Published and distributed Under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago,
A. S. Burleson, Postmaster General.
Illinois. By order of the President,
ill m koristi dalavskege .¿udetva. Delavci so opravičeni do vm|i, kar pro-ducirajo.
This pa par i« devoted to (ha interests of tka work-ing claM. Worker» aro entitled to all what they produce.
Entfrti u Meond-cteii matter. Dec. I. 1»07. at the post office
at Chicago, 111., under lb. Act of Coavrut ef Merck 3rd. 107».
Office: 4008 W. 31. St., Chicago, III. Delavci vseh dežela, združite se!1
PAZITE
na «tevilko r oklepaju, ki •o nakaja poleg vaiega naslova, prilepljenega «podaj ali na ovitku. Ako jo (S63)
številka ........
todaj ram • prikodnjo številko aaiega lista potožo naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj.
STEV. (NO.) 562.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 18. JUNIJA (JUNE 18th) 1918.
LETO (VOL.) XIII.
Kaj bi rad gospod Payer.
iz Amsterdama poročajo: Nemški podkance-lar Friedrieh von Payer je izjavil — kakor poroča dunajska "Neue Freie Preme" — da se mora ustanoviti med Nemčijo iu A vatli j o tako trdna in te«na zveza, da bodo sčasoma i/minile vse carinske obveznosti in državne meje meti obema državama. V to zvezo — pravi Payer — naj stopita tuli Bolgarska in Turčija, dalje Poljska z drugimi obmejnimi državami in »časoma se lahko pridruži tudi Hiftsija. Na ta način — nadaljuje Payer — bi bil bodoči mir v rokah močne zveze centralno-cvropskih držav, in bil bi v dobrih rbkah. — Payer je se modroval, da bi taka zveza omogočila skupno 'gospodarsko in socialno zakouodajstvo ter e-notna armada.
Torej so tudi vladajoči nemški gospodje v časi neprevidni! Tega von Paverja n. pr. bi moral kaj-zer takoj odstaviti in mu pripeti nagobčnik. Kajti te reči gotovo niso namenjene za izblebetanje.
Ne da bi bilo to, kar pripoveduje von Payer, kaj novega! Dobro vemo, da je bil vojni eilj Nemčije od začetka lak. Zveza, o kateri govori Payer, ni nič druzega, kakor glasovitu "Milici Kuropu". In če ne bi bilo nikdar brest-litovskegu miru in če ne bi dobila Nemčija na zapadli niti pedi zemlje, , pa bi se «le trajno ustanovila zveza, ki jo omenja Paver, bi se moralo reči, da je Nemčija zmagala. Taka zveza bi v resnici dala Prusiji oziroma ho-henzollernuki dinastiji liegemoiiijo v K v rop i in to premoč bi čutil ves svet.
Za Evropo-bi to predvsem pomenilo ustanovitev brezprimerne avtokraeije. Že prvenstvo Pru-
sije bi precej zadostovalo za to. V teiu o/.iru dajejo sedanji dnevi vsem tistim, ki ne verujejo v moč avtokraeije, vražjo lekcijo. V bivatvü je pa tudi Avstrija z Ogrsko avtokratična „monarhija. V avstrijski polovici omogoča sbaolutistično vladanje znani puragraf 14, na Ogrskem se pa napravi stanje ex lex, pa se vlada brez parlamenta tukaj iu tam. V Sofiji se je koburški Ferdinand imenitno navadil posnemati avstrijske in nemške metode z razpuščanjem parlamenta. V Turčiji so sicer pred leti imeli revolucijo, toda mJadoturki so v prav kratkem času pozabili, da so se pravzaprav borili za demokracijo in njih voditelji so sami i>o-stali absolutisti.
Tako bi bila tla za avtokraeijo v 44Srednji Evropi" izvrstno pripravljena.
Von Payer je bil pa tako nepreviden, da je govoril tudi o skupnem gospodarskem in Socialnem zakonodajstvu iu o enotni armadi.
O socialnem zakonodajstvu .ni nam pač ni treba beliti glave. To je dekoralivna fraza, izreče-iitt zato, da bi svet zrl v Nemčiji tudi nekakašno socialno reforma t orico in zato, da bi bilo doma kaj vabe za delavstvo. Od avtokraeije pričakovati resne socialne reforme kot darilo bi bilo zelo kratkovidno.
Važnejše je to, kar je govoril lleer von Payer o skupnem gospodarskem zakonodajsfvu. Vsa "Mittel Kuropa" naj bi bila torej postala enotno gospodarsko ozemlje.
Govorimo brez strasti. Ustvarjanje velikih gospodarskih teritorijev leži v smeri časa kakor
ustanavljanje trustov in kartelov. Tako končen-triranje je lahko koristno, pa je tudi lahko sila škodljivo. Če n. pr. napravi več narodov prijateljsko zvezo z namenom, du odpravijo inedseboj-' no gospodarsko konkurenco, metle produkcijo in izmenjavanje nurovin iu Maga na podlagi sporazuma iu vzajemnih interesov, jim prinaša to lahko velike koristi, ne dela nikomur take škode, da bi se mogel opravičeno pritoževati in ptdpira mir.
Tako nesebično pu ne more biti tista gospodarska alianca, kateri bi stala Prusija na čelu. To bi bila agresivna zveza in njen nameri bi bil. gospodarsko imperialističen. Želja, da se spravita v to zvezo tudi Bolgarska in Turčija, je jasen dokaz. — Sama na sebi nima Turčija velikega gospodarskega pomena. V industriji ne prihaja v poštev kot produeentinja; veliko pa tudi kot odjema! ku ne šteje. Toda njena geografična lega je vzrok, da je neprecenljiva za nemški imperializem. Kajti tam je prag Male Azije, tam je |^ot do Perzijskega zaliva. In če je tudi Bolgarska v tej zveri, tedaj je pot neprekinjena od Hamburga in tier lina.
S to go«p< darsko skupnostjo bi Nemčija rada dosegla t tuli ekonomično hegemonijo in si gospodarsko p< djarmila ves vzhod.
Balkanskim narodom ne bi preostajalo ob taki politiki nič druzega, kakor da se tudi oni na milost in nemilost izroče tej zvezi, ki bi jih lahko brez meča uničila, ali pa iskati pomoči pri kakšni protinemški zvezi, o kateri je pa dvomljivo, če bi jim sploh mogla kaj pomagati.
V svetovnem gospodarstvu bi bila taka alianca element največjega vznemirjanja. Predvsem bi neizigobno provocirala podobne nasprotne zveze. Tedaj bi se pričel neusmiljen boj med dvema ali tremi ogromnimi trusti. Vsako govorjenje o razo-roženju bi bilo v takem slučaju smešno natolcevanje. Zgodilo bi se ravno nasprotno. Zaradi gospodarske konkurence, ki bi se vodila na življenje in smrt, bi se ves svet oboroževal do zob za novo vojno, ki bi bila tako neizogibna kakor blisk in grom v nevihti.
Bayer je bil tudi tukaj tako nepreviden, da je izblebetal vce nego bi bil smel. Kajti kako se neki vjema zahteva po enotni armadi z besedami o razsodišču, ki smo jih tolikokrat slišali od Bethinann Holhvega in llertlinga in drugih?
Dobro je le, da delajo Payerji in njemu pridobili gospodje svoje programe iah ko na papirju. Izvršitev je pa druga reč. Sporazum nemške in avstrijske avtokraeije padejo vse take visokole-teče želje v vodo in kajzerjeva Mittel-Europa ostane lep san.
Zveze med narodi je po tej vojni pač treba. Ampak to ue sme biti zveza petih ali šestih pod-jarmljcnilt držav z eno zmagovito, zato da bi se pripravljale nove "zmage" in v ta namen nove vojne; biti mora zveza vseh narodov, in da se more govoriti o resnični zvezi, morajo biti vsi narodi svobodni, da lahko vstopijo vanjo po svoji volji in kot enakopravni člani. Temu cilju ni nič tako na poti, kakor nemška in avstrijska avto-kracija.
Wilson, Mehiko in Amerika
Pred kratkim je predsednik Wilson javno izrazi' svoje nazore o razmerju meti Zedinjenimi državami, Mehiko in ostalimi ameriškimi republikami. Skupina mehiških žurualistov je bila na potovanju po Zedinjenih državah in se je ustavila
v	Washingtons kjer jih je predsednik Wilson tinc 7 junija sjprcjc
Xi dvoma, da jfvtSi zSonJE amerlžkiTlrifer-veucije v Mehiki ostalo na obeh straneh meje več-a'iniaiij nezaupljivosti, dasi je ofieielno razmerje med obemp deželama prijateljsko. Toda prijateljstvo, ki se suie naslanjati le na ofieielno razmerje, je krhko. Po vsem svetil dobiva volja narodov vse večjo moč in veljaVo in le kar izhaja iz narodov samih, se more smatrati za trdno. Tudi za razmerje meti Zedinjenimi državami in Mehiko je torej najvažnejše čuvstvbvanje in mišljenje ljudstva.
Predsednik Wilson je šel v svojem govoru za tem, da razpiši nezaupljivost in siminičenje, ki se je tuintam zajedlo v ljudstvo in se včasi izraža v rovružnih dejanji.h Kako daleč je ta nezaupnos; razširjena, je pač težko presoditi; ampak da živi, j* nedvomno in ponekod .je tudi razumljivo, Goto-
vi	ameriški list so jo vedno učili s tem, da so slikali položaj v Mehiki vedno kot živ pekel, pozivali ameriško vlado, da naj napravi red in izrekali te pozive tako, da se ni čuditi, če so Mehikanci to smatrali za aneksionistične želje. Interesi, ki so mislili na velike profite v Mehiki, so kapitalistično mogočni in zato jim je bilo na razpolago veliko časopisje, čigar glas se še vedno daleč sliši. Tako se 2 god i, da se smatrajo besede male peščice veljakov za ljudsko voljo.
Na ta način ustvarjeno razpoloženje so znali v Mehiki spretno izrabiti agenti kajzerjerizma, ki so skušali z ene strani vplivati na Carranzovo vlado, z druge pa ruvati meti mehiškim ljudstvom in ga ščuvati zopet Zedin jene države.
Vpričo teh razmer je bil Wiisouov govor zelo vašau in lahko veliko pripomore, d» <se vkuienim
med obema deželama tiirto prijateljstvo, ki ga obe
potrebujeta. Preko tega se je Wilsort bavil še z Monroevo doktrino in z rseameriško zvezo, torej z vprašanjem, ki sega daleč čez meje Zedinjeuih držav in Mehike.
Wiisouov govor ima sledečo vsebino :
"Še nikdar n*em sprejel skupine mož, ki bi mi bili bolj dobrodošli, kakor vi, ker sem bil v času svojega predsedništva v neprijetnem položaju v katerem sem opazoval da ne razume mehiško ljudstvo popolnoma našega razmerja do mehiške republike. Mislim, da vas lahko zagotovim, da je razmerje naše republike do Mehike odkritosrčno in prijoteljsko.
Politika moje admnistracije napram Mehiki je bila v vseh ozirih utemeljena na principu, du je reševanje mehiških notranjih zadev iti problemov njena lasrtua zadeva in da nimamo pravice razsojati in diktirati Mehiki, kako naj urejuje svoje zadeve. Ko smo poslali svoje čete v Mehiko, ni bilo v naših resničnih namenih nič drugegu kakor da vam pomagamo napraviti neškodljivega moža, ki je tist čas praktično onemogočal ureditev vaših notranjih zadev. Svojih čet nismo nameravali rabiti za nič druzega in imel sem upanje, da doka«
leni s tem tla naše čete takoj, ko se ta cilj doseže, jtiehiškeihu ljudstvu naše resne namene živeti v prijateljs4vu z Mehiko in vlado predsednika Car-
f a ure.
Na svojo žalost moram izreči, du so gotovi vplivi v Mehiki, o katerih sodim, da so nemškega
(	Ji*	luefciaki
met je Združenih držav napram Mehiki v na pač-
»i luči in se v tej propagandi poslužujejo popolnoma neresničnih trditev o rečeh, ki so se dogodile.
Mi .iiuu brun i tel j i tistih narodov, ki ne morejo v vojaškem oziru tekmovati z velikimi narodi sv» tu in v bodočnost gledani s zadovoljstvom na čas, ko dokazemo ne le, da ne zahtevamo ničesar od te vojne, nego tla ne bomo hoteli ničesar sprejeti, četudi bi imeli zato priliko. Ako opazujete i aše ljudstvo, boste lahko videli, da ga nič bolj ue navduši kakor zagotovilo, da se vodi ta vojna, kolikor se tiče naše republike, za ideje, za principe in du ne iščemo od nje nobenih materijalnih koristi.
Prid nedavnim sem sugeriral prizadetim krogom, naj sklenejo ameriške republike "panameri-.«ko v.vezo." Vzrok zainotanosti naših prejšnjih razmer z latinskimi ameriškimi republikami je sledeči; Znano Monroe-doktrino smo sprejeli brez pritrdila od strani centralnih in južnih ameriških držav Proglasili smo se za vašega velikega brata brez obzira na to, ali nas hočete ali ne. Nismo vas vprašali, če je za vas sprejemljivo, tla postanemo vaš "veliki brat". Enostavno smo rekli, tla hoče-
mo biti to. Na stvari ni nič slabega vse dotlej, dokler imate protekcijo pred napadi z druge strani vt»de. T«>dtt v Monroe-doktrini niste videli ničesar, kar bi vas varovalo naše agresivnosti in lahko siuo že večkrat opazovali nervozno razpoloženje raznih zastopnikov centralnih iu južuih a-mevišuih republik, ker so živeli v sumu, da smo se sili da za njih protekHVne le /a svoje lastne keris-ti in interese iu ne za interese naših sosednih republik.
