bukovnik nam je včeraj sporočil, da bo studio zaprt le ob nedeljah, razen ako kdo pokliče in naroči slikanje. v bolnici V bolnico je bil v svrho operacije odpeljan rojak John Stich p0 domače Sternad, 5447 Lake Court. Upamo, da se rojaku kmalu vrne ljubo zdravje! To je kerlc! Družina Mr. in Mrs. Yates je dobila včeraj novorojenčka, ki je tehtal ob porodu relih — 19 funtov. Otrok je že sedmi v družini. Pijani mestnii uradniki so Povodnji, viharji, potresi Roosevelt dobil občuten Evropske munkijske Zanimive Vesli \l Živ« skrivali zločin Pretekli petek opoldne so se zbrali razni mestni uradniki in uradnice v Auditorium hotelu, kjer so ves popoldne pijančeva-li, nakar so se podali na jezero, kjer so se vozili z brzim čolnom. Sledeči so bili navzoči: direktor javne varnosti Martin Lavelle, poročnik Bringman, Lavellov pomočnik, Marty O'Boyle, znani raketir na zapadni strani mesta, Fred Ryan, pomožni ravnatelj mestnega avditorija, Don Smith, njegov pomočnik. Mildred Brockman, uradnica v utilitet-nem cddelku mestne vlade, in Cleo Windsor in Elizabeth Hor-rigan, uradnici pri vodovodnem oddelku. Vsi so se podali pijani na jezero, in pri tem se je zgodilo, da je Mildred Brockman padla v vodo. Ali jo je kdo sunil, ali je bila tako pijana ali kaj, skratka, nihče ne ve. Ko se je nesreča zgodila, so vsi navzoči mestni uradniki sklenili, da molčijo o tem, kot se ne bi ničesar pripetilo. Toda nastale so govorice, oglasil se je koroner, in visoki mestni uradniki, ki so od petka naprej lagali, so včeraj bili prisiljeni priti na dan z resnico. Nastal je velikanski škandal. Koroner bo danes s preiskavo nadaljeval. Direktor Lavelle in drugi uradniki bodo morali zapustiti svoje uradov q *" in vrocma Po mnogih krajih sveta so! udarec v kongresu . , i Washington, 1. julija. Pred- vceraj naravni elementi povzro-i ,, . , v. . , . , „ . T.., i sednik Roosevelt je doživel v cih smrt m opustosenje Vihar- pondeljek . -h .gi y ji m poplave so povzročili vce- pcslanski zbornici ' raj smrt 71 oseb na Japonskem, -e dočim prevladuje po Evropi ne- se -«ubij znosna vročina in divjajo tor-',..... „„j. -v/r i -t - v I-, vi kompanije, ki izzemajo javnost nadi, a Meksika je čutila več _ , , . „ v ... -u 1 ^u t P°tom prenapetih delnic. Senat- bi močnih potresnih sunkov. Ob-' ,hri. \ . , , ... ,„,. j,. . .. „ na zbornica je sprejela doticm drutro laki so se te dni utrgali na Por- « ^ - UI tovarne delajo s polno paro London, 1. julija. Vse ev- Ijenja ameriških Slovencev V New Yorku je nenadoma tugalskem, v Italiji, v Franciji in Nemčiji. Tornado na Portugalskem je ubil 17 oseb in opu-stošil obširna polja. V Nimes, Francija, je kazal toplomer včeraj 130 stopinj. Osem ljudi je umrloi radi vročine. -o- predlog, kongresa, ki njegov predlog, da ropske države se z izredno taj- preminul rojak Jakob Videmšek, takozvane holding; nostjo- pripravljajo na bodočo1 ki je bil rojen leta 1876 v Dobu vojno. Zlasti glede bojnih letali pri Domžalah. Bolehal je precej rada ena država nadkrilila! časa. 27. junija ga je pa zadela Anglija, Francija, Ru-jkap. Prošnje za posojila Prošnje za vladno posojilo na domačije se ne more več vložiti. poslanska zbornica ga sija, Nemčija in Italija kar tek-1 Pretekli teden se je pričela je P* zvrnila s 216 glasovi pro-i mujejo, kdo bo zgradil več in!konvencija Srbskega Narodnega ti 14o. Splošno se sodi, da je boljših bojnih zrakoplovov. NadiSaveza električni trust tako silno vpli- sto novih v Milwaukee. Delegacija zboruje v isti dvorani, kjer so prej zborovali delegati Hrvatske , modelov skrivnostne- ga na poslance, da so raje poslu- ga tipa je v gradnjah. Vsepov- sali bogate korporacije kot pa «,d v Evropi se sliši govoriti, dal Bratske Zajednice. Na konven-predfedmka. V torek se mogoče se bo prihodnja vojna vršila v! ciji se nahaja 107 delegatov, vrsi ponovno tozadevno glasova-|Zraku. (Mornariški oddelek na- Srbski Narodni Savez je tretja nje m bo mogoče zbornica dru-jSe ameriške vlade je kupil vče- največja jugoslovanska bratska gace glasovala, toda ni dosti upa-1 raj 60 patroinih zrak0pl0V0v, za! organizacija. Na banketu, ki je ! ' M1ed^emv je pa Predsednik; katere je plačala vlada nekaj bil prirejen 30. junija, so govo-Vladasečudi, daseletako ma-iZag , • zadevo predložil i nad osem miiijonov dolarjev), rili jugoslovanski generalni kon- lo ljudi oglasilo s prošnjami 3a j "SIh"/1^ ? TT*"-1' I Anglija je VČeraj prvič Presku" zul iz Chicage dr' Vukmirovič, posojila. Kongres je dovolil za f-, f pn PrihodnJlh v°-jbala nove vrste zrakoplov tipa pravoslavni škof Rt.. Rev. živo- ta posojila $1,750,000 predujma! QJ^ *ndskl ko^res"i "Fairey Fantome." Ta zrako- jin Ristanovič, governer drŽave 1 • ! mam bweenev. Crnsspr m Triia* 1 ni„„__1____, , . 1 _______ • t « „. .. župan in računalo se je, da se bo odjma»fwee^CrosserinTruax p]ov nosi kar pet topov. Je naj-1Wisconsin La' Follette, zvalo najmanj 300,000 ljudi s prošnjami. V resnici so volili s predsednikom. To gla . ! sovanje bo imelo dalekosežne po-pa se je:sledice prijavilo le 125.000 oseb, in sa-; ____ mo 3500 v državi Ohio. Zaenoj s prejšnjimi prošnjami ima via-! da posojenega na privatna po-i voli povralek bivšim izgnancem Mexico City, 1. julija. Pri današnji seji ministerskega sveta je bil potrjen predlog predsednika mehikanske republike, da se dovoli vsem političnim izgnancem in onim, ki so se udeležili te ali one revolucije tekom zadnjih dvajsetih let, povratek v Mehiko. Podeljena jim je amnestija. Amnestija se tiče enako cerkvenih, civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Tudi papežev delegat, Ruiz y Flores, ki se nahaja sedaj v pregnanstvu v San Antonio, Texas, se lahko vrne. Iz pregnanstva se bo vrnil tudi bivši predsednik Adolfo de la Huerta, ki je danes učitelj glasbe v Los Angeles, Cal., in Jose Escobar, bivši vodja revol-te v letu 1929 in ki biva v Kanadi. Vse obtožbe, katere je imela vlada proti izgnancem, bodo potlačene. Ker amnestija vključuje tudi cerkvene dostojanstvenike, se smatra, da bo mehikanska vlada začela bolj milo postopati napram katoličanim. Mnoge reforme so se že izvršile, odkar je bil Calles prisiljen umakniti se iz javnosti in je dobil predsednik Cardenas popolno kontrolo nad vlado. Katoličani pričakujejo, da jim bo zopet dovoljeno odpreti cerkve in dobiti