XIII. letnik. Izhaja vsakičetrte uh 11. mi dopoldne ifokopisi se ne vra-(■ a j n. Neiiankovana pisma sp ne sprejemajo. Cena istu znaSa ;a celo leto ‘1 krone, 7a pid leta 2 kroni. 7.:i ni a n j premočne r,ii celo leto 3 lirone, za pol leta K 1 ‘50 /.i Nemčijo je cena listu fl K, za druge dežele Izven Avstrije 0 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-lurini St. 9, Gorici % 18. itevllku. r Naročnino In tu znanlla s p r e j e m 3 npravniSIvo v (Jotlci, SemenlSka ulica S. 11! 1’osamezne Številke se prodajajo v loba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti mestnemu vrtu In na Korenjskem bregu (Uiva Como) 5t. 14 po 8 vin. Oglasi In poslanice se rnčuiMjo po petit vrstah,t.in sicer: če sc tiska enkrat 14 vin., dvaftfat^2 vin., trikrat 10, vin. Večkrat po pogodbi. Izdnjatolj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici „Prosveta“ v Gorici. „So(’h“ jo glasilo „Prosvole“ v Gorici. Kakšna pa da jo t« prosveta, do kaznje nam ,.glasoviti govor Slrossma-y('t](>v“, ki ga objavlja „Soča“ že v treli Številkah, trdeč, da je govoril Strossrnayor v resnici tako. Govor -sam ima v sobi take stavke, da mora spoznati vsak pe-tošolec, da ni govoril SlroHsmayer tega nikdar. Naj navedemo samo en stavek: 1,0 n d n o ali resnično, nisem našel začasa apostolov niti besede o papež n, ki bi bil n a-3g slednik sv. Petra in namestnik Jezusa Krista, kakor tndi no o Mohamedu, katerega takrat i niti bilo n i“. Po tem takem so verovali Škofje na vatikanskem koncilu colo v Mohamedal In Slrossmayer ho jo moral dvigniti proti temu! Kdo naj se ne smeje ? Uboga „prosveta" I Že I govor sam na sebi bi bil lahko prepričal „pro8villjene“ glave okola „So6e“, da to ni govor Stroasmayerjev, ampak skrpucalo čifutakih listov. „Slovenec“ z dne 28. aprila I. I. piše v tem ozira : „Naši liberalni listi so kaj ponosni j na svojo „znanstvenOBt“. Kako se pa | razumejo na znanstveno in kritično 'raziskovanje zgodovino, to nas pouči goriška „Soča“ od 26. aprila t. I. Prosvill ene glave, ki polnijo njena predala, so zavohale v reškem „N o v e m listu11 glaHoviti govor Strossmayerjev na vatikanskem koncilu in ga z uprav liberalno znanstvenostjo prepisale. Da bi vsaj povedali, kje so ga staknili ; pa kaj že : pod črto so veleučeno razložili flvojim bralcem, da mislijo, da so svojim filaleljom vstregli, če so priobčili ta Slros>-mayerjov govor, ki mu je prinesel svetovno slavo11. Najbolj smešno pri Jeli stvari pa je to, da celo la opombica Tiska ^Narodna tiskarna*1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. t! USTEK. JI — Izlet na Otlico. Lokve, 30. marca 1905. Ob zoru — točno ob petih in že četrt čez — sem vzel v roke svojo dolgo palico, ~ katero hudomušna usta naziv-Ijejo ,.kardinalsko palico11 —, ter sem jo mahnil naravnost mimo Pucale na turški Klanec in delje . .. Naš Ivanc je sicer dejal: „E, najbolje bo, če se zlažejo za to pot na Goro !“ Ali jaz se nisem zbal snežene poti in nisem poslušal našega Ivanca: — zakaj bi neki lagal, da pridem in bi ne šel ? I Posebne važnosti je na potu to, koga se najprej sreča. In jaz — pogum mi je vedno bolj rasel — srečam najprej tri moške! To bo srečno — si mislim — da le nisem srečal kake ženske, kar bi značilo slabo pot, kakor se je godilo onemu Janetu v „Dom in Svetu11, ki je Imel toli opravka s čarovnicami . .. Torej krepko po turškem Klancu! A ta presneti sneg ni bil dovolj krep&k, Oziroma volj&n, da bi nosil 84kilogramno težo I Udiralo se je; in že sem začel dvomiti, da bo pot dobra, čeprav sem srečal najprej moške in teh kar tri hkratu! Noge so mi hotele vedno do trdnih cestnih tal — morda zato, da bi nekoliko pomandrale turške glave, ki so posejane Da turškem Klancu in katere so svoje ni originalna, ampak tudi povzeta iz „Novrga lista". Tudi mi kaj radi vstrežomo „Soči“, dasi ni vredna tolike pozornosti, in ji povemo, da naj drugič bolj pazi na tiste vire, od koder zajema svojo modrost. „Novi list11 ni povedal, odkod jo vzel ta govor SlrossmHyorjov in kdaj ga je la govoril ; to pa ni znanstveno. Mi pa dobro vemo, kako jo ta govor nastal. Slrossmav.ir jo baje dopisoval z Dollin-gerjem: dokazano to ni in o tem doslej n: mogoča nobena definitivna sodba. Uollinger je v svojih „H i m s k i h pismih" zabavljal na vso moč čez primat ; to so pa pod taknili deloma škofu Dupanioupu, deloma S t ross m a y o r j u : vse to so zvarili skupaj in tako je nastal ta „glasoviti govor11, ki ga je prinesel „Novi list11. Avtentične zbirke aktov in dekretov vatikanskega z bora pa tega govora nikjer nimajo: nimaga tudi ne stenografski zapisnik koncilal Če hočete vedeti golo resnico, je bila stvar tale: V XXXI. generalni kongregaciji, kjer se je zaključila debata o dekreta o veri, je bilo naznanjenih osem govornikov, med njimi S t r o s s m a y e r. Ta je potem imel svoj znameniti govor, ki pa je skozinskoz drugačen, kol tista potvara, ki jo prinašata „Novi Nist" in „Sjča“. Tako, kakor pišeta ta 'dva „svobodomiselna“ lista, Strossmayer še govoriti ne bi mogel: bili bi ga okskomunicirali, kar pa se ni zgodilo. Stenografski zapisnik (Acta Congr. general. II. 43 sqq.) prinaša cel govor. Strossmayer ni govoril prav nič o primatu, ni zinil besedice o sv. Petru in jezuitih, ampak je cel čas le grajal nekatere formalne napake dekretov, ki po mnenju Strossmayerjevem niso bili napravljeni v smislu tridentinskega koncila. dni — kakor spričuje lokvarsko ustno izročilo — Lokvarji odtesali Turkom, ki so drvili iz Vipave skozi trnovski gozd na Lokve, hoteč poiskati si zlatd in deklet tudi v tem gorskem mestu . .. No, srečno sem dospel na malo Lažno, ki je bilo nekdaj last Marije Snež-nice nadavške; tod in daleč okoli so se pasle jalove kravice in teleta in voli starodavne občine Avče ... O kako luštno je bilo tačas, ko so Ahčani imeli postajo pri sv. Antonu na Lokvah, kjer so imeli kapelico v čast temu svetniku, namesto farovža pa hlev (stajo) za svojo živinicol Zduj seveda je nekaj dngače; avčansko živino so spravili na goli Čaven, njih stajo so spremili v župnišče — in to na povelje cesarja Jožefa II. 1. 