Zato pravim:
Naredimo sporazumno pogodbo, s katero si bomo garantirali politično neodvisnost iu teritori-jaluo nedotakljivost. Svetujem, da se sporazumelim tako daleč, če bi kdo izmed nas, vštevši Združene države, poskušal ugroiati politično neodvisnost druge države ali njeno terrtorijalno celoto, tla naj vse druge države skupno preprečijo take nakane.
To je podlaga , na kateri se bodo v bodoče sklepf.le pogodi* meti narodi, gospodje. Vsa družina narodov bo morala garantirati posameznim narodom politično in teritorijalno neodvisnost. To je edina podlaga, na katero se mora r naslanjati l»odoči niir sveta in moja £elja bi bila, da pokažejo države obeh ameriških kontinentov ostalemu svetu, kako se napravi podlaga za mir.
Mir je edino mogoče v vzajemnem zaupanju. Če dosežemo zaupanje, tedaj šele pridemo v situacijo, ki liani omogoči, da ustvarimo podlago za trajen mir. Zato je vsakega izmed nas dolžnost, tla seje seme zaupanju mesto semena sunini-čenj in semena različnih sebičnih interesov."
v
položaju.
Iz Moskve poročajo: "Rusko časopisje piše, da se je kazaški hetman general Krasnov proglasil za diktatora okraja Don in izjavil, da bo vlada velike donske armude bazirana na postavah ruskega esr.rtvs; vse naredbe iu^ikoni, ki sta jih uvedli ruska provizorična vlada in vlada sovjetov so proglašeni po generalu Krnsnovu za neveljavne.
Prvi akt Krasnova je bilo naznanilo, tla sta včerajšnji sovražnici AvHjro-Ogrska in Nemčija poslali svoje armade v donski teritorij, tla uvedejo skupno z njegovimi četami v Donu "mir in red" ter iztrebijo čete rdeče garde in uničijo vpliv
boljševikov.
Ruski komisjonar za zunanje zadeve Cičerin je poslal noto berlinski vladi, v kateri pravi, tla je general Krasnov navaden oportunist, ki se je prodal obe/n stranem za svoje ambicije. Nadalje pravi Cičerin v tej noti, da bo ruska vlada smatrala vsako prodiranje nemških čet proti vzhodu pod pretvezo "osvoboditve narodov, tla potem sami odločajo o svoji bodoči usodi" v protislovju z obljubami, ki jih je dala nemška vJads, in za poizkus razbiti Rusijo.
Mnogi elementi v zavezniških deželah so z zadovoljstvom pozdravljali vsak poizkus ruskih buržvaznih elementov, da bi strmoglavili boljše-vike, dani ravno so bila znamenja dovolj vidna, da se elementi poslužujejo pomoti centralnih sile kar nikakor ne niore biti v interesu zaveznikov, pač pa v interesni njihovih sovražnikov. To taktiko so igrali v Ukrsjini in i »tki in obe te dve po-
krajini sta se prodali kajzerjevi vladi, dasirsvno jim je sedaj za to žal. Politika Nemčije ni šla za tem, da osvobodi Ukrajino boljševiškega vpliva, nego da v Ukrajini utrdi svojo lastno hegemonijo, ravno tako tudi na Finskem. To se zg^di tudi s provineijami, v katerih hoče "napraviti red in mir" general Krasnov « pomočjo nemških in avstrijskih armad. Taki (ljudje so navadni Judeži in morda ni več daleč čas, kq bo rusko ljudstvo z njimi temeljito obračunalo".
Ta vest vnovič portrjuje to, kar smo že neštetokrat pisali. Mišljenje, da so konservativni elementi tisti, od katerih je odvisna rešitev Rusije in da predstavljajo oni protinemško strujo, je popolnoma napačno. Ali ker se je to mnenje na čuden način utrdilo, se je iz njega razvila vera, tla so boljševiki pospeševatelji nemškega vpliva in da bi bilo za zaveznike in za Ameriko stnnoglavljenje boljševikov največja sreča. Mir Rusije s centralnimi silami jfc pa tisto, kar utrjuje to mišljenje.
Napaka se ne izpremeni v pravilnost, če se dolgo ponavlja. Vsekakor bi bilo prav dobro odložiti predsodke, pa jih nadomestiti z objektivnim študijem razmer.
Konservativni elemeuti So v l krajini dobili krmilo v roke. In kaj vidimo? ('krajina je danes v resnici pod nemško oblastjo in domača vlada ni nič druzega, kokor fiksdja.
Na Finskem so prišli najkonservativnejši, bolje rečeno najreakeionarnejši elementi na čelo. In kaj se godi tam t Na Fiaskem vlada Nemčija absolutno.
Ljudje so presenečeni iu se čudijo, da je tako prišlo. Čuditi se je pa le, da se čudijo stvari, ki je popolnoma logična. Na kaj naj se reakriouarji opirajo, če ne na reakcijo t Kajzerizem sovraži boljševike. S tem ni rečeno, da bi meujševike manj sovražil. Toda ker vladajo na Ruskem sedaj boljševiki, je sovraštvo do njih bolj aktualno. Domači reukcionarji pa tudi sovražijo boljševike — iu pri tem sovraštvu iščejo enukc brate, da bi se jim pridružili. Kje bi jih našli, če ne v Nemčiji in v Avstriji! Hodijo jih torej tja iskat iu njih želje najdejo tam brez težave odziv.
Toda mir s centralnimi silami, ki so ga sprejeli boljševiki!
Gotovo, ta mir obstaja, vsaj na papirju. Saj v praksi ga ni mnogo. Le tla ne dokazuje ta mir prav nič drur.ega, kakor tla niso boljševiki imeli nol»enega izhoda in jim ni preostajalo nič druzega, kakor da so ga sklenili. Razložili smo to že precej obširno, in naše mnenje potrjujejo ljudje, ki poznajo razmere. Zastopnik provizorične finske vlade, torej ne tiste, ki je sedaj na krmilu, Nuorteva, pripoveduje v reviji "(Jla.ss Struggle", da bi bi)" n, pr. tudi Kerenskij prisiljen skleniti mir, ker kratkomalo ni bilo mogoče ohdržavati vojake na front u. Boljševiki so le gledali, kako bi izvedli, kar je neizogibno, na čim dostojnejši način,
• Ali če se očita mir ruskim boljSevikom, zakaj se tedaj pozabi na ukrajinski mirt Ukrajinska gospoda je hiteta na vso moč, da doseže separaten mir brez ozira na Rusijo in v njenem eluisju je bilo lahko spoznati, da ji ni šlo le za mir vsltd
vojne utrujenosti, ampak za prijateljstvo Nemčije in Avstrije iu za njino protekcijo. Ukrajina je sklenila mir prej kakor Rusija in ravno ukrajinski mir je tako po gor šal položaj Rusije, da je postalo nadaljevanje vojne obupno.
Krivo presojanje ruskih razmer in moralno podpiranje protirevolueionarnih elementov je povzročilo nezaupanje med Rusijo in zavezniki, o katerem se pač brez dvoma lahko pravi, da škoduje obema, lu v interesu obeh bi bilo, da se odpravi. Seveda je treba prizna tj/ du se nezaupanje lahko poredi, težko pa umre. Ali če so na kocki take reši kakor v sedanji vojni, bi bil hvalevreden vsak trud, s katerim bi se moglo doseči ugodnejše razmerje.
To je očividno tudi stališče ameriške vlade, in kdor sodi po njenih dejanjih in po \Vilsonovih besedah, je na zelo krivi poti, če misli, tla stori kaj koristnega, kadar vzdihuje po ruski protirevolu-eiji in po rovtarsko ztaerja boljševike. Kdor se hoče danes pogajati z Rusijo, se mora pogajati z boljševiki. Rusija je pa za ves svet veliko pre-važna, da bi se mogla ali smela izključiti iz računov le zaradi tega, ker vladajo tain boljševiki.
I/ Sangajg poročajo: (»eneral Semenov, vodja protibolšcviških čet v Sibiriji, je zapustil transbaj-kahko fronto. Tako poročajo iz Harmina v Mandžuriji. Semenov je opustil vojno proti boljševi-kotn vsled pomanjkanju msterijala in nesloge v svojih lastnih vrstah. Praviju, da razpusti svoje čete in pol>egn<» v Mongolijo.
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL.
IZVRftEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, K t bii» Kristsn, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovič h, Ludvik Bencdik/Frsnk Verunič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermene, Joseph Fritz, Juseph lvanctič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. II. IV glodič, Matt Pogorele, John Rer.el, Jos. Steblaj, Frank Šava, Frank Udovkf, Charlie Veael, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim ae pravilno prijavijo in izjavijo, da se atriojajo s temeljnimi načeli S. K. Z. — Naslov za piama in denarne pošiljatvte je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, IH.)
IZVLEČEK ZAPISNIKA XV. SEJE IZVRfiE VALNEOA ODBORA S. R. Z.
14. junija 1918.
Začetek seje ob osuiih zvečer. Navzoči vsi. Za predsednika je bil določen br. Kristan. Zapisnik prejšnje seje prečitaU in sprejet. Nato poda . br. tajnik finančno poročilo in predloži račune, ki se odobre. Dalje prečita pisma tajnikov krajevnih organizacij in drugih rojakov, ki se zanimajo za naše gibanje, iz katerih je razvidno, da se ideje S. H. Z. zelo povoljno širijo med Slovenci po \>ej Ameriki. — Predloži pismo iz uredništva slovenskega dnevnika "Enakopravuost" v Cle-vclandu, O., ki se glasi:
"Cleveland, O, April 27, 1918. Tajniku S. R. Z. v Chicagi, III. Mr. Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1.
Cicero, 111. Cenjeni: —
Danes smo dobili od društev S. R. Z. v Cleve-landu prošnjo, če se hočemo pridružiti delovanju S. R. Z. v Ameriki. — To amo pokazali že satiii v naših zadnjih številkah, zakar Vam naznanjamo, da z veseljem sprejemamo dano nalogo. Ml pri-poznamo S. R. Z. najboljše zapričeto delo ameriških Slovencev, ki je jasno in odkrito. Upamo, d* nas sprejme v Vašo sredo, da skupno izvršujemo nalog* ter tako priskočimo na pomoč dobremu in koristnemu delu. — Torej odgovorite, če ste s te m zadovoljni! Zastopnik Enakopravnosti za S. R Z. je Mr. Louis Trugcr.
Ostajamo Vasi za S. R. Z.
Uredništvo Enakopravnosti, 6313 St. Clair ave.,	Cleveland, Ohio.
Janko N. Rogelj, urednik.0
Pismo se vzame na znanje iu tajniku se naroči, da uvrsti dnevnik Enakopravnost med glasila S. R. Z., br. L. Trugerja pa med centralne od borni ke.
Tajnik dalje prečita pisma slovenskih podporni)^ organizacij, ki so pridružene S. R. Z., v zadevi tretjega vojnega posojila, ki se vzamejo na znanje z zadovoljstvom. Predloži tudi pisma zvevüega zakladniškega depart menta v Washing-4onu iu kopije pisem, katera je tje odposlal. Zadnje pismo, prejeto iz Washingtona, se glasi:
"Treasury Department
Washington June 11, 1918. Mr. Anton J. Tcrbovee .Secretary, Slovenian Republican Alliance,
2657—59 So. Lswndsle Ave. My dear Sir : —
We desire "to express to you and the members of the Slovenian Republican Alliance our highest appreciation of the liberal supoprt of the Third L i ben y Loan.
This is an irrefutable proofjaf patriotism and loyally, an da wise act of thrift.
Yc sincerely hope that "War Svaings" will have rt like response.
Very truly yours,
Hans Rieg,	- . .
Chief Foreign Language Division."
Pismo kaže, da so pri vladi v Washingtonu dobro poučeni o lojalnosti organizacij iu članov; ki pripadajo S. R. Z. in da se ne ozirajo na obrekovanje gotovih "prijateljev", ki nas hočejo pokazati nelojalne, ker suhi fakti in številke kažejo drugače. Vedo, da so cilji S. R. Z. indentjčni s cilji Združeni hdržav, ki se bore za svobodo vseh narodov ¿veta.
Br. Kcržc poroča o shodih v Minnesoti iu kakšnih sredstev so se posluževali naši nasprotniki, dn bi preprečili naše delo. Niso se strašili dol-žiti nas celo nelojalnosti. Dobili so pa dober odgovor, tako od njega samega, kakor tudi ml nekaterih vplivnih rojakov v Minnesoti. Tudi lokalni listi in državne oblasti so bile dobro poučene o ciljih našega gibanja. Uspeh shodov je torej vsestranski in več kot zadovoljiv. — Dalje poroča, da je bil na vseslovanskem shodu v Milwaukee, kamor je bil povabljen, da govori za Slovenec.
r
Br. Kristan poroča, da je obdržaval shode za Slovence in Hrvate v Clcvelandu in Collinwoodu. En uspeh teh shodov je, da so tamkajšnji Hrvaii osnovali svoje "Republičansko sdruženje," is katerega je upati ,da se razvije v organizacijo kot je naša. Enega teh shodov je obiskal tudi detek-tiv, ki je želel dobiti podatke o našcui gibanju in agitaciji. S podatki in pojasnili, ki jih je do bil ,jc bil tako zadovoljen, da je govorniku časti-tal in nam želel dober uspeh. Kljub lažem in oo-rekorranjn naših nasprotnikov so shodi zelo dobro izpadli in zointf resirani so tudi večji cleveland-aki listi. — Poroča dalje, kakšni nizkotnih sredstev so se poslužili gotovi nasprotniki v Clcvelan-
du proti njemu. O teui seveda še ni izrečena zadnja beseda.
