(D Božja beseda Leto 2010 Letnik 61 Apr/Maj/Jun Leto duhovništva 19. junij 2009 -19. junij 2010 The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly April-May-June 2010 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Toronto Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, CM. e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol.* EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami VSEBINA Iz koledarja Voščilo slov. škofov.......33 Nadškof Anton Stres .....34 Nadškof F. Kramberger .. .35 Leto duhovnika..........36 Svetovni drobiž...........39 Od Atlantika do Pacifika Med rojaki v Kanadi......40 Pri Mariji Pomagaj .......44 Iz Župnije Brezmadežne . .44 Iz Župnije Sv. Vladimira . .46 Sv. Gregor v Hamiltonu .. .48 Lurška M.B. v Winnipegu .49 Pismo misijonarja........50 Zahvale..................52 Oglasi in voščila ..........55 Za dobro voljo............64 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja, CM. 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 NASLOVNICA: Jezus Kristus, večni veliki Duhovnik (ikona). Levo ob njem - Melkizedek. Desno ob njem - Sv. Janez Maria Vianney - daritveni oltar. Sobota, 11. septembra 2010, romanje v Midland ISBN 0406-9110 VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV Za vse, ki se tretji dan po velikem petku zberemo ob odprtem in praznem Kristusovem grobu ter prepevamo trikratno velikonočno alelujo z vedno višjim in močnejšim glasom, je Kristusovo vstajenje dogodek, ki nas osvobaja in velika noč je praznik našega osvobojenja ali odrešenja. Na veliki petek zremo Kristusa v nemoči, kot poraženca in na križ pribitega. Na veliko noč pa je pred nami kot zmagovalec nad hudobijo in sovraštvom, nad grehom ali zlom, še več: nad smrtjo. Poslednja zmaga je vedno njegova. Z njo nas osvobaja strahu pred ničem, nesmislom ali praznino življenja; osvobaja nas za novo življenje. Za vse, ki verujemo, kar obhajamo in slavimo, je velika noč 'Kristusov danes'. To pomeni, da ne gre le za spomin na dogodek pred dva tisoč leti, marveč za dogajanje, ki se uresničuje danes, med nami in v nas. Vstali Kristus je naš danes in naš jutri, naš začetek in konec, naše vse. Zato je velika noč praznik naše vere v Kristusa, ki med nami in z nami živi. Za nas, ki imamo v Kristusovem vstajenju zagotovilo svojega vstajenja in večnega življenja, je velika noč praznik upanja. Naš Bog ni oddaljeni Bog, je z nami tudi v smrti. V njegovi roki je naša usoda, v Kristusovi smrti je smrt naše smrti in v njegovem vstajenju je naše vstajenje. Naš cilj ni veliki petek s štirinajsto postajo križevega pota, marveč velika noč z vstajenjem v novo življenje. Končno je za nas velika noč dogodek, ki nas obvezuje, da smo vedno in povsod velikonočne priče, s Kristusovim vstajenjem zaznamovani pričevalci, oznanjevalci in nosilci sporočila, da je naše sedanje življenje delavnik za večno nedeljo. Vsem sobratom duhovnikom, redovnikom, redovnicam, vsemu Božjemu ljudstvu, rojakom po svetu, posebej še bolnim in trpečim voščimo: Blagoslovljene velikonočne praznike! Vaši škofje Objavil: Tiskovni urad Slov. škof. konference (TU SSK) Velikonočna poslanica nadškofa Antona Stresa Drage sestre in dragi bratje! Velikonočni dogodek Jezusovega vstajenja je osrednja in edinstvena vsebina naše krščanske vere. Samo zato, ker je Jezus vstal od mrtvih in so ga njegovi učenci po težkih dvomih in pre-strašenosti velikega petka večkrat doživeli kot tistega, ki živi, so našli izgubljeno vero, zbrali pogum in začeli to sporočilo oznanjati ter, končno, za to resnico tudi umirati. Ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu se marsikdo lahko sprašuje: ali je to mogoče? Pa vendar nam vstajenjsko upanje ni tuje. Vsakokrat ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne krivica, verjamemo v vstajenje: verjamemo v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo. To upanje dobi v veri v Jezusovo vstajenje svojo najvišjo potrditev. Čas, v katerem živimo, marsikoga navdaja s skrbjo in negotovostjo. Mnogi se tudi sprašujejo, kaj je sploh še res in prav in kaj ni. Ali je spričo številnih nasprotnih primerov, o katerih nam poročajo od vsepovsod, še vredno pristajati na tradicionalne krščanske in obče-človeške vrednote poštenja, pravičnosti, zvestobe, družinskega življenja, resnicoljubnosti, solidarnosti, nesebičnosti in dejavne ljubezni? V ta čas skrbi in dvomov prihaja praznik Velike noči. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki vam ni vseeno, kam gremo, želim, da bi nas tudi letošnje velikonočno praznovanje utrdilo v naši pripadnosti tistim temeljnim vrednotam, ki so nas ohranile do današnjega dne. Prestrašenim apostolom je velikonočno doživetje vstalega Gospoda vrnilo pogum in vero v zmago Božjega kraljestva pravičnosti in ljubezni. Zato želim še posebej tistim, ki doživljate življenjske preizkušnje, globoko velikonočno tolažbo in povrnjeno zaupanje v smisel poštenega in pogumnega življenja. Želim vam blagoslovljene in vedre velikonočne praznike. msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit, predsednik SŠK Objavil: TU SŠK Iz velikonočne poslanice nadškofa Franca Krambergerja Vsem naj velja iskren velikonočni poz-^^ drav: Kristus je vstal iz groba! Aleluja! Ve- lika noč je največji in najpomembnejši ^ praznik krščanstva. Iz velikonočne ^ skrivnosti črpa Cerkev moč za svoje delo" vanje in vso vsebino svojega poslanstva. Vse njeno delo in vsi prazniki v cerkvenem letu so prežeti s Kristusovim vstajenjem od mrtvih, saj je vsaka nedelja »velika noč v malem« in ko obhajamo sv. evharistijo, oznanjamo Kristusovo smrt in slavimo njegovo vstajenje. Vsaka nedelja in vsak praznik dobiva svoj sijaj od velike noči; tudi božični praznik, adventni venec ali božično drevo sprejema svojo luč od velikonočne sveče, se pravi od vstalega Kristusa. Zato upravičeno pravi apostol Pavel: Če Kristus ni vstal, je prazno naše oznanilo, prazna tudi naša vera, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda takoj za tem zatrdi: Kristus je vstal od mrtvih (prim. 1 Kor 15,14.17.19-20), kakor da nam hoče reči: Bodite brez skrbi! Vaše življenje ima svoj smisel in vsebino! Vaša vera ni prazna, ima trdne temelje! Vaše upanje ima zagotovilo uresničenja! Krščanska vera živi in žari iz velikonočne skrivnosti; da je namreč Kristus, Božji Sin za nas trpel, umrl na križu, bil pokopan in tretji dan je vstal od mrtvih, da je bil povišan na desnico Boga Očeta in da je poslal Svetega Duha na vse človeštvo. To je srce naše vere. S temi mislimi želim vsem, ki jim velika noč nekaj pomeni, posebej vsem rojakom doma in po svetu, vsem bolnikom po bolnišnicah in domovih, trpečim in kakor koli preizkušanim: Blagoslovljene, vesele in doživete velikonočne praznike! msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof metropolit Objavil: TU SŠK Slovenski evharistični kongres 13. junija 2010, Celje, Slovenija LETO DUHOVNIKA (IL del) DUHOVNIK V SLUŽBI BOGA IN LJUDSTVA Bog sam kliče in vabi tiste, ki jih želi imeti v svoji službi. »Nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog« (Heb 5, 4), beremo v pismu ap. Pavla Hebrejcem. Jezus pa pravi: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev« (Lk 10, 2). Jezus nam naroča, naj prosimo »Gospoda žetve« redno, vztrajno in zaupno. Da bomo imeli oznanjevalcev evangelija in deliv-cev Božje milosti po zakramentih, moramo ne le moliti, ampak tudi iskreno živeti po veri. Evangelist Marko pripoveduje, da je množica poslušala Jezusa, in ko pa jo je nehal učiti, se je umaknil na goro. Po molitvi je »poklical k sebi, katere je sam hotel. In odšli so k njemu. Postavil jih je dvanajst, kijih je imenoval tudi apostole« (Mr 3, 13. 