1787 .. . Pa se je zopet zmotil naš Ivanc, ki je menil, da se bo najbolj udiralo na malem Laznu! Res, meter in pol je tam snega, a udiralo se ni: — in temu so vzrok „kremplji“, s katerimi si je gorjanski maslar naredil pot z Gore na Lokve. To vam je dobra pomoč proti udiranju v globok sneg! Naši gorski možje — žene še tega ne znajo — si razširijo po zimi svoje noge s „kremplji“, da ložje gazijo sneg, ko je treba hoditi v „šlog“. Pametni sol Jaz nisem bil tako; a zalo sem bil tem bolj vesel, da sem stopical po stopinjah „krempljarjau neovirano po snegu čez malo Lažno in dalje ... Pet celih četrtov sem pa le rabil ' Vladika bosenskosremski je zahteval, naj se neka formula izpromeni* da se bo glasila: „Sedenlibus Nobiscum el indi-cantibus et definientibus universi orbis episcopis". Potem se je hudoval nad tem, da neki dekret vatikanskega koncila preostro prijema protestante. Kardinala predsednika de Angelis in Capalti sta ga večkrat opozarjala, da ne govori k stvari. O primatu in nezmotljivosti ni škof Strossmayer v tem svojem glasovitem govoru zinil besedice. Ko je Strossmayer začel povdarjati, da treba pri koncilih moraličnega soglasja, kadar se gre za kako definicijo in da nima odločevati večina, je s to svojo trditvijo razburil škofe, ki so glasno ugovarjali. Zapustil je govorniški oder z besedami : „Jaz protestiram proti ... .“ Razburil je celo Manni n g a, škofa, ki ga drugače liberalni listi hvalijo kot ..sovražnika jezuitov" in početnika lakozvanega „reformkatoli-cizmau. Tako govori znanstvena in kritična zgodovina. Če pa ima gospoda okoli „Novega Lista“ in „Sočo“ drage, doslej še ne objavljene listine, na dan 2 njimi! Samo drznih potvar naj ne podajejo kot resnico I Kje so sleparji ljudstva? Dopis b Tolminskega, Tudi tukaj na Tolminskem nas je nekoliko, ki smo bili uže davno overjeni, da bi bilo pobiranje užitnine v deželni upravi deželi v veliko korist. To so sprevideli tudi naši krčmarji in prizadeti obrtniki, ki so svoječasno oddali po večini svoja pooblastila deželnim odposlancem v svrho, da bi dežela pobirala užitnino v svoji režiji, kar jim bodi v do razcestja — med Dolom in Karnico — : in tačas je uprav solnce prisijalo izza angelskih gora I Pa mi je zasvetilo v glavi : Ahil, tukaj so svoj čas stali inženirji, ki so vslvarjali cesto Lokve-Dol-Karnico ! Pa sojo iztuhtali: Kamor vzhajajoče solnce najprej posije, na ono stran naj teče cesta ... Jaz seveda nisem bil namenjen .izleteti11 v Karnico, ampak na Dol; zat6 sem jo mahal gori-gori proti Nagnosu ! Dolga je sicer ta snežena streha — ne več pot —, a ostanki „krempljev“ so mi zopet pomagali, da sem jo pridihal na Nagnos, ki ima častito in pristno slovensko ime v nemško-trnovskem gozdu: — Hrib se namreč ondi nagne z lokvar-ske na vipavsko stran. Kaj ne, dobro bi bilo, da bi se tu odpočil in pokrepčal I To sem znal že na Lokvah. Zato pa sem vzel saboj steklenico .švedskih kapljic" z vsebino CG H,., 0(] ..., kajti kot gorski sin imam rad v spominu pesen: Afi gčre, gčre so gorč .. Kdor jih pozn&, se preskrbi, si polno torbo naloži... Dobro je bilo, kar je bilo ... Še en pozdrav lokvarski Ojstrovici in tre-buški megleni grapi čez snežnobeli Go-Ijak, pa bajdi čez 1200 visoki sneg proti Predmeji otliške fare in občine ... Pred menoj kristalov nebroj, blestečih se v žarkih žarečega solnca ; od- čast. Toda vsestranski pritisk ou nasprotne strani in še druga posebna in osebna sredstva so kmalu spremenila večino v manjšino, in ostalo je vse pri starem tudi pri nas, kakor drugod. Pri vsem tem ali prav za prav ravno radi tega smo sledili z velikim zanimanjem borbi med strankama za nžitnino in proti užitnini. Tišina, ki ja v tem vprašanju nastala kmalu po valitvah, je kazala, da se je tudi Vaša stranka utrudila tor opustila nejednak boj med zlatom in poštenostjo. Semtrtja došli so sicer glasovi po tej ali oni poti, da se ni še opustila misel o sprejetju užitnine v deželno upravo ; toda „šanceM za vspeh so se nam zdele zelo uizke. Zalo smo se tembolj začudili, ko smo čitali deželnega glavarja objavo v deželnem zboru, da sprejme pobiranje užitnine vlada v svoje roke. Uverjeni smo bili takoj, da bodo imele vlada, dežela in občine od tega lep dobiček; a da bode ta dobiček tolik, kakor sedaj kaže, o tem ne bi bili nikdar niti sanjali. Priskrbeli smo si toTadcv^e uradne podatke o dohodkih za državo in deželo za naš tolminski okraj za prvo četrtletje tekočega leta, in čujte, kako govore in kaj govore ti podatki?! Dovolite, da jih najprej navedem: Za mesec januvarij jo dobil era r: 480 9’6 8 K, ta mesec f e b r u v a r i j j e d o bi I erar: 396074 K in za mesec marec 41 4621 K. Rima n ene na vinu je bilo 274 559 K, rimanenena mesu je bilo 28145 K, torej skupaj 30 2 704 K. Skupni dohodki za prvi kvartal tega leta znašajo toraj : 15,94357 K. Rečem in pišem: petu^jsttisnr devetsto tri iu štirideset krou iu 57 h. - sevali so v prizmah, dodekaeJrih, tetta-rakontaedrih in drugih edrih — kakor nam je svoje dni razlagal do dna duše priljubljeni prof. Kimmerle: če mu je kdo znal to povedati, pa je dobil svoj lobenswert. Jaz seveda nisem bil od tistih srečnih, a danes bi mu znal: — in tak lobensvvert bi pomagal do odlike pri maturi . .. A kar je, to je. in kar znam, to znam — tudi kemiji imam še v svoji knjižnici ; pa prof. Š. ni znal, da bom imel še danes kemijo pri sebi, da znam calo, kaj je C,; H12 06: — in bil je drug primanjkljej