Br. (Jodina poroča, da je bih na shodu u Wau-kegauu, kjer je stvar priličuo dobro izpadla iu je pristopilo precej elanov, —- Br. liosth* poroča, da se je mudil po nekih opravkih v Pennsylvanjii
in da je videl tam zelo živahno delo za S. R. Z.
Sklenjeno je bilo nadalje, kakšni koraki se pod v za mejo, da se pokažejo "naši ljubi prijatelji" ljudstvu v pravi luči.
Br. tajnik poroča, da se. je v Kansasu začelo zelo živshuo gibanje za S. R. Z. in ds se bo v Franklinu vršil dne 30. junija velik shod, na katerega je povabljen kot govornik br. Kerže. — V Virden, 111. žele govornika za 30. junija. Obveste se, dr. naj, če mogoče, prelože stvar za nekaj tednov; ako pa ni drugače, se jiiu ustreie po motnosti.
Tajniku se naroči, kakšne korake naj pod-vzame, da dobimo nekoliko več finančne podpore, ker «ieer ne moremo zmagovati ogromnega dfla, ki je potrebno v teh kritičnih časih, ko gre za dobrobit vsega naroda, posebno, ker nam nasprotniki skušajo staviti vse mogoče ovire.
Brat tajnik pojasnjuje, kako silno je naraslo njegovo delo in da ga absolutno ne more o-pravljati, kakor bi bilo treba. Povdarja, da je njegovo delo, s katerim si služi kruh, z vsakim dnem večje in za S. R. Z. more delati le ponoči iu ob nedeljah. Nihče pa ne more storiti več, kot je v človeški moči. Mnogo agitatoričnega dela ost me nerešenega, ker ni časa zanj. Opraviti |»io-re le to, kar je najnujnejše. Sklene se, da se skuša najti osebo, ki bi mogla pomagati tajniku vsak dan po nekaj ur, zakar sc plača.
Brat Udovieh, zastopnik krajevno organizacije S. R. Z. v Chicagi, želi dobiti nekako sugesti-' je od izvrševalnega odbora. Se mu ust reže po možnosti. — Seja zaključena o pol eni zjutraj.
Anton J. Terbovec, tajnik.
ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO.
Poziv druitvom in klubom, ki sodelujejo v lokalni organizaciji S. R. Z.
Lavrence, Pa. —Zastopnikom društev in drugih organizacij, kakor tudi ostalemu članstvu lokalne organizacije Slovenskega republičanskegn zdru/cnja.tega okraja je menda že znano,da je bil sklep zadnje seje zastopnikov lokalne orgauiza -eije, ki se je vršila meseca aprila v Syganu, Pa., da s*e vrši prihodnja seja četrto nedeljo me.>cea junija na Impcrialu, Pa. Na to sejo vabim zastopnike društev, klubov in drugih organizacij, da se je polnošteviluo udeleže. Apelirani tudi na ti.ia društva, ki doslej šc niso poslala svojih zr.*lop -nikov na seje lokalne organizacije, da to gotovo store ob tej priliki, kajti zborovanje meseca junija bo zelo važno in je potrebno, da so zastopana \sa društva, ki strinjajo s programom Sloven-skepr. it publicans* e ga združenj;*
l ilo, ki ga vrši n»*-i	i/acija, je važno
za >«.»i'ške Slovence iu zh naš narod v domovini, ki mu poskušamo priboHii svobodo. Zborovanje Četrto i-edcljo v juniju bo važno tudi zato, ker Komo imeli volitve dveh	na glavno zbo-
rovanji ali konvencijo S. R. Z., ki se bo vršila tri dni pred konvencijo SNPJL v Chicagi. Ta konven-»ija bo dala SRZ. šc trdnejšo podlago za nadaljnje delovanje in bo velikega pomena za vse ameriške Slovence ter za gibanje slovenskega naroda v domovini. s
Pričetek seje lokalne organizacije bo o!» 12. opoldne na omenjeni dan. - - Zaradi vrlikt raz-dsljev.ohti zastopnikov se odpeljemo z avtomobilom iz Bridgeyilla že ob 11. dopoldne, da pridemo na zborovanje pravočasno.
Rojaki, naj ne manjka nikogar na tej seji, ki bo ena najvažnejših, cd kar obstoji naša lokalna organizacija.
John Terčelj, tajnik,
Box 161, Lawrence, Pa.
CHICA&KIM SLOVENCEM.
Na redni seji chicaške lokalne organizacije dne 6. junija ¿o navzoči zastopniki in zastopnice razmotrivali o našem dosedanjem delovanju in dosedanjih uspehih. Vse dosedanje delovanje naše organizacije je bilo skoro popolnoma omejeno na notranje agitatorično delo med chicaškimi Slovenci. Ampak naše naloge so večje, veliko večje, kot pa navadna agitacija med Slovenci za nas program. Danes lahko vedo vsi, kaj želi S. R. Z., kakšne namene ima in kako je organizirano.Vslcd tega je vedno ponavljanje o potrebi naše organizacije, nc samo za ameriške Slovence, nego za jugoslovanski» vprašanje v obče nepotrebno. Bi i ste na shodih, čitali ste naše liste in pri tem ste lahko sodili sami in si napravili svoje nuienje o našem gibanju, ki je gibanje vseh tistih, ki vidijo v bodočnost, ki verujejo v uspehe demokracije in ki so jim interesi ljudstva prvo in glavno vprašanje. .
Slovensko republičansko združenje je organi-zacija, ki se je pottidila iz ljudskih vrst za ljudstvo, za pri borite v svobode našemu narodu v domovini, za boj demokratičnih Slovencev za dei.»o-krasijo. Kot ljudska organizacija črpa vso pomoč iz ljudstva. Zapomnite si to, kajti to je zelo važno, da veste. Organizacija, ki poskuša prido-biti ljudstvo na svojo stran, a podporo dobiva iz drugih virov, ki hočejo utrditi svoje interese na račim ljudstva, ni ljudska, ni demokratična orga-- nizacija.
Kadar pridete z vprašanjem: "Kaj pa je Slovensko republičansko združenje že napravilo za dosego svojih ciljev?" je bolje, da si to vprašanje prihranite in se rajši vprašate, kaj ste sami storili za program, s katerim se strinjate, za organizacijo, v ksteri ste član? Izpraševanje vesti je dobra šola, ki rodi ugodne posledice.
Osemnajst slovenskih društev je priglasilo svoj pristop k lokalni organizaciji S. R. Z. za Chi-eago in okolico. Ali pa so v*a ta društva ostala aktivna? Niti najmanj! Vse delo je ostalo na ra-
mah par ljudi. Zastopniki nekaterih društev se niso udeležili *cj že več mesecev. Zsksj ne I Lc-kslns organizacija je dala tajuiku uslog, naj piše vsem tem društvom, zakaj ne pošiljajo svojih zastopnikov ns seje, zsksj so se umaknila delu, ki ga vrši S. R. Z. T Ako se s organizacijo ne strinjajo, naj to povedo javno in v tem smislu se bo zahteval odgovor. Dsnes so časi, v katerih je absolutuo od-klsnjsti vsako pasivno reidstenco. Dsnes so rsz-mere tske, ds ste Ishko samo v dveh tsborih: Ali v t a boru demokratičnih ameriških Slovencev, ki so organizirani v Slovenskem republičaimkem združenju, ali pa v taboru nazadnjaJHva. Nič ne velja, če ste indifereutni za delo, četudi ste v našem taboru. Dovolj je, da ste brezbrižni, kajti a tem indirektuo pomagate na eni strani avstrija -kantoni, na drugi strani pa demagogični reakcionarni kliki, ki se je vdlnjala raznim pustolovcem za svoje sebične namene iu pa za interese, ki služijo aviokratičnim namenom Danes je doba, ko imate priliko pokazati svoje napredujastvo, katero tako radi povdarjate.
19. maja je priredila lokalna organizacija vc.selico iu dramatično predstavo v prid blagajni S. R. Z. Ali so se chicaški in okoliški Slovenci odzvali v takem številu na to prireditev, kot bi bilo pričakovati? Ako bi jih.bilo navzočih trikrat tolikortedaj bi odgovorili: Da! Tako pa je bilo delo ljudi, ki so aktivni v organizaciji S. R. Z., dije-tantov in drugih, ki so nam pomagali, z udeležbo nagrajeno "pod ničlo"; dobiček priredbe je tako majhen, da skoro ne pride v poštev za naše razmere. Kaj je temu vzrok ! Nič dimzega, kot velika brezbrižnost chicaških Slovencev, ali bolje, velike večine chicaških Slovencev.
Na zadnji seji lokalne organizacije dne 6. junija je bilo navzočih 20 zastopnikom in zastopnic, ki »o sklenili po daljšem razmotrivanju, da prične lokalna organizacija kampanjo za fond $1000, ki bo trajala do 1. oktobra. Zastopniki iu zastopnice so vzeli nabiralne pole, s katerimi pojdejo okoli chicaških Slovencev in bodo nabirali prispevke. Te pole bodo razdali tudi drugim zaupnim osebam, ki bodo pomagale z nabiranjem prispevkov. Obenem se bo še nadalje vršila agitacija za pridobivanje -stalnih prispevateljev. Zmajevanje z glavo nič ne pomaga. Če hočemo iti s svojim delom naprej, moramo imeti sredstva. Jaz nisem bogataški tudi ne: tebi kot meni gre trda v borbi za olmtanek. Ampak sedaj je svetovna kriza, ki se tiče nas ravno tako, ako ne še bolj, kot vm?Ii drugih ljudi, ki so od nje prizadeti. Zato dam, kolikor morem, ali v ljudskem izrazu povedano: "Več kot morem" za stvar, za katero vem, da je življenske-ga pomena za naš narod iu v splošnem za demokratični razvoj jugoslovanskih narodov; to pa ni samo tvoja dolžnost, nego nas vseh. Treba je žrtev in mi smo tisti, od katerih sc zahtevajo. Zato naj nihče ne ugovarja, kadar te sreča kak član lokalne oragnizaeije SRZ. z nabiralno polo iu te vprača za prispevek; daj, kolikor moreš in duj z zavestjo, da daš za dobro stvar. Prosimo te še več: Vprašaj tajnika lokalne organizacije ali zastopnika svojega društva za uabiraiuo polo, pa sc loti sam nabiranja prispevkov. $1,000 ni tako velika svota, kot si kdo misli na prvi pogled. Morda je velika zame in morda tudi zate. ker niti ti ne jaz ne premoreva te svote. Ampak vsi chicaški Slovenci premorejo veliko več, in če bi le polovica njih darovala polovico dolarja vsak, bi nabrali svoto, ki bi presegala $1,500 Uradni izkaz ljudskega štetja leta 1910 izkazuje čez sedem tisoč Slovencev v Chicagu. Morda je to število nekoliko pretirano, ker so morda prišteli k našemu narodu tudi nekaj Hrvatov i«-£lovakov, ampak svota tisoč dolarjev, ki naj se nabere do 1. oktobra, hi pretirana. V Chicagi ima sedaj fara sv. Štefana cerkveni "semenj" (fair), ki je prinesel že par tisoč dolarjev dobička in pričakujejo, da bo ves dobiček znašal $6,000 koncem junija, ko bo semenj končan. Ako more cerkev dobiti to svoto, aVi bi se ne moglo med nami dobiti vsaj tisoč dolarjev za stvar, ki je veliko večjega pomena za naš narod, kot pa cerkveni "fair"? V tem oziru smo veliki grešniki, kajti ljudje žrtvujejo rajši za vse drugo, kot pa za stvari, ki so v resnici v korist celokupnemu narodu.
Kampanja za tisoč dolarjev do 1. oktobra bo nekako ogledalo zavesti tukajšnjih Slovencev. Ako je v njih količkaj čuta za našo narodno stvar, potem bomo imeli kmalu zbrano to svoto. V nasprotnem slučaju pa bomo imeli vsaj vpogled, koliko moremo računati na pomoč chicaških Slovencev.	^
Nabiratelji prispevkov bedo naleteli pri svojem poslu na različne ljudi. Med njimi bodo taki, ki se bodo zvijali in napadali našo organizacijo, ker v njih še ui umrl duh avstrijakantst va. Take oselie si zapomnite, kajti dobro je, da vemo, kdo je z/j»ami in kdo ne.
Med njimi IkkIo tudi taki, ki jim jevse gibanje še nekako tuje; če mu boste predavali eno uro ali kaj. tedaj morda dobite kak "dime".
Naleteli boste ti^li na ljudi, ki gledajo v#> stvau skozi cerkvena očala. To so ljudje, ki so Jim sistematično vcepili sovraštvo do vsega, kar stremi po napredku. Zmernejši vam pojdejo na roko, fanatiki pa vas bodo napadali.
Prišli boste tudi med ljudi, ki bodo prispevali na prvo vprašanje in upam, da bo takih največ; ti vam bodo tudi za pomoč, da boste osvojili tudi druge, ki vam bodo našteli stotere pmnisleke, preden se bo od njih dobil kakšen znesek.