duhovne, brez katerih so že celo vrsto let. --o- Zadušnica V sredo, 3. julija, se bo v cerkvi Marije Vnebovzete brala ob 8. uri zjutraj sv. maša zadušnica ob priliki beste obletnice za pokojnim Antonom Slovenec. Prijatelji in znanci pokojnega so prošeni, da se udeležijo. Za Kulturni vrt Mrs. Mary Stanovnik iz Bonna Ave., je ponovno nabrala za Jugoslovanski kulturni vrt vsoto $22.50. Požrtvovalni nabi-ralki in vsem darovalcem iskrena zahvala! sestva v državi Ohio nekako $260,000,000. Kanadčani hodijo na obisk Včeraj so nas obiskali rojaki, ki so prišli za par tedpov na obisk v Cleveland. To sta Frank!tekoni m Jfl HSnrteirt IrTAMrgj l^tfi^M^**^ MU" iz Ribnice in Joe Novak iz Hinj- vladi ske fare. Stanujejo pri Mr. Vincent Zimšku v Maple Heights, O. V Kanadi so naseljeni v Tim-mins, Ontario. V Clevelandu se jim jako dopade, samo, pravijo, da smo rojaki tukaj preveč raztreseni. želimo jim mnogo vesele zabave tukaj. Nepotrebne žrtve Dasi manjka do slavnega četrtega julija še par dni, pa imamo v Clevelandu že sedem žrtev nepotrebnega streljanja s poka-licami. V mestu je sicer prepovedano prodajati enake stvari, toda ljudje prinašajo streljivne predmete iz okolice in imajo svojo zabavo s streljanjem, dokler eden ali drugi ne obleži. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Anton Abram, 3915 E. 97. St. in Miss Antonia Trhlen, E. 64th St., Mr. John Pavich, 4123 E. 138th St. in Miss Mary Dušič, 8808 Jeffries Ave. Mr. John Aleš, 1425 E. 88th St. in Miss Ana Yonke, 1443 E. 80th St. Mr. Mike Trubisky, 1402 Larchmont Rd. in Miss Eleanor Ferluga, 1490 E. 173rd St. Bilo srečno! Cenejše mleko Od pondeljka naprej se je pocenilo mleko v državi Ohio. V prodajalnah bo kvort 9 centov, dostavljen na dom pa 10 centov. Pinti se še nadalje prodajajo po 6 centov. Pričakuje se velikega tekmovanja med raznimi mlekarnami. Dve novi tovarni Dve novi jeklarski tovarni gradijo te dni v Akrotiu. Ena mora biti gotova do 15. julija. Tovarne so last Johnson Steel & Wire Co. Izdelovali bodo posebne žice, ki se rabijo v avtomobilski industriji. 100 ljudi bo zaposlenih. Premestitev seje Seja podružnice št. 10 SŽZ se ne bo vršila prvi četrtek, kot je običajno, pač pa drugi četrtek 11. julija. Vzrok je, ker je 4 julija postavni praznik. To velja samo za ta mesec, sicer se pa seje vrše prvi četrtek v mesecu Vsi načrti za javna dela bodo dogolovljeni v težje oborožen zrakoplov na sve-j mesta Milwaukee Hoan in mno-tu. Francijo skrbi oboroževa- go drugih odličnih oseb. Wasljungtoin, 1. juVija. — že nje Nemčije. 2167 francoskih bojnih zrakoplovov je že nekoliko iz mode in je vlada odredila, da se vsako leto zgradi 800 popolnoma novih zrakoplovov za vojne namene. Tovarne za mu-nicijo, topove in zrakoplove so premestili iz okolice Pariza v južne kraje, kjer ne bodo tako eca julija bo več sto-1 hitro izpotavljene sovražnim na- nih dobifo" .tfonifoy^«*1' "n««^iEe'-tovarite za t^fi^tSfff 'jffttfŽf3 vladno delo. Za ostale bodo na- zrakoplove delajo noč in dan. Odvetniško diplomo je dobil v Milwaukee, Wis., rojak Mr. John J. Ermenc Jr. V kratkem odpre svoj lastni urad. V Milwaukee je preminul komaj 21-letni Johnny Zortz, v Wauwatosa bolnici je pa umrla tudi 21-letna Mici Matic, hčerka tajnika društva Sloga št. 1. Oba omenjena sta bila rojena 'tu 111 črti tudi gotovi ta mesec, in av- V okrajni bolnici v Milwaukee Nemški obrambni minister Goe-jje preminul rojak Math Vrta- gusta meseca bodo pošiljali mi- ring se Je izrazil, da poseduje; črnk, doma iz Lačeve vasi v Sa- danes Nemčija nojbolj moderne vinjski dolini. Star je bil 52 let tovarne za zrakoplove. Jugosla-|in je prišel v Ameriko 1. 1910. vija ima svoje lastne "tajinstve-j Zapušča tri brate v Ameriki, lijone na razna dela. Vlada ni dobila nobenega načrta raznih mest ali držav, kjer velja delo za povprečnega delavca več kot $1200 na leto. . To bo najvišja vladna plača. Predsednik računa, da bo vsega skupaj zaposlenih 3,500.000 pri javnih delih. Predvsem bodo uvrstili v gozdno armado 600,000 mladih mož, poleg onih 300,000, ki se že sedaj nahajajo pri gozdni armadi. Ostalih 2,900,000 bodo namestili pri najbolj različnih delih. Do novembra mese- ne zrakoplove," katerih tajnost enega v Braziliji, enega pa v sta- na.] strožje čuvajo. Iz Rusije se poroča, da namerava sovjetska vlada letos zgraditi najmanj tisoč vojnih letal. Niti ne zaostaja Italija glede letalstva. Laška zračna flotila znaša danes 1800 modernih letal. Celo mala Švica je pravkar kupila v Ameriki 15 letal za metanje bomb. -o-- Krogla v možganih ca bo razdeljeno vse delo v vseh; Septembra meseca lanskega panogah. Za one pa, katerih ne i ieta se je 5-letna Barbara La-morejo zaposliti, ker so duševno; mont, Toledo., Ohio, igrala na vr-ali telesno pohabljeni, bodo mo-|tu s svojimi vrstnicami. Naen-rale skrbeti države in posamez-1 krat je priletei skrivnostni strel na mesta, a do novega leta bo še še danes nihče ne ve odkod — zvezna vlada prispevala z reli-j fom. Poleg tega namerava tu- di zvezna bližno en družinam. vlada pomagati pri-milijon farmerskim Zadušnica Za pokojno mamo Lauscheto-vo se bo v četrtek, 4. julija, brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj. Zadušnica se bo brala ob priliki prve obletnice smrti nepozabne naše slovenske pionirke, dobrotni-ce in društvenice. Prosi se prijatelje in prijateljice ranjke mame Lauschetove, da so navzoči v obilnem številu, ko se bomo spominjali prve obletnice smrti pokojne mame Lauschetove. Maša zadušnica V sredo 3. julija se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob sedmih za pok. Joseph Ger-beckom, ob priliki druge obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni k udeležbi. Progresivna trgovska zveza Progresivna trgovska zveza je na svoji seji dne 25. julija sklenila, da se zapirajo trgovine ob srerlah popoldne. Za progre-sivro trgovsko zvezo: — tajnik in krogla se je zarila mali Barbari blizu levega ušesa v možgane. Zdravniki so ji tedaj dali šest ur življenja. Toda ko je bila v bolnici samo šest dni, so jo zdravniki # poslali domov — zdravo.. Zdravniki so izjavili, da je operacija nepotrebna, toda čudijo se pa, da otrok ni že umrl. Barbara je veselo, živahno dekletce in ima zlasti izvrsten spomin. Zaplenjeno pivo Državni organi države Ohio so te dni zaplenili na meji države Michigan in Ohio 5000 steklenic dobre pive. V Michiganu se prodaja pivo v steklenicah za 70 centov cenejše kot v državi Ohio, zato se je začelo tihotapstvo s pivom na debelo. Država Ohio zahteva, da se plača davek na michigansko pivo, in kjerkoli davek ni plačan, je pivo zaplenjeno in steklenice razbite. Ne bo lista V četrtek, 4. julija, je postavni praznik v Zedinjenih državah. "Ameriška Domovina" na omenjeni dan ne izide. Urad se zapre v sredo, 3. julija, in ostane zaprt do petka zjutraj. ri domovini. 