GEOLOGIJA 35, 7-63 (1992), Ljubljana UDK 56.02:551Л61(497.12)=863 Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih (tuvalskih) in norijskih apnencih osrednjih Kamniških Alp Holothurian sclerites and conodonts in the Upper Carnian (Tuvalian) and Norian Limestones in the Central Kanmik Alps Alenka Jamnik Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 61000 Ljubljana Anton Ramovš Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana Kratka vsebina V osrednjih Kamniških Alpah so blizu bivaka pod Skuto (lok. 1) dokazani vrhnjekarnijski apnenci v globljemorskem razvoju (podobnost s hallstattsko facijo Severnih apneniških Alp) s konodontom Epigondolella nodosa Hayashi in holotu- rijskima skleritoma Calclamnella consona Mostler in C. regularis Štefanov, z amo- niti in drugimi fosili. V nahajališčih pod Skuto in na Slemenu (lok. 2 in 3) konodonti Epigondolella abneptis (Huckriede) in številni značilni holoturijski skleriti dokazujejo norijsko starost plastnatih apnencev s številnimi velikimi roženčevimi gomolji, ki pred- stavljajo globljemorsko facijo in poseben razvoj nižjega dela norijske stopnje. Abstract Near Bivouac under the Skuta Mountain (locality 1) in the central Kamnik Alps Upper Carnian Limestones were determined with conodont Epigondolella nodosa Hayashi, holothurian sclerites Calclamnella consona Mostler and C. regu- laris Štefanov, ammonites and other fossils similar to deeper marine Hallstatt facies of Northern Limestone Alps. Conodonts Epigondolella abneptis (Huckriede) and very rich holothurian fauna proved the Norian age for bedded limestones with very frequent large chert nodules on the south slope of the Skuta and on Sleme (loc. 2 and 3). They represent deeper marine facies and a distinct development of the Lower Norian. Pregled prejšnjih ugotovitev Teller (1898, 90) je ugotovil, da ustrezajo nivoju paleontološke dokazanega dachsteinskega apnenca v Kamniških Alpah tudi debeloploščasti apnenci, ki jih južno od Skute zaznamujejo.številni sferoidalni roženčevi izločki. Hkrati navaja, da 8 Alenka Jamnik & Anton Ramovš SI. 1. Nahajališča zgomjekarnijskih in norijskih plasti v osred- njih Kamniških Alpah Fig. 1. Localities of the Upper Carnian and Norian beds in the Central Kamnik Alps je že J. Frischauf opozoril na te svojstvene kamnine, ki, kot kaže, predstavljajo za to ozemlje omenjeni facialni razvoj. Tudi Seidl (1907, 133) na kratko omenja na Hlevu pod Skuto v plasteh dachste- inskega apnenca veliko število gomoljev rogoličnika, v katerih je zbrana kremenčeva snov, ki je delala ogrodja nekaterim morskim živalim. Na Osnovni geološki karti SFRJ - list Ravne na Koroškem je za ozemlje Velikih in Malih Podov ter Slemena označena starost z oznako Т2,з in v legendi masivni in debeloskladoviti apnenec (Mioč et al., 1983). V tolmaču k tej geološki karti piše Mioč (1983, 33-34) v poglavju Masivni in debeloskladnat apnenec z lečami dolomita (Т2,з), da fosilni ostanki dokazujejo obstoj ladinjske stopnje kakor tudi celotnega zgornjega triasa. Nikjer niso omenjene zgornjekarnijske in takšne norijske plasti, ki so obravnavane v tem delu, in tudi nobeni holoturijski skleriti in konodonti ne. Biostratigrafski pregled Raziskovano ozemlje leži na Podih južno od Skute (2532 m) v Kamniških Alpah na nadmorski višini okoli 2100 m (si. 1). Dostop na raziskovano območje je možen po markirani planinski poti iz Kamniške Bistrice preko Kokrskega sedla (6 ur). Obsta- jata pa še dve nemarkirani lovski stezi čez Gamsov skret in Žmavčarje (4 ure). Plasti so bile podrobneje raziskane v okviru diplomske naloge (J a m n i k, 1989) na Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 9 SI. 2. Pas rjavkasto sivih tankoploščastih tuvalskih apnencev pri bivaku pod Skuto na Malih Podih (lok. 1). Spodaj in zgoraj so beli debeloskladnati apnenci. Foto: A. Jamnik Fig. 2. Near bivouac under the Skuta Mountain on Mali Podi the belt of thin bedded Tuvalian brownish grey limestones is exposed between white thick bedded limestones (locality 1) naslednjih treh krajih (in tam tudi vzeti vzorci za sedimentološke in paleontološke raziskave): 1 zgornjekarnijski apnenci pri bivaku pod Skuto na Malih Podih (terenska točka 1) 2 norijski apnenci na Slemenu (terenska točka 2) 3 norijski apnenci pod Skuto na Velikih Podih (terenska točka 3). Nahajališče pri bivaku pod Skuto na Malih Podih (1) Skladi na Malih Podih vpadajo proti jugozahodu pod kotom 30 stopinj. Najsta- rejše plasti rjavkasto sivih tankoplastnatih apnencev so ugotovljene okoli 50 m zahodno od bivaka pod Skuto v ozkem, 10 m širokem pasu med belimi debelosklad- natimi apnenci (si. 2). Pas se vleče v smeri plasti proti severovzhodu in je razločno viden tudi na letalskih posnetkih. S travo poraščeni tankoplastnati rjavkasto sivi apnenci se že morfološko ločijo od golih, belih, debeloskladnatih apnencev, ki prevladujejo na Malih Podih. Na tej nadmorski višini je trava izredno pomembna za prehrano nekaterih živali. Apnenci pripadajo rekristaliziranemu biomikritu (packstone), ki vsebuje 60 % biogene kom- ponente ter nekaj pirita in glavkonita, glavkonit kaže na morsko sedimentacijsko okolje, pirit pa na delno redukcijske pogoje v času diageneze. V tem apnencu so bili na terenu v zbruskih in konodontnih vzorcih ugotovljeni redki amoniti, številne lupinice brahiopodov in školjk ter številne hišice foraminifer, nadalje konodonti, 10 Alenka Jamnik & Anton Ramovš SI. 3. Stratigrafska lestvica nahajališča pri bivaku pod Skuto na Malih podih (1) Fig. 3. Stratigraphie column at the locality Bivouac under the Skuta on Mali Podi (1) Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 11 Nahajališče na Slemenu (2) Plasti Slemena se nadaljujejo v Veliki greben, čeprav jih med seboj loči močan prelom Turski žleb-Kokrsko sedlo, ki poteka v smeri severovzhod-jugozahod. Vpad plasti v Velikem grebenu je enak kot na Slemenu. Na prehodu z Velikih na Male Pode se markirana planinska pot strmo vzpne ob jeklenicah za okoli 100 m preko Slemena (2160 m). Strmo nagnjeni skladnati apnenci z roženčevimi gomolji vpadajo proti jugozahodu pod kotom 50 stopinj (220/50). Iz 50 do 80 cm debelih biomikritnih apnenčevih plasti izstopajo odpornejši, 10 do 20 cm debeli roženčevi gomolji rumeno rjave barve. Debelina plasti z roženci je vsaj 20 m. Iz teh plasti je vzetih v približno enakih razmakih od vrha navzdol šest konodont- nih vzorcev. Na si. 4 so vrisana mesta vzorčenja. Vzorec z oznako 2/1 je najvišji, 2/6 pa najnižji. V zelo enotnih, gostih, mikritnih apnencih Slemena niso bili nikjer najdeni makrofosili. Zbrusek je pokazal, da je kamnina biomikrit, wackstone. Prevladuje mikritna osnova z 20% biogene komponente, ki jo sestavljajo posamezni radiolariji, spikule spongij, peleti, ploščice ehinodermov, tankolupinske školjke, posamične foraminifere in izredno redki ostrakodi (si. 5). Radiolarijske skelete nadomešča kalcit, prisoten je piritni pigment, ki je deloma že limonitiziran. Vse kaže na malo globlje in mirno morsko okolje. Nahajališče pod Skuto na Velikih Podih (3) Od Slemena se strmo nagnjeni skladi zvezno nadaljujejo proti zahodu v nekoliko mlajše plasti, ki pridejo v stik z grebenskimi apnenci. Stik je najlepše viden prav v vznožju med Štruco in Skuto (si. 6). V 20-metrski ločeni skalni gmoti, katere plasti se pod meliščem nadaljujejo v sklade ob stiku, je bil vzet vzorec 3. Apnenci vpadajo tu manj strmo, a še vedno proti zahodu 220/30, njihova debelina pa je okoli 80 cm. V vzorcu so najdeni posamični konodonti, holoturijski skleriti so redkejši, zelo pogoste pa so spikule spongij (si. 5). V zbrusku sta se pokazala dva ostro ločena dela, na eni strani intrabiomikrit, wackstone, na drugi pa intrabiosparit, grainstone z energijskim indeksom med 3 in 4; slednji pomeni bolj razgibano nastajanje tega apnenca. Verjetno se je ozemlje poplitvilo, saj se v zgornjem delu Skute in celotnem masivu Štruce nad skladnatimi apnenci začnejo grebenski apnenci, ki so tudi za- hodno od tod na Velikih Podih pod Skuto. holoturijski skleriti, ribji zobci, ostanki iglokožcev in ostrakodi (si. 3). Rjavkasti apnenci navzdol meje konkordantno prek ostre litološke meje z belim, močno razpo- kanim in zakraselim apnencem. V zbrusku sta bili najdeni dve vrsti dazikladacej in solenoporacej ter posamične foraminifere. Kamnina je intrabiosparitni algni apnenec (grainstone) s srednjim energijskim indeksom. Verjetno je nastajal v precej prezrače- nem plitvem razgibanem okolju, delno tudi v litoralnem. Na tem apnencu stoji tudi bivak. Te plasti niso bile podrobneje raziskane. Na Malih podih se nad pasom temnejših apnencev nadaljuje škrapljasti, močno razpokam in zakraseli, zelo kalcitizirani dachsteinski debeloskladnati apnenec s pre- seki megalodontidnih školjk, polžev in ponekod 10-centimetrske plasti z izsušitve- nimi porami. Beli apnenci blago vpadajo proti jugozahodu (230/30). 12 Alenka Jamnik & Anton Ramovš SI. 4. Strmo vpadajoči skladi norijskega apnenca z roženci na Slemenu in mesta, kjer so bili vzeti vzorci 2/1-4 A - apnenci, B - roženci Fig. 4. Steeply dipping Norian limestone with chert on Sleme and sites of samples 2/1-4 A - limestone, B - chert Ekologija holoturijev Holoturiji so zelo razširjeni v vseh morjih in v vseh globinah; žive na različnih podlagah, na skalah, v blatu in med morskimi rastlinami. Mnogi žive sesilno ali skoraj sesilno in se pritrde na skale ali morsko travo. Osebki ene vrste lahko žive v različnih okoljih, osebki druge vrste pa le v nekaterih okoljih. Najbolj pogostni so v toplih plitvih morjih. Večina vrst je v glavnem neaktivna, redki so počasni plavalci, nekaj vrst se je prilagodilo pelagičnemu okolju. Uživajo lahko tri vrste hrane: plankton, detritus in organske sestavine v blatu. Z zelo redkimi izjemami živijo holoturiji v vodah z normalno slanostjo, večina danes živečih ne prenese manjše slanosti (Frizzell et al., 1966), so pa tudi vrste, ki žive v brakični vodi. Našli so jih v vseh globinah in v vseh morjih. Vzdržijo znaten temperaturni razpon. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 13 SI. 5. Stratigrafska lestvica nahajališč pod Skuto (3) in na Slemenu (2/1-6) Fig. 5. Stratigraphie column at the localities under Mt. Skuta (3) and Sleme (2/1-6) Splošno o fosilnih holoturijih Holoturiji so izredno redko ohranjeni kot celi fosili. Do sedaj so odkrili le tri cele primerke na svetu, enega v spodnjedevonijskih plasteh v Nemčiji (Palaeocucumaria hunsrueckiana Lehmann, dva {Protholothuria armata Giebel in Pseudocaudina brachyura Erigili) v jurskem litografskem apnencu Solnhofna (Frizzell et al., 1966). Razširjeni so od ordovicija (Mostier, 1971; citira Schallreuterja) do danes. Spodnjetriasni holoturijski skleriti še niso znani (Kozur & Mostler, 1989, 682). Prvi višek v razvoju so dosegli v aniziju; v ladiniju in karniju so nazadovali, ponoven razcvet pa so doživeli v norijski dobi (Mostler, 1969, 6). Samo v triasni periodi se je 14 Alenka Jamnik & Anton Ramovš SI. 6. Slika Štruce in Skute (pogled od juga proti severu) z grebenskimi (A) in skladnatimi apnenci (B) Tanka črta je meja med grebenskimi in skladnatimi apnenci. Debele črte so prelomi Fig. 6. Mountain Štruca and Skuta with reef (A) and bedded (B) limestones (viwed from south toward north) Thin line is a boundary between reef and bedded limestones. Thick lines are faults razvilo več kot 180 vrst (Mostler, 1972, 731), od tega v zgornjem noriju okoli 150. Na norijsko-retijski meji so holoturiji množično izumirali in le nekaj vrst se je ohranilo še v retiju; štiri od teh so se ohranile še do liasa. Holoturijski skleriti so dosegli v triasu takšno biostratigrafsko vrednost, da so deloma že pomembnejši od triasnih konodontov, predvsem zato, ker se pojavljajo v vseh morskih okoljih. Najdemo jih tudi v grebenski in lagunami faciji, niso pa jih našli le v močno slanem okolju (Mostler, 1969, 5). V fosilnem stanju so se ohranili le apnenčevi skeletni delci-skleriti. To so ploščice, zgrajene iz enega kristala kalcita, ki je različno preluknjan in zelo podoben skleritom današnjih holoturij. Domnevajo, da so bili prvi holoturiji ploščaste oblike, v razvoju so se njihove skeletne ploščice reducirale in le pri redkih rodovih se je ohranilo enotno ogrodje. Sodobne razdelitve holoturijev, živali in njihovih skleritov, se ločijo od razdelitve fosilnih ostankov, ker iz fosilnih skleritov ni mogoče ugotoviti, kateri živali so pripadali. Fosilne holoturijske sklerite so umetno sistemizirali po abecednem redu. Paleontološko se uporablja Frizzell & Exlinova razdelitev, ki jo je dopolnila Deflan- dre-Rigaudova. Pri skleritni sistematiki je težava v tem, da ima lahko en primerek (npr. Holothuria turbulosa) več vrst različnih skleritov (Fischer et al., 1987, 736, si. 4) in da za fosilne osebke ne vemo, kateri vrsti so pripadali. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 15 Ohranile so se samo različne oblike skleritov, ki so le v nekih časovnih obdobjih enake. Lahko pa trdimo, da so nekatere oblike značilne za geološko kratke dobe. Te so stratigrafsko pomembne in samo v zgornjem noriju poznamo že nad 150 vrst. Ne moremo dokazati, da so nekatere različne vrste teh skleritov pripadale isti vrsti osebka. A če izhajamo iz recentnih, je možno, da je bilo pri fosilnih podobno. Pri recentnih holoturijih je Hampton ocenil, da ima lahko en osebek v koži do 20.600.000 skleritov (Frizzell et al., 1966) in je zato povsem jasno, da se lahko v ugodnih razmerah vsaj del teh fosilno ohrani. V preiskanih vzorcih jih je zelo veliko, več kot 100/100 g lahke frakcije, le v vzorcih iz tuvalskih plasti so redkejši, kar je tudi stratigrafsko pogojeno. Opis skeletnih elementov Skeletni delci so večinoma poimenovani po dobro znanih predmetih, na katere spominjajo. Podobni so lahko kolescem, preluknjanim ploščicam, mizam, kavljem, zajemalkam, naočnikom, diskom, palicam, sidrom, rožicam in mrežicam (si. 7). Večina skleritov je velikih od 0,20 do 0,30 mm, nekateri dosežejo tudi do 0,80 mm (Jamnik,1990). SI. 7. Poimenovanje delov sklerita: a) kolesce, b) miza, c) kavelj (Frizzell et al., 1966), d) oblika X (Mostler, 1969, 19, 53) Fig. 7. Names of the parts of sclerite: a) wheel, b) table, c) hook, d) shape X 16 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Poimenovanje skleritov in njihovih delov Slovensko = angleško = francosko = nemško (pri nekaterih ni vseh tujih izrazov) bodica, izrastek = spine = der Stachel C-palička = C-rod = en C = C-formig brv (ozka pregrada v očesu pri kavlju) = bar = der Steg brazda, žleb = furrow = die Furche disk, bazalna plošča, osrednja plošča = disc, sieve plate = die Zentralplatte, der Grundplatte, die Basalplatte drog (prečni) križ = crossbar = das Kreuz glavica, odebelitev = stock, loop = der Kopf, der Knopf, der Knoten greben (glej rebro) kapa (polkrožno središče) = cap = die Kappe kavelj, trnek = hook = der Haken kolo = wheel = en roue = das Rädchen konica (zakrivljena konica pri kavlju) = spear = die Spitze kot = edge = der Winkel krak, veja = stirrup, foot (feet), arm, branch = der Arm miza = table = die Tafel mostiček = bridge = der Balken mreža, omrežje = meshwork mrežica = lattice =^ die Netzchen notranji rob = inner margin = der Feigeninnerrand obroč (zunanji del kolesca) = brim-margin = der Felgenrand obod, okvir, rob = rim = der Rahmen, der Rand, der Saum oko, ušesce, odprtina = eye = das Loch, die Öse, die Öffnung plošča = plate = plaque = die Platte, die Scheibe platišče (zgornja ravnina obroča) = rim = das Felge pora, luknjica, perforacija = pore, perforation = pore, perforation = die Speichenzwi- schenräumen, die Pore prečka = spoke = der Speiche, die Strebe rebro, greben = die Rippe, die Längsrippe, der Grat rob = margin, brim, rim = der Rand ročaj = shank = der Stiel rogelj, rožiček = die Zacke sidro = anchor = en ancre = der Anker sidrna plošča = anchor plate = die Ankerplatte Pri kolescih je potrebno dodatno razložiti elemente. Sestavljajo jih obroč, prečke in središče. Nivo obroča na zgornji strani imenujem platišče. Notranji rob je lahko nazobčan in je viden le, če je sklerit obrnjen na zgornjo stran (si. la). Mize imajo osnovno ploščo ali disk, v sredini izrašča stolpič, ki je lahko podprt s štirimi kraki. V stolpiču lahko navpično poteka kanalček ali brazda (si. 7b). Kavlji imajo glavico z očesom, ročaj in zapognjeno konico (si. 7c). Pri skleritih z obliko X se pojavlja zadrga, to je poglobljen kanalček sredi kraka, v katerem so običajno drobne pore. Krake povezuje osrednji mostiček (si. 7d). Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 17 Priprava vzorca Postopek je enak kot za dobivanje konodontov. Vsaj kilogram apnenčeve kamnine zdrobimo na drobne kose (1 cm^), vzorec speremo in grobo presejemo, da odplaknemo drobir. V plastično vedro nalijemo liter vode in 250 ml 10-odstotne ocetne kisline. Naslednji dan prilijemo enako količino ocetne kisline in pustimo stati še dan ali dva. Vedro je potrebno večkrat pretresti, da se ne začne kristalizacija okoli drobcev. Raztopljeni vzorec nato dobro speremo na dveh sitih. Zgornje sito z večjimi odprti- nami (2-3 mm) zadrži neraztopljene kose kamnine, spodnje sito z 0,1 mm odprtinami pa drobno frakcijo s skleriti. Kamnino, ki je ostala na zgornjem situ, spravimo za morebitno ponovno topljenje. Spiranje drobne frakcije nadaljujemo z močnim cur- kom vode toliko časa, da odstranimo večino glinene frakcije. Sprani vzorec previdno zlijemo v skledico in vodo izparimo. Vzorec za sklerite je tako pripravljen. Če želimo dobiti še konodonte, je potrebno z bromoformom ločiti težko in lahko frakcijo v posebni bučki. Težka frakcija pade na dno bučke, lahka plava pri vrhu. S posebnim steklenim zamaškom ju ločimo v ozkem grlu. Vsako frakcijo posebej iztočimo na za to pripravljen filtrski papir, nato bučko in frakciji speremo še z alkoholom (bromoform se ne meša z vodo, marveč le z alkoholom). Skledice z vzorci posušimo; ko voda izpari, so vzorci pripravljeni. Sklerite najdemo v lahki frakciji, vendar je pri zbiranju potrebna velika potrpežljivost. Poleg skleritov najdemo še foraminifere, spikule spongij, ostanke kačjerepov, drobce krinoidov in ostrakode. Če nismo ločili težke frakcije, najdemo tudi konodonte in ribje zobce. Določanje Osnovni pogoj za določanje skleritov je dobra ohranjenost in prosto ležeče središčno področje, brez sedimenta, ki se drži sklerita, in brez optično orientiranih sekundarnih izrastkov - tujkov na njihovem robu. Prekristalizirani delci holoturijev sitasta plošča, perforirana plošča = sieve plate, perforate plate = plaque perforée = die Siebplatte sklerit = sclerit = spicule, sclerite = die Sklerite spodnja stran = lower side = der Unterseite sponka, zaponka = die Spange središče-pesto = hub = die Nabe stolpič = torret, spire = en tour = der Spitze tram = beam trn = spine = der Dorn, die Sporne venec = der Kranz vrsta = row = die Reihe zadrga (poglobljen del s porami) = zip = der Schlitz zajemalka, žlica = racquet, spoon, ladle = der Löffel zaponka (glej sponka) zgornja stran = upper side = der Oberseite zobčki, zobci = teeth = der Zahn zunanji rob = outer margin = der Aussenrand zvezdica = der Stern, das^Stemchen _ ........v.. -- •v^, - , ........ . - 18 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Sistematski del Vrste so opisane po abecednem redu, po Frizzell & Exlinejevi razdelitvi so uvrščene tudi v družine. Slike holoturijskih skleritov na koncu so sestavljene po podobnostih, zato opisi in slike niso sistematično razvrščeni. Familia Achistridae Frizzell & Exline, 1955 Genus Achistrum Etheridge, 1881 Achistrum longirostrum Mostler, 1971 Tab. 8, sl. 1 1971 Achistrum longirostrum n. sp. - Mostler, 9, Taf. 2, Fig. 7-8. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza : Majhna nesimetrična glavica, ozek in dolg ukrivljen ročaj s konico, zakrivljeno do sredine ročaja (Mostler, 1971, 9). niso uporabni, ker je na eni strani mnogokrat zasenčen ali preraščen središčni del, ki pogosto določa vrsto, na drugi strani pa so prečke v pregibu zaradi prekristalizacije odebeljene pa se zato prehitro oblikujejo nove vodilne vrste. Včasih so številu prečk in nazobčanosti oziroma nenazobčanosti pri kolescih pripisovali prevelik pomen. Osnovni parametri določevanja so: 1. oblika in velikost sklerita, 2. zunanji in notranji rob, širina oboda, zapognjenost, 3. središče ter 4. število in velikost por. 1. Oblike in velikosti so navedene v poglavju o opisu skeletnih elementov. 2. Zunanji rob, značilen predvsem pri kolesih, je lahko gladek, valovit ali obdan z izrastki. Notranji rob je zvečine gladek, drobno nazobčan ali obdan s trni. Obroč pri kolescih je različno močno zapognjen in različno visok. Od zapognjenosti je odvisna tudi širina od zunanjega do notranjega roba. Obod pri različnih skleritih je lahko zelo ozek (tretjina najmanjšega premera por) ali zelo širok (dvakratna širina najmanjšega premera por). 3. Središče je pri različnih oblikah skleritov različno. Pri kolescih je lahko ravno, gladko (anizijske oblike), pri višje razvitih vrstah v noriju pa že diferencirano. Središče je lahko nižje ali višje od nivoja obroča (platišča). Lahko je široko, plosko ali majhno, izbočeno. Prečke se lahko srečajo v eni ali več ravninah. Na spodnji strani se lahko iz prečk vzdignejo ozki grebenčki oziroma rebra, ki v središču sestavljajo žarkovite zvezdice. Nekateri mizasti skleriti imajo v središču stolpič, ki se dviguje pravokotno nad bazalno ploščo. Lahko je zelo dolg (daljši od bazalne plošče) ali kratek (polovica bazalne plošče), zelo pogosto pa je odlomljen. Na vrhu stolpiča je lahko ali odebeljena glavica ali zvezdica ali pa so možni tudi razvejani kraki. Včasih poteka vzdolž stolpiča kanalček ali brazda. Redko se stolpič pritrjuje na osnovno ploščo s štirimi kraki, okoli njega so navadno razporejene primarne pore. 4. Število in velikost por sta odvisna tudi od zunanje oblike sklerita. Ponavadi se štirim primarnim poram pridružujejo še sekundarne. Velikosti por so različne. Štiri križno razporejene pore so običajno največje. Pore so lahko okrogle, ovalne, šestkotne ali poligonalne. Pri kolescih je število por (prečk) različno. Pri razvejanju prečk se pojavljajo nove pore. Holoturijski skleriti in konodonti v zgornjekarnijskih ... 19 Opis: Razmeroma velik kavelj z zelo majhno glavico v primerjavi z velikostjo sklerita. Glavica je nesimetrična in se močno nagiba na notranjo stran. Na zunanji strani je v isti liniji z ročajem. V njej sta veliko asimetrično oko in zelo majhno očesce. Ročaj je dolg in ozek, proti ustju glavice se oži, močno je zapognjen, v smeri konice se zmerno širi. Konica se postopoma oži in je tako dolga, da doseže sredino ročaja. Pripombe: Konica je pred koncem malo odlomljena, zato ne sega čez polovico ročaja. Razširjenost: Doslej najden v norijskih hallstattskih apnencih Severnih apne- niških Alp (Mostler, 1971) in v novem najdišču v Kamniških Alpah. Achistrum sp. 1 Tab. 8, sl. 2 Material: Primerek v vzorcu 2/4. Opis: Zelo majhen kavelj z očesom v obliki solze in malo zakrivljeno ostro konico. Raven ročaj leži v ravnini, pravokotni na ravnino, v kateri leži glavica z očesom. Razširjenost: V norijskih plasteh na Slemenu v Kamniških Alpah. Familia Calcamnidae Frizzell & Exline, 1955 Genus Calclamna Frizzell & Exline, 1956 Calclamna germanica Frizzell & Exline, 1956 Tab. 1, sl. 2 1971 Calclamna germanica Frizzell & Exline - Zawidzka, 432-433, Pl. 2, Fig. 7 (ne 1 kot je v članku). 1972 Calclamna germanica Frizzell & Exline - Mostler, Taf. 2, Fig. 7, 8, 9, 11, Abb. 3. 1972 Calclamna germanica Frizzell & Exline - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 2, 3, 13. 1974 Calclamna germanica Frizzell & Exline - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 3-5. Material: Deset primerkov v vzorcih 2 in 3. Diagnoza: Ploski sklerit s štirimi križnimi porami, ki se jim pridružujejo še manjše sekundarne pore in sestavljajo nepravilen, valovit zunanji obris. Opis: Ploščast, luknjičast sklerit z nepravilnim valovitim zunanjim obrisom, gladkimi robovi in porami, ki so podobne po velikosti, a različnih oblik. Štiri podolgovate osrednje pore sestavljajo križ z neenakimi kraki, ki se jim pridružujejo stranske podolgovate do poligonalne pore. Primerjava: Primerki popolnoma ustrezajo opisu in fotografijam. Razširjenost: Od illira do liasa v Vzhodnih Alpah, na Poljskem, Slovaškem, v Nemčiji, Angliji in y Kamniških Alpah. Calclamna norica Kozur & Mock, 1972 Tab. 1, sl. 4 1972 Calclamna norica n. sp. - Kozur & Mock, 7, Taf. 3, Fig. 6-11. 1974 Calclamna norica Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 6. Material: Trije primerki v vzorcih 2. 