Ne lsstraŠite se dela. To je za sedanjo dolio za nas edini način, da pridobimo sredstva za delo-1 vanje Iskalne in centralne organizacije Slovenskega reubličanske agzdruženja. In ker je to edini način, se ga moramo postaviti* pa četudi je za tiste, ki vrše to delo, jako neprijeten. To naj si zaponi -ni jo tudi taki ljudje, ki z nabiratelji niso posebno uljudni: nabiranje prispevkov ni zabava, nego mučno delo. Zato je potrebno, da to delo razdelimo sorazmerno, da ne bodo samo nekateri prizadeti. Zastopniki naj pooblaste zanesljive osceb, ki jim bodo pomagale pri tem delu vn na ta način bomo kmalu dosegli minimalno svota.
Frank Zajec, tsjnik.
Ohk>
V torek, 4. junija, je lokalna organizacija S. R. Z. izza shodov, o katerih smo že poročali, priredila še predavanje o temi "Svetovni položaj iu delavstvo", (jovoril jc zopet Etbin Kristan.
Ns shod je prišls kljub delavniku in silni vro čini nepeftfakovana množic« ljudi, ,Spoznale sc J \ ds iščejo ljudje več» izobrazile iu več jmuka. Vsak zaveden slovenski delavec v Clcvelandu hoče biti toliko nupreden, da bo vsaj kolikor toliko irševal vsakdanja vprašanja. Zato pa ga tli mogoče nič več prevariti; vedeti hoče le resnico. Njemu l»oste povedali laž samo enkrat, poizkusite mu to reči dvakrat, pa l>ostexvideli, kakšen upor boste doživeli.
S nočno predavanje je bilo nadvse podučim. Mi hi nismo mogli iz dnevnih dogodkov napraviti toliko jasnosti, da bi prišli do zaključka, to se pravi do popolnega zaključka, kaj se godi danes v Rusiji, kaj sc je godilo v "Nemčiji in Avstriji. In če smo tudi vtsaj toliko vedeli, si nismo mo^M tolmačiti vseh pojmov, kakor tudi ne vseli ra/n.er, ki so vplivale na vzroke istodobnih dogodkov. Ni čuda, da se semtertje zavlečemo vsled neja«n,h poročil, toda težko nss bo spraviti na enska p^ta sedaj, ko vemo, v kakšnem razmerju je dane.-* delavstvo z oz i ioni na svetovni položaj. > Na lahek in domač način nam je opisa* K. Kri tali vzroke ruske revolucije, podajal dokaze, zakaj se ne more izvršiti ksj enakega v A< itriji, in kdo je zatrl pretečo nemško revolucijo.
Stvar pa je bila povedana v tako domačem in lejiem jeziku, da jo je razumel vsak. I;i se je udeležii tega predavanja.
Med drugimi besedami je rekel: "Največji sovražnik organiziranega delavstva in nove ruske revolucije je nemški militarizem in cesarska av-tokracija. Kamor danes stopa nemška noga. povsod ubija revolucijo. Nemška avtokracijc se mora uničiti, le z uničenjem te postaja možnost, da se organizira mednarodna delavska straiiKa* ki bo niaaljevaia nadaljna dela, da pride delavstvo politično iu gosodarsko do svojih pravic."
Ljudstvo je bilo uavdnšeno, ko jc siišalo resnične dokaze. S tem predavanjem se je pridobilo vsem tistim, ki so ga poslušali, veliko več an.cri-ške lojalnosti, kot pa s kolonami in kolonami čti-va, katerega vsebina je samo nesmiselno tarnanje in poviševanje gotove osebe, ki ima pri tem svoj osebni dobiček.
Na shodu se je nabralo za S. R. Z. $15.04.
Omeniti moramo še, da vjo se na vseli shodili, kar jih je bilo te dni v Clcvelandu, liberalno dovoljevala vprašanja po končanem predavanju in govornik je z veliko potrpežljivostjo odgovarja1, dasi so nekateri interpelanti naravnost nespodobno zlorabljali ta privilegij. Tudi pri tej priliki se je pokazalo, da se masa Slovencev v Clcvelandu ne da več meni nič tebi nič spraviti iz duševnega ravnotežja.
Ves ciklus clevclandskih shodov se lahko imenuje velik uspeli za ideje S. R. Z.
Poročevalec.
Iz Amsterdama poročajo: Nemški listi naznanjajo, da je prišel v Berlin avstro-ogrski zunanji minister baron Burian po "zgodovinsko važnih opravkih." Burian bo najbrž konfcriral s kau-celsrjent Ilertlingom o podrobnostih nemško-av-strijske militaristične alijance iu poleg tega nameravajo "rešiti" vprašanje Poljske. Nemčija in Avstrija še nista ns čistem glede tega vprašanja. Obe vladi se strinjajo, da je "treba ustvariti'' poljsko državo, ampak vprašanje med njima .jc, kdo bo vladal v Varšavi: Neirtci ali Avstrijci. Poljakov naravno nihče ne vpraša in za Berlin in Dunaj jc žc rešeno vprašanje, da Poljaki sami sc ne bodo vladali.
Militaristična stranka v Pnisiji hoče, da se večji del Poljske enostavno anektira k Prusiji, češ da je bila Poljska "kupljena z nemško krvjo". V Avstriji pa hočejo, da dobe Poljaki kakšnega Habsburžana za kralja.
Iz Washingtoua poročajo: Uradna poročila čez Švico, ki so prišla semkaj, govore, da je Avstrija pred novo krizo, ki tigrola paralizirati aktivnost avstrijske armade. Poljski klubi v avstrijskem parlamentu so napovedali l>oj Seydler-jevi vladi. Ako izgubi vlada podporo Poljakov, tedaj jc njen padec neizogiben po parlamentarnih pravilih. V tem slučaju je skoraj gotovo, d« bo ceaar Kari v sporazumu z Berlinom vpeljal vlado bajonetov, vsled česar bo spopad a tlačenimi narodi toliko večji.
Iz Amsterdama poročajo: Socialistični "Vor-waerts" v Berlinu jc precej skeptičen o izidu sedanje kajzerjeve ofenzive. V članku z naslovom "Prenapet lok" priznava omenjeni list, da je ofenziva pokazala, da so nemški vojaki močni — in to jc vse. ( lanck se deloma glasi:
, 44 Vsi tisti, ki sanjajo, da je mogoče kaznovati naše sovražnike tako, da bodo sprejeli vsouem-ški mir, morajo vedeti, da vsi naši dosedanji uspehi niso pripravili sovražnika niti do tega. da bi sc izrek«) za pogojni mir. Ako bomo torej čakali na Hindcnhurgov mir, mora nemško ljudstvo doprinesti še velike žrtve . . . Nemško ljudstvo jc sicer iztesano iz trdeff* lesa, toda ne vedo li naši vodilni krogi, da mora počiti najmočnejši lok. ako je preveč napet ?"
Iz I/ondona poročajo: Po vesteh, ki so prišle čez Amsterdam, je posneti, da zahteva "Moška demokratična liga" v Avstriji vlade, da se takoj odpro mirovna pogajanja v neutrslni državi. Dalje zahteva ta liga demokratisirsnje ustave in vpoštevanje zakonov, ki jih predlagajo razne manjše narodnosti v Avstriji. Te zahteve se gotovo tičejo Ceboslovakov in Jugoslovanov, ki streme po popolni neodvisnosti ml Avstrije.
Iz liondona poročajo: Boljševiška vlada je poslala nov protest v Berlin proti operacijam nemških čet v okrožju Dona V okolici R<»*tova se vrše ljuti boji med boljševiškimi in nemškimi četami, Nctrici so okupirali Bstsjsk.
O prazgodovini Slovanov
Kdor se hoče dandanes poučiti o slovanskem praveku, ta si mora vzeti za podlago "Hlovanskč
ataroftitnosti" prof. Niederla, največjega apodob-nega raziakovalea o praslovanski preteklosti. Splošni in specialni popis stare slovanske kulture priobči Niederle šele na koneu svojega d.»la; toda nekate!*e posameznosti vsebujejo že doslej izdani zvezki.
Govoreč o pradomovini Slovanov za Karpati, ki jo posebno prepričevalno dokazuje nasproti svojim nasprotnikom, izvaja Niederle naslednje misli: Značaj zakarpatskega ozemlja je miren. Tu ni prirodnih krasot, ki bi vzbujale domišljijo kakor v Greeiji in Italiji, tu ni divjih gor, ki bi vzgajale človeka za drznega lovea kakor na Kavkazu, tu ni nerodovitih pokrajin, ki silijo prebi-valee k «ivajalnim bojem na suhem in ua morju kakor Germane, in končno ni to pustinja, ki u-stvarja nomade. Značaj zakarpatskega osemlja, Mi je bilo polno močvirij in gozdov, rodovito sieer, a vendar zahtevajoče dela, je silil prebivalstvo, da se je pečalo s poljedelstvom in v skupnem de-lurazvilo socialno enakost in demokratičnost. Ker dolgo časa niso imeli Slovani zvez z drugimi narodi,! so živeli mirno zase; niso jih nadlegovali o-svojivalei, ker slovansko ozemlji ui bilo posebno vabljivo.
Na drugi strani pa prof. Niederle prav dobro povdarja, da -je pojem narodnosti, narodne individualnosti jako kompliciran, ker obstoja iz primarnih in sekundarnih znakov: prvi tvorijo narodnost, drugi jo izpopolnjujejo, eni so bili spočetka, drn<?i so se i\zvili pozneje. Taki prvotni, temeljni znaki so. kolikor vemo, le telesni in jezikovni. Oni znaki pa, ki tvorijo pojem kulture, so drugotni, ki so iz več i ne nastali pozneje v zgodovinskem razvoju.
V zvezi s tem je to, kar pripoveduje Niederle o načinu slovanskega naseljevanja. Ozemlje, kamor so Slovani prodirali, in odpor sosedov določujeta značaj slovanskega naseljevanja. Slovani se niso naseljevali vedno mirno, kakor se često piše o njih "golobjem" značaju. V prvi dobi pa se zdi, da ni bilo veliko prelivanje krvi in boja. Toliko lahko rečemo, da je način slovanskega naseljevanja določeval glavno odpor, ki se jim je stavil nasproti, a ne značaj naroda, kakor se često sodi.
Podrobneje doslej Niederle še ni razpravljal o slovanskem veku. Zato bi bilo prezgodaj, delati kake končne zaključke. Sedaj navajamo drug vir, ki govori o posameznostih.
Dr. Jos. Pekaf podaja v «vojih predavanjih
o avstrijski zgodovini naslednjo sliko slfcvanakega veka:
Najstarejši natančnejši podatki .o Slovanih (Jordanea in Prokopios v VI. stolet ju, eesar Mavrici j proti koneu VI. stoletja, eesar Leon Modri proti, koncu IX. stoletja) nam pripovedujejo, da prebivajo Slovani po težko pristopnih močvirjih in gozdih ("Hi paludes ailvaaque pro civitatibus haben". — Jornandes. V močvirnate in gozdnate kraje so se ob vojni nevarnosti zatekali še pozneje, ko so bili že zasedli pokrajine, bolj visoko ležeče. Bizantinski viri nam poročajo, da bivajo Slovani v revnih, daleč od sebe racatroaenih kočah in da menjavajo svoja sela, živeč se od živinoreje, lova in ribištva. Slovani so bili nekako napol pastirski narod, nikakor pa ne v prvi vrsti poljedelci. Leon .Modri izrecno nravi! 'Iu Hfi jjilhLjn težkega poljedelskega dela in spjoh delavnem življenja Se v XI. stoletju pravi Tlerhord, življe-njepisee btona Bamberškega, o polabskih Slovanih, da se pečajo ali z lovom ali ribištvom ali s pastirstvom 1ri da je. pri njjh pol}ftdc!ntvif f-edk^ Enako podbo čujemo v drugi polovici XII. stoletja o Poljakih.
Na drugi'Strani pa so stari Slovani sejali tudi žito; pečali so se zlasti s čebelarstvam. V obrt-nosti je najbrže pievladovalo delo za domačo potrebo razven pri rudarstvu, o katerem pa vemo malo zanesljivega. Imena vasi, ki naznačujejo, s katero obrtjo se ta ali oni kraj peča, so nastala pozneje. Vesti o trgovini po slovanskih deželah so tudi iz poznejše dobe; najbrže so imeli trgovino v "okah od začetka tujci, zlasti Židi in Arabci.
O državni uredbi vemo malo določnega; teo-i^ja o dunokratjčni uredbi staroslovftpskft flflrfhf Prokonii sicer pravi, da Slove-ni in A nt i niso podložni nobenemu vladarju in da javne zadeve obravnavajo skupno. To pa ni deuio-kratizem, kakor ga pojmujemo sedaj, to je le ne-dostatek monarhije. Posamezna plemena so samostojna brez enotnega vodstva. Cesar Mavric i L
pravi naravnost, da so Slovani "anarhap\ L ^ med njimi ni močne države, marvcy i*» inMyžinq samostojnin plenieh. "ki se med v-boj prepira jo in luhce neče pokušati ilruiren^," Tako govore tudi poznejši arabski pisatelji. AT tem zmislu moramo umevati poročila Mavricija in drugih, če pripovedujejo o svobodoljubnosti Slovanov. Ta domnevana demokratičnost je v resnici anarhija, partiku-larizem iu nezmožnost, ustvariti si večjo enotno državo. Leon Modri pravi naravnost: "Rajši se^ puste, da jih njihJniezi mučijo in tUčiio ni>ao bi se udajj Rimljanom ". Sklepati se da, da so imeli l<nezi absolutno moel Čisto naravno je, da so pri
takih razmerah prve večje slovanske drla ve ustanavljali tujci (Saino, Varjagi, Bolgari) in da še dandanes. Slovani tako radi »prejemajo tuje go-spodstvo. Temu torej ni vzrok domnevana miroljubnost ali domnevana nebojevitost, marveč ne previdni partikularizem in vzajemno nasprotstvo posameznih plemen. <
Kar se tiče socialnih razmer, si moremo na podlagi pomiki jkl ji vili poročil in analogij z drugimi narodi predstavljati, da je bila pri poedinih plemenih velika razlika med svoboduiki in suž-nji in pri svobodnem prebivalstvu so bile zopet razlike (.kakor povsod) z ozirorn na bogaatvo. V medsebojnih bojih in pri napadanju tujih dežel so si pridobivali Slovani veliko sužnjev. Poznejša zgodov^ia, bizantinska, arabska in druga poročila nam to potrjujejo; Nestor n. pr. pripoveduje, da se iz Rusije izvažajo na Češko kože, *vosek, med in sužnji. S tem je pa tudi poražena stara teorija o demokratični slovanski družbi, o enakosti vseh pred zakonom i. t. d.