14). Ko molimo in prosimo »Gospoda žetve«, Bog sam izbira in vabi. Duhovnik se dobro zaveda, da ga je Bog poklical in da je duhovniški poklic Božji dar. Četrta velikonočna nedelja je nedelja dobrega pastirja. Je tudi nedelja molitve za duhovne poklice. Cerkev verne iz leta v leto na to nedeljo vabi k molitvi za nove poklice in za tiste poklicane, ki so že odgovorili, da bi na tej poti vztrajali ter požrtvovalno delali za rast Božjega kraljestva. Priprava na služenje Bog najpogosteje pokliče mladega človeka v duhovniško službo, včasih pa starejšega, tudi takega, ki je imel že kakšen drug poklic. Ko poklicani odgovori na božje vabilo, se mora na služenje pripraviti. Dvanajsteri so se skozi tri leta Jezusovega javnega delovanja pripravljali na prihodnje poslanstvo. Jezus jih je poslal celo na prakso. »Potem je Gospod določil... in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto, kamor je sam nameraval iti« (Lk 10,1). Priprava na duhovniško službo ali služenje poteka v semenišču. Ta priprava je dvojna: študij (pridobivanje znanja) in duhovno poglabljanje. Poznati je potrebno zgodovino Cerkve, učenje Cerkve in cerkvenih učiteljev, Sveto pismo in verske resnice, ki nam jih je oznanil Jezus. Z molitvijo in premišljevanjem pa je treba pridobljeno znanje prisvajati v oseben odnos z Jezusom. Obe pripravi sta nujno КГД Војја beseda April/Maj/Junij 2010 potrebni, medsebojno povezani in se dopolnjujeta. Ob tej pripravi kandidat spoznava vzvišenost in lepoto pa tudi zahtevnost duhovniškega poklica. Na prejem nižjih redov in še posebej na duhovniško posvečenje se kandidat pripravlja z duhovnimi vajami. V molitvi in premišljevanju se postavi pred Boga. Jezus je pred začetkom javnega delovanja šel v moči Svetega Duha v puščavo, kjer je ostal štirideset dni. Jezus je bil lačen in hudi duh ga je skušal. Jezus »je zavrnil vse skušnjave hudega duha in s tem tudi nas naučil premagovati hudobijo v samem začetku« (Hvalospev 1. post. ned.). Duhovne vaje so priložnost, da kandidat pred pomembnim korakom in dejanjem še enkrat premisli, premoli in pretehta pred Bogom to, na kar se pripravlja, da bi njegov odgovor »tukaj sem« temeljil na veri in zaupanju. Da se novoposvečeni duhovnik zaveda odgovornosti, ki prihaja nanj z milostjo posvečenja, da se zaveda svoje človeške majhnosti in slabosti in da »računa« na Božjo milost, da veruje in zaupa v božjo pomoč, zgovorno povedo napisi na novomašnih podobicah, ki so kot vodilo na pot duhovniškega življenja. Pri posvečenju namreč škof spomni in opomni izbrane na pomembnost Božje besede in učiteljske službe: »Glejte, da boste verovali, kar boste brali; učili, kar boste verovali; živeli, kar boste učili«. Ta tri naročila ali dolžnosti se pokažejo v novomašnih geslih. Nekatera so: »Poslal meje, da oznanim blagovest ubogim« (Lk 4,18). »Pošlji svojega Duha in prenovljeni bomo in prenovil boš obličje zemlje« (Ps 103). »Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med njimi je ljubezen« (1 Kor 13,13). »Posveti me v resnici; tvoja beseda je resnica« (po Jn 17,17). »Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge« (Jn 13,14). Proslavljanje Nekateri, ki jih moti Cerkev, še posebej tisti, ki so kar sovražno razpoloženi in usmerjeni do vsega, kar je povezano z vero in Cerkvijo, kritizirajo novomašna slavja, kot so v navadi v Sloveniji. Ne gre jim v račun slovesnost v cerkvi, ko je zbrana župnija, da se z veseljem Bogu zahvali za dar novega duhovnika. Tudi zunanje slavje s sorodniki, prijatelji in znanci, kije navadno na domu novomašnika, kritizirajo. Takšno slavje je v navadi, kot običaj druženja ob posebnih priložnostih. Tudi novomašno slavje izraža veselje in hvaležnost. Mislim, da bi za novomašna slavja lahko uporabili Jezusov odgovor kritikom, ko se njegovi učenci niso postili: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi ? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili« (Mt 9,15). Nadaljevanje Duhovnik med opravljanjem duhovniške službe vedno znova doživlja in izkuša, da je Bog tisti, ki kliče, izbira, daje moč in rast ter po njem deli milosti verujočim. Ko duhovnik obhaja obletnico posvečenja, na primer 25. obletnico, je to praznovanje zaznamovano z zahvalo za milosti, za molitve drugih, za božjo pomoč in varstvo. Tudi to na poseben način povedo napisi na spominskih podobicah: »Hvaležen sem našemu Gospodu Kristusu Jezusu, ki mi je dal moč; s tem da meje postavil v službo, meje namreč imel za vrednega zaupanja« (1 Hm 1,12). »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Jn 14, 5). »Slavimo in hvalimo Boga, ki rešuje te, ki vanj zaupajo« (Dan 13, 60). »Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi« (Sv. Avguštin). Proti novemu obzorju Duhovnik kljub božjemu klicu in posebnem zakramentu ostaja človek. Tudi duhovnik se sooča z vsemi prijetnostmi in neprijetnostmi vsakdanjega življenja: z veseljem, uspehi, srečo..., pa tudi s preizkušnjami, slabostmi, boleznijo... Ko se, recimo, po petdesetih letih duhovniške službe ali več, ozira nazaj na prehojeno pot vere, dela in življenja, se zaveda, da bo moral dajati obračun o svojem življenju in delovanju. Zaveda se, da ni delal za svojo čast in slavo, ne za svoj ugled ampak za rast Božjega kraljestva in tako pomagal ljudem na poti vere. Ponižno se zahvali Bogu. »Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal veliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel: Ti si moj sin, danes sem te rodil« (Heb 5,5). Ta misel Nove zaveze predvsem pa duhovnikova zavest Božje pomoči sta prav tako izražena na zahvalnih podobicah zlatomašnikov in jubilantov: »Poslal meje oznanjat evangelij ubogim« (Sv. Vincencij Pavelski). »Utrdi, o Bog, kar si v nas izvršil« (Ps 67, 29). »Hvala Bogu za njegov neizrekljivi dar« (2 Kor 9,16). »Poveličujte z menoj Gospoda, njegovo ime skupno slavimo« (Ps 33, 4). (se nadaljuje) Pripravil: Franc