20 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Diagnoza: Velika ovalna sitasta plošča z valovitim zunanjim robom, štirimi osrednjimi in številnimi drugimi porami. O p i s : Velika okrogla do ovalna sitasta plošča z valovito obokanim zunanjim robom in štirimi križno razporejenimi velikimi osrednjimi porami. Vse druge okrogle, ovalne ali poligonalne pore po velikosti le malo odstopajo od primarnih. Število por niha med 15 in 38. Razen pri štirih velikih osrednjih porah se tudi pri drugih močno in nepravilno spreminja velikost. Vedno se pojavljajo posamezne pore, ki so celo večje od štirih osrednjih. Preko obrobnih por je rob valovito usločen navzven (Kozur & Mock, 1972, 7). Primerjava: Nekateri primerki iz Kamniških Alp imajo manjše število por. Razširjenost: Zelo redka na karnijsko-norijski meji, razširjena od spodnjega do zgornjega norija, pogosta v lacu in alaunu na Slovaškem (Kozur & Mock, 1972). Najdena je tudi na novem nahajališču v Kamniških Alpah. Calclamna nuda (Mostler), 1971 Tab. 1, sl. 1 1971 Calclamnella nuda n. sp. - Mostler, 6, Taf. 1, Fig. 9, 10. 1972 Calclamna nuda (Mostler) - Kozur & Mock,Taf. 3, Fig. 4, 5. 1974 Calclamna nuda (Mostler) - Kozur & Mock,Taf. 2, Fig. 24-25. Material: Petnajst primerkov v vzorcih 2 in 3. Diagnoza: Raven, deloma rahlo izbočen sklerit s štirimi porami. Nasproti ležeče pore si po velikosti in obliki ustrezajo (Mostler, 1971, 6). Opis : Raven, deloma rahlo izbočen sklerit s štirimi porami, ki se prilegajo obliki križa. Nasproti ležeči pori si po velikosti in obliki ustrezata, lahko sta podolgovate do trikotne oblike. Zunanji rob je nad porami valovito usločen. Primerjava: Primerki se popolnoma ujemajo z Mostler j evim opisom in slikami. Razširjenost: Od illira do liasa v Severnih apneniških Alpah in na Slovaškem in v noriju Kamniških Alp. Od anizija do karnija je vrsta zelo redka, v noriju pa zelo pogostna. Calclamna sp. 1 Tab. 1, sl. 5 Material: Primerek v vzorcu 2/2. Opis: Štiri šestkotno okrogle primarne pore so križno razporejene. Ob robu se jim pridružujejo mnogo manjše pore. Zunanji rob je močno valovit in obris spominja na romboeder. Razširjenost: Norij, Kamniške Alpe. Calclamna sp. 2 Tab. 1, sl. 3 Material: Dva primerka v vzorcu 2/2. Opis : Raven, podolgovat sklerit s štirimi porami. Osrednji mostiček ima obliko črke H, tako da so nasproti ležeče pore simetrične. Krajni dve pori sta največji in skoraj okrogli. Med njima sta dve manjši podolgovati pori, vzporedni najdaljši stranici sklerita. V obrisu ti pori ne izstopata. Obod je rahlo valovit. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 21 Primerjava: Calclamna nuda (Mostler) ima štiri križno razporejene pore, ki jih ta primerek nima. Razširjenost: Norij, Kamniške Alpe. Genus Calclamnella Frizzell & Exline, 1955 Calclamnella consona Mostler & Parv^^in, 1973 1973 Calclamnella consona n.sp. - Mostler & Parvi^in, 38, Taf. 1, Fig. 9-10, 13, 14-16. Material: Trije primerki v vzorcu 1. Diagnoza : Podolgovat, valovito omejen sklerit, z večinoma osmimi porami, ki si paroma popolnoma ustrezajo po obliki in usmeritvi (Mostler & Parv^in, 1973, 38). O p i s : Sklerit ima največkrat osem por, od katerih jih je šest v parih (v dveh vrstah). Pari por so vzporedni, v sredini večinoma čokati, vendar kažejo ozke pregrade, navpične na zunanjo mejo sklerita. Prvi par por ima podolgovato obliko, ki je usmerjena poševno na zunanjo mejo sklerita; obe nasproti ležeči pori divergirata. Obe skrajni pori sta tudi ovalni, pri čemer poteka najdaljši premer vzporedno z dolžino sklerita. Zunanji rob je lahno valovito navzven izbočen nad vsako poro. Primerjava: Primerki v celoti ustrezajo diagnozi in izvirnemu opisu. Razširjenost: Vrsta je bila doslej najdena v julu in tuvalu v Avstriji (Mostler & P ar win, 1973) in v tuvalskem apnencu Kamniških Alp. Calclamnella regularis Štefanov, 1970 Tab. 1, sl. 8 1970 Calclamnella regularis n.sp. - Štefanov, 42, Taf. 1, Fig. 2, 3. 1971 Calclamnella anisica n.sp. - Mostler, 345, Taf. 2, Fig. 1, 2. 1974 Calclamnella regularis Štefanov - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 7-8. 1991 Calclamnella regularis Štefanov - Kolar-Jurkovšek, 87, tab. 15, sl. 4, 5, 6. Material : Petnajst primerkov v vzorcu 1, kjer je sicer izredno malo skleritov. Diagnoza: Sklerit z dvema vrstama pravilno razširjajočih se simetričnih, na- sproti ležečih por (Štefanov, 1970, 42). O p i s : Sklerit ima obliko podolgovate ovalne plošče z dvema vrstama por. Daljši stranici sta skoraj vzporedni. Dolžino sklerita zavzemata dve vrsti simetričnih por, okroglih do ovalnih, od pet do šest v eni vrsti. Ena konica sklerita je nekoliko razširjena, ena pa je zaobljena in ima v sredini majhno poro. Primerjava: Nekateri primerki iz Kamniških Alp popolnoma ustrezajo izvir- nemu opisu. Zraven njih se pojavljajo redki skleriti, ki se jim prečke ob zunanjem robu razdelijo in mednje se vrinejo majhne, okrogle, sekundarne pore. Razširjenost: Prvič je opisana v zgornjeanizijskem apnencu v Bolgariji, kas- neje pa so jo našli še v tuvalu na Slovaškem (Kozur & Mock, 1974). V Sloveniji se nahaja v srednjetriasnih plasteh Železnice (Kolar-Jurkovšek, 1991, 87). V Kam- niških in Julijskih Alpah so jo našli v karnijskih conah. Calclamnella sp. Tab. 1, sl. 7 Material: Primerek v vzorcu 2/4. 22 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Opis : Raven sklerit s šestimi porami (po tri v eni vrsti). Nasproti ležeči pori sta simetrični, od skoraj okrogle do poligonalne oblike. Zunanji rob je rahlo valovit. Razširjenost: Norij, Kamniške Alpe. Genus Eocaudina Martin, 1952 emend. Frizzell & Exline, 1955, emend. Gutschick & Canis, 1971 Eocaudina acanthica Mostler, 1972 Tab. 3, sl. 5 1972 Eocaudina acanthica n. sp. - Mostler, 18, Taf. 1, Fig. 12. 1972 Eocaudina mostleri n.sp. - Kozur & Mock, 8, Taf. 4, Fig. 5. 1974 Eocaudina acanthica Mostler - Kozur & Mock, 116, Taf. 2, Fig. 6. Material : Enajst primerkov v vzorcih 2/2, 5, 6. Diagnoza: Podolgovat, bodičast, ploski sklerit z dvema velikima, podolgova- tima, nasproti ležečima porama; vse druge pore so znatno manjše (Mostler, 1972, 18). O p i s : Ovalen, na videz pravokoten sklerit, ki kaže v sredini dve zelo veliki podolgovati pori. Ob strani le-teh ležita še dve za polovico ožji pori. Vse druge pore so znatno manjše in okrogle. Rob sklerita je trnast, pri čemer izrašča nad vsako poro po en trn. Primerjava: Primerki so podobni holotipu, le da so nekoliko manjši. Nekateri bolj prekristaljeni primerki ob robu nimajo več tako očitnih trnov. Razširjenost: Doslej je ta vrsta znana samo v spodnjem noriju v hallstattskih apnencih Severnih apneniških Alp (Mostler, 1972, 18), na Slovaškem (Kozur &i Mock, 1974) in v noriju Kamniških Alp. Eocaudina acanthocaudinoides Mostler, 1971 Tab. 3, sl. 3 1971 Eocaudina acanthocaudinoides n. sp. - Mostler, 345-346, Taf. 2, Fig. 3, 4. 1972 Eocaudina acanthocaudinoides Mostler - Mostler, 7-8, Abb. 5, 6, Taf. 1, Fig. 13. Material: Šest primerkov v vzorcih 2. Diagnoza: Ploski sklerit z različno velikimi izrastki na zunanjem robu; proti notranjosti sledi ozka cona z majhnimi porami, v sredini pa so razporejene številne okrogle, enako velike pore (Mostler, 1970, 346). O p i s : Po celem skleritu so enakomerno razporejene številne okrogle pore, le čisto ob robu so še majhne okrogle pore. Na zunanjem robu nad porami izraščajo dolgi in topi trni. Običajno je nad vsako poro po en trn, včasih sta tudi dva. Primerjava : Primerki se ujemajo po obliki, velikosti in drugih značilnostih. Razširjenost: Razširjen je od laca do sevata v Avstriji (Mostler, 1972) in v norijskih apnencih Kamniških Alp. Eocaudina crassa Mostler, 1972 Tab. 3, sl. 4 1972 Eocaudina crassa n.sp. - Mostler, 19, Taf. 1, Fig. 16. 1974 Eocaudina crassa Mostler - Kozur & Mock, Taf. 2, Fig. 4, 7. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 23 Material: Precej primerkov v vzorcu 2/5. Diagnoza: Zelo velik podolgovat sklerit s trni na zunanjem robu in s številnimi različno velikimi porami (Mostler, 1972, 19). O p i s : Zelo velika sitasta plošča je ravna in luknjičasta. Dvajset do trideset por je neenako velikih. V sredini ležeča podolgovata pora je največja, druge so vse manjše in neenako velike. Prevladuje okrogla oblika sklerita. Na zunanjem robu so različno veliki trni. Primerjava: Primerki se v velikosti ujemajo, vendar imajo precej več por. Razširjenost: Na Slovaškem so jo dobili v coni spatulatus (lac-alaun) in zelo redke v bazalnem delu sevata (Kozur & Mock, 1974), v hallstattskih apnencih Severnih apneniških Alp pa se pojavlja v srednjem noriju (Mostler, 1972). V Kam- niških Alpah so jo prav tako našli v norijskih plasteh. Eocaudina longa Kozur & Mock, 1972 Tab. 3, sl. 6 1972 Eocaudina longa n. sp. - Kozur & Mock, 8, Taf. 4, Fig. 6, 7. 1974 Eocaudina longa Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 2, Fig. 2. Material: Primerek v vzorcu 3. Diagnoza: Razpotegnjena sitasta plošča z valovitim ali rahlo zobastim zuna- njim robom, pri katerem se rob nad vsako poro izboči navzven. Petindvajset do štirideset por je okrogle ali eliptične oblike, deloma celo poligonalne (Kozur & Mock, 1972, 8). Primerjava: Zunanji rob je zelo nacefran ali gladek, glede števila por in velikosti pa se ujema z izvirnim opisom. Celoten sklerit je rahlo ukrivljen. Razširjenost: Redka vrsta, ki se pojavlja od spodnjega norija do bazalnega dela sevata na Slovaškem (Kozur & Mock, 1972). Našli so jo tudi v norijskih apnencih v Kamniških Alpah. Genus Mortensenites Deflandre-Rigaud, 1952 Mortensenites sp. Tab. 8, sl. 5 Material: Primerek v vzorcu 3. O p i s : Velika sitasta plošča je zgrajena iz dveh plasti. Približno na sredini je okoli osrednje pore simetrično razporejenih še šest por, ki so okrogle in enako velike. Proti robu se pore počasi manjšajo in postajajo vedno bolj nepravilnih oblik. Vmes se lahko pojavi tudi posamična večja pora. Ob robu se dve plasti zlijeta v eno. Zunanji rob je nepravilen, krpast ali pa ga obdajajo trni, ki izraščajo nad porami. Razširjenost: V norijskih apnencih v Kamniških Alpah. Familia C ani si ida e Mostler, 1965 emend, nomen novum Mostler, 1972 Genus Canisia Mostler, 1972 Canisia symmetrica (Mostler), 1969 Tab. 2, sl. 2 1969 Ludwigia symmetrica n. gen. n. sp. - M o s 11 e r, 26, Taf. 3, Fig. 11-13, Textabb. 5, Fig. 1-3. 24 Alenka Jamnik &г Anton Ramovš Familia Kuehnitidae (Mostler), 1968 Genus Kuehnites (Mostler), 1968 Kuehnites aequiperforatus Mostler, 1972 Tab. 3, sl. 1 1972 Kuehnites aequiperforatus n. sp. - Mostler, 22, Taf. 1, Fig. 22. Material: Primerek v vzorcu 2/3. Diagnoza: Ovalni sklerit z bolj ali manj enako velikimi okroglimi porami; bodičast zunanji in nazobčan notranji rob (Mostler, 1972, 22). O p i s : Ovalni sklerit kaže okrogle, približno enako velike pore, ki so le na zavihku ob robu nekoliko manjše. Manjše pa so le na videz, ker jih zavihani rob nekoliko prekriva. Zunanji rob je obdan z trnastimi izrastki. Notranji rob je nazob- čan in poteka približno vzporedno z zunanjim robom. 1972 Canisia nomen novum (Mostler) - emend. Mostler, 16. 1972 Canisia symmetrica (Mostler) - Kozur & Mock, Taf. 6, Fig. 8. 1974 Canisia symmetrica (Mostler) - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 9-11. Material : Deset v vzorcih 2/1, 2, 3 in 3. Diagnoza: Gladek, okrogel do ovalen sklerit s štirimi porami, ki so ločene z mostičkom v obliki črke X in obdane z obodom (Mostler, 1969, 26). O p i s : Okrogel do ovalen sklerit, ki spominja na zaponko. V sredini ima mostiček v obliki črke X, ki se boči nad obodno ravnino. Srednji ravni del mostička je spremenljive dolžine, ob robu se razveja v dva stranska kraka. Oblika por je odvisna od dolžine srednjega dela mostička. Nasproti ležeči pori sta si simetrični. Primerjava: Primerki ustrezajo izvirnemu opisu in fotografijam. Razširjenost: Vodilna vrsta cone spatulatus oz. lac-alaun Slovaške (Kozur & Mock, 1974), v Severnih apneniških Alpah se pojavlja v alaunu in sevatu (Mostler, 1972, 28), pogostna pa je tudi v norijskih apnencih v Kamniških Alpah. Canisia c£. quadrispinosa (Mostler), 1969 Tab. 2, sl. 3 cf. 1969 Ludwigia quadrispinosa n. gen. n. sp. - Mostler, 24, Taf. 3, Fig. 7, Textabb. 5, Fig. 12. 