Zadružno gospodarstvo nahajamo pri vseh primitivnih narodih, nele pri Slovanih, marveč tudi pri Germanih (Sippe) i. t. d. V podrobnostih, ali je sedanja jugoslovanska zadruga direktno nadaljevanje gospodarske in pravne organizacije starih Slovanov in kako je nastala, je mnogo spornega in nerešenega \primerjaj spor Peisker— Dopscli in Kadlec—Pekaf).
Tudi o «dovanskem 'pravu ne moremo povedati nič trdnega. Na podlagi poznejšega stanja in analogij iz primerjajoče pravne zgodovine bi se dala napraviti rekonstrukcija slovanskega prava. Za Slovence je to poskusil Janko Babnik v spisu "Sledovi slovenskega prava". (Letopis Matice Slovenske za leto 1882 in 1883, Ljubljana 1883, str. 64—95.)
V vojnem oziru niso bili Slovani tako razviti kakor Kelti in Germani. Izogibali so *e_boja__na odprtem polju, marveč so skusali zvabitrsovražnj-
ka v močvirja ali gozde in^aj___
Orožja so jim bila: malTščit in sulica, leseni lo in strupene pušice; pozneje so imeli tudi čelado in oklepe. Kmalu so se naučili vojne umetnosti od Rimljanov in jih baje, kakor pripovedujejo bizantinski viri, celo prekašali.
O staroslovanskem verstvu vemo jako malo. Kakor pri Germanih, tako je ustvarila izvečine nezanesljiva konstrukcija tudi pri Slovanih celo vrsto bogov in boginj. Kar se je razvilo pozneje, gotovo tudi pod vplivom tujega bogoČastja, pri ne-kate.ih plemenih, zlasti ruskih in polabskih, in kar je ohranila nezanesljiva ljudska tradicija: vse to se prenaša v staro dobo in na vsa slovanska
Koroško gorovje.
(Konec)i Kamniške ali 8avinjske alpe.
Vzhodni del Julijskih Alp so Kamniške ali Savinjske Alpe. Globoka Savska Dolina jih loči od oblastnega zahodnega dela, na severni strani pa so ostale v manj ali bolj tesni dotiki s sosednjimi Karavankami. Napačno bi bilo, ako bi jih zaradi ozkega stika prištevali Karavankam, kajti po vsej svoji notranji zgradbi in fiziognomiji se Savinjske Alpe pridružujejo Julijskim in se ločijo bistveno od Karavank. Na vzhodu, jugu in nekoliko tudi na zapudu omejujejo Kamniške Alpe očitne globinske črte, zato imamo tu povoljno prirodno mejo; ker priroda na severu ni po taki meji ločila Kamniških Alp od Karavank, nam mora zadoščati umetna mejna črta, ki se prične na podnožju Karavank ob Završnici pri Mostah ter se vleče mimo Begunj, potoka Praprotnika, Belega Potoka, Završnika, Gorenje Tržiške Bistrice, črez sedlo Fevčo, ob gornjem toku Kokre, črez Jezerski Vrh in Pavličevo Sedlo do Solčave v Savinjski Dolini, potem črez sedlo Bistra, mimo Raduhe, Luč, Braslovč, Vranskega, Motnika, Kamnika, Predvora, Dupelj, Begunj do Most pod Stolom.
Ponosno se vzdigujejo. Kamniške Alpe kot skrajni vzhodni člen Julijskih Alp in Južnih Ap-neniških Alp sploh. S Savinjskimi Alpami nehajo značilne posebnosti Alp in dalje proti vzhodu ne najdeš več mogočnih, brez pravega predgorja in predhribja se vzdigajočih pogorij s tako strmimi stenami in groznimi prepadi.
Kamniške ali Savinjske Alpe se ne dvigu-
jejo tako vfooko, kakor veličastna osrednja eku»
pina dalekorročega Triglava. Ne v merilu oblik in ne v razviti divjosti zgradbe se ne morejo kosati z zahodnim in srednjim oddelkom Julijskih Alp, vendar pa jih je — izvzemši jezera —- obdarovala ustvarjajoča priroda z vsemi krasotami, s katerimi se ponašajo Julijske in Benečanske Alpe.	«
Tudi v Savinjskih Alpah najdeš velike navpične pečine, širne mele, globoke jarke in doline s šumljajočimi bistrimi potoki. V srednjih višinah jih preprezajo bujni travniki, njih pobočja pa pokrivajo temni gozdi do drevesne meje, ki je začrtana povprečno v višini 1000—1700 m. Tudi Kamniške Planine imajo svoje pripovedke in pravljice; nahaja se tam baje bela koza z zlatimi parklji.
Savinjske Alpe so v svoji osrednji skupini e-notno in izcela zgrajena gorska gmota in ne nudijo Številnih prehodov preko glavnega grebena. V začetku, blizu Karavank, je edini večji prehod, ki ga je povzročila priroda s tako velikanskim delom, da strmimo pred njim. Ta prehod tvori glomaska črta iz Bekke. Doline preko Jezerskega Vi^ia v Kokrsko Dolino. Preko te prometne črte si podajata roko Koroška in Kranjska, do-čim sta manj važna prehoda iz Korotana na Štajersko črez 1339 m visoko Pavličevo Sedlo in pa črez Št. Leuardsko Sedlo (1330 m).
Glede mogočnosti pogorja, višine posameznih vrhov, globine dolin prekašajo Savinjske Alpe daleko severno in zahodno od njih se razprostirajoče Karavanke.
Južno od sedla Pevče je Stegovnik, ki spada
po svoji geološki zgradbi Se h Karavankam, a Boehm ga je zaradi enakomernosti mejne črte črea sedlo Fevčo priklopil Kamniškim Alpam. Ju£no od 1718 m visokega Javornika in Javorniškega Sedl^ (1560 m) je lepa stožčasta apneniška gora Storžič (2134 m), ki se vzdiguje neposredno, brez predhribja na kranjski strani kot velikanska, str-, mo prepadajoča stena, dočim se znižuje na koroški strani še precej položno proti Jezerskemu. Storžič ima obsežen, Grintavcu v Kamniških Alpah sličen razgled; na severu imaš najprej 1508 m visoki Bukovec, Obir, potem Krške Alpe in Ture, na jugu pa Savsko Dolino, ki jo zasleduješ lahko daleč do Gorjancev, dočim ovirajo na vzhodu razgled Savinjske Planine; najlepši del panorame a Storžiča je Kokrska Kočna (2484 m) s svojimi prepadi in navpičnimi stenami. Navadna pot na Storžič drži s koroške strani po gozdnati podstrožiški dolini (974 m) in črez 1631 m visoko Bašeljsko Sedlo. Vrh Sedlo (1745 m) veže Storžič z 1815 m visokim Vanesem, kjer se obrne deželna meja zopet proti severu. Pri Vanešu se odcepita od glavnega grebena dve panogi, ki se znižujeta proti 520 m oziroma 650 m visoki Kokrski Dolini, dočim je severno od Vaneša važen strmi Kozji Vrh (1632 m) in 1045 m visoki Česnik.
Med Kokrsko Dolino jn Kamniškim Sedlom (1923 m) je Grintavčeva skupina (2559 m). Od Kokrske Doline se czdigujejo tla nenavadno hitro vedno više in više in dosežejo že na strmi Kokrski Kočni višino 2484 m. Kokrska Kočna ima več vrhov; na vzhodu je Kopa, potem sta dva mala
plamena. Prokopij pravi, da poznajo Slovani go-«podarja vsemirja, ki povzroča grom in blisk. Njemu prinašajo žrtve (vole i. t. d.) Dalje čaate reke, nimfe in druga "daimonta", katerim tudi darujejo in pri tem skušajo izvedeti bodočnost. Pojedine, divji plesi iu pet je so po poročilih iz'X. do XII. stoletja važen del slovanskega bogočastja, h kateremu spada tudi pokopavali je ali sežiganje mrliče v s pogrebnimi sloveuostmi.*
Prokopij nam slika Slovane kot jako krepke može rdečkaste barve in las, umazani so kakor llu ni (podobno Tacit). Arabski poročevalci pripovedujejo o kožnih boleznih, na drugi strani pa tudi o priljubljenih parnih kopelih pri Slovanih.
Glede značaja so sodbe različne. Prokopij pravi naravnost, da Slovani niso hudobni, živč preprosto kakor Huni; povsod se hvali, kako so nenavadno gostoljubni, mili nasproti sužnjem iu jetnikom, poveličuje se zvestoba njih žen. Nasproti temu jim pa očita Mavricij perfidnost, enako po ztiejši nemški viri. Velikaši so živeli v mnogožeti-stvu, položaj žen in otrok je bil najbrže tak, kakor je bil pri drugih narodih: suženjski.
O miroljubnosti, o "golobjem značaju" starih Slovanov ne govore viri, edino Jornandes pravi, da so nevešči orožja, a mnogoštevilni ("ann is disperitLsed numerositate j^entea"); toda zgodovina zlasti Balkana priča ravmTnasprotno. Poznejši viri nam slikajo Slovane, posebno Čehe, koj bojevite in krute. &e le Herder je proti koncu XVIII. stoletja na podlagi Rousseauovih naukov o prvotnem prirodnem stanju človeštva in na podlagi značaja, latiškega (Let t en) in ruskega ljudstva v okolici Rige začel označevati Slovane kot miroljuben, poljedelci narod par excellence. To je bilo v dobi, ko je zmagovala filozofija hu-manitete in ko so Slovani verovali v pristnost Ze-lenegorskega rokopisa. Tako je nastala teorija o staroslovanski demokraciji, odgovarjajoča domnevani miroljubnosti Slovanov—poljedelcev. O-prijemali so se te teorije poljski zgodovinarji, zlasti pa je tudi Čeh Palask^ na njej utemeljil celo filozofijo češke zgodovine in Slovak KollAr jo je ovekovečil v svoji pesnitvi "S16vy Deera". Ta teorija je imela velik vpliv na ruske slavjajiofile in še dandanes «e splošno pojmuje slovanska minulost na ta način, dasi je porazil to teorijo že leta 1892 profesor Sobčstianskij.
Is vsega tega vidimo, da je še mnogo nejasnega in spornega glede slovanskega praveka; posameznosti si mnenja nasprotujejo, toda eno je gotovo: tako idealni naši pradedje niso bili, kakor nam jih slikp starejša zgodovina.
stožča, zopet široka kopa, potem zobčasta ostrina in dva strma vrha, od katerih je višji prvi. Tu se lomi glavni greben dvakrat pravokotno in v Ravni Dolini je 2541 m visoki Vrh. Severno od Ko*, ne v posameznih odrastlekih «o: Mali Vrh (18§0 m), Veliki Vrh (1743 m), Mali Vrh na Murijevi Planini (1308 m), Spodnja Jezerska Kočna (1984 m), fttularjeva Planina (1458 m), Skubrov Vrh (1340 m), Zgornja Jezerska Kočna (1105 m) i. dr.
Vzhodno od Kokrske Kočnedivje je razorani Grintavec kot najvišji vrh v Kamniških Planinah. Grintavee prepada strmo proti severu, zato s ko* roške strani ni lahka pot nanj, ki drži z Jezer-skega črez Spodnje Ravni, kjer stoji Češka Koča (1543 m), potem pa črez Gornje Ravni in 2366 m visoko Mlinarsko Sedlo.
Grintavcu .se pridružujejo na severovzhodni strani smelo vzgrnjeni Dolgi Hrl>et (2479 m), široko obokano teme Štruce (2464 m), ostro roba t a Skuta (2530 m), ki spada med najlepše vrhove v Kamniških Alpah ter ima veličastnejše okrožje nego Grintavec in impozantnejši razgled; potem mogočna Rinka (2441 m) in Križ (2434 m), ki je mejnik trem kronovinam.
Pri Rirvki se odcepi o<l glavnega grebena ena panoga proti severu z vrhovi: Baba (2154 m), Jenkova Planina (1494 m) Goli Vrh 1789 m) i. dr., druga pa proti severovzhodu do Mrzle Gore (2208 m), kjer sf obrne ob Belski Kočni proti severu do mejnika Karavank, do Pavličevega Sedla, ter vrhuje v 1958 m visoki Kopi, Ravni Planini (1762 m) i. dr.