Letonja CM Se Sloveniji približuje precej vroča pomlad? • V Sloveniji se vsak dan bolj stopnjuje resna gospodarska in politična kriza. Opaziti je vedno manj demokratičnega vladnega nastopanja. Vlado pesti grmada resnih gospodarskih in umazanih korupcijskih problemov, ki bi potrebovali takojšnje ukrepanje, vendar je vlada nemočna in tudi nesposobna zajeziti to stanje. Vzroki za to negotovost so: notranja koalicijska sprtost, korupcija celo v opozicijski stranki SNS 0elinčičeva Slovenska nacionalna stranka) in nezaslišna koraptivna miselnost pri sodnikih - upravnikih stečajnih poslov pri odmerjanju njihovega pretiranega nagrajevanja. Nad vlado visijo kot 'Damoklejev meč' vedno preteči orožarski sodnijski postopki - Patria, dve interpelaciji opozicije zoper ministra Golobiča in Kresalovo, odstopi ministrov Pogačnika in Miklavčiča ter seveda tudi precejšen padec korporacijskih dohodnin. Samo Luka Koper je letos izgubila 5 milijonov čistega dobička. Poglavitni razlog za nadaljnji razvoj sedanje krize pa je predvsem strokovnjakinja, generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Vlada se je želi otresti, zato pravosodni minister Aleš Zalar zahteva njeno takojšnjo razrešitev. Minister Zalar očita Brezigarjevi kršenje zakona o državnem tožilstvu. Obtožba je tako resna in obremenilna, da bo moral Zalar sam odstopiti v primera, da Pahor ali parlament ne bosta razrešila Barbare Brezigar. Skoraj gotovo se je Zalar s svojim nepremišljenim nastopom podal na izgubljene pozicije. Vodja vladne opozicije Janez Janša vidi v Zalarjevem spletkarjenju politično igro, s katero naj bi škandalozno afero Dr. Beričeviča pometli pod preprogo, na drugi strani pa bi razrešitev Brezigarjeve privedla vlado in notranjo ministrico do popolnega obvladanja policijskih organov. Vodja opozicije meni, da bi ta odločitev imela odmev tudi v Evropski komisiji (vladi), ne izključuje pa tudi možnosti, da bi temu vladnemu početju spregovorila tudi 'ulica'. Mnenjske raziskave kažejo zelo nizko podporo vladi. V dobro informiranih slovenskih političnih krogih pa vidijo v Pahorjevem iskanju novih ministrov in državnih tajnikov politično potezo približevanja 'veliki' koaliciji. Sedanja koalicija nima v svojih vrstah resnih strokovnjakov. Celo nekdanji vodilni levičar Niko Kavčič je v razgovora z nekdanjim predsednikom M. Kučanom, z 'zamahom' desne roke ocenil sedanjo vladno koalicijo. Druge zanimivosti sveta tokrat nismo objavili, ker smo dobili daljše poroäb o obisku misijonarja po Kanadi, kije zelo zanimivo in sedaj sledi. NAROČNIKI BOŽJE BESEDE V ŠTEVILKAH Poročilo o naročnikih naše publikacije pokaže za leto 2010 v številkah takole: V ZDA........14 naročnikov Po svetu......38 naročnikov V Kanadi.....797 naročnikov Koliko plemenitosti! Med rojaki v Kanadi Obisk slovenskih skupnosti po Kanadi je poseben privilegij. Slovenski lazaristi iz Kanade vsako leto povabijo medse duhovnika iz Slovenije, da rojakom pomaga v duhovni pripravi na božične ali velikonočne praznike. Pot je dolga več tisoč kilometrov, skupnosti so ponekod resda majhne, a obiski niso zaman: maša, božja beseda ali spoved v domačem jeziku rojakom veliko pomenijo, obenem je obisk vez z domovino, sam duhovnik pa odhaja z mnogimi lepimi znanstvi in življenjskimi zgodbami, ki mu dajo misliti. Takoj po prihodu v Toronto sem odšel naprej, v Kelowno. Kelowna Za Kelowno sem prvič slišal, ko mi je Tine povedal, da bo to moja prva postaja v vrsti obiskov slovenskih skupnosti v zahodni Kanadi. V jeziku Indijancev Kelowna pomeni 'veliki medved'. In ko si v dolini, napolnjeni z jezeri, obdani z zasneženimi gorami, poraščenimi s smrekami in macesni, si medveda res ni težko predstavljati. Domačini povedo, da ga tudi v resnici ni težko srečati. Do prihoda belcev je bila dežela indijanska. Prvi so tja prišli Angleži, danes v okolici ni malo priseljencev iz vzhodne Evrope, Indijanci pa živijo v svojem svetu, v njim namenjenih rezervatih, Iger še ohranjajo svoje stare navade, s kulturo belih prišlekov pa se niso nikoli povsem ujeli. Sodobni svet je zanje led, na katerem jim ni nikoli uspelo, da bi se postavili na svoje noge. Mesto je majhno in mlado, brez mestnega jedra, prebivalci starejši. Sem se umikajo predvsem upokojenci iz notranjosti Kanade, kjer je lahko najti delo, a zimske temperature so nizke, v povprečju trideset stopinj pod ničlo, neredko pa se spustijo do minus štirideset ali petdeset. Kakšnih petsto kilometrov stran od Pacifika je Kelowna s svojo milo klimo dežela vinogradov in sadja, prijetna za starejše ljudi. Med 120.000 prebivalci mesta je mogoče našteti čez sto Slovencev. Ostalih nekaj deset jih je raztresenih naokoli po dolinah med gorami, poznanih pod imenom Rocky Mountains. Kakor drugi so tudi naši rojaki prišli v dolino iskat mir. Med njimi je največ upokojenih delavcev, kakšen podjetnik ali učitelj. Hobi, ki se mu posvečajo, so vrtovi, sadjarstvo, trta. Tudi mesto živi od vinogradništva in sadjarstva, pa tudi od jezerskega in smučarskega turizma. Nedaleč od mesta teče železnica, po kateri so nekoč z gora vozili zlato, da bi ga v dolini prečistili. To v domišljiji prebudi spomine na prizore iz filmov o Divjem zahodu. Ko pa gledam obraze naših rojakov, jih ne morem uskladiti z okoljem. Pravijo, da so tu našli 'kanadsko Slovenijo', a vtisa, da ta dežela diha indijansko, se ne morem znebiti. Z naše slovenske pers- pektive je dežela 'bogu za hrbtom'. V očeh nekoga, ki prihaja iz Slovenije, je že Toronto -danes, v času letalskih povezav -neznansko daleč. Kelowna pa je od Toronta oddaljena proti zahodu še tri ure časovnega zamika: ko je v Torontu ura šest, je v Kelowni tri. Tudi pot iz Toronta v Kelowno je nekaj posebnega: prerijam, nad katerimi letalo leti, ni videti konca, vse pa so z matematično natančnimi linijami razdeljena v pravokotna, obdelana polja. Vancouver Druga slovenska skupnost, ki ji je namenjen moj obisk, je v Van-couvru. Janez se spominja: »Sem sem prišel leta 1957. Ko sem iskal delo, so me poši-ljali vedno dlje; bil sem sam, med tujci, brez znanja angleščine.