1972 Canisia quadrispinosa (Mostler) - emend. Mostler, 28. cf. 1974 Canisia quadrispinosa (Mostler) - Kozur & Mock, Taf. 3, Fig. 12. Material: Primerek v vzorcu 2/2. Diagnoza: Ovalen sklerit s štirimi porami in štirimi trni v podaljšku osrednjega mostička. O p i s : Zelo masiven obod s štirimi križno razporejenimi in enako velikimi porami okrogle do ovalne oblike. Usločeni osrednji mostiček povezuje krake v obliki črke X. V njihovem nadaljevanju na zunanjem obodu izraščajo kratki in topi trni. Primerjava: Naš primerek ima razen primarnih por še (pod masivnim obodom zakrite) sekundarne pore, na mestu, kjer se kraki osrednjega mostička tik pred iztekom razvejajo. Primerek morda predstavlja prehodno obliko med omenjeno vrsto in vrsto Kuehnites turgidus Mostler. Razširjenost: Norij, Kamniške Alpe. Holoturijski skleriti in konodonti v zgornjekarnijskih ... 25 Primerjava: Fotografirani primerek je rahlo trikotne oblike, nekoliko manjši od holotipa, rob ima zavihan navzgor in navznoter, kar je na fotografiji manj vidno. Razširjenost: Doslej omejen na zgornji norij v hallstattskih apnencih Sever- nih apneniških Alp (Mostler, 1972), najden pa je tudi v norijskih plasteh v Kamni- ških Alpah. Kuehnites inaequalis Mostler, 1969 Tab. 2, sl. 6 1969 Kuehnites inaequalis n. sp. - Mostler, 34, Taf. 3, Fig. 1-2, Textabb. 5, Fig. 13-17. 1972 Kuehnites inaequalis Mostler - Kozur & Mock emend. 9, Taf. 1, Fig. 23-25, Taf. 2, Fig. 1. 1974 Kuehnites inaequalis Mostler - Kozur & Mock, Taf. 1, Fig. 10. Material: Devet primerkov v vzorcih 3 in 2/3, 4, 5, 6. Diagnoza: Prevladuje okroglo-ovalna do okrogla oblika sklerita, ki kaže de- loma pravilne prečke. Te nastanejo pri razvejanju osrednjega mostička v obliki črke X. Nastane pet do enajst neenako velikih por. Na zunanjem robu se nad poro razvije izrastek. Pogosto je razvitih več bodic kot por (Mostler, 1969, 34, emend. Kozur & Mock, 1972, 9). Primerjava: Sklerit ima šest primarnih simetrično razporejenih por podolgo- vate oblike. Po dve nasproti ležeči pori sta paroma enaki. Dve sta malo večji od preostalih štirih. Prečke se pred robom še razvejajo in vmes se pojavijo še majhne, okrogle, sekundarne pore. Bodic je manj kot por. Osrednji mostiček je precej izbočen. Razširjenost: Posamični primerki se pojavljajo že celo v langobardu (Bech- stedt & Mostler, 1974, 44), v coni spatulatus v lac-alaunu Slovaške (Kozur & Mock, 1974), v hallstattskih apnencih Severnih apneniških Alp pa v srednjem in zgornjem noriju (Mostler, 1972, 29). V Kamniških Alpah so pogostni primerki v norijskih plasteh. Kuehnites turgidus Mostler, 1972 Tab. 2, sl. 5 a-b, 7 1972 Kuehnites turgidus n. sp. - Mostler, 23, Taf. 1, Fig. 26. Material: Petnajst primerkov v vzorcih 2/2, 5, 6. Diagnoza: Skoraj okrogel do okroglo-ovalen sklerit z zelo masivnim, močno napihnjenim obodom z izrastki, štirimi podolgovatimi porami, med katere se vrivajo manjše sekundarne pore (Mostler, 1972, 23). Opis : Sklerit vzbuja posebno pozornost z masivnim okvirjem. Okvir je najmanj dva- do trikrat tako visok kot plato s porami. Debel, v prerezu okrogel obod na zunanji strani obrobljajo razmeroma dolgi in močni izrastki, pri čemer je večinoma nad vsako večjo poro razvit po en trn. Notranji rob je okrogel do ovalen in gladek. Razmeroma tanek plato s štirimi podolgovatimi porami, med katere se vključujejo manjše sekundarne pore, nastale pri razvejanju prečkam podobne zgradbe. Primerjava: Pri nekaterih primerkih j e opazno razvej anj e prečk in poj av por 3. reda, sicer pa ustrezajo opisu. Včasih je primerke težko ločiti od Kuehnites inaequ- alis. Razširjenost: Doslej omejen na srednji norij v hallstattskih apnencih Sever- nih apneniških Alp (Mostler., 1972) in v norijskih apnencih Kamniških Alp. 26 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Familia Kozurellidae Mostler, 1972 Genus Kozurella Mostler, 1972 Kozurella formosa Mostler, 1972 Tab. 3, sl. 7 a-b 1972 Kozurella formosa n. gen. n. sp. - Mostler, 24, Taf. 1, Fig. 30. 1974 Kozurella formosa Mostler - Kozur & Mock, Taf. 2, Fig. 1. Material: Dva primerka v vzorcu 2/6. Diagnoza: Sklerit trikotne oblike z navzgor zavitimi vogali, središčno polje ima šest prečk (Mostler, 1972,24). O p i s : Sklerit ima obliko enakostraničnega trikotnika, pri katerem so vogali zapognjeni navzgor in navznoter. V sredini sklerita je ravno središče, ki ga obdaja šest prečk. Prečke se pred središčem zožijo. V smeri vogalov so tri večje pore deltoidne oblike, proti stranicam so pore trikotno oblikovane. Primerjava: Primerka popolnoma ustrezata izvirnemu opisu in fotografijam. Razširjenost: Na Slovaškem se pojavlja v coni spatulatus v lac-alaunu (Ko- zur & Mock, 1974), v Severnih apneniških Alpah pa je bil prvič opisan v hallstatt- skem apnencu v sevatu. V Kamniških Alpah je bil najden v norijskih apnencih. Familia Palelpidiidae Mostler, 1968 Genus Palelpidia Mostler, 1968 Palelpidia cf. norica Mostler, 1968 Tab. 8, sl. 4 cf. 1968 Palelpidia norica n. sp. - Mostler, 438-439, Taf. 3, Fig. 1-3. cf. 1969 Palelpidia norica Mostler - Mostler, Textabb. 6, Fig. 6-7. Genus Triradites Mostler, 1969 Triradites communis Mostler, 1969 Tab. 2, sl. 1 1969 Triradites communis n. gen. n. sp. - Mostler, 28, 30, Taf. 3, Fig. 6, Textabb. 5, Fig. 4-6. Material: Primerek v 2/2. Diagnoza : Ovalen, zunanji rob je gladek ali rahlo valovit, tri pore so v sredini ločene z mostičkom s tremi kraki (Mostler, 1969, 30). O p i s : Ovalen do okroglo ovalen sklerit ima ali popolnoma gladek zunanji rob ali nekoliko vbočen rob pri ustju mostička, kjer so pore s kraki ločene druga od druge. Tako nastane valovit zunanji rob. Oblika por je precej odvisna od poteka zunanjega roba in osrednjega mostička. Večinoma so pore trikotno omejene, pri tem sta dva kota nekoliko neizrazita (Mostler, 1969, 30). Primerjava: Primerek je manjši od holotipa, sicer pa povsem ustreza izvir- nemu opisu in fotografijam. Razširjenost: Razširjen je v srednjem noriju v hallstattskem apnencu Sever- nih apneniških Alp (Mostler, 1972) in v noriju v Kamniških Alpah. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 27 Familia Priscopedatidae Frizzell & Exline, 1955 Genus Priscopedatus Schlumberger, 1890 emend. Frizzell & Exline, 1955 Priscopedatus bartensteini (Deflandre-Rigaud), 1952 Tab. 10, sl. 7 1969 Staurocumites bartensteini Deflandre-Rigaud - Mostler, Textabb, 2, Fig. 1. 1972 Priscopedatus bartensteini (Deflandre-Rigaud) - Kozur & Mock, 13-14, Taf. 6, Fig. 12-14. 1974 Priscopedatus bartensteini (Deflandre-Rigaud) - Kozur & Mock, Taf. 5, Fig. 12, 13. Material: Primerek v vzorcu 2. O p i s : Sklerit s štirimi križno razporejenimi porami in stolpičem na sredini. Nasproti ležeče pore so simetrične, stolpič je polomljen. Primerjava: Primerek ustreza opisu in fotografiji. Razširjenost: Od pelsona do liasa v Avstriji in v Kamniških Alpah. Priscopedatus cf. multiperforata Mostler, 1968 Tab. 4, sl. 1 cf. 1968 Priscopedatus multiperforata n. sp. - Mostler, 16, Taf. 16, Fig. 8. cf. 1970 Priscopedatus multiperforata Mostler - Štefanov, 44, Taf. 1, Fig. 9. Material: Primerek v vzorcu 3. Diagnoza: Bazalna plošča je rahlo ukrivljena in se navzven konča s širokim, ostrim robom, znotraj katerega je množica (prek sto) enako velikih por. V sredini izrašča ozek stolpič, ki je v spodnji tretjini stisnjen (Mostler, 1968b, 16). O p i s : Ploski, okrogli sklerit s številnimi okroglimi, majhnimi porami. V sredini izrašča ozek in visok stolpič. Primerjava: Okoli središča so pore precej poškodovane. Razširjenost: Zgornji anizij v Avstriji in Bolgariji in primerek iz Kamniških Alp. Material: Dobro ohranjeni primerek v vzorcu 2/6. O p i s : Zelo velik sklerit ima štiri tanke, v preseku okrogle krake, ki so na koncu odebeljeni v glavico, med seboj pa povezani z osrednjim mostičkom. Paroma so kraki enako dolgi, sprednji so krajši od zadnjih. Pri stičišču sprednjih krakov štrli iz mostička (pravokotno glede na krake) zašiljena bodica. Med sprednjimi in zadnjimi kraki izraščata iz mostička na vsaki strani še stranska izrastka, ki se na koncu razvejata. Velik, odebeljeni izrastek raste navpično v sredini mostička. Primerjava: Naš primerek je podoben vrsti Palelpidia norica, vendar so pri njej izrastki iz osrednjega mostička simetrično razporejeni in navpični. Pri opisanem primerku je le središčni izrastek navpičen, vsi drugi so vodoravni, če si zamislimo, da sklerit stoji na štirih krakih. Razširjenost: Razširjen je v srednjem in zgornjem noriju v hallstattskih apnencih v Avstriji (Mostler, 1972b, 1973) ter v lac-alaunu in sevatu Slovaške (Kozur & Mock, 1974). V Kamniških Alpah je najden v norijskih apnencih. 28 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Priscopedatus ploechingeri Mostler, 1969 Tab. 4, sl. 4 1969 Priscopedatus ploechingeri n.sp. - Mostler, 30, Taf. 5, Fig. 3. Textabb. 10, Fig. 5-6. 1972 Priscopedatus ploechingeri Mostler - Kozur & Mock emend., 12, Taf. 6, Fig. 9. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza: Sklerit s štirimi centralnimi porami in skulpturiranim stolpičem v sredini. Obdajajo ga majhne pore, ki grade nepravilen zunanji rob (Mostler, 1969, 31). Opis : Sklerit označuje osrednje polje s štirimi porami, v središču izrašča skulp- turirani stolpič. Primarne štiri pore so največje, a le paroma enako velike. Na robu se vključujejo zelo majhne, raznovrstno zgrajene pore; stopnjevanje velikosti por od notranjosti proti zunanjosti ni opazno. Zunanji rob je zelo nepravilno zgrajen. Pogosto se tik ob zunanjem robu razprostirata do dve veliki pori. Stolpič je v preseku okrogel in v prvi tretjini neskulpturiran, proti vrhu je skulpturiran in se konča s krono, iz katere izrašča mnogo majhnih rogljev (Mostler, 1969). Primerjava: V sredini med štirimi osrednjimi porami se dviguje stolpič, ki ima na vrhu peterokrako zvezdico. Proti robu se pore hitro manjšajo in so precej različnih oblik. Razširjenost: Vrsta se pojavlja v spodnjesevatskih hallstattskih apnencih Severnih apneniških Alp (Mostler, 1969), pri nas pa v norijskih plasteh Kamniških Alp. Priscopedatus cf. sandlingi Mostler, 1969 Tab. 4, sl. 5 a-b cf. 1969 Priscopedatus sandlingi n.sp. - Mostler, 31, Taf. 5, Fig. 8, Textabb. 9, Fig. 9. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza: Štiri osrednje pore, v središču izrašča stransko stisnjeni stolpič. Proti zunanjosti se vključujejo hitro manjšajoče se pore, ki sestavljajo bolj ali manj enakomerno omejen zunanji rob (Mostler, 1969, 31). Primerjava: Velik sklerit s štiri osrednjimi porami, ki so le paroma enake. Druge pore so manjše in različnih oblik. Ob robu je sklerit delno polomljen, prav tako je odlomljen stolpič. Razširjenost: Razširjenost je enaka kot pri prejšnji vrsti. Priscopedatus staurocumitoides Mostler, 1968 Tab. 4, sl. 6 a-b 1968 Priscopedatus staurocumitoides n. sp. - Mostler, 17, Taf. 3, Fig. 2-5. 1974 Priscopedatus staurocumitoides Mostler - Kozur & Mock, Taf. 6, Fig. 1-2. 1978 Priscopedatus staurocumitoides Mostler - Mirauta & Gheorghian, Pl. 14, Fig. 1, 2, ? (4, 9). Material: Nepopolni primerek v vzorcu 2/2. Diagnoza: Ravna bazalna plošča s štirimi križno razporejenimi primarnimi porami in več kot dvema sekundarnima porama (večinoma od tri do šest) ob robu. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 29 Familia Protocaudinidae Deflandre-Rigaud, 1961 Genus Praecaudina Mostler, 1971 Praecaudina hexagona Mostler, 1971 Tab. 2, sl. 4 1971 Praecaudina hexagona n. sp. - Mostler, 354-355, Taf. 3, Fig. 10. 1972 Praecaudina hexagona Mostler - Kozur & Mock, 10, Taf. 4, Fig. 13. 1974 Praecaudina hexagona Mostler - Kozur & Mock, Taf. 2, Fig. 20, 21. V sredini je dolg in ozek stolpič. Obris je odvisen od udeleženih sekundarnih por, lahko je skoraj pravokoten ah popolnoma nepravilen (Mostler, 1968, 17). Primerjava: Ker se je zunanji obod sekundarnih por polomil, je primerek zelo podoben vrsti Priscopedatus bartensteini (Deflandre-Rigaud). Razširjenost: Od pelsona do liasa. Priscopedatus sp. 1 Tab. 5, sl. 1 Material : Primerek v vzorcu 2/1, dva primerka v vzorcu 2/2. O p i s : Iz neperf orirane ploske bazalne plošče se dviga visok stolpič z okroglim presekom. Vanj se po celotni dolžini (v preseku do sredine) zajeda brazda. Pred brazdo iz bazalne plošče izraščata dva rožička v obliki črke U. Na eni strani rožička je bazalna plošča precej ploska in zaokrožena, na drugi strani pa ima več izrastkov in je rahlo upognjena navzgor. Razširjenost: Najden v norijskih plasteh Kamniških Alp. Priscopedatus sp. 2 Tab. 4, sl. 2 Material: Primerek v vzorcu 3. Opis: Velik sklerit z ukrivljeno bazalno ploščo, iz katere na sredini izrašča stolpič z odlomljenim vrhom. Okoli stolpiča so razporejene velike pore različnih oblik (večinoma podolgovate). Proti robu sklerita se pore postopoma manjšajo v nepravilen rob. Sklerit ni ohranjen v celoti. Razširjenost: Najden v norijskih plasteh Kamniških Alp. Priscopedatus sp. 3 Tab. 4, sl. 3 ? 