"Tagcszertung" v Berlinu poroča, da je enotno nemško poveljništvo in vojaška zveza raztegnjena tudi na bolgarsko in turško armado. Vrhovni vojni svet centralnih držav ima zdaj pravico jemati čete iz armade v eni državi in jih dodeliti armadi v drugi. To pogodbo je izposloval avstro-ogrski zunanji minister baron Burian, ko se je nedavno tega mudil v Carigradu in Sofiji.
To poročilo natančno potrjuje, kar smo zadnjič pisali v članku o "Moči centralnih sil". Po-sebno značilno je pri tem, da je bil Burian posre • dovalee za dosego te pogodbe. Ne bomo zanika-vali, da ima enotno vrhovno poveljništvo tudi svoj čisto vojaški pomen. Malokje je centralizacija sil in osrednje vodstvo celote tako važno, kakor pri vojnih operacijah. Nemčija ni spoznala tega šele danes, ampak je Že od začetka storila, kar je bilo v njenih močeh, da hi dobila svoje zaveznice popolnoma pod svojo komando. Kakor je njen duh vseskozi avtokratičen, je šla še mnogo dalje, nego jedilo potrebno. Avstrijskim poveljnikom sploh ni prepustila nič druzega, kakor ds so «meli izvrševati ukaze nemške oberkomande in pa — da je padala nanje odgovornost, kadar so bili tepeni.
Kar je bilo iz strategičnih razlogov priporoč-
ljivo zanjo, je torej Nemčija že imela. Za ta namen ni bilo ravno treba izpremembe. Ampak izmenjevanje vojaštva mora za vsakega razsodnega človeka imeti drug pomen, četudi ga skuša pogodba zakriti z vojaškimi razlogi. Bilo bi še razumljivo, če bi pogodba le dejala, da »e nepotrebne čete ene države laihko porabijo na tisti fronti, kjer jih je najbolj potreba. Ampak "izmenjavanje" je tako dvomljiva besednž, da pravzaprav ni več dvomljiva. In baron Bnrian si je prizadeval, da doseže to koncesijo!
To se pravi, da je tako izmenjavanje najbolj potrebno avstro-ogrski monarhiji. Očividno se ne more ta karikatura države več dovolj zanašati na nacionalna nasprotja v lastnih mejah in si je hotela zagotoviti turško pomoč — gotovo ne na italijanski ali ukrajinski, temv# na domači revolucionarni fronti. Za položaj v črno-rumeni monarhiji je to tako značilno, da ne more biti bolj.
Iz Moskve poročajo: "Nemški general Gol t z, je zdaj vrhovni poveljnik finske armade in ob -enem nemških čet na Firmkem. Finski general Mnrmerbeim je odložil poveljništvo še zadnji mesec, ker je nasproten nemški nadvladi na Finskem.
Mannerheim je hud nasprotnik finskih boljševi-kov in je vodil bele čete toliko časa, da je bila rdeča garda premagana ; ko je pa videl, kaj hočejo Nemci, je resigniral. Mannerheim je tudi proti okupaciji in aneksiji r\wkoga teritorija na Mor-manskem."
Resigiiacija generala Mannerheima nima za enkrat toliko pomena, kolikor ga ima imenovanje generala Goltza za vrhovnega poveljnika. Le to nam je nekoliko sumljivo, da se dela Mannerheim sedaj tako presenečenega. Tudi Finska ima svoje junkerje in stališče te gospode je bilo že skoraj od začetka vojne določeno. Mlade Fince so Že davno pošiljali v Nemčijo, kakor potrjuje sodrug Nuor-teva, tukajšnji zastopnik provizorične republičan-ske vlade na Finskem. Po revoluciji so se ti mladi gospodiči vračali na Finsko in tam so postali oficirji "bele garde", knteri je poveljeval ravno Mannerheim. To se ni godilo tajno, ampak finska "bela" vlada je telegrafirala v Nemčijo, kateri je čestitala na njenih "sijajnih vojnih uspehih", se ji zahvaljevala za izobrazbo svojih junkerskih *i-ioov, in prosils za nadaljno pomoč. Tako nepolitičen pač tudi Mannerheim ne more biti, da ne I I bil vedel prav nlč o tem. In če ne bi bil ranume.,
kaj pomeni "nadaljna nemška pomoč", bi moral biti pravi tepec.
Politika "bele" vlade je tudi s prosto nacionalnega stališča izdajalska. Razumljiva je p^ z razrednega stališča. Finska, pretežno švedsko govoreča aristokracija in velika buržvazija je prej iskala pri absolutnem carjn zaslombo proti delavstvu, sedaj jo išče pri kajzerju, in*je zato pripravljena, da izroči deželo Nemčiji. To je patriotizem profitarjev.
Iz Moskve poročajo: Nemci so prelomili premirje na voronežki fronti in okupirali Valujke po štiridnevnem boju. Prodiranje Nemcev se nadaljuje. Bolševiški organ "Izvestja" piše, da je namen Nemcev okupirati tiste kraje v VoroneŽ, ki jih Ukrajina lasti za svoje.
Nemci delajo velike priprave za invazijo Kavkaza. V okolišu Dona, kjer še ni bilo premirja, nadaljnje sovražnik svoje operacije.
V Ukrajini se rapidno širi kmečka revoha proti Nemcem. Kmetje požigajo gozdove in bivališča bogatinov in na vse načine ovirajo nemške bande, ki plenijo žito in drugi živež.
t

%
PROLETAREC
UST XA INT CR KS K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—— Lnatnifc ta
Ja|tslevaasVa delavska lisktvaa dražba v (blra«a. IUlao4s.
Naročnina: Z« Ameriko $2.00 *a celo leto, 11.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta.
Oglaal po dogovoru. Pri spremembi bi valila je poleg aovega naznaniti tudi stari naslov.
OtaiUo •iovrntk« organi**« ij« Ju|«tL — MckliilUa« iv«u v Ameriki. —
Vae pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoati, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udov »c h, 1844 So. Racine A ve., Ckicago, III.
PROLETARIAN
Owm4 and puklukad «vary TuaaSay kjr
$•■111 Slavic tVorkmea's Pub. la., Chicago, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:-	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC*
«OOS w. SI. STREET. CHICAGO, ILLINOIS
BOŽJE RAZODETJE.
so
V davnih časih so ljudje mislili, da je zemlja velika, solnce pa majhno in druge zvezde še manj-
Tako je bilo videti, pa so verjeli tako.
Mislili so, da vzhaja solnce zjutraj na vzhodu in zahaja zvečer na zapadu.
Tako so jim kazale oči, pa verjeli tako.
Vere so nastajale v tistih časih, ko je bilo človeško znanje še na tej nizki stopnji.
Pozneje so ljudje dobili opazovalna sredstva, ki so se množila in zboijšavala. Danes vemo, da je zemlja majhna v primeri z našim ttolncem, majhna tudi v primeri z nekaterimi planeti, še manjša v primeri z drugimi solnei. Vemo, da je na miljone solne in sploh zvezd. Vemo, da ni zemlja nikakor kaj posebno odlikovana med njimi.
Danes vemo, da zvezde niso lu-Čice na nebu, namenjene, da svetijo ponoči zemeljskemu človeku, ampak da ima vsaka svojo lastno nalogo in da sledi naša zemlja kakor vse druge prirodnim zakonom.
Bog, stvarnik sveta, je vsegave-den. Tako uče in trdijo. In vsaj v tem imajo prav: Če ni vsegave-den, ne more biti Bog. Ker pa trdijo z vso odločnostjo, da je Bog, oseben Bog, stvarnik vsega, kar je, morajo trditi tudi vse, kar navidezno sledi iz tega.
Torej mora biti vsegaveden, ne le sedaj, ampak od vseh večnih začetkov. To, kar mi danes verno, je v primeri z njegovim večnim znanjem manje kakor kapljica v i,<»e-anu.
Pravijo^da je sveto pismo božje razodetje.
Ali to sveto pismo je v nasprotju z dokazanimi rezultati znanosti. Ono postavlja človeka kot izvoljenca božjega v sredino vsega svetovja, ki je ustvarjeno le za njega. Ono dela iz zvezd nočne svetiljke za človeka. Ono obrača solnce okrog zemlje.
A vse to ni resnično.
Kako pridejo te neresnice v "božje razodetje T" Mar Bog v tistih časih vendar ni vedel, kakšen je njegov svet, ki ga je sam ustvaril? Mar je namenoma razodel
"svojemu izvoljenemu narodu" neresnico?
Ne enega, ne druzega ne more misliti človek, če veruje v Boga. Zakaj Bogu se ne more pripisati ne neznanje, ne nameravana neresnica.
Kako morejo torej misleči ljud je še verjeti, da je Bog sam ia::o del, kar uči vera?
♦Senat je sprejel predlogo, ki dovoljuje vojnemu tajniku izdajati dovoljenja za izrabljenjc slapov Niagare. Dodatni predlog senatorja Wadswortha iz New Yor-ka, da se prekliče zakon, ki prepoveduje kompanijam montiranje novih strojev, je propadel pri glasovanju.
Charles M. Schwab, vrhovni ravnatelj brodovne korporacije, je na shodu v Willow Grow Par-'kn, dejal, la ne bo nič presenečen, če bo spuščenih 50 do 70 ladij v vOdo na praznik Proglašenja neodvisnosti. Iz vseh krajev je prejel brzojavke, ki poročajo ugod no graditev ladij.
Outlaw Sarajevo. delavski problemi in
njih Studu.
Kadi modeme ekonomične ureditve in razdelitve delavnega problema ne bi škodovalo ornunizaci-jam, ako bi stopile v šolo svojega neprijatclja, kateri je v tem oziru na najbolj rafinirani način aiste-miziral izkoriščanje delavne moči.
Delodajalec ima največji interes na tein, da izrabi delavec svojo delavno sposobnost kar najbolj intenzivno — torej da doseže pri nizkih ali visokih mezdah najnižje produktivne stroške. Da tu cilj doseže, zahteva od vsake delavne moči:
1.	da izvršuje najvišje kvalificirani opravek, za katerega je dotičnik sploh sposoben;
2.	da izvršuje opravek natančno po obratnih zakonih določeno
-0U[0d0(l Vp *0>|SJKpt)dM»« 0)(V} ut
ma izrabi v predpisanem delavnem času svojo delavno sposobnost.
To je gospodarsk9 težišče vsakega modernega podjetja in delavstvu je nemogoče, zaprečiti de-lodajalstvu izvršitev tega ekonomičnega principa ali zavirati ta naravni razvoj kapitalističnega izkoriščanja.
$ silo podreti ta kapitalistični produkcijski zakon je mogoče le potom svetovne revolucije. Ker je pa delavstvo danes za to nasilno preureditev gospodarskega ustro ja tako gospodarsko kakor poli tično preslabo, ima pred seboj le dva izhoda: ali se vda zahtevam in zapovedim kapitalističnega podjetništva aji pa sklepa ž njim /kompromise.	Ji
Ono delavstvo, ki se vda brezpogojno nasilju podjetnika, je delavstvo najnižje kvalifikacije in je za naše preiskovanje brezpredmetno. Seveda škoduje to delavstvo v prvi vrsti samemu sebi in na ta način se4>i otežuje eksistenco. A vendar je to delavstvo tudi nevarno drugemu zavednej-šemu delu delavstva, katero se bi>-ri v težkem boju za zl»oljšanje svoje eksistence. Radi te okoliščine moramo žalibog tudi s tem iz-vržkom delavstva v vsakdanjem gospodarskem boju računati. Vpoštevati hočem to, po tem razredu delavstva učinkujoče ško-dovanje na interesih delavstva sploh pri razgovoru Strajkih.
Računati imamo toraj edino z onim delavstvom, katero sklepa s kapitalističnim podjetništvom kompromise in katero se v ta namen zbira v mogočih skupinah strokovnih organizacij. Na kako stališče se ima postaviti to delav-Ftvo v zadevi zgoraj omenjenih zahtev in ciljev modernega kapitalizma in kako naj to delavstvo oziroma njih organizacija najuspešneje uredi moderno obrambo svojih interesov — sta glavni vprašanji, kateri ima rešiti strokovna orgnnizaeija, ako hoče v resnici uspešno braniti stanovske interese delojemalstva.
Rešitev teh dveh vprašanj zasledimo najlože pri neprijatelju, kateri je za dosego svojega izko-riščevalnega cilja izdelal temeljem svojega dolgoletnega praktičnega izkustva dobro premišljen sistem, dobro fundi rano o-grodje za izrabo njemu služečih delavnih sil — strojev in človeških rok in možganov. .
Kapitalistično podjetništvo i.tremi po najširši razdelitvi dela in skuša delavčevo energijo v času zaposlenja kar najbolj ekonomično izrabiti.
To stremljenje ga naravnim potom privede do sistematične raz-predelitve dela njegove poedine faze in do računske presoje delavnega efekta vsakega delaven. Danes je to diferenciranje dela še v početniškem stAdiju, a gotovo je, da to ne vsebuje le trenotni poskus višjega izkoriščanja, ampak popolnoma naravno je, da se bode to stremljenje v bodočnosti prav sistematično in splošno razvilo.
Radi tega pa mora biti tudi delodajalec na ta naravni razvoj kapitalističnega izkoriščanja de-lavnih sil pripravljen. Delavci ,mora že danes računati s tem sil-nejšim napadom na vrednost kupne ecne svojega blaga — delovne moči — da bo mogel z istovetnim orožjem sprejeti to podjetniško nakano. In tu ima organizacija ono širno polje delavnosti za bodočnost, kateremu mora posvetiti svojo največjo pažnjo in glavno skrb.