« Sprva je prišel v Prince Rupert, kjer je našel delo kot gozdar. Tja se je z vzhodne obale z vlakom vozil pet dni in pet noči, tako rekoč - na konec sveta. Spominja se tesnobe, ki jo je doživljal sam, tako daleč v čisto tujem svetu. Beseda 'Vancouver' v naših ušesih nekoliko nenavadno zveni. Ne vem, zakaj spominja na svobodnjaško mesto, ki mu vlada nasilje. Nekateri trdijo, da je v mestu, odkar se je bolj odprlo Aziji, nasilje poraslo. Drugi poudarjajo nasprotno, svetlo plat: mestu dajeta pečat turizem in trgovina, brezhibno je urejeno, Božja beseda April/Maj/Junij 2010 I odeto v pacifiško floro in očarljivo cvetje, z brezštevilnimi otočki pred obalo in zasneženimi gorami v ozadju, gostiteljicami letošnjih olimpijskih iger. Na koledarju ima Janez zapisano: Dr. Lim - obisk pri zdravniku. Že sedaj je polovica prebivalcev Azijcev in Indijcev; število bo - pravijo - kmalu preseglo polovico prebivalcev v mestu. Najbogatejši so se priselili iz Hong Konga, da bi se izognili kitajski oblasti, ki ji je bilo mesto leta 1997 po stotih letih vrnjeno. Med azijskimi priseljenci je veliko študentov, najbogatejših seveda, ki si lahko privoščijo študij v Kanadi. Kanada je izbirčna: sprejema priseljence z izobrazbo in denarjem. Skupnost v Vancouvru je pred dvema letoma praznovala svojo petdesetletnico. Ob tej priložnosti je izdala almanah, ki govori o njeni bogati narodni, kulturni in verski dejavnosti. Slovenska narodna glasba, noše, ljudske igre, skupni izleti v gore, družabna srečanja, maše in romanja - vse to je desetletja ustvarjalo malo Slovenijo sredi Vancouvra na obali Pacifika. Skupnost danes šteje več sto članov, na prireditvah se jih zbere okoli sto. Kakor drugod tudi tu rojaki sijejo od us-trežljivosti in gostoljubnosti. Jožeta, ki me je prišel počakat na letališče, sem vprašal: »Kako ste Slovenci tu zadovoljni?« Iz odgovora spoznam, da sem mu EU Božja beseda April/Maj/Junij 2010 postavil karseda neumno vprašanje. Sem je prišel s šestimi leti, sedaj je že v pokoju. Dal mi je vedeti, da je njegovo življenje, njegov svet tu, čeprav po duši ostaja Slovenec. Pozna vse dogajanje v Sloveniji, a živi in preživeti mora tu, v Vancouvru. Prince George Najbolj severna slovenska skupnost je našla svoj dom v Prince George, v mestu sredi gozdov, ki velja za središče kanadskega gozdarstva. Smrekovi in borovi gozdovi se razprostirajo stotine kilometrov naokoli. Mesta, ki ni veliko - šteje okoli 70.000 ljudi -, skorajda ni videti. Ko se obiskovalec vozi po mestu, ima vtis, da se vozi po gozdu. Nizke montažne hiše na velikih parcelah so skrite za drevesi ob cestnih ulicah. Prostora ne manjka; tudi dela ne. »Za tistega, ki hoče delati, je tu dovolj dela,« pravi Matija. Človeka tu živijo naravna bogastva: poleg gozdov še rudniki in kmetijstvo. Največ naših zdomcev je poklic našlo v gozdarstvu in s svojo, do najmanjših detajlov avtomatizirano žago, so se 'Novaki' uvrstili med najbolj modernizirane Žagarje na svetu. Prek žage, ki jo vodijo dobrih trideset let, gre letno dva milijona kubičnih metrov lesa, ki ga obdelanega izvažajo v Združene države, na Japonsko ali Kitajsko. Delavci na žagi so redki; ti računalniško vodijo ves potek dela. Obdelava in predelava sta popolni. Odpadkov ni - niti prahu v obratu. Slovenska skupnost je z leti postala manjša. Mladi odhajajo na svoje; ostajajo starejši, ki so sem prišli z različnih koncev Slovenije. Čeprav je že v visoki starosti - petindevetdeset jih je dopolnila -, se zdi, ima glavno besedo Novakova mama Terezija iz Ambrusa. Domala vsi so prepričani, da odločitev za Prince George ni bila napačna. Victoria Iz Prince Georgea v notranjosti Britanske Kolumbije me pot vodi zopet na Zahod, tokrat onstran meja kopnega, na velik Vancou-vrski otok ob obali Tihega oceana. Victoria, glavno mesto na otoku, je iz zgodovinskih razlogov tudi upravno središče Britanske Kolumbije. Tudi sem, na otok, je v prejšnjih desetletjih marsikaterega Slovenca privabilo gozdarstvo, druge - poleg dela -čudovita narava in mila, tiho-oceanska klima, ki pozimi odganja sneg z obal, poleti pa hudo vročino. Od naravnih lepot najbolj očara 'douglas', smreki podobno, po višini in debelini debla pa veliko bolj mogočno drevo. Tudi pridih zgodovine je močan. Številne spominske plošče spominjajo na življenje Indi- jancev, na njihove navade, ki so jih živeli združeni z naravo. Na otoku sta dve, manjši, starejši slovenski skupnosti: Victoria in Port Alberni. Tu, na skrajnem delu Kanade, je oddaljenost naših zdomcev od domovine mogoče začutiti. Marsikdo jo doživlja kot breme. Tu so našli svoj dom, a vsi niso čisto prepričani. »Če bi vedel, da bo v Sloveniji -prišlo do sprememb, bi ostal doma,« razmišlja Jože, Zina pa dodaja: »Če bi ostali v Montrealu, bi govorili po naše, tu pa ...« Imeti v Victoriji Slovenca za soseda, s katerim bi lahko govoril 'po naše', je res nemogoče. V Montrealu ali Torontu da, tu pa ne. In če smo čisto natančni, 'po naše' tu pomeni 'prekmursko'. Se ena posebnost: tu je prekmur-ščina ostala brezhibna, takšna, kakršno so pred petdesetimi leti govorili v Prekmurju, preden jo je prek radia ali televizije začela spreminjati knjižna slovenščina. Misliti pa mi dajo besede gospe, ki živi sama: »Tu nas držijo naši otroci.« Razumljivo, da starši radi ostanejo blizu otrok, a če otroci živijo v mestih, ki so oddaljena dve in več ur leta z letalom - in to, vsak v drugem mestu -, takšna misel v slovenskem ušesu čudno odmeva. A za Kanado je to nekaj povsem običajnega. Robert Petkovšek CM Rojaki in rojakinje Britanske kolumbije! Vabimo vas na romanje v Mission, v nedeljo, 30. maja 2010, na praznik Sv. Trojice, ob lih dop. Pridite, da se skupaj v molitvi priporočimo in tudi poveselimo! Valentin Batič CM 4 PRI MARIJI POMAGAJ v Toronto Prav zadovoljivo je gledati, kako se farani trudijo, da bi župnija živela in cerkev služila svojemu namenu. Tu pa tam srečaš človeka, ki vpraša, če hodi k Mariji Pomagaj k maši še kaj ljudi. Ko mu povem, da nas je bilo recimo za cvetno nedeljo kakih 200, se čudijo. Prav gotovo bi jih prišlo še več, če bi imeli kje parkirati in bi bila cerkev na bolj dostopnem kraju. Zares hvalevredno! Poleg svetih maš, zakramentov in lepega cerkvenega petja, gotovo privlačijo ljudi gostoljubnost in srečanja v dvorani. Skupine kot so Kat.ženska liga, misijonski krožek, plesna skupina 'Nageljčki' in pevska skupina 'Plamen' z redno postrežbo po nedeljskih mašah veliko pripomorejo, da se ljudje raje srečujejo in pogovarjajo. Brez teh nedeljskih srečanj bi bila skupnost veliko prikrajšana. Duhovno obnovo je od 25. do 28. marca vodil lazarist dr. Robert Petkovšek. Zelo je bil zadovoljen z obiskom in navdušen zaradi lepega spovedovanja. To je zapisal v njegovem poročilu. Z g. župnikom je obiskal tudi slovenske vernike v cerkvi Sv. Bernardett v Ajaxu. Kljub temu, da so starejše in jim zdravje ne služi, članice K.Z.L. vztrajajo pri svojih srečan-I Božja beseda April/Maj/Junij 2010 jih in delu, ki ga opravljajo pri župniji. Pridno skrbijo, da je cerkev okrašena in pripavljena. Odlično so se potrudile, da so za cvetno nedeljo pripravile kosilo. Še prej pa so pridno delale, da so naredile 280 butaric. Vsem, ki ste preskrbeli zelenje, delali butarice, vsem ki ste pekle, stregle in pomagale, da je vse lepo uspelo, iskrena hvala! Članicam K.