22-letni rojak Joseph Pucel, je pretekli teden zapustil bolnico v Malwaukee, kjer so mu zacelili zlomljeno nogo. Drugi dan potem pa se je na cestnem tlaku spodtaknil in si zopet zlomil isto nogo. Vrniti se je moral v bolnico. Srebrno poroko sta obhajala v Sheboygan, Wis. priljubljena Mr. in Mrs. Florjan Slapnik. Zakonskemu paru so priredili lepo slavnost, katere se je udeležilo nad 100 oseb. -o- župan in finance Naš župan, Mr. Harry L. Davis, je včeraj priobčil v "The Cleveland Press" značilen članek, v katerem omenja, da je Mr. Louis C. West, sedanji direktor mestnih financ pod županom Davisom — najboljši direktor financ, kakršnega Cleveland ves čas svojega obstoja še ni imel! Za enkrat je župan Davis povedal resnico. Mr. West kot finančni direktor mestne vlade v Clevelandu, je po direktivah župana Davisa zadolžil mesto Cleveland za nič manj kot $10,000,000, in to kljub dejstvu, da so Clevelandčani letos plačali več davkov ko tso jih v kate-remkol iletu od leta 1929. V resnici izvrsten finančni direktor, izvrsten župan in varčno vodstvo mestne vlade! žalostna vest iz domovine Mrs. Mary Kuret, 19016 Arrowhead Ave. je dobila žalostno vest izi domovine, da ji je v vasi Kal pri št. Petru na Krasu umrl oče Anton Urbančič v starosti 72 let. Pri hiši se je reklo pri Tonetu Metovževem. V domovini zapušča soprogo in enega sina, tukaj pa eno hčer. Naj mu bo lahka slovenska gruda. C AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2ND, 1935 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: U. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U. 8. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post OSice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 155, Tues., July 2, 1935 Kdo bo župan? Ameriški državljani v Chicagi, kjer je skoro 4,000,000 prebivalcev, so pred nekaj leti izvolili za župana ponosnega sina češkega rodu, Antona Cermaka. Cermak, ki je bil najboljši prijatelj predsednika Roosevelta, je padel kot žrtev laškega anarhista, ki najbrž ni mogel trpeti, da bi bil Slovan župan drugega največjega mesta v Zedinjenih državah. Mesto Cleveland, kjer biva in voli do 20,000 slovenskih in hrvatskih državljanov, bi skoro imelo letos priliko voliti za svojega župana Slovenca — sodnika Frank J. Lausche, našega najbolj odličnega narodnega sina. Milijonsko mesto kot je Cleveland bi s tem dobilo Slovenca kot župana. Poleg naših domačih ljudi ima sodnik Lausche tisočere prijatelje med Amerikanci, pri katerih je poznan kot čist karakter, sposoben mož, vzgleden demokrat in prijatelj priprostega naroda. Sodnik Lausche ima vse kvalifikacije, da je izvoljen županom petega največjega mesta v Zedinjenih državah. Volivna borba za izvolitev župana v'Clevelandu je pa politična Specialnost, kakoršnje nima nobeno drugo mesto v Ameriki. Mestna ustava predpisuje, da lahko vsakdo kandidira za župana, kdor dobi 5,000 podpisov. In to brez ozira na stranke. Prvi torek v oktobru mesecu se na vsake dve leti vršijo v Clevelandu primarne županske volitve, in ona dva kandidata, brez ozira na stranke, ki dobita pri primar-, nih volitvah največje število glasov, sta kandidata za župa-jme i" nobenega dežja ni bilo na pri rednih volitvah prvi torek v novembru mesecu. Leta 1933 je bil v Clevelandu izvoljen za župana republikanec Harry L. Davis. Izvoljen je bil, ker ga je podpiral demokrat-kongresman Martin L. Sweeney. Kongresman Sweeney se sicer nazivlje za demokrata, toda je v demokratskih vrstah Clevelanda poznan kot mešetar v politiki. Ivžl Za en način ima prav. Kongresman Sweeney se ne strj-jpov nja z odredbami in vodstvom demokratske stranke v Cleve-; VelttUl li . >-..- i :iMuuiiiin • ■ mjjgm ^j" .... . , landu. Martin Sweeney bi bil rad sam poglavar stranke, to-, vnetno, sni*' 1 ">«i'^^l^kP'i'S vidJ te stare da ker ga večina demokratov ni postavila v eksekutivni urad katerega >,k'v o sU; • ■ •>■> h;šl.jv*:!hf'n'VRe e .sa e predsedništva demokratske stranke v Clevelandu, pač Mar- Spraševal; so .4, če bom tudijobIcaje' katenh sem se v ' Naša velikonočna procesija v nobenem oziru ni primerna za filmanje. če procesija ni veličastna, impozantna, z vsem kranjskim sijajem, je ne velja slikati, še manj v filmih kazati. Zato lepo prosim, da mi oprostite, če Vaši prošnji kljub svoji dobri volji nisem mogel ustreči. G. Tišlerju, ki se mi je ponudil, da pride slikat, sem takoj odgovoril, da ni treba hodit v Lašče. Gospa Kolarjeva je prišla domov, pa do danes še nisem imel prilike govoriti ž njo. Prisrčno pozdravljam vse velikola-ške rojake v Clevelandu. — Jakob Ramovš. S tem pismom je torej odgovorjeno vsem Laščanom radi takrat napol obljubljenih slik. Slike iz Velikih Lašč bomo dobili pozneje, kadar bodo tam imeli kaj posbenega. Prejel sem tudi zelo zanimivo pismo od mojega sorodnika in slikarja, Mr. Ivan Tišlerja iz Vrhnike o slikanju v Žužemberku na dan, ko se je vršila tam birma. Takole piše: "Pošiljam Ti zavoj izdelanih fotografskih slik žužemberča-nov. Pri tem naj omenim, da obvestiš Mary Orehovec in Anton Košička posebej za njih došle slike. V ostalem, upam, da sem uredil zadevo dovolj razumljivo in ustregel cenjenim strankam v Ameriki po njih željah. Ko sem se pripeljal z vlakom v Stično, je pričelo po stari navadi pošteno deževati. Vendar se je vreme hitro izpreminjalo in sonce se je prikazalo po desetkrat na dan. Ko sem prišel pa domov, se je ustanovilo lepo vre- več. Kot zacoprano K naročilu za Žužemberk, naj 500 birmancev je vseh skupaj. žužemberški most preko Krke. Cerkev sv. Jožefa na Bregu. Pri Knolovih, pri Ponikvarju, pri Rojcu, mlin in žaga. Tqmaž jezdi svojega pramčka, njegov sin pa žene krave napajat, žena pred hišo krmi kokoši. Zapornice Tomaževega mlina ob Krki. Roje pozdravlja vse prijatelje in znance v Clevelandu. Na