za odliko ... Cmok I — Dobil sem jo po očalih od snežene veje, kakor bi hotela reči: Čemu študiraš zdaj, kar bi moral znali nekdaj? — Pojdi daljeI Pa sem šel ter pustil d ivjepoetični Nagnos in ostanke svoje kemije ter mineralogije na njem .. OhO, komaj novo županstvo na Otlici, pa že napredek: Odkidana cesta! Dobro je to delo meni, ker sneg je bil čimbolj nejevoljen name, da ga toli poštam11 — in se je odmikal; odtod sem šel vsaj ravnih korakov s svojo „kardi-nalko“ proti katedralki angelske Gčre . .. In* tu ? Cela vrsta lepih rečij: konec tridnevne velikonočne spovedi — začetek bratovščine presv. rož. venca — blagoslov in poskušnja (kolavdacija) novih orgelj — naposled proučevanje formule C6 Hia O, v družbi prijateljev .. , A. P. Io koliko je dobila lani vlada v isti dobi od zakupnika ? Čujte in strmitel Erarje dobil za Hvoj delež lani za celo leto le 12003 K . Dohodki koucern prvega četrtletja t. 1. presegajo tori^j ves lanski letui dohodek za '2743.57 K. Potemtakem je izgubil erar in je z gabila dežela v tem okraju d e v e t m e s e č n e u ž i t n i n b k e dohodke. Ne vemo sicer, kako se bode razvijala ta zadeva v prihodnjih devetih mesecih; a na podlagi dosedanjih podatkov smemo vendarle sklepati, da bode imela država okolu 40.000 K dobička, dežela istotolikc in občine, katere imajo povprek v teni okraja 26% doklade na užitnino, pa kakih 10.000 K. Ako jemljemo Se v poštev naklade na pivo, ki donašajo v zadnjem časa radi zgradbe bohinjske železnice lep dobiček, smemo trditi, da bodo imele država, dežela in občine letos okoln 90.000 do 100.000 K dobička samo v tolminskem sodnem okraju s tem, da je država sprejela pobiranje užitnine t svoje področje. Ubogo ljudstvo 1 Ti plačnješ 70% na neposredne davke za šolstvo, 30% do 55% za ceste, 10% in 30% za deželni zalog, od 60% do 162% *» občinske potrebščine, in glej, davščina, katero ti plačuješ pri niitnini, romala je v žepe nekaterih zasebnikov 1 Ti plačuješ, da si črno, a zasebniki se mastijo z donosom tvojih žnljer pri ažitnini 1 Vidiš, to je sad »novodobnega napredka", o katerem ti »napredni* učitelji toliko kvasijo I O, ti učitelji! Priznamo, da bo slabo plačani in da so, posebno oženjeni, v velikih stiskahvprašamo pa, ali niso bili ravno oni, ki so strastno in neizprosno podpirali stranko, katera je imela zastavo z napisom: „Užitnine nikakor deželi I" Ne bi bilo li umestneje, da bi se bili učitelji poprijeli agitacije za niitnino v deželni režiji, nego da so šli v tem in drugem oziru nasprotni stranki na roke ? Sedaj naj preračonijo, kolikokrat bi bila pokrita s čistim dobičkom od ažitnine v tolminskem sodnem okraja potrebščina za povišanje njihovih plač, ki znaša za ves politični tolminski okraj okroglih 15.000 K ? 1 Je II res, da odškoduje grda gonja proti „farjem" in proti ^klerikalni bandiu naše ljudstvo za vse izgube, ki je trpelo po tej „napredni14 politiki? In mislijo li, da imajo pravico zahtevati, da mora naše prebivalstvo poleg tega prenašati še večjih žrtev v zboljšanje njihovega gmotnega ptanja? Tii, tii, gospodje, je .črna tabla" privandranih farbarjev to oglejte Bi bolj na drobno in natanko 1 Da ni bilo te „črne table", bi imeli vže davno veliko-r jčne piruhe v podobi povišanja plač, tako imate take, kakoršne imajo tudi nekateri trgovci in obrtniki v Gorici, ki so slepo drvili za „novodobnim napredkom". In tebi, drago IjadBtvo, kaj ti pravijo ti podatki ? — Oglej si jih, in videlo in vedelo bodeš: Kje so sleparji ljudstva I Politični pregled. Državni zbor. — Gosposka zbornica bo imela dne 5. maja sejo. Obravnavala bo: drugo branje zakona o točenju, o podržavljenju „Prve ogerske gališke železnice* in .Ogersko zahodne železnice", zakona o vojaški pripregi, zakona o prodaji državnega nepremakljivega premoženja in o zakonu o zopetnem uveljavljenju določil zakona o lokalnih železnicah iz leta 1904. Odstop ministra Witteka. — Minister za železnice dr. Wittek je prosil za upokojenje, in cesar je njegovo prošnjo uslišal. To potrjujeti dve cesarjevi lastnoročni pismi, jedno naslovljeno na miniBterskega predsednika bar. Gautscha, drugo pa na ministra za železnice dr. Witteka. Dr. Witlek je bil najboljši železniški minister, kar smo jih imeli do sedaj. Njegovi največji nasprotniki so bili židje, ki so imeli v poslancu dr. El-lenbogenu v parlamentu svojega agenta, ki je vedno nagajal dr. Wilteku in ril proti njemu. Dr. Wittek je dajal namreč židom pri državnih železnicah premalo zaslužka ; zato pa ga niso mogli trpeti. Zadnji čas nakopal Bi je dr. VVittek tudi med Poljaki sovraštvo nase in poslali so tudi ti svoje poslanco Žide proti njemn v boj. Ker je tudi pri neki drugi večji parlamentarni skupini neki poslanec, ki se čuti rojenega ministra za železnice, posrečilo se je vsem tem činiteljem skupaj, da so spravili dr. Witteka s pota. Dr. Wittek je bil sicer po mišljenju Nemec, ali bavil se je vendarle bolj z železnicami nego pa s politiko. — Za voditelja železniškega ministerstva imenovan je sekcijski načelnik Wrba. Saški kralj ua Dunaju. — Saški kralj Friderik Avgust je v torek ob 6. in pol uri zvečer s posebnim vlakom dospel na Dunaj. Na kolodvoru so kralja vsprejeli cesar, nadvojvode Fran Fer-dinad, Oton, Fran Salvator, Leopold Salvator, Friderik in Rainer, princ Filip Koburg-Gotaški, namestnik, policijski pred -sednik, generaliteta in nemški poslanik z osobjem poslaništva. Cesar je kralja preBrčno pozdravil ter ga poljubil. Častna stotnija je prezentirala, godba je pa za-svirala nemško himno. Potem sta se cesar in kralj peljala v cesarsko palačo. Po vseh ulicah je množica vladarja živahno pozdravljala. Ločitev cerkve od države n n Francoskem. — Radikalni insocijalistični listi na Francoskem se prepirajo, ker je zbornica