Ž.L. hvala za dar $2,000 za cerkev. V nedeljo 18. aprila, dan pred njenim rojstnim dnevom, smo se spomnili naše priljubljene kuharice in župljanke ge. Minke Hace, ki si bolj kot kaj drugega želi, da bi ostala večno mlada. Tako ji je uspelo, da že šestič praznuje svoj 15. rojstni dan. Voščimo ji Božjega blagoslova, zdravja in korajže še naprej! Valentin Batič CM, župnik IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto Človek težko verjame, da je bila v glavnem mestu ZDA hujša zima kot pri nas. Nemoteno smo lahko prihajali v cerkev in opravljali svoje dožnosti. Sedaj občudujemo naravo, ki se pomladno budi, in to kar za mesec dni prej kot druga leta. Bolj pogosto kot sicer pa je med nas posegla smrt, saj smo letos izgubili že 20 ljudi. Slike in poročila o škodi, ki jo je na Haitiju januarja povzročil hud potres, so nas globoko ganile. V nadškofij i smo imeli posebno nabirko za te že tako revne ljudi. Verniki obeh fara so se tej dobrodelni akciji dobrosrčno odzvali in zbrali nad 25 tisoč dolarjev. Kmalu za tem je bil potres in cunami še v Čilu, ki je prizadel 2 milijona ljudi in povzročil ogromno škode. Po prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov smo v nedeljo popoldan imeli posebno sv. mašo. Mnogim starejšim in bolehnim smo podelili zakrament svetega ma-ziljenja, ki je zakrament za zdravje. Družinski dan in polka mašo smo imeli v nedeljo 14. februarja. Za glasbo sta poskrbela g. Matija Lebar in Andrej Pahulje, za petje pa gdč. Anica Sluga in Mojca Dimperio z zborom. Maševal je g. Batič. Odziv je bil odličen, čeprav nam v tem času pred postom ne manjka zabave. Za prijazno razpoloženje in kosilo so v dvorani skrbele članice K.Z.L. s predsednico go. Roziko Nesich. Najprej nam je zaigrala skupina tamburašev iz Hamiltona. Po kosilu nas je presenetil z obiskom 'Elvis' (g. Cigan) in z znanimi Elvisovimi uspešnicami zabaval, da se nobenemu ni mudilo domov. Iskrena hvala vsem, ki ste poskrbeli za tako lep Družinski dan! Na dan po sv. Jožefu smo v dvorani počastili posebnega gosta, našega farana in dobrotnika g. Jožeta Kastelica. Na praznovanje godu in 90. rojstnega dne je prišel veleposlanik iz Otta-we g. Tomaž Kunstelj, častni konzul g. Jože Slobodnik, županja občine Mississaga - ga. Hazel McCallion, naši duhovniki, predstavnik za Slovence - g. Stane Kranjc, Jožetovi sorodniki in prijatelji. Za prisrčen večer je poskrbel dekliški pevski zbor Plamen. Večer je vodila in dirigirala ga. Marija Ahačič-Pollak. Gospodu Jožetu iz srca želimo trdnega zdravja! Ustanavljamo župnijski pastoralni svet, v katerega smo povabili predstavnike različnih skupin, ki delujejo v naši župniji. Upamo, da bomo tako tudi bolje delovali za rast Božjega kraljestva med nami in to na vseh treh področjih našega poslanstva: bogoslužja, oznanjevanja in dobrodelnosti. Ko se je naš sobrat lazarist, g. dr. Robert Petkovšek, vrnil z obiskovanja Slovencev po zahodni Kanadi, je imel duhovno obnovo pri nas. Spovedoval je že na Marijin praznik, 25. marca, v petek in soboto pri večerni maši ter ves veliki teden. V angleščini je spovedoval kapucinski duhovnik, g. MacDonald. Če k temu prištejemo 12 otrok, ki so sredi marca opravili prvo spoved in učence slovenske šole, je za praznike prejelo zakrament sprave 532 ljudi. Odlično, boste Božja beseda April/Ma j/Junij 2010 g [Д rekli. Toda če je za praznike prišlo v cerkev preko 2000 ljudi, postanejo številke bolj zgovorne. Kako je g. Robert doživljal duhovno obnovo, je sam opisal. Butarice in potice. Članice K.Ž.L. so se na cvetno nedeljo dobro pripravile. Najprej so s pomočjo prostovoljk in vseh, ki so poskrbeli za zelenje, pripravile butarice. Pozneje v tednu pa so napekle potic in peciva, ki so ga pridno ponudile župljanom v nedeljo po obredih. Izredno smo jim hvaležni za njihovo delo in skrb. Naj na tem mestu povemo, da je za praznike Vincencijeva konferenca pod vodstvom g. Toneta Zrneca obiskala bolne in ostarele v župniji in jim podarila žegnane butarice. V cerkvi in dorani smo po veliki noči pričeli z izboljšavami ob pripravah na 50-letnico župnije, ki bo drugo leto. Z nekaterimi spremembami smo za polovico zmanjšali uporabo elektrike. V dvorani smo menjali okna, ki sta ju zob časa in vreme že precej načela. Obrabljene stene smo obložili z lesom, prav tako oder. Strop je na novo prebarvan. Pri barvanju stropa smo ugotovili, da dva od šestih zvočnikov sploh nista bila priklopljena. Ker je ozvočenje že staro in ubogo, smo se odločili za novo. Dodali bomo tudi novo platno in projektor. Tako bomo v prenovljeni dvorani gledali športne tekme, filme in slike ter poslušali najrazličnješo E ГД Božja beseda April/Maj/Junij 2010 glasbo in petje. Župnijska K.Z.L. je na praznik Matere dobrega sveta, 26. aprila, med svoje vrste sprejela 11 novih članic. Med večerno sv. mašo, ki jo je daroval duh. vodja. g. Batič, so vse navzoče članice obnovile zaobljube, vsaka nova pa je prejela prižgano svečo in značko K.Ž.L. Po maši smo v dvorani imeli srečanje in prigrizek. Vsem čestitamo! Obiski iz Slovenije. V aprilu so nas obiskali Fantje 'spod Karlo-vice in evropski prvak v harmoniki, g. Matic Štavar. Na pristavi Simon Gregorčič je v nedeljo, 25. aprila, bila posebna sv. maša in koncert. V soboto, 1. maja, pa nas bo obiskala pevska in kulturna skupina Sotočje z Vipavske doline. Valentin Batič CM, župnik ? IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu Postni čas • Postni čas smo začeli z obredom pepelenja in z vabilom k spreobrnjenju, da bi s pravo vero in zaupanjem poslušali, sprejemali in živeli Božjo besedo. Že na pepelnično sredo nas Božja beseda spomnija in vabi k molitvi. V postnem času je predmet naše molitve Jezusovo trpljenje, torej premišljevanje Jezusovega trpljenja in smrti na križu, križev pot. To je že tradi- cionalna molitev ob nedeljah postnega časa. Že lani smo nekaj nedelj imeli namesto križevega pota uro molitve pred Najsvetejšim, tako tudi letos kar tri nedelje. Molili smo za družine, častili sveti križ in Jezusa v Najsvetejšem. Poleg osebnih namenov molitve je bil tudi skupen: da bi se kot župnija v duhu vere pripravili in obhajali veliko noč. Rezanci • Zunanja in daljna priprava na veliko noč je bilo izdelovanje rezancev. Tudi to je tradicionalno opravilo sredi postnega časa. Tako se je v soboto, 20. marca, naša dvorana spremenila v 'tovarno testenin'. Za pripravo testa je bilo uporabljenih nekaj nad tisoč jajc. Vemo, da ni dobrega kosila brez domače juhe. In za praznike se pripravi dobro kosilo! Butarice • V dnevih pred cvetno nedeljo smo delali butarice. Seveda ne takšnih, kot jih lahko vidimo na fotografijah raznih reklam in na voščilnicah, pač pa bolj preproste, narejene iz mačic, palmovih vejic, smrekovih, borovih in cipresinih vejic ter okrašene s trakovi. Blagoslov butaric smo imeli na cvetno nedeljo pred obema mašama. Duhovna obnova • Na cvetno nedeljo se je pričela duhovna obnova, duhovna priprava na veliko noč. Vodil jo lazarist