domu gdč. Rojcove. Rojstna hiša John Princa, vas Brod, kozelc z braj-do, vse Prinčevo sorodstvo. žužemberški grad, farna cerkev z župniščem, Mavrova rojstna hiša, pri Feliksu,'starodavna cerkev sv. Miklavža, slapovi na Krki, v trgu čistijo okna, se.jma-nji dan v žužemberku, štanti, branjevci, sejmarji. Na pokopališču, Tomaževi grobovi. Cerkev sv. Martina v Valični vasi, na grobu Marije Vidmar, Nace jo maha s košem trave domov, vaška kapelica v Valični vasi, posestvo in rojstna hiša Alojzije Strajnar, gospodar Janez Hrvat z družino in sosedi, samostan v Stični, kapelica Matere božje, polje, ulica v Stični. Novo zgrajeni razgledni stolp nad Vrhniko. Turisti pri mizah, kjer dobe vsakovrstno postrežbo, razgled na Vrhniko. Velikonočni prizori z Vrhnike, žene in dekleta prihajajo z jerbasi. Po žegnu, vse hiti domov. Panorama Vrhnike. Gornji del iz Kurje vasi. Na polju delavec pridno razbija kepe. V ozadju cerkev sv. Antona na Verdu. Občinstvo se uvrščava za procesijo. Procesija gre po običajnemu redu, razna društva z zastavami. Silno lepi prizori. Slik iz Žužemberka še nimam pripo ker > • kan jUi i:iin, da .-<> mi čudno zdi, i;., i.isilo več za sli-dfnor sem prišel povsod so mi pri-■••: sam0 ta rojak je yred.S?1^u .. "a,Vrh ,V°de' kj6f imel pomiselke, rekoč: "Je že mogoče, da izhajate od opice, ampak za svoje pred- je vsaj dober teden dni povzro čalo smrad, ne da bi kdo truplo opazil. Truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico v Dobu. Kraj, kjer je bilo truplo najdeno, je oddaljeno komaj kakšnih 200 metrov od stalnega doma nike pa vem, da so vsi prišli iz Žužemberka." A Neka ženska je pripovedova- pokojnice. Truplo je bilo polo-!la svo-i' sosedi: ženo v krsto tako, da je šel va- ' Katrca, danes je_moj njo tudi kol, ki je na obeh stra- god. Sinoči so mi prišli zapet v svoti približno sto rfcčju j Domžalah kjer je ku_ dolarjev, tako da mi bo mogoče v jeseni nadaljevati moje študije. Iskrena hvala prav vsem ki so vzel filmske slike velikonočne procesijo urediti. Glavni vzrok Množica pred cerkvijo in ltadar bo doma kaj zanimivega,'kaj prispevali. Ce :bom kedaj procesije, toda bilo je malo časa;lh rp ■ , - j i . nudil mladenki. "Tukaj je ne- to je bilo po našem v nedeljo. ,.„,- i , . , . . ' Nadaljeval sem- kar lahk° Pr™es 8 "Kje se bodo zbrali?" "Pri razvalinah nin." "In potem?" "Potem se oba rodova združita z Obeidi." "Kje?" "Med vrtincem Kelab in hribovjem Kanuta." "Kdaj ?" tfr . ju • - , jhom, je rekel. "Pa nikar ne izredno dobro si poučen —' :„i; „orvi ... , , Tr , . „,, i misli, da sem jih zate hranil; Kam pa se nato obrnejo? j..... "Potem bodo šli naravnost! na Hadedine." "In kaj mislite storiti vi?" "Napadli bomo med tem njihov tabor, kjer bodo ostale le strkljale so se iz košare in sem | jih našel šele, ko sem prinesel prazno košaro nazaj v čoln." "Kar sam jih pojej; kruh je zame dovolj dober." "Le vzemi; so osvežujoče v je zene in otroci, in jim bomo od- tej vročini, ti pa si tako daleč vedli njihove črede." - --- "Ali bo to pametno?" "Vzeli si bomo, kar so nam ukradli." "čisto prav! Toda Haddedinov je le tisočensto, sovražni- premenila svoje nazore. Pa kaj je tebi do tega?" "Kaj mi je do tega?" je izbruhnil. "Kaj mi je do tega? Saj dobro veš! Povem ti samo toliko, da bo moral žalostno poginiti oni, napram kateremu se boš pokazala prijaznejšo, kakor si napram meni!" "Ali sem ti kdaj kaj obljubila? Ali sem jaz kriva, če blazniš? Kakšno pravico pa si lastiš do mene?" "Ah, saj vem!" je vzkliknil. "Moja pravica ni nikjer zapihana. Toda čutim, da imam prav tako pravico do tebe, kakršno imam do nebes, če bom umrl kot dober kristjan. Ali misliš, da bi mogel prenašati, [če bi te videl hoditi v cerkev z drugim, dekleta pa bi se iz mene norčevala?" "Stori, kar hočeš, toda mene ne boš ustrašil s svojimi grožnjami !" "Čakaj, ne boš dolgo tako govorila!" je rekel strastno. — "Jaz nisem eden onih, ki bi pustili, da bi jim bilo vse življenje zagrenjeno od dekline tvoje sorte! Tukaj si v moji oblasti, zapomni si, in storila boš to, kar jaz hočem!" Ona ga je osuplo pogledala in daljena. Spomni se na svojo 400 brezposelnih padlo. hodila." "Pila sem vodo in to me osvežilo." "No, prav; kakor hočeš." Zopet molk. Tako sta sedela v čolnu ka-1 rekla: "Če hočeš, me lahko ubiješ!" "Pri Bogu! Storil bom to, ste jim zaplenili, pa še vaše čre- dušni obraz je bil vroč in rdeč; toda šla bova oba skupaj! Tu z vesli je udarjal tako krepko, da je brizgf naokoli bela pena in je par vitipelj zmočilo tudi mladenko. Ona se je delala, kakor da vsega tega ni opazila kov pa tritisoč. Zmagali bodo,|kor dva nespravljiva sovražni-1 se vrgli na vas in vam vzeli, karjka. Antonijev navadno dobro-1 plenili, pa še vaše čre- dušni de povrh! Povej, če ne govorim prav!" "Prav govoriš! Mislili smo, da pridejo Haddedinom drugi rodovi šammarov na pomoč." "Te namerava napasti mosul- m je gledala preko čolnovega roba v vodo. Ali ne Zdaj sta bila že daleč zunaj ski namestnik." "Kaj nam svetuješ? "Čul sem, da so Džowari tvo-|bi bilo bolje sovražne rodove po- na odprtem morju. Otok Cap- ji sovražniki." "Moji sovražniki so!" je odgovoril in obraz se mu je stemnil. "Tudi moji sovražniki so in sovražniki Haddedinov." "Vem." "Pa veš tudi, da so se Džova-j rr zvezali z Abu 'Hammedi in z Obeidi in da nameravajo Haddedine napasti?" "Vem." "Pravili so mi, da si se zvezal z Alabeidi in da hočeš napasti Džovare." "Da." "Prihajam k tebi, da se o tej zadevi pomeniva." "Torej pa ponavljam: dobrodošel si mi!" Pa pokrepčaj se in poči j ter počakaj, da zberem starešine." V eni uri je sedelo osem mož okrog šejha in mene. S slastjo so si rezali ogromne grižljaje s pečenega koštruna, ki ga je šejh dal medtem pripraviti. Starešine Abu Mohammedov so bili. Pripovedoval sem jim, kako sem prišel k Haddedinom in kako me je šejh Mohammed Emin izbral za sela. "Kaj nam svetuješ?" me je vprašal šejh. "Nič. Vaše glave so osivele, jaz pa sem še mlad. Ne spodobi se, da bi v zboru starešin mlad človek nasvete dajal." "Iz tvojih besed govori modrost. Mlad si še, pa tvoj razum je star in izkušen, sicer bi te Mohammed Emin ne bi izbral za svojega poslanca. Poslušali te bomo, se posvetovali in se odločili." "Koliko mož šteje tvoj rod?" "Devetsto." "In rod Alabeidov?" "Osemsto." "Torej skupaj