odobrila člen IV. zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države v oni obliki, ki jo je nasvetoval Jaures. Senator Clemenceau je izjavil v „Aurore", da ima de Mun prav, ki je rekel, da je na-ziranje sociji listov nevarno celemu zakona. Znano je, da bo se s IV. členom zakona o ločitvi cerkve in države do-, ločile plače za duhovnike v bolnišnicah, ječah in drugih javnih ustanovah. Krvav 1. majnik v Varšavi. — Iz Varšave poročajo, da je v ponedeljek popoludne prišlo do spopada med vojaštvom in množico 5000 delavcev. Vojaki so streljali. Sanitetne straže so naštele 31 mrtvih in 15 ranjenih. Razun tega je policija dala odstraniti še 60 mrtvih in ranjenih. V jeruzalemski ulici je množica napadla vojaštvo. Ob tem spopadu je bilo ubitih 25 delavcev in ravno toliko ranjenih. Rusko-japonska vojska. Dopisnik „Daily Maila" je dne 30. m. m. sporočil svojemu listu iz Saigona: Sodi se, da se je admiral RoždestvenBki podal na Filipinske otoke, da se tam združi z ladjami iz Vladivostoka pod admiralom Skrydlovom in z onimi tretje baltiške eskadre. * * * Ruska eskadra se nahaja izven te-ritorijalnih vod pri Port Dayota, 40 milj severno od Kam-Ranka in zaliva Bankhoi. Ruske, nemške in angleško transportne ladije se nahajajo pri predgorju St. Jaques in v reki Saigon. Eskadra francoske Indo-Kitajske je pripravljena, da prepreči vsako kršenje nevtralnosti v francoskih vodah. ♦ * # Reuterjev biro je v ponedeljek sporočil iz Tsingtava, da so videli pri Hainanu obe ruski eskadri, to je tretjo baltiško eskadro in eskadro Roždestven-skega. Londonski »Daily Telegraph* pa poroča iz Tokija, da boBti dne 2. t. m. obe ruski eskadri združeni. „Daily Te-legraph" poroča, da odpluje brodovje Roždestvenskega proti Filipinskim otokom. Tam da počaka ladije admirala Skrydlova iz Vladivostoka in potem da skupno rusko brodovje prestopi v ofenzivo proti Japoncem. * * * Iz Kandulina se poroča* Poročila berolinskih listov, po katerih bi Japonci prodirali v štirih kolonah, od katerih sta dve že prišli baje v Kirin in Itundžoa, dve pa gresta proti Boduni in Cicikarju, so izmišljena. Dopisi. Iz Gorice, dne 25. aprila. — V e-lečastitim gg. župnikom, samostojnim duhovnikom in slavnim županstvom v nasvet in blagovoljno posnem o. — Po Solnogra-škem, Avstrijskem, Tirolskem in drugod v Avstriji iu po vsi Nemčiji, nahajajo se blizo pročelja cerkve ali pa okoli nje, na ozidju uzidane kamenite plošče z imenom onih hrabrih vojakov, ki so žrtvovali svoje življenje na bojišča z« domovino. Taki spomeniki bo velevažni sorodnim rajnih, ki so skrvaveli daloč od svojih na plujem, drugim nepoznani, so v tolažbo ; občinam, ki so dale svoje sinove za domovino, so v čast; v pogum in tolažbo vojakom, ki bodo v prihod- nosti bližnji ali daljni, za Avstrijo svoje kri prelili ; ojačila in tolažila jih bo zavest, da njih ime bo imelo častni spo-minek za vse čase pri domači cerkvi, da se jih bodo vselej spominjali sorodniki in domačini kolikorkrat bodo zahajali v cerkev, ako bi se ne vrnili več nazaj k svojim ljubim in dragim To misel in nasvet mi je sprožila pred kratkim odlična oseba iz visokega dostojanstva ter naprosila, naj bi povabil vse samostojno duhovnike in županstva, da bi se združili ter poiskali v matričnih knjigah in popraševali pri domačinih o imenih vojakov, ki so v preteklih časih Bvojo življenje dali za domovino ali sploh se ponesrečili v vojaški službi, da so niso več vrnili nazaj, ter jim postavili enaki spominek. Usojam se s lem povabiti vse volo-časlile gg. župnike, samostojne duhovnike iu slavna županstva, da bi blagovolili vzeti v poštev ta nasvet. Jos. dr. G a b r i e v č i č. Iz Mirua. — »Soča* z dno 26. t. m. prinaša skrajno nesramen dopis iz Mirna, po katerem bi bilo soditi, da so naši fantje res kaki divjaki ali ubijalci. In zakaj? Velikonočni pondeljek imelo je sivo društvo ,,Miren“ veselico s plesom. Naši fantje se veselice niso udeležili. Pod noč so pa, meneč da je vesciicu končala, neke koračnico pojoč prišli na dvorišče krčme, v katere proBtorih je bila veselica in so tam izvrstno zapeli pesem „Morje adrijansko". V lem pa pride nekdo, katerega dolžnost je vse prej, nego prepir delati, in začne fante dražiti, da ne smejo peti. V tem je veselica končala, in naši fantje so nato zapeli še par pesmi. Vse to se je vršilo mirno. Večina fantov je nato odšla, le par jih je ostalo in b lemi bo začeli potem nekateri, za mir delati postavljeni ljudje, iskati prepir, samo da bi jih spravili v nesrečo. Ponosni smemo biti, da naši fantje, čeravno izzivani, niso na nobenega roko položili. Neki njih pristaš pa je v resnici enega naših udaril, ne da bi niti z njim govoril. Nekdo drugi, tudi njih pristaš, je pa zvečer na enega naših, ne da bi ta z njim govoril s samokresom pomeril, češ da ga vstreli, čo ne bo molčal. Še neki drugi je enemu (ne našemu pristaša) samokres na obraz postavil, in sicer samo zalo, ker sta se prepirala. Tako delajo naši možje, in če potem naši fantje zapojo kako lepo pesem, (kar tudi v resnici znajo) so divjaki. Kdor pa se s samokresom nepotrebno korači, ta je poštenjak. Po sili nam hočejo mladino iztrgati, če pa ni drugače, nastopijo pa taki, ki so postavljeni, da varujejo mir. Ali povemo vam, da se ne vstraSimo in da: Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi! Čevljarski tečaj je bil dne2. t. m. otvorjen. Ker je bil predsednik društva za pospeševanje male obrti, g. Hol-zer, zaradi bolezni zadržan, je la tečaj otvoril deželni poslanec g. prof. Berbuč. Oglasilo se je 50 udeležencev; sprejetih je bilo 40. Želeti je, da bi sprejeti čevljarji tečaj redno in pridno obiskovali ter si pripomogli do večje izobrazbe. „Čebelica“ je dne 23. aprila začela delovati. Oglasilo se je že nekaj fantov in deklet, ki