1966 Priscopedatus n. sp. - Zanki, 77, Taf. 5, Fig. 6. Material: Trije primerki v vzorcu 1. O p i s : Velik, ploski sklerit bolj ali manj okrogle oblike s štirimi okroglimi porami, ki obdajajo odlomljen stolpič. Okoli osrednjih por se pojavlja proti nepravil- nemu robu še precej približno enakih ali nekoliko manjših por. Primerjava: Primerek, ki ga je opisal Zanki leta 1966, ima osrednje štiri pore manjše od preostalih obdajajočih in stolpič, ki se v obhki dvignjenega križa izteče v bazalno ploščo. Razširjenost: Našli so ga v tuvalskih plasteh Kamniških Alp. 30 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Genus Protocaudina Croneis, 1932 Protocaudina cf. rigaudae Mostler, 1971 Tab. 3, sl. 2 cf. 1971 Protocaudina rigaudae n. sp. - Mostler, 352, Taf. 3, Fig. 5, 6. cf. 1972 Protocaudina rigaudae Mostler - Kozur & Mock, Taf. 4, Fig. 8. cf. 1974 Protocaudina rigaudae Mostler - Kozur & Mock, Taf. 2, Fig. 23. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza: V središču so štiri enako velike nazobčane pore, ki jih povezujejo ozke središčne prečke. Iz širokega središčnega platoja je navzgor upognjenih 10-12 kratkih, v prerezu okroglih prečk (Mostler, 1970, 352). Op is : Okrogel sklerit s štirimi centralnimi porami, ki jih obdajajo še sekundarne pore. Primerjava: Polomljen primerek ima manj prečk kot holotip in štiri centralne pore, ki se ožijo proti zunanjemu robu in ne proti sredini. Razširjenost: Pogostna vrsta v tuvalu, zelo redka v lac-alaunu in spodnjem sevatu na Slovaškem (Kozur & Mock, 1974). Verjetno pa ima še veliko večjo stratigrafsko razširjenost. Najdena je tudi v norijskih plasteh Kamniških Alp. Familia Stichopitidae Frizzell & Exline, 1955 Genus Praeeuphronides Mostler, 1968 Praeeuphronides simplex Mostler, 1969 Tab. 5, sl. 2 1969 Praeeuphronides simplex n.sp. - Mostler, 16, Taf. 5, Fig. 7, Textabb. 6, Fig. 1-2. 1974 Praeeuphronides simplex Mostler - Kozur & Mock, Taf. 5, Fig. 2. Material: Vzorec 2/2 z dvema primerkoma. Diagnoza : Sklerit s štirimi kraki, ki imajo v zadnji tretjini zadrgo z drobnimi perforacijami. Osrednji mostiček je preprost, njegova dolžina je zelo spremenljiva (Mostler, 1969, 16). Opis : Ploski sklerit s štirimi kraki, v zadnji tretjini zunanjega dela kraka kaže zadrgo. Pravilne drobcene luknjice so le v vdrti zadrgi. Kjer se ta konča, se prične razširitev kraka. Osrednji mostiček je neskulpturiran in zelo spremenljive dolžine. Kot, ki ga oklepajo kraki na obeh straneh mostička, je zelo spremenljiv (30 do 120°). Material: Trije primerki v vzorcih 2/1, 2. Diagnoza: Šestkotni sklerit z zapognjenim, nazobčanim zunanjim robom, ki ga končujeta ena do dve vrsti por okoli štirih večjih centralnih por. O p i s : Ovalni sklerit; v sredini ima precej izbočen osrednji mostiček v obliki črke H, v katerega so ujete štiri pore. Nasproti ležeče pore so simetrične. Okoli osrednjih por je osem pravilno razporejenih podolgovatih por. Razširjenost: Srednji in zgornji norij v coni spatulatus v lac-alaunu (Kozur & Mock, 1974) in zelo redke v norijskih apnencih Kamniških Alp. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 31 Nasproti ležeča kota sta simetrična. Variacijska širina glede na zgradbo krakov ni tako velika kot pri Preeuphronides multiperforatus. Primerjava: Fotografirani primerek ustreza holotipu, le en krak ima zlomljen in drobne perforacije niso tako lepo opazne kot pod stereoskopskim mikroskopom. Razširjenost: Našli so ga v langobardu (Bechstedt & Mostler, 1974, 44), sicer pa je razširjen do sevata (Mostler & Parwin, 1973, 30); našli so ga tudi v Kamniških Alpah. Praeeuphronides multiperforatus Mostler, 1968 Tab. 5, sl. 3a-b 1968 Praeeuphronides multiperforata n. gen. n. sp. - Mostler, 8-9, Taf. 1, Fig. 2-3. 1969 Praeeuphronides multiperforata Mostler - Mostler, Textabb. 6, Fig. 3-5. 1974 Praeeuphronides multiperforatus Mostler - Kozur & Mock, Taf. 5, Fig. 1. Material: Primerek v vzorcu 2/2. Diagnoza: Sklerit s štirimi kraki, ki so v zadnji tretjini perforirani. Povezuje jih šibek mostiček, iz katerega izrašča v sredini neskulpturirana konica (Mostler, 1968 b, 9). Opis: V obliki črke X izraščajo štirje kraki, ki imajo na koncu majhne pore v zadrgi. En krak je po dolžini trikrat daljši od preostalih. Iz sredine izrašča navpična konica. Razširjenost: Od illira do sevata v Avstriji, na Slovaškem in v Kamniških Alpah. Genus Punctatites Mostler, 1968 emend. Kozur & Mock, 1972 Punctatites cf. appensus (Mostler), 1968 Tab. 5, sl. 6 cf. 1968 Calclamnella appensa n. sp. - Mostler, 433-434, Textabb. 2 c, h. Taf. 1, Fig. 11-14. cf. 1969 Calclamnella appensa Mostler - Mostler, Textabb. 8, Fig. 5. cf. 1972 Punctatites appensus {Mostler) - emend. Kozur & Mock, 15. Material: Primerek v vzorcu 2/2. O p i s : Podolgovat sklerit z osrednjim poljem, iz katerega na vsako stran izraščata dva kraka. Oba sta ves čas približno enako široka, po njuni sredini poteka zadrga, v kateri so drobne perforacije. V osrednjem polju ležijo štiri križno razporejene pore, po zadrgi potekata dve vrsti podolgovatih por. Iz osrednjega polja izraščata še dva izrastka, pravokotna na krake. Eden od izrastkov je razširjen zaradi por. Razširjenost: Od laca do sevata na Slovaškem, v zgornjem noriju v Avstriji (Mostler, 1972, 28) in v norijskih plasteh Kamniških Alp. Punctatites cf. triangularis (Mostler), 1968 Tab. 5, sl. 4 a, b cf. 1968 Calclamnella triangularis n. sp. - Mostler, 436, Taf. 2, Fig. 6-7, Textabb. 2 C. cf. 1972 Punctatites triangularis (Mostler) - emend. Kozur & Mock, 15, Taf. 5, Fig. 5, 6. 32 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Genus Uncinulina Terquem, 1862 Uncinulina sp. Tab. 8, sl. 3 Material: Primerek v vzorcu 2/6. Opis: Sklerit v obliki črke C, zunanja in notranja stran sta približno enako zapognjeni in gladki. V preseku je okrogel, brez perforacij, na obeh koncih je nekoliko zožen in zaokrožen. Razširjenost: V noriju v Kamniških Alpah. Genus Uniramosa Kozur & Mock, 1972 Uniramosa bystrickyi Kozur & Mock, 1972 Tab. 5, sl. 5 1972 Uniramosa bystrickyi n. gen. n.sp. - Kozur & Mock, 25-26, Taf. 6, Fig. 5, 6. 1974 Uniramosa bystrickyi Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 4, Fig. 9. Material: Primerek v vzorcu 2/2. Diagnoza: Za rod je značilna ovalna do okrogla sitasta plošča z gladkim ali rahlo valovitim zunanjim robom, ki se steka v drobno perforiran krak (Kozur & Mock, 1972, 26). O p i s : Okrogla do ovalna luknjičasta plošča z dvanajstimi do petindvajsetimi poligonalnimi porami nepravilne spreminjajoče velikosti. Nad obrobnimi porami je lahko zunanji rob valovit, večinoma pa je gladek. Dolg, ozek krak je sploščen in na sredini drobno perforiran. Luknjice so skoraj vedno sekundarno prekrite. Primerjava: Najdeni primerek ustreza izvirnemu opisu, je pa za polovico manjši od holotipa. Razširjenost: Srednji in zgodnji norij na Slovaškem (Kozur & Mock, 1972). Familia T h e e 1 i i d a e Frizzell & Exline, 1955 Genus Acanthotheelia Frizzell & Exline, 1955 Acanthotheelia cf. pulchra Kozur & Mock, 1972 Tab. 6, sl. 2 cf. 1972 Acanthotheelia pulchra n. sp. - Kozur & Mock, 4, Taf. 1, Fig. 2-4. cf. 1974 Acanthotheelia pulchra Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 1, Fig. 5. Material: Dva primerka v vzorcu 2/2. O p i s : Sklerit je trikotne oblike z vsemi prehodi od ravnih do močno zapognjenih oblik. Osrednje polje s porami je enostransko razširjeno in koničasto razvlečeno. Rob je včasih odebeljen in malo zapognjen. Primerjava: Naša primerka sta skoraj za polovico manjša od holotipa, sicer pa se ujemata z opisom. Razširjenost: Vrsto so našli v lac-alaunu na Slovaškem (Kozur & Mock, 1974), v Avstriji in v norijskih plasteh Kamniških Alp. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 33 Genus Stueria Schlumberger, 1890 Stueria ? multiradiata Mostler, 1971 Tab. 6, sl. 3 1971 Stueria ? multiradiata n. sp. - Mostler, 17, Taf. 4, Fig. 2. Material: Osem primerkov v vzorcih 2. Diagnoza: Stueria ? Schlumberger 1890 z zelo širokim osrednjim poljem in osemnajstimi do triindvajsetimi prečkami (Mostler, 1971, 17). O p i s : Kolešček je okrogel z gladkim obročem, ki je vbočen k notranjosti in kaže velike zobce na notranji strani. Nazobčanost je zgrajena tako, da vrh zobca točno sovpada z razpoloviščem prečke. Osrednje polje zavzema dve tretjini celotne površine kolesca. Zgoraj in spodaj je središče popolnoma plosko in leži občutno globlje kot platišče. Prečke potekajo ob osrednjem polju še plosko, nato se obrnejo navzgor, v središčnem področju so najširše, proti robu pa se počasi ožijo. Zaradi širokega osrednjega polja so prečke zelo kratke (Mostler, 1971, 17). Primerjava: Fotografirani primerek nima zobcev na notranjem robu, osrednji del pa se rahlo dviguje proti središču, verjetno zaradi prekristalizacije. Drugi pri- merki v vzorcu ustrezajo opisu in slikam. Razširjenost: Od spodnjega do zgornjega norija v Avstriji (Mostler, 1972). V Kamniških Alpah je bilo najdenih nekaj primerkov v norijskih plasteh. Material: Primerek v vzorcu 2/2. Diagnoza: Robustno kolesce s široko vbočenim obročem. Nasproti por so na zunanjem robu topi trikotni trni, na notranjem robu pa so močno neenakomerni zobci nad porami. Središče je zelo široko in plosko (Kozur & Mock, 1972, 4). Primerjava: Fotografirani primerek je že malo prekristaljen in na njegovem notranjem robu ni opaziti zobcev nad porami. Obroč je malo vbočen in nizek. Plosko središče zavzema tretjino sklerita. Na zunanjem robu so pravilno razvrščeni trikotni topi trni. Razširjenost: Vrsta je doslej znana le v coni Mojsisovicsites kerri v najnižjem noriju na Slovaškem in v Avstriji (Kozur & Mock, 1972) ter v norijskih plasteh v Kamniških Alpah. Acanthotheelia triassica Speckmänn, 1968 Tab. 6, sl. 1 1969 Acanthotheelia triassica Speckmann - Mostler, Taf. 3, Fig. 4, Textabb. 5, Fig. 18. 1972 Acanthotheelia triassica Speckmann - Kozur & Mock, Taf. 1, Fig. 16. Material: Dvajset primerkov v vzorcih 2 in 3. Primerjava: Primerki zelo razširjene vrste ustrezajo fotografijam in opisom v literaturi. Razširjenost: Od illira do liasa. 34 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Genus Theelia Schlumberger, 1890 Theelia immisorbicula Mostler, 1968 Tab. 7, sl. 5 a, b 1968 Theelia immisorbicula n. sp. - Mostler, 26-27, Taf. 5, Fig. 1. 1971 Theelia immisorbicula Mostler - Zawidzka, 444, Pl. 3, Fig. 2, 3. 1972 Theelia immisorbicula Mostler - Kozur & Mock, 16, Taf. 7, Fig. 5-12. 1974 Theelia immisorbicula Mostler - Kozur & Mock, Taf. 10, Fig. 9. 1991 Theelia immisorbicula Mostler - Kolar-Jurkovšek, 89, Tab. 15, sl. 8-11. Material : Preko dvajset primerkov v posameznem vzorcu, najdemo jih v vseh vzorcih. Diagnoza: Okrogel sklerit z ravnim središčem, ki močno presega platišče, z nenazobčanim, močno vbočenim obročem in zvečine od deset do enajst prečkami (Mostler, 1968, 26). O p i s : Kolesce z močno vbočenim nenazobčanim notranjim robom. Obris obroča pri najpogostejši triasni vrsti je vedno jasno okrogel. Središče je globoko vdrto, približno polkrožne oblike, spodaj in zgoraj ravno, v izjemnih primerih za trikrat presega višino obroča. Osrednji del zavzema tretjino premera sklerita. Število prečk se giblje med 8 in 13, najpogosteje med 10 in 12. Prečke so močno obokane navzdol, ozke in tanke ter ves čas enako široke (Mostler, 1968, 26). Primerjava: Po velikosti, višini središča in številu prečk je vrsta zelo spremen- ljiva. .Razširjenost: Od pelsona do liasa v Vzhodnih apneniških Alpah, v Tatrah, na Slovaškem, v Kamniških Alpah in v Julijskih Alpah (Kolar-Jurkovšek, 1991, 89). Theelia koeveskalensis Kozur & Mostler, 1971 Tab. 7, sl. 3 1971 Theelia koeveskalensis n. sp. - Kozur & Mostler, 30, Taf. 2, Fig. 2-4. 1972 Theelia koeveskalensis Kozur & Mostler - Kozur & Mock, Taf. 12. Fig. 2 a, b. Material: Pet primerkov v vzorcih 2/2, 5, 6. Diagnoza: Šestkoten, nad porami izbočen kolešček s šestimi prečkami, ki se širijo navzven (Kozur & Mostler, 1971, 30). O p i s : Zunanji obod kolesca je rahlo valovit, ker je nad porami izbočen navzven. Na notranjem robu so nad prečkami kot napušč topi trni. Sklerit je spodaj in zgoraj plosk in ima šest prečk, ki ostajajo približno enako široke. Primerjava: Primerek z več kot šestimi prečkami uvrščajo med Theelia pse- udoplanata Kozur & Mock. Razširjenost: Zelo pogostna vrsta v cordevolu na Madžarskem (Kozur & Mostler, 1971), redka v noriju; v noriju tudi v Kamniških Alpah. Theelia lata Kozur & Mostler, 1971 Tab. 6, sl. 4 1971 Theelia lata n. sp. - Kozur & Mostler, 31, Taf. 2, Fig. 1. Material: Več primerkov v vzorcih 2/2, 6. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 35 Diagnoza : Majhen, plosk, okrogel sklerit z gladkim, rahlo valovitim zunanjim robom, nazobčanim notranjim robom, zelo širokim ravnim središčem in s trinajstimi do osemnajstimi prečkami, ki so vseskozi približno enako široke (Kozur & Most- ler, 1971, 31). Opis: Majhen, raven, okrogel sklerit. Zunanji rob je nad porami zelo lahno valovito obokan ali gladek. Notranji rob je neznatno vbočen in nad prečkami zapolnjen s kratkimi topimi zobčki. Središče je zelo široko in na obeh straneh ravno, spodnja stran ni vdrta. Trinajst prečk ostaja po celotni dolžini enako širokih ali proti zunanjosti nekoliko ožjih. Ležijo v isti ravnini kot središče in se malo pred robom nizkega in ozkega obroča upognejo navzgor. Primerjava: Primerki ustrezajo opisu in sliki. Zelo so podobni vrsti Stueria multiradiata Mostler, le da ima ta večje število prečk. Razširjenost: Našli so jo v cordevolu na Madžarskem (Kozur & Mostler, 1971) in v norijskih plasteh Kamniških Alp. Theelia norica Mostler, 1969 Tab. 7, sl. 7 1969 Theelia norica n. sp. - Mostler, 36, Taf. 1, Fig. 2, Textabb. 11, Fig. 3. 1972 Theelia norica Mostler - Kozur & Mock, 17-18, Taf. 9, Fig. 11. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza: Theelia z devetimi prečkami, ki se stikajo v središču v dveh ravninah (Mostler, 1969, 36.). Opis : Vrsta ima središče z devetimi prečkami. Na spodnji strani središča so tri prečke stisnjene, oziroma vodijo v ozek greben ali rebro. Pod njimi je k središču priraslih še šest prečk, ki so ob središču bolj ali manj stisnjene. Središče je nižje od platišča, na vbočenem notranjem robu izraščajo majhni zobčki. Primerjava: Pri izvirnem opisu piše, da središče nekoliko presega platišče, na sliki pa je pod platiščem. Pri našem primeru je kapasto središče prav tako nižje od platišča. Razširjenost: Srednji in zgornji norij v Avstriji (Mostler, 1972) in v zgor- njem sevatu na Slovaškem (Kozur & Mock, 1974) ter v norijskih apnencih Kamniških Alp. Theelia pseudoplanata Kozur & Mock, 1972 Tab. 7, sl. 1 1972 Theelia pseudoplanata n. sp. - Kozur & Mock, 20, Taf. 11, Fig. 11-18. 1974 Theelia pseudoplanata Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 9, Fig. 3-8. Material : Osem primerkov v vzorcih 2/1, 2, 4, 5, 6. Diagnoza : Ploščato kolesce s ploskim središčem. Obroč je malo vbočen. Zuna- nji rob je poligonalen, redko okrogel ali rahlo valovit. Notranji rob je zapolnjen s trnastim napuščem nad prečkami (Kozur & Mock, 1972, 21). Primerjava: Primerki ustrezajo izvirnemu opisu in fotografijam. Razširjenost: Posamični primerki se pojavljajo že v zgornjem illiru in f assanu, v zgornjem ladiniju in cordevolu so pogostni, zelo pogostni pa so od zgornjega tuvala do srednjega norija; v spodnjem sevatu so spet redki (Kozur & Mock, 1972). V Kamniških Alpah so najdeni y norijskih apnencih. 36 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Theelia praenorica Kozur & Mock, 1972 Tab. 7, sl. 6 1972 Theelia praenorica n. sp. - Kozur & Mock, 19, Taf. 9, Fig. 10. Material: Primerek v vzorcu 2/6. Diagnoza: Kolesce z osmimi do devetimi prečkami in z nenazobčanim notra- njim robom. Prečke se združujejo v različnih ravninah (Kozur & Mock, 1972, 19). Opis: Okrogel sklerit z močno vbočenim obročem, katerega notranji rob je gladek. Zgornje tri prečke so v sredini komaj zaznavno zožene in sestaljajo majhno kapasto središče. Ena do dve spodaj ležeči prečki sta v sredini precej zoženi, na spodnji strani poteka ozek greben. Prečke zadevajo središče v nekoliko različnih ravninah. Središče je jasno izbočeno, a nižje od platišča. Primerjava: Na našem primerku je v primeri z izvirnim opisom obroč nizek; druge značilnosti ustrezajo. Razširjenost: Spodnji norij na Slovaškem (Kozur & Mock, 1972) in v norij- skih plasteh Kamniških Alp. Theelia rosetta Kristan-Tollmann, 1963 Tab. 7, sl. 2 1963b Theelia rosetta n. sp. - Kristan-Tollmann, 376-377, Taf. 10, Fig. 3-5. 1972 Theelia rosetta Kristan-Tollmann - Kozur & Mock, 18, Taf. 9, Fig. 5. 1974 Theelia rosetta Kristan-Tollmann - Kozur & Mock, Taf. 7, Fig. 11-12. Material: Redki primerki v vzorcu 2/6. Diagnoza: Prečke se na spodnji strani proti zunanjosti kijasto razširijo. Sre- dišče je plosko, obroč gladek (Kristan-Tollmann, 1963b, 377). O p i s : Plosko, majhno kolesce, ki ima devet prečk. Prečke so dolge, najprej zelo tanke, proti zunanjosti pa se kijasto razširijo in odebelijo. Zvečine so vodoravne ali pri središču upognjene navzdol. Pore so ob zunanjem robu rahlo zaokrožene. Središče je majhno, zelo plosko, dvignjeno največ do polovice višine obroča. Zunanji rob je rahlo valovit. Obroč ni posebno visok, na spodnji strani je ozek, na zgornji širši, zavihan in gladek (Kristan-Tollmann, 1963b, 377). Primerjava: Težko se loči od Theelia planorbicula Mostler. Primerki v Kamni- ških Alpah ustrezajo izvirnemu opisu in fotografijam vrste Theelia rosetta. Razširjenost: Od norija do retija v Avstriji, na Slovaškem in v norijskih apnencih Kamniških Alp. Theelia variabilis slovakensis Kozur & Mock, 1972 Tab. 6, sl. 8 1972 Theelia variabilis slovakensis n.suhsp.- Kozur & Mock, 23-24, Taf. 12, Fig, 7-13, Taf. 13, Fig. 1-7. 1974 Theelia variabilis slovakensis Kozur & Mock - Kozur & Mock, Taf. 9, Fig. 12-13. Material: Podvrsta je zelo pogostna v vzorcih 2, v vsakem vzorcu je vsaj pet primerkov. Diagnoza: Srednje veliko, okroglo kolesce z jasno izbočenim točkastim središ- čem, rahlo vbočen in gladek obroč z večinoma šestimi (pet do devet) prečkami. Te se od središča navzven hitro razširijo in so najširše na polovici dolžine. V bližini Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 37 središča na spodnji strani sklerita se prečka zoži v ozek grebenček (Kozur & Mock, 1972, 23). Primerjava: Primerki ustrezajo diagnozi in fotografijam. Razširjenost: Primerki so pogostni v coni Klamathites macrolobatus in coni Malayites dawsoni, redki v spodnjem sevatu Slovaške (Kozur & Mock, 1972). Najdeni so bili tudi v norijskih plasteh Kamniških Alp. Theelia variabilis variabilis Zanki, 1966 Tab. 6, sl. 5-7 1966 Theelia variabilis n. sp. - Z a n k 1, 83-85, Taf. 6, Fig. 5 a-c, 6-8, Taf. 7, Fig. 1-5. Material: Tipična podvrsta je zelo pogosta v vzorcih 2 in 3; vsaj po pet primerkov v vsakem vzorcu. Primerjava: Primerki ustrezajo izvirnemu opisu in risbam, od vrste Theelia variabilis slovakensis se ločijo samo po središčih, ki niso izbočena točkasto, marveč plosko. Razširjenost: Podvrsta je bila prvič opisana v dachsteinskih apnencih Sever- nih apneniških Alp v noriju in retiju. V Kamniških Alpah je najdena v norijskih plasteh. Theelia cf. zawidzkae Kozur & Mock, 1972 Tab. 7, sl. 4 cf. 1972 Theelia zawidzkae n.sp. - Kozxxr 8г Mock, 24-25, Taf. 9, Fig. 12-15, Taf. 10, Fig, 1,2. Material: Dva primerka v vzorcih 2/3, 5. Diagnoza: Kolesce z močno vbočenim, nenazobčanim notranjim robom, pet do devet prečk in zmerno vdrto središče z gladko spodnjo stranjo (Kozur & Mock, 1972, 24). O p i s : Okrogel do rahlo poligonalen sklerit z visokim, močno vbočenim obročem ima gladek notranji rob. Šest prečk je zvečine po vsej dolžini enako širokih. Središče je rahlo izbočeno in nižje od platišča. Spodnja stran središča je gladka. Primerjava: Primerka nimata globoko vdrtega središča, kot je ugotovljeno pri izvirnemu opisu. Razširjenost: Vrsta je zelo pogosta v lac-alaunu Slovaške, redka v bazalnem sevatu (Kozur & Mock, 1974), najdena pa je tudi v norijskih apnencih Kamniških Alp. Genus indet. 1 Tab. 9, sl. 5 Material: Primerek v vzorcu 2/2. Opis : Srednje velik sklerit, ki mu iz rahlo dvignjenega okroglega, neperforira- nega srednjega dela izrašča radialno simetrično enajst ploskih, enako širokih in ravno odsekanih žarkov. Spominja na preprosto risbo sonca. Genus indet. 2 Tab. 1, sl. 6 Material: Primerek v vzorcu 2/5. 38 Alenka Jamnik & Anton Ramovš O p i s : Velik, plosk sklerit rombaste oblike z dvema velikima podolgovatima porama na sredini. Daljša os por leži približno vzporedno z nasproti ležečima stranicama. Ob robu drugega para stranic ležita na vsaki strani še dve majhni, okrogli pori. Zunanji rob je gladek. Primerjava: Opisani primerek je najbolj podoben vrsti Triradites transitus Kozur & Mock, vendar ima slednji tri velike ovalne pore, ki jih povezuje osrednji mostiček v obliki črke Y; pri razvejanju se pojavita še dve majhni okrogli pori. Genus indet. 3 Tab. 9, sl. 3 Material: Primerek v vzorcu 2/5. O p i s : Majhen sklerit z močnim obodom, iz katerega izrašča deset srednje dolgih trnov, ki se proti koncu ožijo. Trni so v preseku okrogli. Srednji del je močno vdrt in ima vsaj štiri pore. Primerjava: Najbolj podobna mu je alaunska vrsta Semperites radiatus Most- ler, vendar ima manjše število krakov in le-te tudi drugače oblikovane. Genus indet. 4 Tab. 9, sl. 4 Material: Primerek v vzorcu 2/4. O p i s : Srednje velik plosk sklerit je obdan z enajstimi dolgimi bodicami. Osrednji del je raven in brez perforacij. Bodice se v začetku rahlo dvigujejo nad ravnino središča, nato se lomijo navzdol. Po pregibu se počasi ožijo v zašiljene konice. Genus indet. 5 Tab. 10, sl. 4 Material: Primerek v vzorcu 3. Opis : Srednje velik plosk sklerit ima veliko solzičasto osrednjo poro, ki jo na zaobljenem koncu obdajajo štirje simetrično razporejeni trikotni trni. Na nasprot- nem koncu (zašiljenem delu pore) sta na vsaki strani še dve majhni okrogli pori, ki imata raven in gladek zunanji rob, pravokoten na podolžno os solzice oziroma velike pore. Primerjava: Nekoliko mu je podobna vrsta Ramusites malmensis Mostler iz jurskih plasti Južne Tirolske. Genus indet. 6 Tab. 9, sl. 6 Material: Primerek v vzorcu 3. Op i s : Šesterokraka zvezdica, iz katere v središču izrašča še en stolpič, pravoko- ten na krake. Na fotografiji ni viden. Šest krakov je v eni ravnini, dva nasproti ležeča kraka sta malo daljša od drugih. V preseku so kraki in stolpič okrogli. Primerjava: Primerek je zelo podoben spikuli spužve (npr. Mostler, 1978, Tal 2, sl. 18). Genus indet. 7 Tab. 8, sl. 7 Material: Primerek v vzorcu 2/2. Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 39 Vrste skleritov in njihova stratigrafska razširjenost Na sliki 8 je razvidno, da je okoli trideset vrst skleritov omejenih na norij, le deset vrst se pojavlja že od anizija, pet od teh pa jih sega še v v lias. Za cordevol sta značilni vrsti Theelia lata in Theelia koeveskalensis. V tuvalu sta pomembni vrsti Calclamnella consona in Calclamnella regularis, čeprav je bila slednja prvič najdena v Bolgariji v anizijskih plasteh, Kozur in Mock (1974) pa jo omenjata v tuvalskih skladih. Vodilne norijske vrste (Kozur & Mostler, 1973, 307; Kozur & Mock, 1974), ki so bile najdene v Kamniških Alpah, so: Acanthotheelia cf. pulchra, Calc- lamna norica, Canisia symmetrica, Eocaudina crassa, Kuehnites inaequalis (Kozur ima K. turgidus za sinonim), Palelpidia cf. norica, Theelia variabilis slovakensis in Theelia zawidzkae. Po Mo s 11er j u (1972) so stratigrafsko pomembne vrste, ki so bile določene tudi v Kamniških Alpah: za spodnji norij Eocaudina acanthica; za srednji norij Eocaudina crassa, Kuehnites turgidus in Triradites comunis; za srednji in zgornji norij Achi- strum longirostrum, Canisia symmetrica, C. cf. quadrispinosa, Kuehnites inaequalis, Opis: Zelo majhen sklerit, ki ima osrednji mostiček v obliki črke Y. Najdaljši krak ostane nerazvejan, drugi se na koncu razpolovi v dva kraka, tretji, najkrajši in najdebelejši krak, pa ima na eni strani kratek trikoten izrastek, pod katerim se simetrično na vsako stran razvejata dva kraka. Vsi kraki so na koncu gladko odrezani. Genus indet. 8 Tab. 9, sl. 1, 2 Material: Primerek v vzorcih 2/5 in 2/6. Opis: Velik plosk sklerit z nepravilnim obrisom in nepravilno razporejenimi porami zelo različnih oblik in velikosti. Zunanji rob je nepravilen, pri enem primerku poškodovan. Genus indet. 9 Tab. 8, sl. 6 Material: Primerek v vzorcu 2/6. O p i s : Srednje velik plosk sklerit trikotne oblike z nepravilno trnasto nakrpanim zunanjim robom. V sredini ima pet večjih trikotno razporejenih okroglih por, tri pore ob eni stranici in dve pori vmes nad njimi. Tik ob robu so še čisto drobne pore, ki so nepravilno razporejene. Sklerit je verjetno že malo prekristaljen. Genus indet. 