g. Tone Zrnec. V pridigah je misijonar spregovoril o grehu, o spovedi in odpuščanju, pa tudi o miru, ki je Jezusov velikonočni dar ter dar božjega usmiljenja v zakramentu svete spovedi. Velika noč • Sveto tridnevje nas je še bolj usmerilo k Božji usmiljeni ljubezni. Na veliki četrtek smo se zahvalili za dar sv. obhajila in svete maše ter duhovništva, na veliki petek pa smo slovesno počastili križ in Križanega Gospoda. Velika sobota je v popoldanskem času mnoge privedla k blagoslovu velikonočnih jedil. Zvečer smo med obhajanjem velikonočne vigilije obnovili krstne obljube in tako potrdili svojo pripadnost Kristusu in njegovi Cerkvi. Na samo veliko noč je bila cerkev polna pri obeh mašah. Med navzočimi so bili številni mladi. Mnogi od njih živijo v drugih mestih Kanade in so za praznike prišli domov, da so v družinskem krogu s starši obhajali veliko noč. Hvaležni in veseli, da smo dočakali ter obhajali veliko noč, smo si zaželeli božjega miru in blagoslov svetih praznikov. Franc Letonja CM, župnik PRI SV. GREGORJU v Hamiltonu Veliki teden smo slovesno začeli v katedrali s krizmeno sveto mašo že na veliki ponedeljek zvečer. V sredo zvečer sta se mešani zbor in angleški zbor pripravljala na velikonočno praznovanje. Veliki četrtek zvečer je Božja beseda April/Maj/Junij 2010 I Blagoslov velikonočnih jedil v Hamiltonu (foto: Drago Gačnik SDB) spomin zadnje večerje. Pri sveti maši je župnijski mešani pevski zbor pomagal s pesmijo doživljati skrivnost evharistije. Po končani sveti maši smo molili z Jezusom na Oljski gori, zbor pa je vmes zapel še dve pesmi. Udeležba je bila kar večja od lanske. Radi bi s tem poudarili pomen obhajanja velikega četrtka in poglobili evharis-tično pobožnost. Bogoslužje velikega petka je bilo v slovenskem in angleškem jeziku. Cerkev se je dodobra napolnila, angleški in moški zbor pa sta dodala noto poglobljenega obhajanja Gospodovega trpljenja. Bralci so po vlogah prebrali Gospodovo trpljenje, nato smo se v skupnih prošnjah slovesno obračali h Gospodu in prosili za razne potrebe cerkve. Sledilo je češčenje križa, obhajilo in prenos Najsvetejšega v božji grob. Po maši je manjša skupina začela z molitvijo devetdnevnice k Božjemu usmiljenju. Velika sobota je bila kar napolnjena s programom. Po osmi uri zjutraj je bilo izpostavljeno Naj- svetejše za češčenje pri božjem grobu. Že ob desetih dopoldne je bil žegen velikonočnih jedil v Londonski skupnosti. Kar lepo število se nas je zbralo. Opoldne smo blagoslovili jedila v Kitche-nerju, v dvorani Sava - tokrat kar na hodniku, ker so dvorano ravno dobro prelakirali. Po blagoslovu so še otroci slovenske šole pripravili kratek programček. Potem sem pohitel domov, kjer smo imeli tri blagoslove: ob 3h, 4h in 5h. Pri prvem je bila cerkev skoraj polna. Posebej pohvalno je, da je bilo veliko mladih družin in otrok. Lepo je, da ohranjamo slovenske navade, ki so se oblikovale ob praznikih. Nič manj nas ni bilo pri velikonočni vigiliji ob 8h zvečer. Ministrantje, bralci, pevci in ostali sodelavci so pomagali k duhovnemu obhajanju vigilije. Tudi otroci slovenske šole so sodelovali s prošnjami. Po vsta-jenjski aleluji smo se zvrstili v kratko procesijo po cerkvi. Na veliko noč se je še dvakrat napolnila cerkev, tako pri sloven- ski kot tudi pri angleški enajsti maši. Prvo mašo smo začeli z velikonočno alelujo in procesijo. Ob vsem bi se rad zahvalil vsem sodelujočim. Imeli smo zopet lepo okrašeno cerkev, urejeno in tekoče bogoslužje, uglašeno petje. Vse to in še lepo toplo vreme je pomagalo, da smo bogato doživljali velikonočno praznovanje. Bog povrni vsem za sodelovanje in pomoč! Drago Gačnik SDB, župnik Pri LURŠKI MATERI BOŽJI V Winnipegu Že nekaj let zapored so me povabili v slovensko župnijo Lurške Matere Božje v Winnipeg za duhovno pripravo in spoved pred veliko nočjo. Obiskal sem nekatere bolnike tako doma kot tudi po domovih za starejše. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj pa je bila sveta spoved in sveta maša, pri kateri so sodelovali s petjem in branjem. Skupnost je zelo lepo organizirana. Po nedeljski maši se običajno zberejo h kratkemu družabnemu srečanju v dvorani pod cerkvijo. Tudi tokrat je bilo tako. Vsi so naročali pozdrave za vse, ki se poznate. Zelo lepo delujejo kar tri plesne skupine in tudi v pevskem zboru je veliko mladih. To je zelo spodbudno za skupnost, kajti tako se gradi in ohranja slovenska kultura ter tudi povezanost mlajše in starejše generacije. Čeprav župnija nima slovenskega duhovnika, pa je gospod Stan Gacek, ki je po rodu Poljak in upravlja Slovensko in Madžarsko župnijo, zelo prizadeven in se je že marsikaj naučil tudi po slovensko. Zima je bila letos tudi v Winni-pegu bolj mila tako glede mraza kot tudi glede snega. Kar nenavadno je bilo, da so se v tem času temperature gibale nad ničlo. Drago Gačnik SDB Praznik v Winnipegu (foto: Drago Gačnik SDB) Pismo misijonarja iz Salomonskih otokov azaristi že od leta 1995 vodimo medškofijsko bogoslovje na Salomonovih otokih v južnem Pacifiku. Od leta 2004 deluje tam sobrat naše slovenske province Ivica Gregurec, leta 2007 pa se mu je pridružil še Drago Ocvirk, ki v bogoslovju predava vsako leto od julija do novembra. Delovanje in odgovornost slovenskih lazaristov sta se s tem še povečala, saj so se domovini in Balkanu, Kanadi in Argentini, Madagaskarju in Ukrajini pridružili še Salomonovi otoki. Prvo desetletje so sobratje vse moči usmerjali v vzpostavitev normalnega in kakovostnega delovanja medškofijskega bogoslovja, zadnjih pet let pa morajo razmišljati tudi, kako poskrbeti in vzgajati fante, ki prosijo za vstop v Misijonsko družbo. Za njihovo vzgojo in preživljanje sta zadolžena prav naša sobrata Ivica Gregurec in Drago Ocvirk. Ker je kandidatov za lazariste vedno več, se je pokazala nujna potreba po izgradnji lastne vzgojne hiše za lazariste. Doslej lazaristi na Salomonih nismo imeli lastne strehe nad glavo in živimo v medškofijskem bogoslovju. Toda tam zmanjkuje prostora in ni mogoče imeti še lazaris-tovskih bogoslovcev, zato nam ni preostalo drugega, kakor da začnemo razmišljati o nakupu zemlje in gradnji lastne vzgojne hiše. Odločili smo se, da bo ta hiša služila tudi usposabljanju laiških vin-cencijanskih sodelavcev in bo nudila različne tečaje od opismenjevanja, pouka različnih veščin za fante in dekleta, do jezikovnih in glasbenih tečajev ... Zato smo jo poimenovali Izobraževalno središče sv. Vincencija in sv. Ludovike - Formation Center of St. Vincent and St. Louise. Zavedamo se namreč, da na Salomonovih otokih ne bomo g. Ivica Gregurec CM g. Drago Karel Ocvirk CM (zgoraj desno) BOUGAINVILLE - .™J°NG .