bodo svoje prihranke v njej branili. Želeti je, da bi jih še drugi posnemali. Kdor želi biti ud „Čebelice“, naj se obrne do tajnika „Kat. del. društva* g. Albina Špacapana. P r o c e s i j e na Sv. Goro, katero priredi »Kat. del. društvo v Gorici" dne 14. t. m., se udeleži tudi naše društvo z zastavo in pevskim zborom. Veselico namerava priredili .Kat. del. drušlvo" dne 12. junija, na drugi binkoštni praznik. Bratska društva prosimo, da ta dan uvažujejo. Sv. Lucija ob Soči. — In zopet nesreča! Dnevna kronika naše proge ima spel, da zabilježi lep vspeh v — po-nesrečenjih. Prejšnji teden je vrtal neki delavec luknje za mine v kamnoloma na Logu pod * Skrtom. Ko je uže nasul smodnika in hotel nekoliko potolči z drogom v luknjo, tedaj se mu vname smodnik in z velikim pokom prileti kamenje v dotičr.ega delavca — Kala-breža. Ker je kamnolom jako slrm ob bregu Soč6, tedaj pade oni ponesrečenec še kakih deset metrov po brežini navzdol proti Soči. Vsega okrvavljenega in ranjenega prineso na rešilno postajo. Odtrgalo mu je kos spodnje čeljusti, na levi roki mu je odneslo meso do kosti, a na prsih je dobil globoko rano. V strašnih mukah iu bolečinah se je revež zvijal na rešilni postaji, kjer so pričakovali zdrav- nika. A te muke mn je množila še popolna zavest, ker je mogel spoznati še v.se svoje tovarišu Italijane. Pripeljali ho ga potem v tolminsko bolnišnico, kjer je pa kmalu potem umr!. Bil je še mlad, kakih 26 let in neoženjen. — Poleg tega, vam moram poročati, da ima pri nas smrt jako bogato žetev. Umrli sli dve postarani dekleti teti in dva otroka. — Še nekuj mi teži srce, kar Vam pa za Hedaj ne povem, — morda prihodnjič. Novice. Majski izlet krščanskega delavstva. — Da se bodo znala ravnati bralska društva glede procesije na Sv. Goro, naznaniti hočemo že danes vspored: 1. V soboto dne 13. maja od 6. nro pop. spovedovanje v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Corici. Upamo, da se bodo delavci in delavke poslnžili le priložnosti v obilem številu, da ne bo mej nami niti enega, ki bi ue bil sprejel o velikonočnem času sv. sakramentov. Ob 7.'/a (po laških šmarnicah) bo slovonski govor o sv. Jožefq, varuhu krščanskih delavcev. Govoril bo č. g. d r. Andrej Pavlica. Izvolili smo radi lega lako pozno aro, ker so v cerkvi bv. Ignacija prej laške šmarnice, pa tudi radi lega, da se udeležijo lahko tudi delavci. 2. V nedeljo dne 14. maja ob 3.'/2 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Ignacija; po bv. maši skupno obhajilo. Ob 4-Vs odhod na sv. Goro. 3.” N a S v. G o r i okolu 9. ure govor, potem sv. maša, na koncu blagoslov. Govoril bo prelat dr. Jos. Gabrievčič. 4. Okolu 10'/u shod na trati za svetogorsko cerkvijo. Govorila bosta dr. Josip Dermastia, odvetniški kandidat in č. g Jos. K o Bec, župnik v Kamnjah. Nastopili bodo pevski zbori raznih društev. Majskega izleta na Skalnico-Sv. Goro se bodo dalje udo>ežila ta-le društva: .Marijina dražba* v Podgori sč zastavo, „Marijina družba" v Kamnjah in „Katoliško delavsko društvo* v Mirnu sč zastavo. Nadvojvoda Josip Ferdinand. — Podpolkovnik pri pešpolku št. 27. v Lju-Ijani, nadvojvoda Josip Ferdinand, jo imenovan polkovnikom 4. polka cesarskih lovcev. Tržaški namestnik knez llohen-lohe, ki se je na Dunaju dal operirati in je zaradi lega moral ostati tam skoro mesec dni, se je povrnil v torek zopet v Trst, in je njegovo zdravstveno stanje po volj no. Imenovanje. — Podadmirala grofa Rudolfa Moniecaccoli, poveljnika mornarice, je cesar imenoval za admirala. Imenovanje v sodni stroki. — Sodni pristav v Kopru, g. dr. Amedej Mattioni, imenovan je sodnim tajnikom v Gorici. Imenovanje v vojaški službi — Častniški namestnik g. Danilo Hočevar, naš rojak, imenovan je poročnikom pri dalmatinskem pešpolku grof Lasy št. 22. Poštnim kontrolorjem za Gorico imenovan je g. Iv&n Hafner, doslej poštni oficijal v Ljubljani. Za „Sloveiisko slroilšče“: P. n. Josip Jarec, vikar v pokoju 2 K 50 v, Anton Fon, trgovec 1 K, Ant. P., trgovec 20 K, »Slovenska Bpseda" 1 K. Po pogrebu f Marka V a I e s a je nabral g. Stefan Silič iz Št. Petra med šempeterskimi starešinami in duhovniki v Gabrjah 8 K 72 v. Bog stotero poplačaj! Za Alojzijevlšče : Tolminska hranilnica in posojilnica od čistega dobička 50 K, L. C 1 K. Bog plati ! Dar. — Uprava »Prim. Lista* je prejela za „Šolski Dora* 1 K, katero je darovala družba „Slovenska Beseda". Za pogorelce ua Srednjem so došli še ti le darovi: Preč. g. J. Lukežič, dekan v Komnu 5 K; preč. g. J. Ivančič, kaplan v Ročinju 2 K; sl. uredništvo .Pr. L.* 6 K in g. Jož. Čigon, cerkovnik v stolnici 2 K. Vsem gg. darovateljem srčna hvala ! Srednje, 1. maja 1305. J. K u n š i č, J. P e r š i č, vikar. iupan. Vojaške vesti. — V pondeljek zjutraj je prišel 29. lovski bataljon, ki je bil do sedaj v mestecu Zaleczisky v Galiciji, v Gradišče. Tri stotnije so se nastanile v Gradišču, jedna pa v Ron- kah. Vojski so se vozili po železnici Stili dni in Štiri noči. Med vožnjo dogodila se je neka nesreča. Jeden vojak padel je, ko sta se na viaduktu pri Borovnici srečala vojaški in neki drugi vlak, z vozH ter čez most, in so ga našli mrtvega na tleli V pelek zjutraj eh 8 nri in pol pripeljal se je v Gorico iz Bruka na Muri 7. bataljon lovcev, od katerega ostanejo tri stotnije v Kanalu in jedna v Tol mino. Na postaji pričakovali so lovce častniki tukajšnje posadke z godbo tukajšnjega pešpolka št. 47. Lovci, katere so spremljali častniki do Solkana, odpotovali so koj proti Kanalu. Godba spremljala jih je v Kanal. Kakor se nam poroča, vsprejoti so bili v Kanalu prav prisrčno. Občina je ta dan lovce pogostila. Za častnike bil jo prirejen banket, pri katerem je svirala vojaška godba. Minole dni je poveljnik tretjega armadnega kora, fcin. Succovaly, v spremstvu nekaterih častnikov svojega štaba potoval po litri in obiskal mesta Labin, Pazin, Molovun in Buzet. Govori se, da so namorava tudi v imenovana mosta poslati nekaj vojaštva. Srcčkanje deželnih obligacij — pne I. maja t. 1. ob 10. nri predpoldne j<> bilo v deželni hiši ’ osemnajsto sreč* kanje deželnih obligacij izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje : Vrsta A št. 76 za 1000 gl. n n n 35 „ 1000 ,, n n n 36 n 600 „ » n n 6 n 100 „ . B . 