10 Tab. 8, sl. 8 Material: Primerek v vzorcu 2/3. O p i s : Majhen sklerit z osrednjim mostičkom v obliki črke H, ki leži v eni ravnini. Iz osrednjega mostička pravokotno na to ravnino izraščajo še štirje kraki na vsakem razvejišču mostička. Kraki, ki ležijo v isti ravnini kot mostiček, se v konicah črke H še razpolovijo (le pri enem kraku to ni opazno). 40 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih 41 M - Mostler (1972); к - Kozur & Mock (1972, 197Д); s - Štefanov (1970); в- Bechstädt & Mostler (197Д); z - Zawidzka (1971) Sl. 8. Vrste sklei'itov in njihova stratigrafska razširjenost v Kamniških Alpah, Severnih apneniških Alpah in na Slovaškem Fig. 8. Sclerite species and their stratigraphical extension in Kamnik Alps, Northern Limestone Alps and in Slovakia 42 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Povzetek Obdelava holoturijskih skleritov in konodontov je pokazala, da imamo na ozemlju južno od Skute dva različna stratigrafska nivoja. Določenih je bilo dvainpetdeset vrst oziroma rodov holoturijskih skleritov, deset različnih skleritov pa ni bilo določenih. Petdeset metrov zahodno od bivaka pod Skuto je s konodontom Epigondolella nodosa Hayashi (Ramovš, 1989), amoniti in drugimi fosilnimi ostanki dokazana tuvalska podstopnja ozkega pasu drobnoploščastih rjavkasto sivih apnencev. Skleriti so tu izredno redki in z majhnim številom vrst, vendar se najpogosteje pojavljata značilni vrsti Calclamnella consona Mostler, 1973 in C. regularis Štefanov, 1970. V osrednjih Kamniških Alpah dokazujejo najvišji tuval (karnij, zgornji trias) posamezni amoniti, pogostnejši brahiopodi, foraminifere, redki holoturijski skleriti, ostanki lebdečih krinoidov, ostrakodi, konodonti in ribji ostanki, ki spominjajo na globljemorski razvoj hallstattske faci j e Severnih apneniških Alp. Ta prva najdba globljemorskega zgornjega karnija v Kamniških Alpah morda dokazuje globljo, od zahoda proti vzhodu potekajočo brazdo, ki je povezovala severne Julijske Alpe z osrednjimi Kamniškimi Alpami (Ramovš & Jamnik, 1991). Iz vrhnjega karnija se je globljemorski razvoj deloma nadaljeval še v norijsko dobo. Na Slemenu južno od Skute se pojavljajo med Velikimi in Malimi Podi lepo plastn&ti temno sivi mikritni apnenci z roženčevimi gomolji in lečami. Nahajališči 3 in 2 sta norijske starosti. Norijsko stopnjo dokazujejo tudi konodonti z vrsto Epigondolella abneptis (Huc- hriede), ki jo spremljajo trije različni ramiformi elementi. Vrsta se pojavlja v juvenil- nih in adultnih primerkih. Ugotovljena je bila v spodnjem in najvišjem delu vzorče- vanih plasti. V apnencih so najdeni in opisani tudi številni holoturijski skleriti, ki dokazujejo norijsko stopnjo in so razvidni na sliki 8. Določene so bile naslednje vrste: Acanthotheelia cf. pulchra Kozur & Mock, A. triassica Speckmann, Achistrum longirostrum Mostler, Calclamna germanica (Friz- zell & Exline, C. norica Kozur & Mock, C. nuda (Mostler), Canisia symmetrica (Mostler), C. cf. quadrispinosa (Mostler), Eocaudina acanthica Mostler, E. acanthoca- Palelpidia cf. norica, Theelia norica; za zgornji norij Kozurella formosa, Kuehnites aequiperforatus; za ves norij Eocaudina acanthocaudinoides, Stueria ? multiradiata in Theelia variabilis, ki se nadaljuje še v retij. Pri bivaku pod Skuto je bila zelo maloštevilna združba holoturijskih skleritov, prevladovali pa sta vrsti Calclamnella consona in C. regularis. Najdeni so bili še rodovi Priscopedatus sp. 3, povsod pa je prisotna vrsta Theelia immisorbicula. Na Slemenu je bila izredno bogata favna, vendar med zgornjimi (2/2) in spodnjimi (2/6) plastmi v profilu ni večjih sprememb v združbi. Vmesni vzorci imajo verjetno prav tako številno združbo, vendar je ostalo še precej materiala nepregledanega. Tako ima veliko opisanih vrst doslej le po en primerek, kar še ne dokazuje njihove redkosti oz. pogostnosti. Nasploh velja, da so najbolj razširjeni primerki rodu Theelia, saj zavzemajo v zbranem materialu okoli 95%, vsi drugi rodovi pa le 5% (Mostler, 1972a, 731). Na nahajališču 3 pod Skuto so bile določene naslednje vrste oziroma rodovi: Calclamna nuda, Canisia symmetrica, Mortensenites sp., Priscopedatus multiperfo- rata, Priscopedatus sp. 2. Holothurian sclerites and conodonts in the Upper Carnian... 43 Zahvala Naj na koncu izkoristim priložnost in se tudi pisno zahvalim za sodelovanje in pomoč pri nastajanju tega mojega dela predvsem mentorju prof. dr. Antonu Ramovšu z Univerze v Ljubljani, prof. dr. Helfriedu Mostlerju iz Innsbrucka in dr. sc. Heinzu Kozurju iz Budimpešte. Premnogim nenavedenim pa prav tako hvala za ljubeznive nasvete in tehnično pomoč. Tudi njihovi prispevki me spodbujajo k nadaljnjemu delu. A. J. Holothurian sclerites and conodonts in the Upper Carnian (Tuvalian) and Norian Limestones in the central Kamnik Alps Summary North of Ljubljana extends the high mountain region of the Kamnik Alps. South of the Skuta Mountain (2532m) 3 localities have been investigated (Fig. 1). One locality (1) is situated near the bivouac under the Skuta on Mali Podi, and the others under Skuta Mountain on Sleme (2), and on Veliki Podi (3). Holothurian skeletons and conodonts indicate two different stratigraphical developments of Upper Carnian and Norian. In this paper of 52 holothurian species or genera just 10 were not determined. No holothurian skeletons have been previously described from this area. The stage is also improved by conodont species. About 50 meters west of the alpine bivouac under the Skuta Mountain on Mali Podi grey and brownish organogenic platy limestones were found (Fig. 2). They contain individual remains of ammonites, more frequent brachiopods, numerous foraminifers, rare holothurian skeletons, remains of floating crinoids, ostracods, conodonts and fish teeth (Fig. 3). By conodont species Epigondolella nodosa Hayashi (Ramovš, 1989) and very rare holothurian sclerites of species Calclamnella consona Mostler and C. regularis Štefanov the Upper Tuvalian (Carnian, Upper Triassic) was proved. This first establishment of the open marine Upper Carnian in the Kamnik udinoides Mostler, E. crassa Mostler, E. longa Kozur & Mock, Kozurella formosa Mostler, Kuehnites aequiperforatus Mostler, K. inaequalis Mostler, K. turgidus Most- ler, Palelpidia cf. norica Mostler, Praecaudina hexagona Mostler, Praeeuphronides Simplex Mostler, P. multiperforatus Mostler, Priscopedatus bartensteini (Deflandre- Rigaud), P. ploechingeri Mostler, P. cf. sandlingi Mostler, P. staurocumitoides Most- ler, Protocaudina cf. rigaudae Mostler, Punctatites cf. appensus (Mostler), P. cf. triangularis (Mostler), Stueria ? multiradiata Mostler, Theelia immisorbicula Mostler, Th. koeveskalensis Kozur & Mostler, Th. lata Kozur & Mostler, Th. norica Mostler, Th. pseudoplanata Kozur & Mock, Th. praenorica Kozur & Mock, Th. rosetta Kristan-Tollmann, Th. variabilis slovakensis Kozur & Mock, Th. variabilis variabilis Zanki, Th. cf. zawidzkae Kozur & Mock, Triradites communis Mostler in Uniramosa bystrickyi Kozur & Mock. Edino Priscopedatus cf. multiperforata Mostler je bil najden le v nahajališču 3. V vzorcih so bili najdeni tudi ribji zobci Nurrella sp. in ostanki lebdečih krino- idov. 44 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Alps reminds to the Hallstatt development and might indicates a deeper transversal west-east furrow between the northern Julian Alps and the central Kamnik Alps. In the central part of the Kamnik Alps this deeper marine development partly continued from the Upper Carnian into the Norian. In the locality Sleme (2) south of the Skuta Mountain between Veliki Podi and Mali Podi well bedded dark grey micritic limestones with chert nodules and lenses were discovered (Figs. 4, 5). They contain very rich holothurian skeletons. The following species were determined: Acanthotheelia cf. pulchra Kozur & Mock, A. triassica Speckmann, Achistrum longirostrum Mostler, Calclamna germanica Frizzell & Exline, C. norica Kozur & Mock, C. nuda (Mostler), Canisia symmetrica (Mostler), C. cf. quadrispinosa (Mostler), Eocaudina acanthica Mostler, E. acanthocaudinoides Mostler, E. crassa Mostler, E. longa Kozur & Mock, Kozurella formosa Mostler, Kuehnites aequiperfora- tus Mostler, K. inaequalis Mostler, K. turgidus Mostler, Palelpidia cf. norica Mostler, Praecaudina hexagona Mostler, Praeeuphronides simplex Mostler, P. multiperfora- tus Mostler, Priscopedatus bartensteini (Deflandre-Rigaud), P. ploechingeri Mostler, P. cf. sandlingi Mostler, P. staurocumitoides Mostler, Protocaudina cf. rigaudae Mostler, Punctatites cf. appensus (Mostler), P. cf. triangularis (Mostler), Stueria ? multiradiata Mostler, Theelia immisorbicula Mostler, Th. koeveskalensis Kozur & Mostler, Th. lata Kozur & Mostler, Th. norica Mostler, Th. pseudoplanata Kozur & Mock, Th. praenorica Kozur & Mock, Th. rosetta Kristan-Tollmann, Th. variabilis slovakensis Kozur & Mock, Th. variabilis variabilis Zankl, Th. cf. zawidzkae Kozur & Mock, Triradites communis Mostler and Uniramosa bystrickyi Kozur & Mock (Fig. 8). Locality under the Skuta Mountain on Veliki Podi (3) contains similar beds and microfauna as on Sleme. However, Priscopedatus cf. multiperforata Mostler was found only in this locality. Holothurian skeletons provided the evidence of the Norian stage (Fig. 6). The Norian age was proved not only with holothurian skeletons, but also with conodont Epigondolella abneptis (Huckriede) which is accompanied by three forms of the ramiform elements. Juvenile and adult forms of E. abneptis were found. Conodont samples contain also fish teeth, Nurrella sp. and remains of floating crinoids. E. abneptis was found in the lower and in the uppermost part of the examined beds (Ramovš & Jamnik, 1991). Also in Norian could persisted the transversal furrow with deeper marine deve- lopment which extended from the northern part of the Julian Alps towards Sleme in the Kamnik Alps. Literatura Bechstädt, T. & Mostler, H. 1974, Mikrofazies und Mikrofauna mitteltriadischer Beckensedimente der Nördlichen Kalkalpen Tirols. - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 4, 1-74, Innsbruck. Fischer, W., Schneider, M. & Bauchot, M.-L. 1987, Mediterranee et Mer Noire. Végétaux et Invertébrés. Classe des Holothuriides. FAO, CEE, 37,1,1,731-739, Rome. Frizzell, D. L., Exline, H. & Pawson D. L. 1966, Holothurians. V: Treatise inverte- brate paleontology, part U, Echinodermata 3, U641-U672, 519-534, Kansas. Jamnik, A. 1989, Zgornjetriasni holoturijski skleriti in stratigrafski razvoj južno od Skute v Kamniških Alpah. Diplomsko delo. FNT, Odsek za geologijo, Ljubljana. Jamnik, A. 1990, Holoturijski skleriti. - Proteus 52 (1989-1990), 277-280, Ljubljana. Kolar-Jurkovšek, T. 1991, Mikrofauna srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen biostratigrafski pomen, - Geologija 33, 21-170, Ljubljana. Kozur, H. & Mock, R. 1972, Neue Holothurien-Sklerite aus der Trias der Slowakei. - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 2/12, 1-47, Innsbruck. Holothurian sclerites and conodonts in the Upper Carnian... 45 Kozur, H. & Mock, R. 1974, Holothurien-Sklerite aus der Trias der Slowakei und ihre stratigraphische Bedeutung. - Geol. Zbor. - Geol. Carp. 25, 1, 113-143, 2 Abb., Bratislava. Kozur, H. & Mostler, H. 1971, Holothuriensklerite aus der Unter - und Mitteltrias des germanischen Beckens und alpinen Raumes, sowie deren stratigraphische Bedeutung. - Fest- band Geol. Inst. 300-Jahr.-Feier Univ. Innsbruck, 361-398, 1 Abb., 2 Tab., 5 Taf., Innsbruck. Kozur, H. & Mostler, H. 1971, Holothurien-Sklerite und Conodonten aus der Mittel- und Obertrias von Köveskal (Balatonhochland, Ungarn). - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 1, 10, 1-36, 6 Abb., 2 Tab., 2 Taf., Innsbruck. Kozur, H. & Mostler, H. 1973, Mikrofaunistische Untersuchungen der Triasschollen im Räume Csövar, Ungarn. - Verh. Geol. B. A. 2, 291-325, Wien. Kozur, H. & Mostler, H. 1989, Echinoderm remains from the Middle Permian (Wordian) from Sosio Valley (Western Sicily). - Jb. Geol. B.-A. 132, 4, 677-685, 1 Text-Fig., 2 PL, Wien. Kristan-Tollmann, E. 1963 a, Beiträge zur Mikrofauna des Rhät. I. Weitere neue Holothuriensklerite aus dem alpinen Rhät.-Mitt. Ges. Geol. Bergbaustud. 14. 