(Рариа N. Gvineja) Tm, OCKiN \ v« ^чСЖНЗЕШ. ' ^SANTA ISABtL SALOMONOVI elofl» ^ i^LAITA OTOKI Honiara^W' DUFFISIM GUADALCANAL " REEF ISLANDS- _ CJt-, • * OTOČJE SAN CRISTOBAL^. NENDO& SANTA C№ SakmorMomwje « UTUPUA RENNELL VANIKOLO V LETU DUHOVNIŠTVA Ll-j i ћ, f- , VANUATU o° Koralno morje r, h j ^ л Pomagajmo bogoslovcem na Salomonovih otokih uresničiti Božji klic^ ^и mogli dovolj dobro opravljati svojega lazaristovskega misijonskega poslanstva, če ne bomo pridobili in usposobili za to delo tudi laiških pomočnikov in pomočnic. Potrebe v deželi so namreč ogromne, saj država ne deluje in je v Oceaniji na prvem mestu po nesposobnosti, v svetu pa na petnajstem (Somalija je na prvem, Haiti pa je prvi v zahodni polobli). Kolikor toliko deluje cerkveno šolstvo in zdravstvo, a je treba vse to še razširiti in okrepiti, zato nujno potrebujemo poleg domačih lazaristov tudi laiške pomočnike in pomočnice. Vzgojiti in izšolati jih bomo morali sami, zato še kako potrebujemo to Središče sv. Vincencija in sv. Ludovike. Vse to pa bomo zmogli le, če nam bodo pomagali dobri ljudje, ki ljubijo Jezusa in njegovo Cerkev in so pripravljeni pomagati, da lahko misijonarji nadaljujemo Jezusovo delo. Vsi lazaristi na Salomonovih otokih, še posebej pa midva z Ivico, smo zelo hvaležni sobratom v Kanadi in vsem Slovencem, ki čutite z nami in nas podpirate. Vaš dar ob misijonski tomboli, bo pomemben 'zidak' v prepotrebnem in nastajajočem Izobraževalnem središču sv. Vincencija in sv. Ludovike. Drago K. Ocvirk CM Na prošnjo g. Dragota Ocvirka smo člani apostolskega krožka odgovorili v dejanju. Večino darov letošnje misijonske tombole, ki se je zgodila v nedeljo, 7. marca, v dvorani župnije Brezmadežne, smo namenili njegovemu projektu. Ob letošnji tomboli smo izbrali $17,200 kanadskih dolarjev. Nekaj denarja so dobrotniki namenili drugim misijonarjem. Večji del ($13,000) pa smo poslali g. Ocvirku. Tombola je bila zelo uspešna. Zato se tudi tukaj zahvalimo vsem župljanom in drugim za udeležbo in darove. Prav tako tudi vsem do-natorjem večjih nagrad in seveda, vsem prostovoljnim sodelavcem ter duhovnikom. Brez vseh teh ljudi ne dosegli zaželenih uspehov. Marjeta Franc Božja beseda April/Maj/Junij 2010КЦ ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je 4. julija 2009 v 51. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in striček Štefan (Steve) Horvat (mlajši). Rodil se je v Torontu. Bil je dober mož in skrbni očka. Iskrena hvala g. T. Burji za molitve v pogrebnem Zavodu, daritev svete maše in molitev na pokopališču. Hvala organistu g. F. Herlihey in ge. Magaret Kodrič za petje. Hvala tudi nosilcem krste. Zahvaljujemo se sorodnikom, ki so bili v žalostnih dneh z nami. Hvala vsem, ki so se poslovili od našega dragega sina v pogrebnem Zavodu, se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremljali na kraj počitka, darovali za cvetje, sv. maše in 'Heart and Stroke Foundation'. V njegovem imenu Bog povrni vsem! Steve, zelo te pogrešamo! Počivaj v Božjem miru in tudi ti nas priporoči brezmejnemu Božjemu usmiljenju in ljubezni. Žalujoči: žena Lillian, sin Derek, hčerka Kristina, starši Štefan in Elizabeta Horvat, brata Toni in Michael z družinama, sestra Sonja z družino ter Mr. in Mrs. Mario Del Col. ZAHVALA V sredo, 14. oktobra 2009, je Bog nenadoma poklical k sebi drago ženo, mamo in babico Marijo Žižek. Rojena je bila 23. oktobra 1923 v Trnju na Prekmurskem. Prisrčna zahvala g. župniku Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu in za opravljeno sveto mašo. Hvala nosilcem krste in organistu Andreju Pahulju ter Johnu Vinčecu. Iskrena hvala tetam za branje berila pri sveti maši. Hvala vsem, ki ste darovali rože, nam izrekali sožalje, darovali za svete maše in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi g. Anki in pomočnicam za pripravljeno pogrebščino. Z Bogom, draga Marija. Mirno počivaj! Žalujoči: mož Matija, hčerka Mary z možem Frankom, vnuka Frankie in Matthew, vnukinja Stephanie, sorodniki ter prijatelji v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je 18. decembra 2009 zapustila draga mama, stara mama in babi Barbara Cemas. Rojena je bila v vasi Zilje, v Beli Krajini. Zaradi prezgodnje materine smrti je prijela za trdo kmečko in gospodinjsko delo ter se nato s 15. letom omožila. Ona in mož sta čez leto dni postala mlada starša. V življenju ni skrbela samo za svojo družino ampak tudi za veliko ostarelih in bolnih sosedov. Pri 'Žuglovi' hiši so bili postrežem mimogiedoči ali reveži. Leta 1966 se je preselila v Kanado, da bi pomagala svoji družini. Kmalu si je preskrbela tudi nočno službo in ponosno zaslužila kanadsko penzijo. Kolikor ji je čas dopuščal, je rada kvačkala. V tem je bila izvrstna mojstrica in je v spomin zapustila mnogo lepih namiznih prtov. Zadnje dve leti je preživela v Domu Lipa, Iger je bila aktivna in družabna. Kljub visoki starosti bi rada še živela. Prav posebej se je veselila obiskov pravnukov in jih rada obdarovala s čokoladicami. Vselej se je priporočala Svetemu Duhu, da bi ji ohranjal zdravo pamet in dober spomin, kar je marsikoga presenečalo. Posebna hvala g. V. Batiču za molitve, sv. mašo s prekrasnim nagovorom ter obrede na pokopališču. Hvala tudi sestram za obiske in molitve, pevcem iz obeh župnij, ministrantoma in organistu A. Pahulju (tudi za zvonjenje s posebnim namenom). Zahvaljujemo se vsem, ki so jo obiskali in spremljali na zadnji poti, darovali za rože, sv. maše in za Dom Lipa. Hvala ge. Soršak in pomočnicam za kosilo ter vsem darovalkam peciva. Draga mama, počivaj v Božjem miru, vsi te zelo pogrešamo! Žalujoči: sin Jože, hčerki Angela Balkovec in Ivanka Jakopin z družinama, sestra Ane ter vsi sorodniki v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA V sredo, 27. januarja 2010, nas je nepričakovano zapustil Janez Jug, bivajoč v Barrie, Ontario. Rodil se je v Franciji 12. septembra 1940. Iskrena hvala g. Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu in darovano sv. mašo. Hvala pevskemu zboru, ker so tako lepo peli. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste se prišli poslovit od rajnega Janeza. Iskrena hvala vsem lovcem, ki so tako lepo pospremili svojega člana in prijatelja na njegovi zadnji poti. Bog povrni vsem za vso pozornost in dobroto. Dragi Janez, počivaj v Božjem miru! Žalujoči: žena Theresa:, sin Michael, vnukinje Stephany in Savannah, vnuk Jordan, sestra Janine z družino in brat Marjan z družino. ZAHVALA V torek, 6. aprila 2010, nas je nepričakovano zapustila naša mama in stara mama Emilija Franc. Rodila seje 13. novembra 1939 v Lipovcih, v Sloveniji. Nikoli ni hotela bremeniti drugih s svojimi težavami in bolečinami, raje je ljudem pomagala in molila ter bila predana v Božjo voljo. Zelo rada je šla k sv. maši in molila rožni venec. Borila se je in upala. Rada je živela. Življenje je delila z obema hčerkama in zelo lepo skrbela za vnukinjo Ireno. Rada je imela rože in lepo urejen dom. Imela je mnogo prijateljev in ti so jo pospremili v cerkev ter na pokopališče. Hvala g. Toniju Burji za zakrament sv. maziljenja, pogrebno sv. mašo in obrede na pokopališču. Najlepša hvala sestram za petje na pokopališču, organistu g. Andreju Pahulje in moškemu zboru pa za petje v cerkvi. Hvala ministrantoma Tomažu in Robiju, darovalcem cvetja in peciva. Posebna hvala gospe Mariji Sestanj, Aranki Dundek ter Sidiki Bokan za kuhanje. Hvala gospodu Sestanju za vso pomoč v dvorani. Vsem najlepša hvala za molitve in darovane sv. maše. Pogrešali jo bodo tudi vsi sorodniki v Sloveniji, posebno teta Micka in stric Franček, ki sta njena sestra in brat. Draga mama, vedno te bomo pogrešali, posebno tvoj vesel in nasmejan obraz. Prazna je hiša brez tebe. Pomagaj nam iz nebes! Tam se bomo srečali v Gospodu. Nasvidenje! Žalujoči: hčerki Margaret in Marjeta ter vnukinja Irena. Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi UREDNIŠTVO BOŽJE BESEDE Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi DRUŽINA ŽOLDOS Blagoslovljeno in v veri doživeto velikonočno praznovanje želi vsem prijateljem in znancem FRANK VERHOVŠEK Z DRUŽINO "GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATIČASTITLJIVO OBUDIL NAS.." BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU vam želi Mija Ferkul z družinami 183 Beta Street, Toronto, M8W4H5 0 Tel.:(416) 255/2179 Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje želi GOLLA GRAPHICS INC. Mary and Ted Golla SLOVENSKI MISnON Sv. VLADIMIRA v Montrealu župnik in župnijski svet voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 DUHOVNIKI IN ŽUPLJANI CERKVE SV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU VOŠČIMO VSEM VESEUE IN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA v župniji Brezmadežne s šudodelno svetinjo želi vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA VINCENCIJEVA KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče: KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI! VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE VAM ŽELI Stefica Maradin BM TRAVEL SERVICE 2550 Matheson Blvd. E., Unit 125 Mississauga, ON L4W 4Z1 Tel.: 416-621-0435 Cell: 416-277-1401 E-Mail: stefim5@rogers.com Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPA želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELO VEUKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 WALLWOOD CONSTRUCTION LTD. 65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ontario, L4B 1K6 Tel: (905) 889-8607 Fax: (905) 889-3194 Lojze Kocjančič z družino želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede veselje in upanje velikonočnega jutra Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje želi DRUŽINA A. LAMPIČ PAINTING & DECORATING Tel.: (905) 274-9744 KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA župnije Marije Pomagaj želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam blagoslovljeno velikonočno praznovanje "Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE" Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi. župnijsko občestvo MARIJE POMAGAJ vosci vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospodje sam! Glej, kak' svetijo se rane, ki jih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja! VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO V TORONTO 739 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3V7 • •• RIDLEY Funeral Home Ltd. 3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3 Lastnik George M. Nill želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga. Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705 Odbor Slovenskega letovišča v Torontu želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča veselo velikonočno praznovanje Veliko tihega veselja za velikonočno praznovanje in polnost notranjega miru v vstalem Kristusu GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 770 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3W2 • Tel.: (416) 255-2085 [LLEUJS JOZE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE I know that my Redeemer lives, and on the last day I shall rise again; In my body I shall look on God, my Saviour. Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto www.sloveniacu.on.ca Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Kristusovega vstajenja ter prijetno pomlad želimo članom, njihovim družinam in Slovencem po svetu Odborniki in uslužbenci HRANILNICE IN POSOJILNICE SLOVENIJA Slovenia Credit Union m KREK SLOVENIAN CREDIT UNIOI LTD. Praznovanje velikonočnih skrivnosti naj vam prinese obilje notranjega veselja in Božje bližine — vam želimo uslužbenci in odborniki KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TORONTO Kri Božjega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha. Aleluja! VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE želi STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO Policist ustavi voznika zaradi prehitre vožnje in ga vpraša: "Ali veste, kaj ste storili narobe?" "Vem! Prepozno sem vas zagledal. " ****** Jure je prišel s potepanja s prijatelji prepozno domov. Pred vrati ga je pričakal oče in se razjezil: "Obljubil si mi, da boš ob osmih doma!" "Ja, očka, res sem obljubil." "Jaz pa sem ti obljubil, da boš tepen, če boš zamudil!" "Ja, res je, očka! Ampak, če jaz nisem držal besede, je tudi tebi ni treba!" V dežurni službi psihiatrične klinike pozvoni telefon: "Halo, ali je morda iz vaše klinike pobegnil kakšen pacient?" "Ne, zakaj sprašujete?" "Nekdo je pobegnil z mojo ženo, pa sem pomislil, da pameten moški tega ne bi storil." Mihec pride v lekarno in reče: "Gospa, dajte mi nekaj proti bolečinam!" "Je zdravilo za ata ali za mamo?" "Zame!" "Zakaj pa ti potrebuješ takšno zdravilo?" "Ker sem razbil okno!" "Je to res slovensko sadje?" vpraša nakupovalka branjevko na tržnici. "Želite sadje jesti ali se z njim pogovarjati?" ji zabrusi branjevka. *<,% ritOEI.JAH jioz porsvA ( "1 PoiOCo TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 am. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO www.cathoIic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • April 2010 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Brown* Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave.,Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca ^KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOflLNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE •Hranilne • RRSPs/RRIFs • Osebna • Za potovanje • MasterCard •Vezane • Delnice • Hipotečna • Hiše/Avtomobile • Online Banking • Čekovni račun • Mutual Funds • Gradbena • Posojila • Menjava $US •TFSAs • RESPs • Line of credit • Hranilne vloge • Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)