77 „ 1000 „ 18 500 „ Deželna blagajna izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne spadejo 1. avgusta t. I. Naznanilo gospodom katehetom 0 molitvenikih za šole. — Čim bolj se katehet zaveda svoje vzvišene pa odgovorne naioge pri vzgoji mladine, tem težje jo pogrešal, da katehetje nismo mogli dati učencem skupnega molitvenika. Po mnogih ovirah in skoro nepremagljivih težavah je zdaj tak molitvenik izšel. Iz raznih vzrokov pa je bilo treba prirediti dva molitvenika: enega za nižje razrede, drugega za najvišje razrede in odrasle sploh. ..Šolski molitvenik11 ima le najpotrebnejšo vsebino, vendar pa tako, da za ljudske šole v resnici zadostuje (tudi za prvo sveto obhajilo). Poleg tega molitvenika je obenem tiskan večji molitvenik „Večno življenje". Ta ima vso vsebino nŠolskega molitvenika11, obenem pa je toliko razširjen, da bo koristen, zanimiv in priljubljen. — Vsa zaloga teh uveh molitvenikov se je izročila „Kato-liški b"kvarni“ in pa „Prodajalnici katoliškega tiskovnega društva" v Ljnbljani v prodajo. Tvrdki sta se zavezali, dajati na 10 naročenih izvodov enega, na 20 pa tri proste iztise kot nameček; nista pa dolžni trpeti poštnih stroškov. Darovani izvodi so namenjeni za revne učence kot darilo; lahko pa katehet ceno darovanih molitvenikov razdeli in tako ceno še bolj zniža. »Šolski molitvenik": v rdeči obrezi stane K —'80, v zlati obrezi K 120; „Večno življenje" v rdeči obrezi K 120, v zlati obrezi K 1 60. Vse te vrste so vezane v pergamoid, ki jo lep in trden skoro kakor chagrin; ostane lep, če se tudi kaj zmoči. Oblika je priročna vkljub bogati vsebini, ker sta tisek in papir jako lična. KoutitUiiIrauje novega občinskega zastopa v Ločniku se je izvršilo šele te dni, čeravno so bile občinske volitve že pred petnajstimi meseci dovršene. Pri volitvah stali sta si nasproti dve stranki, namreč konservativna furlanska stranka, s katero so volili tudi Slovenci, in pa liberalna ali takozvana legina italijanska stranka. Večino je dobila konservativno - furlanska stranka. Proti volitvi so nasprotniki vložili ugovor, katerega je namestništvo šele po sedmih mesecih rešilo Ker sta pa med tem časom umrla dva člana novega starešinstva, so takozvani legaši zahtevali, da pridela namesto umrlih v občinski zastop dva kandidata liberalne stranke, ki sta imela za umrlima dvema novoizvoljenima občinskima zastopnikoma največ glasov, dočim jo zahtevala konservativna stranka, da se pokličeta v občinski zastop dva, ki sta bila izvoljena ■ °t namestnika. Nastali so vsled tega ogovori in protiugovori, in ministerstvo jo konečno razsodilo, da ima konservativna stranka prav in to šele čez osem mesecev. Vsled tega je prišlo šele zdaj do konstituiranja. Izvoljen je bil za žu- pana pristaš konservativne furlanske stranke, g V. Grasseviz Opozarjamo n« občni zbor „Centralne posojilnice11, ki bode prihodnji četrtek dne 11. t. m ob lO^oUri pred-polndne v prostorih „Goriške zvezo". Prvi majtiik. V pond. so torej tudi v Gorici praznovali delavci dan prvega majnika. Predpoludne bi sicer človek o lem prazniku ničesar ne vedel, ako ne bi bilo po mestu napovedanega obhoda, kojega udeložba se pa od leta do lota vedno bolj krči, kajti prodajal-nice bile so s prav redkimi izjemami skoro vse odprte in lodi po ulicah se jo še precej pridno delalo. No, popolmlne so bile zaprte pa vse prodajalnice in delavnice. Po obhodu so se zbrali delavci, katerih je bilo prišlo v mesto še precej z dežele, v dvorani' in na vrtu hotela .Central", kjer sta bila obdržana napovedana shoda v slovenskem in ital. jeziku, in na katerih so govorili kakor po navadi. Popolndne pa so so zbrali na Živinskem trgu, kjer so pili in plesali ob strani kipa voditolja socijalne demokracije Marksa. Mir se ni kalil. Le pijanih ljudij bilo je na Živinskom Irgo in po mestu videti vse polno. Grozen „maček“ in pa prazen žep spominjal bode torej danes marsikoga na dan prvega majnika. S Srpenice nam pišejo: Tukajšnje županstvo je imenovalo v seji 29. aprila okrajnega glavarja gosp. Bog. Prinzig-a za svojega častnega občana, ker se toliko zanima za ponesrečence po požaru in z vso gorečnostjo skuša pridobiti milo-darov. Iz Sv. Tilha pri Komnu nam pišejo, da jo tam umrl v 33. letu svoje dobe posestnik France Jazbec, ud ta-mošnjega gospodarskega sveta. Zapustil je tri udove, namreč svojo soprogo, mater in staro mater, ki ima 92 let. Pokojnik bil je na Velikonoč Se v Komnu pri maši in pri popoldanskem blagoslovu. Bil je spoštovan občinar, kar je najbolj dokazala mnogoštevilna udeležba pri pogrebu, katerega so se udeležili tudi vsi udje gospodarskega sveta. N. p. v m. Lovski pes velike rasti se je našel v Sv. Križn na Vipavskem. Lastnik psa naj se oglasi pri županstvu istotam. Pogreša se 60 let stari Anton Ipavec (Gorjopč) iz Rovinja že kakih 10 dni. Bati se je, da si je storil kaj žalega, posebno, ker je živel v čudnih domačih razmerah Ljudje si marsikaj pripovedujejo. Mož je srednje postave, zabuhel vsled preobilo vžitega žganja; ima osoren nizek glas. Op. ur.: Včeraj našli so ga v Soči mrtvega. Delavsko podporno društvo na Lokvah bo imelo občni zbor na drudtven praznik (Varstvo sv. Jožefa) dne 14. maja dopoludne po slovesni maši v drošlvenem urada (zdaj župnišče). — Udje naj prineso s seboj