tisočsedemsto mož. Ravno polovico tega, kar je sovražnikov." "Koliko mož imajo Haddedi- "Premagali bi enega in si na-:obal pa še daleč pred njima. Nobenega jadra ni bilo na vidiku, nobenega galeba v zraku. Antonijo se je naglo ozrl okoli sebe, vsekakor odločen za neko stvar. Nenadoma je izpustil vesli. Laurela se je ne,hote ozr-|la. "" ■ "Temu je treba storiti ko-jnec!" je nenadono bruhnilo iz mladeniča. "Saj je že tako predolgo trajalo! Čudim se le, da j me ni že umorilo! In ves ta Detroit, 1. julija. — Rev. C.:čas si videla in vedela, kaj se v Coughlin je danes začel s poseb- meni dogaja, ti pa si mi samo kopali druga dva na vrat! Vse tri je treba napasti obenem. In sicer tam, kjer se bodo zbrali, pri vrtincu Kelab. (Dalje prihodnjič) DNEVNE NEST! DNEVNE VESTI Rev. Coughlin v boju za avtomobilske delavce doli je za oba dovolj prostora! Otrok, ne morem ti pomagati . . ." je rekel skoraj sanjavo, "toda doli morava skupaj, in sicer takoj!" Ob teh besedah je naglo vstal ter jo zgrabil za roko. Toda v istem trenutku je potegnil svojo desnico naglo nazaj: dekle ga je ugriznilo vanjo. "Tako torej. . . torej tukaj sem v tvoji oblasti!" je vzkliknila mladenka. "Prav!" in ob teh besedah je skočila iz čolna v morje. Za trenutek se je potopila, nato pa je prišla zopet na površino in z- močpimi udarci je ............ •«>• pričela plavati proti kopnim. . . Moskva, 1. julija. Preko "rdeče-Njeno krilo se je oprijemalo ga'trga" je včeraj korakalo več njenih nog, toda ona je molče kot 100.000 atletov, mož, žensk mater! Če se ti pripeti nesreča, bom umrl od žalosti!" Mladenka je premerila z očmi razdaljo do kopnega, nato pa se okrenila proti čolnu, se prijela z rokama za rob ter se vzpela vanj, preden ji je mogel on pomagati. Kakor hitro je on zdaj videl, da je na varnem je spet prijel za vesli ter pričel veslati, dočim si je ona pričela molče izžemati obleko ter si otresati vodo iz las. Ko je njen pogled padel na dno čolna, je opazila tam kri, nakar se je ozrla na njegovo ranjeno roko, s katero je veslal, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. "Vzemi to," je rekla ter mu ponudila svoj robec. On pa je odmajal z glavo ter veslal. Čez nekaj časa je deklica vstala, stopila k njemu ter mu trdno zavezala robec okoli rane. Nato pa, v stremljenju, da bi mu pomagala, je vzela eno veslo ter pričela krepko veslati. Oba sta bila bleda in oba sta molčala. Sonce je stalo že nizko, ko sta pristala. Laurela je še enkrat otresla svoje krilo, ki je bilo že skoraj suho, nakar je skočila na kopno. "Addio!" je rekla Laurela, ko je stopila na stezo-, ki je vodila v reber proti pečinam. (Dalje prihodnjič.) —-o- v vodo tekom slavnosti Nanticoke, Pa., 1. julija. V spomin . druge obletnice smrti našega Klub brezposelnih iz Luzferne ljubljenega in nikdar pozablje- county je imel včeraj piknik v bližnjem gozdnem parkiti. Tekom piknika so priredili v paviljonu, ki je zgrajen nad potokom, ki teče skozi park, razstavo otrok za nagrade. Par sto ljudi se je nahajalo v paviljonu, otroci in njih matere. Medtem je zunaj izbruhnila nevihta in stotine nadaljnih ljudi se je zateklo v paviljon. Radi velike teže so se tla paviljona podala in vsa zgradba se je zrušila in padla v vodo. Nod 400 ljudi se je na ta način ponesrečilo. Pravi čudež pri tej nesreči je, da nihče ni bil ubit, dasi so padli 30 čevljev globoko. Iz vseh bližnjih mest so dospeli zdravniki, ki so več ur obvezovali ranjence. -o- nega soproga in očeta Država Illinois dobila starostno pokojnino Springfield, l. julija. Danes gre v veljavo p0 državi Illinois inova postava, ki dovoljuje vsaki osebi, stari 65 let ali več, en dolar dnevne starostne pokojnine, ako nima nobenih sredstev za življenje. --o-- 100,000 atletov korakalo v Moskvi no kampanjo po vsej državi Mi chigan, da pribori delavcem v obračala hrbet!" "Kaj pa naj bi bila storila ali avtomobilskih tovarnah mini- ti rekla?" je odvrnila. Morda malno plačo na leto, ki naj zna-1 sem res videla, da hočeš nekaj ša $2150.00 za moža. Coughlin Pričeti z menoj, toda nočem, da bi me vlekli ljudje po zobeh. . . Nimam namreč namena, da bi je predložil včeraj svoj načrt tekom javnega zborovanja, katerega se je udeležilo 9000 avtomobilskih delavcev. .Coughli-nov načrt se glasi, da se profit ne sme uničiti v avto industriji. Ta profit naj se vporabi, da se delavcem plačujejo tako visoke plače, da se bodo lahko pošteno preživljali. ---o- Pariški politikarji v dvoboju radi časti te vzela za moža. . . ne tebe, ne koga drugega!" "Ne koga drugega? Zmerom ne boš tako govorila! Zdaj praxis tako, ker nisi hotela slikar- piavala naprej. On je v grozi strmel za mladenko. Nato pa je pograbil vesli ter pričel z vso močjo ve-: lati za njo, dočim mu je iz desnice lila kri ter se zbirala na čolnovem dnu. V prihodnjem trenutku je bil ob njeni strani. "Za božjo voljo," je vzkliknil. "Vzpni se v čoln! Bil sem blazen! Prišlo je name kakor strela iz jasnega neba in me je popolnoma zmedlo. Saj nisem vedel, kaj delam in govorim. Saj te niti ne prosim, da mi odpustiš, Laurela, ja. Hm, zdaj si še otrok! Toda samo to te prosim, da se vzpni nekega dne se boš premislila, nazaj v čoln!" pa boš vzela prvega, ki ti bo Deklica je plavala naprej, ka-stopil na pot!" kor da ga niti ne sliši. "Kdo naj vidi v bodočnost? "Nikoli ne priplavaš do kop-iMorda bom nekega dne res iz- nine! Kppnina je dve milji od- in otrok. Vršila se je letna športna parada. Tisoče otrok je nosilo s seboj gajbice, v katerih so se nahajali golobi, katere so izpustili nad spomenikom Lenina. Parada je trajala štiri ure. Končno je proizvajalo 50 vojaških zrakoplovov razne vežbe v zraku. -o-- Abesinija protestira proti Belgiji Addis Ababa, Abesini j a, 1. julija. — Abesinska vlada je te dni sklenil^ ostro protestirati proti Belgiji, ker je slednja prepovedala pošiljati strelivo i orožje v Abesinijo. Abesinija je naročila v Belgiji več orožja ga tudi plačala, ;ko je belgij vlada blago zaplenila. Pet dečkov ubitih, nad sto ranjenih Turin, Italija, 1. julija. Pet dečkov je bilo ubitih in 110 ranjenih, ko so se peljali na vojaških busih na neki izlet in nja. Mnogo otrok je tako ranjenih, da ne bodo ostali pri življenju. Nadvojvoda Oton je postal "doktor politike" Bruselj, 1. julija. — Nadvojvoda Oton, ki misli nekega