Organizacija mora pripraviti delavstvo ns ta više kvalificirani lwj, ga mora poučiti, kaj je de-o, koliko vsebuje dnevni trud
poedinega delavca v merilnih e-notah dela, kako ima delavstvo svoje moči najekonomičneje razdeliti in kako ima namestiti iudi-v klel ne sposobnosti delavca na pravo polje.
V kratkih potezah hočem pokazati, kako si predstavljam ta pouk v organizacijah. Ta skica je seveda le glavni obeseg in se da vsaki posamezni strokovni organizaciji o svoji specijelni lastnosti pri! i-goditl.
Vpeljati bi bilo pri vsaki strokovni organizaciji oziroma pri njih podružnicah strogo strokovne poučne kurze in sicer v dveh oddelkih. Prvi oddelek za manj izobražene in analfabete, drugi oddelek za višje izobražene delavce. Vsak oddelek ima tedensko dvakrat po največ eno uro pouka.
Samo en predmet bi tvoril tv.i-rino teh kurzov in sicer teorijsko tolmačenje dela in njega praktično ocenjevanje potom mezde. V tem predmetu bi bila zapopadena seveda tudi splošno poučna t vari-na kakor pisanje, čitanje, računanje — kolikor bi pač zahtevala kvalifikacija slučajev. Težišče bi se moralo polaguti le na končni cilj — na teorijsko tolmačenje dela — ves drugi, ako tudi po trebni balast se ima prepustiti lest ni marljivosti poedinea.
Ako se je prišlo v teb kurzih tako daleč, da pojmijo vsi sluŠal-ci fundamentally formule matematičnega premišljal» ja, preide se k glavnemu predmetu, na razpravljanje glavnih fizikalnih stavkov: o sili, o gibanju, o težišču, o razumevanju zakona ohranitve sile (Meyer) in po dobrem prebavljenju temeljne podlage se pričenja razlaga, kaj je delo i i po katerih zakonih je razmotri-vati in ocenjevati glavne faze poedinega opravka.
Za vsak opravek se da natanč-no preračunati, koliko časa je potrebno, koliko efekta nam predstavlja gotova delujoča sila, koliko dela nam je sploh opravil delavec v gotovem času pri gotovem opravku. To razumevanje omogoči šele pravo oceno delavčeve energije in pa pravo ocenjevanje delavčeve sposobnosti, izražene po današnji mezdi.
Popolnoma prepričan sem, da danes ali jutri še ne bomo me« rili in prodajali našega dela po e-notni podlagi meterkilograma a gotovo je, da pride v bodočnosti tudi za to človeško delo to merito do veljave, ker ni nobenega vzroka, da bi se živa delovna sila človeka ne merila z istim merilom kakor delovna moč stroja. Na vsak način bode to merilo pravičnejše, kakor današnje, od podjetnika čisto svojevoljno izvoljeno.
Poleg te časovne in efektne o-cene dela imajo organizacije t teh kurzih poučevati svoje lastne člane tudi 0 pravilni razdelitvi dela različnih obratov. Res je, da to že podjetnik kar mogoče sistematično uredi,» a dostikrat ima ta razdelitev na sebi velike napake, katere niso v korist delojemalcu. Zato mora tudi organizacija kontrolirati uvedeno razdelitev de la in se s svojimi člani za naju godnejšo pogoditi.
Pravilna in pravična razdelitev varstvo delovnega procesa je za varstvo energične sile delavca največje korist V. Kolikor mogoče eksaktno specializiranje posameznih opravkov je za delodajalca in delojemalca največjega interesa. In kolikor višje je delavstvo kvalificirano, tem manj se proti » i tej razdelitvi, ker vedno bolj uvi-.deva njene koristi.
Ako leži torej interes delavstva, ne pa samo oni delodajalstva v najbolj specializirani razdelitvi dela, potem je takoj jasno, kako imajo strokovne organizacije načeloma postopati v vprašanju delovnega problema. Dane« in v prihodnjosti se mora vse delo strokovnih organizacij postaviti na strogo znanstveno podlago, se mora položit i težišče organizacijskega dela na natančno proučitev delovnega procesa.
Lahko je to izreči, a težko izvesti. A novi duh, mora, in naj bo delo še tako težavno, najti pravo pot v organizacije. In našel jo bo, ako stavimo cilju sledeča porno"»^ nika:»
1,	brezobzirno eneržijo do Izvedbe:
2.	sposobne osebe v tajništvu organizacij.
Da dosežemo to moderniziranje naših strokovnih organizacij^ bo potreba brezobzirne eneržije, radikalnih sredstev — torej stoji ta
kom socializma. Drugič,, potreba spoMobnih oseb v tajništvn po* menja, da se bode morala brez u-smiljenja marsikatera oseba iz svoje današnje službe odstaviti in namestiti z drugo, sposobnejšo. Tudi to ne ugaja marsikateri mehkejši naturi.
Konflikt med delom in kapitalom nima idealnegu hrbtišča. In kdor išče v tem boju etičnih ali jndividualno-svobodnih sanjari i, ne pride do pravega računa.
Imeti moramo vedno pred očmi, da se nahajamo v
vse, kar je dandanes namenjeno stoterim miljonoru. Tedaj lahko jedo toliko, da Vsi popokajo, da
bo vsaj konec sveta kompleten.
WILSON 0 VOJNEM VANJU.
VARÓE
Predsednik VVilson je izdal sledeči proglas:
Ta vojna je vojna narodov — ne armad — ali vsi člani našega stomiljonskega naroda se morajo v gospodarskem in obrtnem ozi-nekem j ru prilugoditi vojnim razmeram,
ako hoče ta dežela odigrati svojo polno «vlogo v boju. Vprašanje
prehodnem stadiju; ker ne moremo radi naše današnje slahoati tu ta razvoj vplivati s tako močjo, pred nprni ni predvsem finančno kakor marsikdo pričakuje, se tu- vprašanje, ampak bolj vprašanje di soc. demokracija ne more od-1 pomnoženega pridelovanja in izroči nekaterim senčnatim stranem svojega pokreta. Radi tega moramo računati še za daljšo do-
delovanja glavnih vojnih potreb-ščin ter varčnega ravnanja z blagom in delom, potrebnim za poti-
ho z okolnostjo, da se bode tpdi poro in opremo naše armade in
v naših strokovnih organizacijah marsikatera poteza, marsikateri
mornarice. Nepremišljeno trošenje denarja za nebistvene reči po-
taktičrti korak dotikal prav blizo meni zapravljanje človeškega de
reakcionarnega gibanja.
POD KRINKO VERE.
Iz NVashingtona poročajo: "Vladni agenti so postali pozorni na poročila, da kupičijo razne I dajo verske sekte živila, ker uče, da član naroda, mlad in star, udele-
la, farmskih in rudniških pride! kov ter preobremenjuje prevažanje, ki se mora vse porabiti do skrajue mere in na najboljši način in vojne svrhe.
Vefiii uspehi, katerih želimo, se tem, da se vsak
doi
se bliža konec sveta in da bodo samo oni kot izvoljeno ljudstvo preživeli vse prebivalce na svetu."
Kaj se zna vse odevati z ime-
li narodnega gibanja za varčevanje. Zato priporočam, da se naše ljudstvo povsod zaveže, kakor je predlagal zakladtiiški tajnik, varčevati in hraniti; služiti vladi do nom vere! Špekulacija takih sekt |svoje skrajne moči v pomnože
prometa v tem distriktu je največ povzročilo, da je prišlo v zadnji zimi do praznikov v industri-ji.
&edaj bodo razdelili vojna naroČila p roko velikega ozemlja. Razdeljeno delo bo povzročilo veliko olajšavo za železnice, ker bo prevažanje blaga razdeljeno na večje železniško omrežje. Po prejšnji metodi za oddajo vojnih naročil so bile železnice silno o-bremeujene na vzhodu in železniški obrat se ni mogel gladko vršiti.
Po srednjem zapadu je tudi lože dobiti delavce kot na vzhodu. V, nekaterih delavskih stav-binskih strokah v Chicagu je še vedno precej delavcev na razpolago, iz katerih lahko industrija črpa delovne moči.
res ni slaba, in ljudem, ki uče ta-
vanju vsakovrstnih pridelkov, in
vrste; posvečati svoje delo samo najpotrebnejšim nalogam; in kupovati samo tiste stvari, ki so bistvene za osebno zdravje in sposobnost ; in da ljudje v dokaz svoje lojalnosti nalože vse svoje pri-hranke v Liberty bondih in voj-no-varčevalnih znamkah. Vrednostni papirji, izdani po zakladni-škem departmentu, so tako mn >-
ke "vere," se ne more očitati, tla izdelkov, potrebnih za zmago v so tepci. Nauk, da se bliža kakšen I vojni; spravljati in hraniti hrano konec sveta, je seveda sam po se-1 in kurivo in koristno blago vsake bi neumen. Oe bi ljudje poznali zgodovino takih človeških zmot in y*deli, kolikokrat se je že po neumnem prerokoval konec «vo-ta, ne bi inogli tako lahkoverno sedati na limank*e. Posebno pa bi se dandanes lahko varovali take vabe, ko zna vendar znanost precej povedati o možnostih takozva-nega konca sveta. Izraz je že zato popolnoma neumesten, ker sveta v pravem pomeivp besede nikdar ne more biti konec. Seveda se lahko končajo posamezni deli »veta, n. pr. naša zemlja, naš solnčni sistem sploh itd. Ne le, da .se lahko končajo, ampak prav gotovo pride za vsak tak del prej-alislej konec. Toda kar se naše zemlje tiče, je za sedanjo generacijo in še za nekoliko poznejših tako varna, da si za enkrat ni trebu beliti glave^ kako narediti testament, ko ne bo nikogar več, komur bi človek mogel kaj zapustiti. Nekoliko miijončkov let i-ina ta zemlja že še zagotovljen obstanek, in to menda zadostuje sedanjemu ljudstvu.
Kajpada je s verskimi preroki težko znanstveuo govoriti. Pri njih je vse "božje razodetje," tudi če je to, kar prerokujejo, naj-očitnejši humbug. Včasi čenčajo taki ljudje iz same neumnosti, včasi iz blaznosti, pogostoma so pa njihova prerokovanja le "ca-mouflagc," za katero se skrivajo zvijačni nameni.
Tako je nedvomno stvar s sedaj prerokovanim "koncem sveta," kupičenje živil je tukaj nedvomno glavni namen, konec sveta pa le izmišljena opravičba tega postopanja. lTpanje, da bo taka sekta dobila mnogo pristašev, je razumljivo. Sicer ne verjamemo, da jih bo dosti med delavskim ljudstvom, ki ni moglo niti pred vojno polniti kaše in kleti, pa tudi sedaj ni tako bogato, da bi se moglo zalagati kar za cela leta. Ampak gotovo bo dobiti dovolj ljudi, ki jim Hoo-verjeva živilska uprava nič ne diši in bi prav radi našli kakšno pretvezo, da bi mogli nagromaditi cele kupe živil. Sekte, ki naznanjajo konec sveta, jim dajejo izgovor.
Najbrže se pa ne bo Mr. Iloo-ver dal prepričati o takem koncu sveta, posebno pa ne o takem čudnem koncu, ki bi bil konec za ves svet, le za člane dotične sekte ne.
Živilsko vprašanje je bilo vedno socialno, v sedanjih časih i-ma pa še posebno tak značaj. vzamemo le vojno v poštev, spoznavamo, da so živila za zmago iprav tako važna kakor orožje in municija. Zato je nujna potreba, da je vsa živilska zadeva organizirana in da ni v tej stvari za nikogar izjem. Če so pa sektarski preroki tako prepričani, da bo res ves svet uničen, oni pa da ostanejo živi pri tem, naj si prihranijo delo s kn pičenjem živil. Kadar ostanejo sami na svetu, bo vendar
V živinskih stajah v Chicagu je nenadoma zastavkalo 1,500 delavcev, ki so zaposleni pri družbi Union Stock Yard and Transit. Stavkarji niso direktno v službi Velemesarjev, ampak indirektuo delajo zanje, kajti preiskava pred zveznim komisarjem je svoječa-sno dokazala, da imajo veleme-narske tvrdke in velemesarji svoje interese v družbi, ki lastujejo živinske staje v klavniškem okraju.
Stavka je izbruhnila nenadoma. .Delavski odbor je predlagal o polnoči, da naj družba Doviša mezdo za $15 mesečno. Družba je zahtevo odklonila in delavci so zastav-, kali. Tako pravi O. T. Henkle, tajnik živinostajske kompanije.
Kompanija namreč trdi, da niso bili ti delavci organizirani ob času, ko je sodnik Alschuler podal vsvojo razsodbo -glede povišanje mezde in delovnega časa klavni-•ških delavcev in radi tega se jih ne tiče razsodba sodnika Alschii-jerja.
Od tega časa so se živinostajski delavci organizirali in zahtevajo, ida se jim poviša percentualno rav-notako visoko mezda kot drugim
goteri v obsežju vsakogar, da sd j klavniškim delavcem. Stavkarji vrata priložnosti v tem oziru na pravijo, da so zadovoljni, če to do-
stežaj odprta nam vsem. Varčeva ti v mirnih časih je krepost in prinaša veliko korist posamezniku ob vsakem času; ob današnji oo-upni potrebi blaga in dela po vsem omikanem svetu je varčevanje v dokončanje vojne vsakega posameznika patriotična dolžnost in nujnost.