društ. knjižice, da lahko pregledajo vpis odnine in si zabiležijo .napredek društva". A. Plesničar, tač. predsednik. Delovanje „Loge Nazionale". — Poročilo seje osrednjega vodstva adrijanskega odseka „Legeu ima sledečo vsebino : *Lega Nazionale“ je dobila zemljišče N. T. 382 v Krkavcih; prodala je v tečaja oktober-april 275 in pol zabojev vžigalic, torej 1663 K v korist, Legeu; potem je določila 700 K za zgradbo šole v Novemgradu (Castelnuovo d’ Arsa). Za razna šolska učila je izdala 52 K. — .Lega je sklenila zgraditi šolo blizo Oprtlja v Istri. Dve slovenski dekleti rešeni. — .Gospe za varstvo deklet" v Trstu so že začeie razvijati svoje preimenitno delovanje. Na postaji južn6 železnice se jim je nedavno posrečilo rešiti dve slovenski dekleti, na kateri sta čakala dva malopridneža kot na »naročeno blago s Kranjskega". Tatvina na pošti v Trstu. — V nedeljo zvečer so neznani lopovi prišli v prostore poštnih uradov, ki se nahajajo v borzni palači. V istem uradu se nahajati dve blagajni, in tatovi so prevrtali obe, eno na vrhu, a drugo na vrhu in na strani. A njih trud je bil brezvspešen, kajti obe blagajni sta bili popolnoma prazni. Za tem so tatovi obrnili svojo pozornost neki železni škatlji, ki je bila sicer zaklenjena, ali ključ je bil v ključavnici. V tej škatlji so našli 150 kron denarja, ki so ga, se- veda, vzeli seboj. A niso vzeli le teh 160 kron denarja, marveč iz raznih predalov raznih pisalnih miz so pobrali znamk za nič manje nego 30.700 kron. Ukradene znamke so največ po 30, 35, 40, 50, 60 in 72 stotink. Tatovi bo šli v urad skozi stranišče, ki se nahaja v j veži borzne palače. V tej veži se nahajati dve stranišči : ono imajo na razpolago razne tvrdke v bližini, a drugo, ki meji s prvim, jo za poštni urad. Stranišči deli eno od druzega le lesena stena. Tatovi so prišli najprej v prvo imenovano stranišče, od katerega so imeli ključ, a iz prvega stranišča so proko stene preplezali v drugo. Od tu so prišli potem v urad no posebno lahkim načinom. Od te strani je bil orad zaprt z močnimi vratmi, ki so bila zaprte od notranje strani s ključem in poleg tega še s šestimi zapahi. Tatovi so pa vrata jedno-stavno sneli s tečajev ter jih podrli na tla. Beleženja vredno je dejstvo, da bi se bilo tatove lahko zasačilo, a da se to ni storilo le zbog neskrbnosti dveh poštnih uradnikov. Bedar Kirin je bil namreč v nedeljo zvečer okolu 9. are in pol zapazil, da so luknjice, ki so prirejene v vrata urada v svrho, da redarji lahko po noči pogledajo v urad, da so bile torej te luknjice od znotraj pokrito z neko zeleno cunjo. Kirin je takoj obvestil nadzornika redarstvene stražnice v ulici dei Bettori, a ta je telefoniral na glavno pošto. Vsled tega so z glavne pošte poslali na lice mesta dva poštna oficijala s ključi poštnega urada v borznej palači. Prišedša do borzne palače, kjer sta pred uradom stala dva redarja, sta poštna uradnika skušala odpreti urad, a pri tem sta zapazila, da sta se bila zmotila, ko sta jemala ključe in da nista vzeta pravih. Mesto, da bi se bila vrnila po prave ključe, sta izjavila, da tega ni treba, ker saj je vse popolnoma zaprto. ' Na redarjevo opazko, zakaj da ao pa luknjice v vratih pokrite od znotraj, sta dejala, da najbrž ni dotični poštni uslužbenec, ko je zapiral orad, odmaknil zavese. — V torek popoludne so našli na okradenem poštnem uradu, in sicer v drvarnici, velik sveder, katerega so rabili tatovi pri vrtanju blagajn. Anton Freno pomiloščen. — Antona Freno, ki je lani ubil redarja Jakoba Negode in ki jo bil radi tega o predzadnjem zasedanju porotnega Bodišča obsojen na smrt na vešalib, je deželno sodišče prijavilo v torek v jutro, da je cesar vsprejel njegovo prošnjo za pomi-loščenje ter obsodbo na smrt spremenil r dosmrtno ječo. „Smarnice“. — Marijine pesmi za mešan oz. ženski zbor, zložil Fr. Kimovec, kaplan na Bledu. Izidejo v najkrajšem časa. Naročijo se pri skladatelju in v kat. bukvami. Cena 1 krono. Čisti do- biček za nove orgije v novi bleški cerkvi. — Dvojica Klein obsojena. — Štiridnevna obravnava proti zakonski dvojici Klein, radi umora na hišnem posestnika Sykori, je končala s tem, da je bila Frančiška Klein obsojena v smrt na vešalih, Ivan Klein pa radi oddaljene sokrivde na zavratnem umoru v osemletno težko ječo. „Fremdenblalt“ je zvedel, da je so dišče sklenilo, v smrt obsojeno Frančiško Klein, predložiti cekarju v pomiloščenje. Novo napravo pri telefonu, s katero se vsak telefon kar sam zveže z drugim, ne da bi bilo treba klicati centrale, se napravlja strankam telefonske tovarne na Dunaju. Strijca ubil. — Na zagrebško policijo se je prišel naznanit seljak Josip Babič iz Babičsela, da je 29. pr. m. z motiko nbil svojega strica ko je plel na polju. Babičev stric je po prepira z nožem napadel njega in njegovega očeta; vsled tega je bil prisiljen se braniti. Babiča bo oddali sodišču. DUdama Loubet. — Pred ne katerimi meseci je umrla mati predsednika francoske republike Loabet a. Bila je zelo priprosta, skromna žena; svoje rojstne vasi, svojih vsakdanjih opravil ni hotela nikdar pustiti. Dasiravno se je njen sin vspenjal vedno višje v državnih Blužbah in jo tudi vabil k sebi v Pariz, vendar se nikdar ni mogla odločiti, da bi mu sledila, ostala je rajši priprosta kmetica. — Nekega dne je ravno kruh pekla, ko jo je prišel obiskat njen sin predsednik republike Emil Loabet. .Ravno prav si prišel Emil", mu je zaklicala, „mi boš pomagal kruh mesiti, stara sem, in roke so mi postale okorne". — In predsednik francoske republike si je slekel suknjo, si zavihal rokave in pričel mesiti kruh v potu svojega obraza. — Bila je tudi zelo pobožna žena. Uživala je simpatije cele Francoske, in ko je umrla, so se vsi francoski listi brez ozira na stranke, častno spominjali dvaindevet desetletne starke iz Marsanue. 