zasesti avstrijski prestol, je včeraj na univerzi v Louvainu prestal z odličnim uspehom njo in je dobil naslov "doktorja politike." MALI OGLASI Joseph Gerbeck ki je zatisnil svoje mile oči dne 30. junija 1933. še vedno žalju-jemo za Teboj in s solzami objokujemo Tvoj grob. Tvoj spomin v naših srcih ne bo nikdar izumrl, žalujoči: Mary Gerbeck, soproga; Raymond, sin; Betty Mae, hčerk.a. Cleveland, O., 2. julija, 1935. za 4th July ves ta teden vam nudimo vsakovrstno suho meso in sicer: Suhi želodci, mali, izvrstni, ft._______23c Najboljše suhe klobase, ft._________25c Stanovanje se odda na 6026 St. Clair Ave., obstoji iz 4 sob, vse nanovo pa-pirano in prebarvano. Jako lepo | Suhi butts, mali, ft. 29c stanovanje. Vprašajte pri Brus«! Suhi cottage hams, funt____________3lc Najboljše salame, it. 29c Radio Service, 6026 St. Clair Ave. (157) Mi imamo pooblastilo, da lahko j,Okusne vinarice, ft. 19c sprejmemo relifna naročila Najboljše domače za dober premog. j - k r. o^r The New Hiiekhoin Coal Co. D j ' . V----- 078 East 67th Street Kound in Sirlom steak, ft. _________21c Kokoši za peč ali pohanje, ft._______25c Solatno olje, gal. _$L09 KRIZMAN'S Cash Markets 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Pariz, 1. julija. — Med seda-j njim predsednikom mestne zbor-; nice in njegovim prednikom je i prišlo včeraj do dvoboja s pi-j štolami. Predsednik zbornice, j Chiappe, ki je bivši policijski j načelnik mesta Pariza, je dobil i od Pierre Godina, bivšega na-; čelnika mestne zbornice, poziv i na dvoboj radi razžaljenja ča-i sti. Godin je očital Chiappejuj "politično nemoralnost." Politika sta streljala na 25 korakov s pištolami. Godin je ustrelil dvakrat in nič zadel, a Chiappe je zadel z drugim strelom Godina | v nogo. Sedaj je čast oprana. "Tisočensto. Pa na številu ni toliko, važnejše so druge okoliščine. Ali vam je znano, kdaj se mi Sli j o I)žowari združiti z A b u Hammedi?" "Na dan po prihodnjem jom el-džuma." To je bilo prihodnjo soboto. Vprašal sem: "Ali veš.to natančno?" "Med Džovari imamo zavez- Kolonisti v Alaski vi radi šli domov j Palmer, Alaska, 1. julija. —1 Med kolonisti, katere je vlada: pred kratkim naselila v Mata-nuska dolini, vlada vedno večje | nezadovoljstvo, že do 20 odstot-i kov kolonistov se je izjavilo, da bi radi odpotovali domov, toda; ne morejo, radi pomanjkanja de-; narnih sredstev. Mnogi trdijo, | da razmere in okoliščine v Ma-| tanuska dolini niso take, kot jih j je slikala vlada. HEnderson 4250 (July 1,2,3,5,6) Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se Dogovorite z A. J. BUDNICK 6707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 all telefonirajte na dom KEnmore 0338-M. Telephone: Michigan 2X22 POSKUSITE ENKRAT BUCKEYE PIVO! Gotovo se vam bo dqpadlo in boste vedno tega pili. Izdeluje ga ena največjih pivovaren v državi Ohio. JOHN P0T0KAR DISTRIBUTOR FOR BUCKEYE BREWERY CO. 6511-19 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4629 Pokličite nas in pripeljemo na dom AMERIŠKA DOMOVINA, jtTLY 2ND, 1935 SKOZI SIBIRIJO pripoveduje MARTIN MUC Mrtvi aktorji v moji žaloigri naj v miru počivajo! Živim pa moram reči samo to, da jim je bila igra z nasprotnikom, ki je bil dvajset tisoč kilometrov oddaljen od pozornice, lahka. Reči jim moram, da so zmagali, a jaz, ki sem bil poražen, nočem nič drugega, nego da jim priznavam zmago, četudi so si natrgali lavorik z mojega grma, in še malo ne mislim na maščevanje. Ljudje pravijo, da je hijena nevarna in krvoločna zver, ker ne napada vedno svojih žrtev, kakor to delajo druge živali, ampak le tedaj, kadar je sestradana. Hijena je lena in strahopetna in ima pogum le, kjer sluti mrhovino. V svoji po-žrešnosti pa niti ne opazi, da včasih žrtvi še utriplje srce, in niti ne sliši njenega prikritega vzdihovanja, ker ga noče slišati, temveč gloda neutrudno naprej, saj pri taki žrtvi ni pričakovati odpora. . . Pust, meglen in deževen dan se je nagibal h koncu, ko se je naš vlak bližal Ljubljani. Vsa okolica se je zavijala v meglo, iz katere sta strmela v dolgo- "Ali je tu neki Muc?" Začuden sem ga gledal, ko je stopil k meni z listino v roki Hudomušneži pa so se me takoj polotili in zbadanja in norčevanja ni bilo ne konca ne kraja. "Medij je pošten in pove vse po pravici," me je drezal nagajivi Sešek. "Prijatelj, nič ni čudnega, da ne dobiš nobene pošte od doma. Slana pa ženska zvestoba sta si podobna kakor jajce jajcu." Val revolucije me je vrgel na sever, v Blagovešeensk, odkoder pet let nisem mogel ničesar sporočiti domov. Šele proti koncu leta 1922 se mi je posrečilo in zahteval, da moram takoj cu ieia ' Plačati 110 dinarjev, ker ie si- odP°s1^ ™ Pise™ v rojstni kraj. Zeljno sem pričakoval odgovora, da mi razblini zle plačati 110 dinarjev, ker je si cer primoran, da mi zarubi moje plačo. Stal sem pred njim kakor okamenel. "Zakaj neki moram plačati?" sem ga vprašal izne-naden. "Saj vendar nisem nikomur ničesar dolžan! Kdo pa naj mi kaj zaupa?" Mož je pogledal v listino in me hladnokrvno zavrnil: "Saj ni res, kar govorite! Zunanjemu ministrstvu ste dolžni 110 dinarjev. To vsoto ste prejeli pred tremi tedni od našega konzula v Trstu." Mraz mi je šinil po kosteh, ko sem slišal to pojasnilo. Komaj toliko zaslužim s svojim delom, da ne poginem od lakote pa mi je že mož postave za petami in zahteva, naj povrnem podporo, ki sem jo prejel v Trstu in o kateri sem bil trdno uverjen, da je to velikodušna pomoč, izkazana vračajočemu se vojnemu ujetniku, da se mu tako omogoči vrnitev domov. Nič drugega mi ni preostaja- časje samo sivi grad in čudno j lo, kakor da sem si izposodil od bela cerkvica na Rožniku. Ve- mojstra 110 dinarjev na račun selje, ki se me je polastilo, ko smo za Postojno zavozili na ju-goslovensko ozemlje, in me je spremljalo do ljubljanskega polja, mi je hipoma prešlo. Lotevale so se me mučne misli, ki so se strnjale le v eno, skeleče vprašanje: Kaj bo z mano, ko stopim iz voza bolan, utrujen brez gorke obleke? Po tolikih letih se vračam v domovino, a kakšen se vračam? Kakor berač, ki ga je človeška družba že davno izločila iz svoje srede in ga prepustila usodi. Jadrno smo se bližali mestu, odkoder sem se bil pred štirinajstimi leti odpeljal čil in mlad na fronto. Zdaj sem se pa ču-tii starega in razbitega od udarcev, ki mi jih