125-148, 1 Abb., Wien. Kristan-Tollmann, E. 1963 b, Holothurien-Sklerite aus der Trias der Ostalpen. - Sit- zungsber. Akad. Wiss. Wien, math.-naturw. KL, Abt. 1, 172, 6-8, 350-380, 2 Abb., 10 Taf., Wien. Mioč, P. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Tolmač za list Ravne na Koroškem. - Zvezni geološki zavod Beograd, 69 p., Beograd. Mioč, P., Žnidarčič, M. & Jerše, Z. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 000, List Ravne na Koroškem. Zvezni geološki zavod, Beograd. Mirauta, E. & Gheorghian, D. M. 1978, Etude microfaunique des formations triasiques (Transylvaines, Bucoviniennes et Gètiques) des Cárpales orientales. - Dari de seama aie sedintelor, 64/3, (1976-1977), 109-162, pl. 1-15, Bucureçti. Mostler, H. 1968 a. Neue Holothurien-Sklerite aus norischen Hallstätter Kalken (Nörd- liche Kalkalpen). - Ber. nat.-med. Ver. Innsbruck 56, 427-441, 2 Abb., 3 Taf., Innsbruck. Mostler, H. 1968 b, Holothurien-Sklerite aus oberanisischen Hallstätterkalken (Ostalpen- raum, Bosnien, Türkei). - Alpenkund. Stud. Ver. Univ. Innsbruck, 2, 5-44, 5 Abb., 1 Tab., 6 Taf., Innsbruck. Mostler, H. 1969, Entwicklungsreihen triassischer Holothurien-Sklerite. - Alpenkund. Stud. 7, 53 S., 12 Abb., 5 Taf., Innsbruck. Mostler, H. 1971 a. Über einige Holothuriensklerite aus der Süd- und Nordalpinen Trias. - Festband Geol. Inst. 300-Jahr. - Feier Univ. Innsbruck, 339-360, Innsbruck. Mostler, H. 1971 b, Holothuriensklerite aus anisischen, karnischen und norischen Hall- stätterkalken. - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 1, 1, 1-30, 2 Abb., 5 Taf., Innsbruck. Mostler, H. 1972 a, Holothuriensklerite aus der alpinen Trias und ihre stratigraphische Bedeutung. - Mitt. Ges. Geol. Bergbaustud. 21, 729-744, Innsbruck. Mostler, H. 1972 b, Neue Holothurien-Sklerite aus der Trias der Nördlichen Kalkalpen. - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 2, 7, 1-32, 2 Taf., Innsbruck. Mostler, H. 1978, Ein Beitrag zur Mikrofauna der Pötschenkalke an der Typlokalität unter besonderer Berücksichtigung der Poriferenspiculae. - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 7, 3, 1-28, Innsbruck. Mostler, H. & Parwin, P. 1973, Ein Beitrag zur Feinstratigraphie der Hallstäter Kalke am Sirius-Kogel (Bad Ischl, Oberösterreich). - Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 3, 7, 1-47, 2 Taf., Innsbruck. Ramovš, A. 1989, Zgornjetuvalski apnenci (karnij, zgornji trias) v hallstattskem razvoju tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah. - Rudarsko-metalurški zbornik 36, 191-197, Ljubljana. Ramovš, A. & Jamnik, A. 1991, Prva ugotovitev globjemorskih norijskih plasti (zgornji trias) s konodonti in holoturijskimi skleriti v Kamniških Alpah. - Rudarsko-metalurški zbornik 38, 365-367, Ljubljana. Seidl, F. 1907, Kamniške ali Saviljske Alpe, njih zgradba in njih lice, 1. - Matica Slovenska, 1., 144 p., 24 prilog, Ljubljana. Štefanov, S. A. 1970, Einige Holothurien-Sklerite aus der Trias im Bulgarien. - Rev. Bulgarien geol. soc. 31, 42-50, 1 Taf., Sofia. Teller, F. 1898, Erläuterungen zur Geologischen Karte Eisenkappel und Kanker. - Geol. Reichsanst. Wien, 142 p., Wien. Zankl, H. 1966, Holothurien-Sklerite aus dem Dachsteinkalk (Ober-Trias) der Nördlichen Kalkalpen. - Paläont. Z. 40, 70-88, 3 Taf., 3 Textabb., Stuttgart. Zawidzka, K. 1971, Triassic holothurian sclerites from Tatra Mountains. - Acta Paleont. Polonica 16, 429-450, 1 Tab., 5 Fig., 4 PL, Warszawa. 46 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 1 - Plate 1 Norijski in tuvalski skleriti iz Kamniških Alp, Slovenija Norian and Tuvalian sclerites from Kamnik Alps, Slovenia 1 Calclamna nuda (Mostler) Sleme, norij, (2/4), 305/10 Sleme, Norian, (2/4), 305/10 2 Calclamna germanica Frizzell & Exline Sleme, norij, (2/4), 306/2 Sleme, Norian, (2/4), 306/2 3 Calclamna sp. 2 Sleme, norij, (2/2), 312/7 Sleme, Norian, (2/2), 312/7 4 Calclamna norica Kozur & Mock Sleme, norij, (2/6), 302/3 Sleme, Norian, (2/6), 302/3 5 Calclamna sp. 1 Sleme, norij, (2/2), 313/6 Sleme, Norian, (2/2), 313/6 6 Gen. indet. 2 Sleme, norij, (2/5), 305/2 Sleme, Norian, (2/5), 305/2 7 Calclamnella sp. 1 Sleme, norij, (2/4), 306/1 Sleme, Norian, (2/4), 306/1 8 Calclamnella regularis Štefanov Bivak pod Skuto na Malih Podih, tuval, (1), 311/9 Bivak pod Skuto on the Mali Podi, Tuvalian, (1), 311/9 Fotografije je posnel Vlado Segalla z elektronskim vrstičnim mikroskopom JSM P-15 na Odseku za geologijo (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo) Univerze v Ljubljani Scanning electron micrographs were taken by Vlado Segalla on the JSM P-15 electron micros- cope at the Department of Geology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih 47 48 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 2 - Plate 2 1 Triradites communis Mostler Sleme, norij, (2/2), 310/3 Sleme, Norian, (2/2), 310/3 2 Canisia symmetrica Mostler Sleme, norij, (2/2), 310/2; zgornja stran Sleme, Norian (2/2), 310/2; upper view 3 Canisia cf. quadrispinosa Sleme, norij, (2/2), 309/4; zgornja stran Sleme, Norian, (2/2), 309/4; upper view 4 Praecaudina hexagona Mostler Sleme, norij, (2/1), 310/4; zgornja stran Sleme, Norian, (2/1), 310/4; upper view 5a,5b Kuehnites turgidus Mostler Sleme, norij, (2/6), 303/4, 303/3; a) zgornja stran, b) pogled od strani Sleme Norian, (2/6), 303/4, 303/3; a) upper view, b) lateral view 6 Kuehnites inaequalis Mostler Sleme, norij, (2/6), 303/2; zgornja stran Sleme, Norian, (2/6), 303/2; upper view 7 Kuehnites turgidus Mostler Sleme, norij, (2/2), 312/8; zgornja stran Sleme, Norian, (2/2), 312/8; upper view Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 49 50 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 3 - Plate 3 1 Kuehnites aequiperforatus Mostler Sleme, norij, (2/3), 307/9; zgornja stran, odebeljen in zavihan rob Sleme, Norian, (2/3), 307/9; upper view, fatten and turned margin 2 Protocaudina cf. rigaudae Mostler Sleme, norij, (2/6), 302/2; spodnja stran Sleme, Norian, (2/6), 302/2; lower view 3 Eocaudina acanthocaudinoides Mostler Sleme, norij, (2/3), 308/1 Sleme, Norian, (2/3), 308/1 4 Eocaudina crassa Mostler Sleme, norij, (2/5), 304/7 Sleme, Norian, (2/5), 304/7 5 Eocaudina acanthica Mostler Sleme, norij (2/6), 301/5 Sleme, Norian, (2/6), 301/5 6 Eocaudina longa Kozur & Mock Pod Skuto, norij, (3), 310/8 Under Mt. Skuta, Norian, (3), 310/8 7a, 7b Kozurella formosa Mostler Sleme, norij, (2/6), 299/7, 301/10; a) zgornja stran, b) pogled od strani Sleme, Norian, (2/6), 299/7, 301/10; a) upper view, b) lateral view Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 51 52 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 4 - Plate 4 1 Priscopedatus cf. multiperforata Mostler Pod Skuto, norij, (3), 311/5; zgornja stran, v sredini ozek, dolg stolpič Under Mt. Skuta, Norian, (3), 311/5; upper view, in the middle narrow, long spire 2 Priscopedatus sp. 2 Pod Skuto, norij, (3), 311/3; zgornja stran, odlomljen stolpič se ne vidi Under Mt. Skuta, Norian, (3), 311/3; upper view, broken spire is not visible 3 Priscopedatus sp. 3 Bivak pod Skuto na Malih Podih, tuval, (1), 311/8 Bivak pod Skuto on the Mali Podi, Tuvalian, (1), 311/8 4 Priscopedatus ploechingeri Mostler Sleme, norij, (2/6), 301/2; zgornja stran, zvezdica na vrhu stolpiča Sleme, Norian, (2/6), 301/2; upper view, a small star on the top of the spire 5a, 5b Priscopedatus cf. sandlingi Mostler Sleme, norij, (2/6), 301/1, 300/10; a) zgornja stran, b) pogled od strani Sleme, Norian, (2/6, 301/1, 300/10; a) upper view, b) lateral view 6a, 6b Priscopedatus staurocumitoides Mostler Sleme, norij, (2/2), 312/4, 312/5; a) zgornja stran, b) pogled od strani Sleme, Norian, (2/2), 312/4, 312/5; a) upper view, b) lateral view Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 53 54 ■ Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 5 - Plate 5 J 1 Priscopedatus sp. 1 i Sleme, norij, (2/1), 310/6; brazda v stolpiču : Sleme, Norian, (2/1), 310/6; furrow in the spire ? 2 Praeeuphronides simplex Mostler Sleme, norij, (2/2), 309/2 Ì Sleme, Norian, (2/2), 309/2 j i 3a, 3b Praeeuphronides multiperforatus Mostler i Sleme, norij, (2/2), 312/3, 313/9 Í Sleme, Norian, (2/2), 312/3, 313/9 1 4a, 4b Punctatites cf. triangularis (Mostler) Sleme, norij, (2/2), 312/6, 313/3; a) spodnja stran, b) zgornja stran S Sleme, Norian, (2/2), 312/6, 313/3; a) lower view, b) upper view i 5 Uniramosa bystrickyi Kozur & Mock ; Sleme, norij, (2/2), 313/2 \ Sleme, Norian, (2/2), 313/2 j 6 Punctatites cf. appensus (Mostler) 4 Sleme, norij, (2/2), 309/8 ' Sleme, Norian, (2/2), 309/8 Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih 55 56 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 6 - Plate 6 1 Acanthotheelia triassica Speckmann Sleme, norij, (2/2), 309/6; zgornja stran Sleme, Norian, (2/2), 309/6; upper view 2 Acanthotheelia cf. pulchra Kozur & Mock Sleme, norij, (2/2), 312/9; zgornja stran Sleme, Norian, (2/2), 312/9; upper view 3 Stueria ? multiradiata Mostler Sleme, norij, (2/4), 305/9; zgornja stran Sleme, Norian, (2/4), 305/9; upper view 4 Theelia lata Mostler Sleme, norij, (2/2), 309/9; spodnja stran Sleme, Norian, (2/2), 309/9; lower view 5 Theelia variabilis variabilis Zanki Sleme, norij, (2/5), 305/7; spodnja stran Sleme, Norian, (2/5), 305/7; lower view 6 Theelia variabilis variabilis Zankl Sleme, norij, (2/2), 308/5; spodnja stran Sleme, Norian, (2/2), 308/5; lower view 7 Theelia variabilis variabilis Zankl Sleme, norij, (2/5), 305/6; zgornja stran Sleme, Norian, (2/5), 305/6; upper view 8 Theelia variabilis slovakensis Kozur & Mock Sleme, norij, (2/2), 309/1; spodnja stran Sleme, Norian, (2/2), 309/1; lower view Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 57 58 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 7 - Plate 7 1 Theelia pseudoplanata Kozur & Mock Sleme, norij, (2/2), 310/1; zgornja stran Sleme, Norian, (2/2), 310/1; upper view 2 Theelia rosetta Kristan-Tollmann Sleme, norij, (2/6), 303/10; spodnja stran Sleme, Norian, (2/6), 303/10; lower view 3 Theelia koeveskalensis Mostler Sleme, norij, (2/6), 302/9; zgornja stran, nad prečkami topi trni Sleme, Norian, (2/6), 302/9; upper view, blunt spines above the spokes 4 Theelia cf. zawidzkae Kozur & Mock Sleme, norij, (2/3), 308/2; zgornja stran Sleme, Norian, (2/3), 308/2; upper view 5a, 5b Theelia immisorbicula Mostler Sleme, norij, (2/1), 300/6, 300/7; a) zgornja stran, b) pogled od strani Sleme, Norian, (2/1), 300/6, 300/7; a) upper view, b) lateral view 6 Theelia praenorica Kozur & Mock Sleme, norij, (2/6), 300/2; zgornja stran, prečke se stikajo v treh ravninah Sleme, Norian, (2/6), 300/2; upper view, spokes connected on three levels 7 Theelia norica Mostler Sleme, norij, (2/6), 303/9; zgornja stran, zobci na notranjem robu Sleme, Norian, (2/6), 303/9; upper view, teeth on inner margin Holoturijskiskleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 59 60 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 8 - Plate 8 1 Achistrum longirostrum Mostler Sleme, norij, (2/6), 302/7 Sleme, Norian, (2/6), 302/7 2 Achistrum sp. 1 Sleme, norij, (2/4), 306/5 Sleme, Norian, (2/4), 306/5 3 Uncinulina sp. Sleme, norij, (2/6), 302/6 Sleme, Norian, (2/6), 302/6 4 Palelpidia cf. norica Mostler Sleme, norij, (2/6), 304/2; pogled od strani Sleme, Norian, (2/6), 304/2; lateral view 5 Mortensenites sp. Pod Skuto, norij, (3), 310/9 Under Mt. Skuta, Norian, (3), 310/9 6 Gen, indet. 9 Sleme, norij, (2/6), 301/8 Sleme, Norian, (2/6), 301/8 7 Gen. indet. 7 Sleme, norij, (2/2), 312/1 Sleme, Norian, (2/2), 312/1 8 Gen. indet. 10 Sleme, norij, (2/3), 307/7 Sleme, Norian, (2/3), 307/7 Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih 61 62 Alenka Jamnik & Anton Ramovš Tabla 9 - Plate 9 1 Gen. indet. 8 Sleme, norij, (2/6), 300/8; pogled od strani Sleme, Norian, (2/6), 300/8; lateral view 2 Gen. indet. 8 Sleme, norij, (2/5), 305/4 Sleme, Norian, (2/5), 305/4 3 Gen. indet. 3 Sleme, norij, (2/5), 305/5; zgornja stran Sleme, Norian, (2/5), 305/5; upper view 4 Gen. indet. 4 Sleme, norij, (2/4), 306/4 Sleme, Norian, (2/4), 306/4 5 Gen. indet. 1 Sleme, norij, (2/2), 313/1 Sleme, Norian, (2/2), 313/1 6 Gen. indet. 6 Pod Skuto, norij, (3), 311/6 Under Mt. Skuta, Norian (3), 311/6 7 Mrežast skelet Sleme, norij, (2/6), 300/9 Meshwork Sleme, Norian, (2/6), 300/9 8 Pedicilarij Sleme, norij, (2/6), 302/5 Sleme, Norian, (2/6), 302/5 Holoturijski skleriti in konodonti v zgomjekarnijskih ... 63