30.000 ločenih žensk živi po naj-novojšem štetju v Čikagi v Ameriki. Žrtve na železnicah. — Poročilo ameriške meddržavne trgovinske komisije za mesec oktober, november, december, izkazaje, da jo bilo v teb treh mesecih I. 1904 usmrčenih 242 iu ranjenih 3289 oseb. Napad na poštnega slugo. — V Zagrebu je napadel neznan gospod poštnega slugo Totha in mu iztrgal denarna pisma, v katerih jo bilo 2000 K. Za kratek čas. 1. Sodnik proti obtož.encu: Vaš pes je sinoči obklal tu pričujočega Krišpina Vinopivca do krvi. Kako se hočete opravičevali? Obtoženec: Ko je del gosp. Krišpin sinoči mimo moje hiše je bil popolnoma pijan, moj pes pa je strog aniialkoholisl. 2. Na lokalni železnici. A: Zakaj se ne ustavi vlak na tej postaji? B : Veste, stvar je taka, kondakter tega vlaka in vodja te postaje sta se skregala in ne govorita več med seboj, zato se tadi vlak ne nstavi več tuksj. 3. Vprašanje: Zakaj pozdravlja pes svojega gospodarja z repom? Odgovor: Zato, ker nima klobuka. 4. Veš kaj Tone? Tvoja ušesa so vendar predolgo za tako pametnega č l»-veka kot si ti. Tone: Veš kaj France? Tvoja ušesa so pa prekratka za takega osla kot si ti. Loterijske številke. 30. aprila. Trst.............. 69 27 86 28 2 Line.............. 34 60 74 8 37 Hiša na prodaj s n SP ima dve nadstropji s Sti-rimi stanovanji po eno sobo in kuhinjo; vrt, dvorišče, klet, hlev in vodnjak. Oglasiti se je pri MATIJU LEGIŠA, vas Bižolje št. 5, pošta Sesljan (Sistiana) pri Trstu. ulici Miinlcipio It. 1, Gorica. Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojade, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier4' in slamoreani stroji, samokresi in razne pulke. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Wtatfalla“. Kathrmnerjeva Kncippova sladna kava *<• ne iti Hiiiuln potfre&ull KOtipo* dlujdtvM, kai^ar ae pitivlja kavtuifc pljadu /.ai.t « v .ij\■» la Uvlrn* kavvje itn o n um .C ATHRKINER Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, v ulici Morelijevl hiš. štv. 12. Prodaja cerkv. orodja to Izgotovljena v posrebrnjenili in poslače-nih kovinah po zniianlh cenah. Izvršujejo se vsakovrstna dela, bodisi iz dragocenih ili ucdragocenih kovin bodisi v urezanem ali ue-urezanem slogu in to za cerkve kakor za zasebno rabo,Ppopravljajo in prenavljajo se ceikv. orodja, po-zlačujejo in po-srebrujejo se v ognju pod vod- ________________stvoin veščega in izurjenega delovodje. V trgovini se iz-dolbujejo vsakovrstne črke in napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami. Vse po na,julijih reuali. Vse pošiijatUe se pošiljajo Mo. v mestu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na upravništvo »Primorskega Lista« pod šifro ,,Štajerka 20“. ^ Lekarna Cri&tifMli i Girici Prave Id edine žel. kapljice ■ anamko av. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znanilca) popije.— Okrepi &elodec, stor6, da ngine v kratkem času omotica in 6i-votna linost (mrtvoat). Te kapljico l odi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ilnton Krušič krojaški mojster in tryovec v Gorici Corso Gius. Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obtoka zn vsaki stan in za civilne, vojaške in državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo pomladansko sezono. Ima zalogo trotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o C e ii e zmerne o o o. Prosiva lahtevati KMEMMMR listke! m m ilnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu iu ua deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Oljit: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko iu dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8,4’, 5. Več vrat riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/, kila in ob enega rinita. Testenine iz tvornice ŽuiderSiČ & Valenčič vil. Bistrici. Zve-plenke družbe sv. Cirila iu Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju iu z Jochmaun-ovega v Ajdovščini. Vse blago prva vrste. Delavnica cerhOenih posod in GBPhVenega orodja Fr. Leban, Gorico, Magistralna ulica Steff. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. i Največja trgovina z železjem KONJEDIC i ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! KIIO krtMlft nagrade izplačava vsakomu, kilor dokažo h potrdili najino novo amerikanske blagajne, Ja jo kupil pri najn za 100 kron blaga. hj o cm O M V O O P O pl p ►i p a> Prosiva »ahtevati 1 i b t k o! nnra Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v tega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače sa birmance in poroke, itd. Psa naročila iavršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, jina peciva, jina vina iu likerje po am.-rni ceni. Za Veliko noč posebno goril ko pinco in potice itd. ..Centralna posojilnica" registroOana zadruga II Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojajo svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z >/s% upravnega prispevka zh vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. K m r »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" §K— Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin In pridelkov proti požarni skotil; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nlžjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za Bmrt, jednoatavna zavarovanja za slačaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica“ deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovsnju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanjc pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči = popolno varnost. ===== zavarovalcem Svoji k svojim T Zastopnik za pokneženo grofijo gorlfiko-gradlščansko je vodja „Centralue posojilnice44 v Gorici. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! J