je delila usoda \sa ta dolga leta. Vlak je zavozil na postajo. V vozu je nastalo veselo razpoloženje in poslavljanje. S perona so mahali znanci in prijatelji v pozdrav. Le mene ni pozdravljal nihče. Živa duša me ni pričakovala. Zadnji sem stopil iz voza in premišljal, kam naj krenem. Dež je rosil v hladni večer in megla se je vedno bolj zgošče-vala. Zapustil sem postajo in se napotil v mesto, a nisem vedel, kam naj se obrnem. Vso noč sem taval okrog v mrazu in dežju in bil v skrbeh, kaj mi prinese prihodnji dan. No, drugi dan se mi je proti večeru posrečilo, da sem našel zavetišče pri nekdanjem znancu, ki je imel razumevanje za mojo nesrečo in mi je ponudil, kar je pač mogel, da me reši iz obupnega položaja. Postelje mi glcer ni mogel dati, pač pa mi je dovolil, da lahko prenočujem v njegovi delavnici na mizi ali na tleh, kjer mi bolj ugaja. Tudi blazine in odeje mi ni mogel dati, a sem bil vesel, da sem bil vsaj pod streho in na gor-kem. Naslednje dni sem iskal po mestu dela, dobil sem ga šele čez teden dni. Zdaj sem se počutil nekoliko bolje, ker sem si vsaj lahko privoščil toplo hrano. A postelja je ostala še vedno ista, ker me je trla bolezen in me ovirala, da nisem mogel zaslužiti več. Moral sem torej biti zadovoljen s trdim ležiščem. Čez štirinajst dni se je zgla-sil v delavnici, kjer sem bil zaposlen, gospod v uniformi in z aktovko v roki. Prav vljudno je vprašal: r svoje plače. Vsota sicer ni bila velika, vendar pa je bila zame velikega pomena, ker sem si na vso moč prizadeval, da bi si čimprej prihranil denar, ki mi je bil potreben, da se vrnem na dom. A tja nisem hotel priti praznih rok in me je bilo sram, da bi stopil pred sorodnike in znance kakor berač. Čakal sem potrpežljivo in le v edno varčeval. Nenadoma mi ie priskočil gospodar na pomoč Posodil mi je površnik. Neki drug prijatelj, s katerim sva nekoč skupno prenašala dobro te vojnega ujetništva v Tašken tu, mi je ponudil primerno vso to, da se lahko odpravim v svoj rojstni kraj. Z veseljem sem sprejel nje govo ponudbo in že s prvim vlakom sem se odpeljal iz Ljub-jane. Zadnje dejanje žaloigre Vlak je drdral po prijazni do enjski žemljici, ki me je po tolikih letih 'spet pozdravljala s svojimi zasanjanimi holmci in tihimi dolinami. Jaz pa sem slonel v kotu ob oknu in nikakor nisem bil vesel tega svidenja. V duši me je grizla silna trpkost in vse misli so mi bile tako težke, kakor bi se vo-?il k pogrebu — k pogrebu nekoga, ki mi je bil najljubši na tem svetu. Evo, štirinajst let sem sanjaril po tujih krajih o tej vožnji med dolenjskimi griči. Predstavljal sem si jo kot nekaj lepega, polnega sonca in vriska-jočega veselja. A vsega tega danes ni prav nič, ne veselja, še manj pa sonca. Samo žalost gre z mano in v srcu kljuje nemir bolj ko kdaj prej. Spominjal sem se onega dne, ko sem odhajal na fronto in se poslavljal od mlade žene in od sinčka, ki je komaj utegnil pogledati prvič očetu v obraz. A ta slika se je naglo razpršila in vse misli so me šiloma potegnile v ujetniško taborišče v Taš-kentu leta 1916. In zopet sem skupaj s svojima sotrpinoma, učiteljem Grčarjem, ki živi sedaj v Mariboru, in s Seskom, ki biva danes v Medvodah. Ker nismo imeli drugega dela, smo si preganjali dolgčas s spiritiz-mom. In medij je pričel nenadoma govoriti o meni in mi pričel razkrivati tajnosti moje družine, živeče daleč doli v domovini. A te tajnosti so čudne, poniževalne zame in grozne, če bi jim posvetil v obraz. slutnje, ki so me mučile že toliko let. Odgovora pa nisem dočakal. Pot me je vodila še više gori na sever. Po povratku pa sem vendar našel pisma, ki so me čakala že del j časa. Bral sem jih in s strahom spoznal, da je spiriti-stični medij v Taškentu v mojem slučaju zadel resnico. . Pisma so mi poročala o tragedijah, ki jih preživlja moj dom. Žena mi je umrla, otroka po mi oskrbuje moj naslednik v ženini ljubezni. In še drugih podrobnosti so bila pisma vsa polna, da mi je rdečica sramote silila v lice. Tiste trenutke bi bil obupal, da se nisem oklenil rešilne misli, ki mi je pričela govoriti venomer: Obrekovanje je to, grdo obrekovanje! Veruj, da tvoj dom ni omadeževan in te čaka tak, kakršnega si zapustil. Veruj, dokler se ne vrneš in sam uverjš! Vlak vozi počasneje in se naposled ustavi. Iz voza stopim jaz sam — živi mrlič. V Metliki me gleda vse z nekako pritajeno grozo v očeh, kakor da sem se v resnici dvignil iz groba in sem še ves poln mrtvaškega duha. Že pred davnimi leti so me proglasili za mrtvega in me črtali iz svojih spominov. Bled in nemiren sem povpra----- ševal, a izvedel sem toliko zame strašnih novic, da sem se še tiste trenutke neštetokrat pokesal, da sem se vrnil in si dejal, da bi bilo zame stokrat bolje, ako bi bil poginil v sibirskih samotah in se ne bil nikoli povrnil. Zle slutnje, ki so me preganjale na vsej neskončni poti, me niso varale. Moje domače ognjišče je bilo oskrunjeno in razdejano, polno sramote in ponižanja. Tuj človek se je bil priklatil na moj dom in se polastili vsega, kar sem z marljivostjo nabiral vsa svoja imlada leta. Ugrabili so mi edinega otroka in ga izročili jastrebu v varstvo. — Mar zato, da po zatajil svoj rod in se naučil vsega onega, kar mu ni bilo nikdar prirojeno. Stal sem na razvalinah j svoje sreče in svojega življenja. Zapuščen od sveta in vsega, kar mi je bilo drago in sveto. Nisem preklinjal in jokal. Samo žal mi je bilo, neskončno žal da sem stopil iz svojega groba iti hotel oživeti v življenje, ki ga že davno ni bilo več — ne v meni, še manj pa v drugih. je pokojne žene. Tam sem zvedel, da je umrla 21. oktobra 1922 kot vdova po Martinu Mucu, ki ga že davno pokriva hladna ruska zemlja. Čudil sem se svoji lastni smrti, še bolj pa sem se moral čuditi, kako so me mogli proglasiti za mrtvega, ko vendar niso imeli nobenih dokazov, da sem res umrl. Sel sem na sodišče ter brskal po raznih spisih, ki so zadevali razmere v moji družini. Našel sem v njih marsikaj zanimivega. Tu nisem bil nikjer označen kot mrtev, temveč kot pogrešan. Kako je prišel župni urad do tega, da me je označil za mrtvega, mi je še danes velika uganka. Ali to še ni najhujše; najhujše sem našel šele, ko šem prebiral sodne akte. — Tam so bile zapisane stvari, da so se mi lasje jezili. . . Pojavil se je Bog ve odkod pritepenec, se prisladkal v mojo družino in čez noč prevzel vse moje pravice. Žena ga je vzela k sebi, ga oblekla z^ mojo cbleko in ga takorekoč kupila z mojimi prihranki. Pričela sta veseli gostilniški obrt in šlo je prav po stari navadi: "Vince je Mrlič spada v grob in ne prene- sladko- teče Prav gladko' se rezke svetlobe, s katero gaj1'™ in mladim koraJZO, daj®" žge neusmiljena realnost in ga Cudim se> da se ta dva clo- podi nazaj, odkoder se je pojavil. Čemu le sem se povrnil, da si po neizmernem življenju dolgih let zasekam nove rane, da gledam zdaj to, česar bi ne bil smel gledati nikoli? Hotel sem si poiskati svojo pravico. A dvomil sem, da mi j bo uspelo. Kdo se bo zavzemal! za izobčenca, čigar prihod je vsem le v zmedo in v napotje? Trkal sem od urada do urada, povsod so me sprejemali kot resničnega mrliča. Znanci so mi sporočili le toliko, kolikor sem za silo potreboval v svoji borbi. Hotel pa sem zvedeti vse, do podrobnosti vse, kar se je zgodilo na mojem propadlem domu. Stopil sem v župni urad in zahteval mrliški list od svo- veka nista tesneje zvezala s svetim zakonom, ko sta vendar že imela naraščaj. Saj ju vendar strogi predpisi katoliške vere niso mogli prav nič ovirati, ko pa je bil prvi mož žene cer-| k veno- označen za mrtvega in e bila ona svobodna vdova. Kakor sem že omenil, sodni M M DOLINAR se to' j priporoča za popravila streh žl. hov fu lezov. Postavljam tudi nove furneze. Cene onerne, postrežba točna. Complete Sheet Meta! Works 6.925 ST. CLAIR AVE. li^iiiZerson 4736 DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO ČITA VSAK RAD spisi so mi pojasnil imarsikaj, med drugim tudi to, da je moj naslednik, divji mož moje pokojne žene, 28. decembra 1922 prijavil samega sebe k zapuščini kot dedič. Tu bodi le na kratko omenjeno, da je on v času mojega povratka v domovino spal na moji mehki postelji, medtem ko sem moral biti jaz zadovoljen s trdim ležiščem. Kakor strela iz jasnega neba je moralo svoj čas učinkovati moje pismo, v katerem sem sporočil svoji ženi, da sem živ in zdrav v oddaljenem kraju in da se vrnem v domovino, kakor hitro mi bo to mogoče. Kakor razvidno iz akta, je dospelo to pismo v domovino 1. februarja 1923. To pismo je vendarle doseglo, da so že 12. februarja 1923 napravili nov dogovor,, v katerem je omenjeno, da sta preskrba in vzgoja mladoletnika pri stari materi vse bolj zavarovani kakor prej. V sodnem aktu je stavljen ta dogovor, ki vsebuje več zanimivih točk. Najzanimivejša pa je naslednja, ki jo navajam dostavno: "Nedoletni Mirko Muc izgubi sedaj res vlogo po 6000 K, toda se ne da pomagati, ker se sedanjega obvezanca ne da nikjer prijemati; sicer pa bi bilo krivično od njega vse zahtevati, kajti prevzel je svoje obveznosti v veri, da mu pripade tudi vsa obleka odsotnega moža pokojnice in užitek polja ter gozda moževega, kar je vse odpadlo." In res se ni dalo nič več pomagati. Spisi so mi razločno povedali vse to in drugega mi ni preostajalo, kakor da se sedaj uklonim dejanskemu stanju in se obrnem tja, kjer me še niso proglasili za mrtvega. Mogoče me čaka tam še življenje, vredno človeka. Saj me je usoda dovolj preganjala. In če bi se dogodilo, — česar pa naj me Bog čuva! — da v tem čudnem življenju zagrešim zlo- čin in me zaradi njega obsodijo na smrt, mi bo lahko. S pisanim, uradno potrjenim dokumentom vedno lahko dokažem svojo istovetnost, obenem pa tudi dejstvo, da sem že mrtev. Umrlega človeka pa menda ne bo kazalo še enkrat obsojati na smrt. . . V svojem ljubljanskem zatišju zdaj včasih* premišljujem križeve poti, ki sem jih moral prehoditi, preganjan od nevidne ali pa celo vidne usode. Molče sem trpel in nisem kričal kakor tisoč drugih in vpil o krivicah, ki sem jih moral trpeti od takrat, ko sem se povrnil kot živ mrlič v domovino. Ali krivice vendar žgo v duši in so trenutki, ki elementarno silijo, da jih človek zavpije v svet — v obraz tistim, ki so jih zakrivili. Strt in izmučen sem se po štirinajst let trajajočem bivanju v tujini zopet povrnil v domovino. Neprijazno me je sprejela. Celo pravico do življenja mi je odrekla. Ali, dasi brodo-lomec, sem vendar zbral vse svoje še preostale sile in se pripravil na boj z muhasto usodo. Položil sem skromnejše temelje življenju, ki sem ga moral znova pričeti. A kje je ona mladostna sila, ki mi je kot mladeniču dajala pogum in polet, vztrajnost in zadovoljnost? Zaman se oziram po njej in jo skušam zopet priklicati. Izčrpala jo je v dolgih letih trpljenja neizprosna usoda, ki je v vse preveliki meri zahtevala svoj tribut od prešibkih moči le enega človeka! Rane, ki jih zasekata trpko življenje in podlost ljudi, skelijo dolgo in se celijo le počasi. A tudi brazgotine davnih ran se le prepogotokrat še oglašajo in spominjajo na bridko, prestalo gorje. . . (Konec) Razprodaja se nadaljuje Veliko izbero letnih oblek za žene in dekleta smo v cenah za 25' < do 35' v znižali. Na vsem drugem letnem blagu so cene za 10'» do 20'- znižane. Z današnjim dnem pričnemo tudi s takozvanim "Blanket klubom." Tu imate priliko, da si izberete vašo zimsko odejo ter jo izplačate z malimi tedenskimi obroki. IMAJO OGLASI Obleke za žene in dekleta, mere 14 do 54: Cena $2.85 sedaj $2.29 " $1.95 " $1.69 " $1.65 " $1.29 " $1.25 " 98<* Blago na jarde: Cena 45c sedaj 32<> 30c " 21<> 25c " 19f> 15c " 12<* Bela kotenina, znana pod imenom Hope: Cena 18c sedaj 11<> Kotenina za rjuhe: Cena 55c sedaj 43<* Lot svilenih oblek bomo razprodali po 79^ do $2.75 Svilene nogavice—cena 79c sedaj 2 para za $1.35 Velike brisače, 22x44: Cena 25c sedaj 5 za $1 Letna odeja, kovtri: Cena $1.95 sedaj $1.69 Pralne obleke za deklice: 20% popusta Velike rjuhe, 81x99: na razprodaji $1.19 Rayon nogavice: na razprodaji po 19<> O? V sredo 3. julija bo naša trgovina ves dan odprta" ;< JOS. ŠTAMPFEL (>108 ST. CLAIR AVE. _____-g- ' ■HKEttt- V TEM LISTU največji POZOR ženini in neveste, gospodarji in gospodinje Vse potrebščine, popoln« oprema za dom, pohištvo, preproge refrigeratorje, peči, pralne stroje, električne čistilce, radios, svetilko itd., dobite naravnost iz tovarne. Vse sveže narejeno blago po najugodnejših cenah, če se obrnete na LOUIS OBLAK 1085 E. 66th Street HEnderson 2978 • V plačilo se sprejemajo vloge Internationa,) posojilnice ter vloge in delnice North Anier. hunkr—ha m o še asa omejen čas.