Pozivam vse, ki zdaj lastujejo bodisi kaj Liberty bondov ali vojno-varčevalnih znamk, da nadalje varčujejo in hranijo, in pozivam vse, ki ne lastujejo vladnih vrednostnih papirjev, da store enako in si kupijo, kolikor jim dovoljujejo njih sredstva. Tisti, ki kupi vladne vrednostne papir, je, prenese kupno moč svojega denarja na vlado Združenih Držav do časa po tej vojni in v isti meri ne trguje v tekmovanju z vlado.
Resno pozivam vsakega moškega, žensko in otroka, da se zaveže in zaobljubi dne 28. junija ali poprej, neprefrtano hraniti in kupovati tako redno kakor mogoče vladne vrednostne papirje; in delati to, kolikor je mogoče, kot član vojno-varčevalnih društev. Z dnem 28. junija se konča ta posebna doba za priglasitev v veliko prostovoljno armado za pridelovanje, izdelovanje in varčevanje tukaj doma. Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi bil priglašen tistega dne!
(Pod pisan)
WOODROW WILSON.
VOJNA NAROČILA.
,vse, kar premore ta zemlja, njih zahteva v nekem nasprotju z nau-'dedščina in lahko bodo uživali
Iz Washingtona poročajo: VM da namerava znižati vojna naru čila na vzhodu, kjer so tovarne preobložene z naročili. Ko se to izvrši, bo srednji zapad dobil precej vojnih naročil.
Vojni induNtrijalni odbor, ku-rivna uprava in železniška uprava so podale izjavo, v kateri pravijo, da ne bodo vbodoče pomnožili vojnih naročil na vzhodu in v distriktu, ki je poznan, da je preobložen z naročili. V ta di-strikt spadajo novoangleške države, vzhodni in južni del države New York, Pennsylvania do Williamsporta in Altoone, New Jersey in Delaware, vzhodni Mary-land; Baltimore ni vštet.
Dognali so, da je bilo 85 vojnih naroČil v prvem vojnem letu oddanih industrijalcem v tem distriktu. Železniški promet se je [zelo zgostil i ntežko je bilo oskrbovati industrijalna podjetja v tem distriktu s premogom. Težko je bilo tudi prevažati sirovine in dovršene produkte. Zgoščenje
.:ežejo, kar so dobili klavniški delavci, če jim družba noče tega priznati naj jim poviša mezdo za $15 mesečno.
k Družba pravi, da so delavci sle-,deče plačani: Števci in tehtničarji $100 na mesec; delavci, ki krmijo ,živino. $100; navadni delavci v živilskih stajah od $60 do $75 mesečno.
, Zahtevo delavcev je predložil George Griffin, odbornik lokalne (Unije štev. 19 živinostajskih de-.lavcev. A. J. Leonardu superinteji-dentu v živilskih stajah.
Zvezne oblasti «o seveda takoj posegle v stavko in povabile zastopnike obeh strank na konferenco, da se spor izravna.
Delavci zahtevajo $15 povišanja na mesec, družba jim je ponudila $5, kar so pa -zastopniki delavcev odklonili in predlagali, da se zadeva izroči v razsodbo šolniku Alsehulerju. Takoj na to se je državni odbor za izravnavo spo-,rov v industriji ponudil, da pomaga rešiti sporno vprašanje. Lucien ,C. Wheeler, ki je lokalni predstojnik preiskovalnega biroja v justičnem departmentu, je brzojavno sporočil vso stvar v Wa-shinton.'
i Pred zaključkom lista je došla vest, da so se delavci vrnili na delo, o povišanju mezde pa razsodi sodnik Alschuler.
Predsednik Wilson je brzojavno priporočil louisianski državni legislaturi, da naj vzakoni žensko volilno pravico. V brzojavki pravi, da bo vzakonitev ženske vo-.lilne pravice pomagala rešiti to vprašanje, obenem je pa tudi potrebno v interesu demokracije.
Živilska uprava j^ izdala svarilo, da se pomnože brezmesni .dnevi, če ne bodo ljudje bolj varčevali z mesom.
• Mr. Hoover povdarja v svarilu, ,da je treba vsak teden poslati za ameriško armado in za armado zaveznikov 75,000,000 funtov mesa in mesnih izdelkov v Evropo. Kljub tem ogromnim pošiljatvam so morali zavezniki znižati tedenski konzum mesa in kuretnine na en funt in eno čet rt in ko na osebo. V Ameriki konzumirajo na o-sebo tri funte in eno četrtinko mesa na teden.
Iz Buenos Airesa poročajo: Argentinska vlada se je pogodila z vlado Združenih držav za kovanje 64,000,000 nikjev. Niklje, ki so sedaj v veljavi, je kovala tvrd-ka Krupp v Nemčiji.
«
Stališče socialistične stranke, in vojna.
zahteva revizije.
(Hi vseh »trani se oglašajo socialisti v Zeoi-njenih državah, ki zahtevajo, da naj stranka revidira svoje stališče glede na vojno, označeno z znano večinsko resolucijo st. louiške konvencije. (Jlavni odbor stranke je pozval organizacije, da ris j potrpe, češ da bo seja novega nacionalnega odbcra, ki je po večini sestavljen iz državnih tajnikov, ukrepala in sklenila, kar bo potrebno. Obenem je izvrševalni odbor apeliral na toleranco z ozirom na nasprotja, ki se kažejo v stranki.
Ta apel je zbudil že mnogo opozicije. Oglašajo se sodrugi, ki povdarjajo, da ne more odlmr, zlasti kakor je sedaj sestavljen, v tako važni zadevi govoriti v imenu Vse stranke. Nekateri zahtevajo zaradi tega novo konvencijo, nekateri priporočajo referendum.
Kar se nas tiče, bomo še potrpeli, dokler ne pride strankina eksekutiva do definitivnega sklepa. Zdi se nam pa vendar, da prihaja glavni odbor s svojim apelom na toleranco nekam pozno, in če bi apeli v takih rečeh sploh kaj zalegli, bi bil že davno moral biti izrečen. Za nas ga sicer ne bi bilo treba, kajti na naši strani je bilo vedno tolerance dovolj. Svobodo mišljenja smo vedno priznavali, tudi če so bila mnenja, ki so se izrekala, našim diametralno nasprotna. V diskusiji ve bistrijo nazori in le če se ogleda stvar od vseh strani, je mogoče priti do pravega sklepa. Se ko je prišla iniciativa za izključitev Bergerja zaradi njegovih takozvanih militariatičnih nazorov, izraženih v mihvauŠkem "Lcaderju", smo nastopili proti izključitvi, dasi se nismo prav nič strinjali z njegovimi idejami. Vendar pa smo hoteli v stranki svobodo besede zanj kakor za druge.
Toierance je manjkalo le v tistem taboru, ki se rad imenuje- radikalen, četudi je njegov radikal izeni po večini fantastičen, utopičen. Iz onega tabora so letele psovke na nas, tam so zahtevali našo izključitev, tam so nas dolžili zatajevanja in celo izdajstva socialističnih načel. Ako bi bil glavni odbor nekoliko prej apelirr.l na tiste prenapet eže in jim sugeriral toleranco, in — seveda — če bi se bili kaj ozirali na to, vsaj ne bi bilo prišlo do tako bridkili čuvstev v stranki, in nasprotja, naj bi bila v utvari kolikorkoli ostra, se ne bi bila tako zastrupila, kakor so se.
Za sedaj bomo torej počakali, kaj ukrene na-lioncini odbor,dasi se tudi nam sestavna te instance ne zdi posebno srečna i lise ne vdajamo prevelikemu optimizmu. Vendar pa še ne maramo pokopati upanja, da se sklene, kar zahtevajo čas ¡11 interesi delavskega razreda in demokracije.
Če je mogoče počakati na odločitev, se pa aia noben način ne more odlašati diskusija o glavni stvari, ki je na dnevnem redu. Treba je jasno povedati, da je revizija strankinega stališča glfde na vojno neizogibno potrebna, in premotriti je treba razloge, zakaj da je neizogibna. '
Takih razlogov je več. Za enkrat se pobavlmo z nekaterimi.
ZNAČAJ SOCIALIZMA.
Glavna predpostavka st. louiške resolucije je ta, da je socializem absolutno pacifističen in da mora socialistična stranka vtded tega brezpogojno opo-nirati vsaki vojni. Če bi se to mnenje v jemalo z resnico, bi bila logična posledica, da bi se taka opozicija morala poslužiti vseh sredstev — od opozicijonalne besede do negativnega glasovanja, od obstrukeije do revolucije.
Ali ta predpostavka je sama po sebi naprična. Socializem in brezpogojni pacifizem sta si v biv-
at vu popolnoma tuja in na noben način se ne more eno postavljati namesto druzega.
Seveda si vsak človek lahko razlaga soe ¡ali-zem po svoje in lahko vloži vanj vse, kar se mu po njegovih lastnih idejah zdi prav. Toda kar je mogoče, ni zaradi tega že pravilno. Da je taka metoda praktično nesprejemljiva, spoznamo najbolje iz jeze, ki jo čutimo vsi, kadar začno naši kapitalistični nasprotniki razlagati socializem po svoje in mu podtikajo tisoč reči, ki jih niso socialisti nikdar hoteli.'
Če bi se postavili na «tališče, da si res vsakdo lahko konstruira svoj socializem, po svojih idejah, bi zabredli v anarhijo in se takti rekoč Ln4e-lektualno obglavili.
Gotovo je tudi socializem podvržen evoluciji in ne more okameneti v dogmah, če noče poginiti v dogmatiki, še predem pride njegov čas. Ali da niore imeti praktičen pomen, da ga je mogoče ločiti od drugih struj in da more združevati svoje pristaše za skupno delo, morajo gotove karakteristične poteze biti znane in priznane kot socialistične in izključene od tega, da si jih vsakdo prikroji po svoje.
Socialistična načeJa izrekajo programi soeia-lističnih strank in pri tem je naravno, da so za glavne probleme važnejši sklepi večjih skupin, kakor izjave manjših; resolucije internacionalnih kongresov gredo torej po svojem pomenu prt d platformami posamezni!* nacionalnih strank.
Resolucije mednarodnih zborov nisi» bile nikdar pacifistične v tem smislu, da bi predpostavljale pacifizem socializmu.
Naravno pa tudi programi he izrekajo vsera. Da so socialistični, ni dovolj, da jih sklene skupina ljudi, ki se imenujejo socialiste, ampak teme-ljiti se morajo na socializmu, ki je po svojem značaju del znanosti. Zato niso bili n. pr. takozvnni krščanski socialisti in raznovrstni nacionalni socialisti v Avstriji, v Nemčiji i. t. d. nikdar priznani za socialiste, ker so s socialističnim imenom le zakrivali nesocialistične namene. Tudi oni :o imeli načela in programe, sprejete na kongresih, pa vendar ne prihaja, nikomur na misel, d» bi za radi tega imenoval njih ideje in sklepe socialistične.
Če se nočemo postaviti na absurdno stali .Ve, da lahko eksistira tisoč različnih socializmov in da se vendar lahko vsi skupaj imenujejo "soc UM zem", vshd česar bi v njem samem mora In na . stati najbolj kričeča nasprotja, moramo poiskati-momente, ki ga določno označujejo in preprečijo poljubno tolmačenje. Vzeti moramo torej znanstveni temelj socializma. Ta je obsežen v socialistični literaturi.
SOCIALIZEM IN PACIFIZEM.
Brez vsakega nadčloveškega obožavanja avtoritet in ne da bi iz Marksovcga "Kapitala" in-pravili novo "sveto pismo", moramo vendar priznati, da so med pomembnostjo socialističnih pisateljev razlike. Kakor 11. pr. ni mogoče Nevvtonn. ločiti od zakona teže, dasi bi zakon sam tudi brez njega veljal, tako ni mogoče Vočiti Marca od modernega socializma.
Nepotrebno je tukaj naštevati, kdo da ima. poleg Marca še znanstveno utemeljen pomen za socializem. Ali da moremo prav razumeti tendence tiste struje, ki ima pravico do socialističnega imena, se moramo ozirati na argumente tistih, ki so socializmu podali njegov znanstveni značaj.
Ali najdemo pri Marcu, pri Engelsu in pri drugih priznanih matadorjih znastvenega socia-
lizma tisti absolutni pacifizem, ki se sedaj od raznih strani zanaša v socialistično stranko in socialistično politiko!
To se mora na vsak način zanikati. Ne le da so prvaki modernega socializma v nekaterih slučajih opravičevali vojno, ampak včasi so naravnost zahtevajoče nastopali zanjo. Tako je Marx zagovarjal krimsko vojno; angleškim državnikom je očital, da se boje evropske vojne, ki bi bila potrebna za rešitev balkanskega vprašanja.
Kdor se je količkaj bavil z zgodovino socializmu, najde številne take primere. Zš Ameriko je pač najbolj zanimivo, kako se je Marx vedel v času tukajšnje civilne vojne. V njegovem delu ni bilo takrat niti sledu kakšnega paeifizina. Prav nasprotno! Medtem ko se je angFeški kapitalizem trudil, da bi se bila vojna čimprej končala, je Marx med angleškim delavstvom naravnost agi-¡irn\ nuj vztraja in vzame nase trpljenje, ki mu ga prizadeva vojna. Njegova agitaciji je pomagala, da se je vojna podaljšala, ampak tudi da se je končala z zmago severa. Lincoln pa je dobil naj-prismicjše čestitke od socialistov, ko je bil zopet izvoljen za predsednika, dasi se je posluževal vojne in dasi ni bil socialist.
Če bi bilo priznavanje vojne res n eaoeia listič-ti«», kakor razglašajo dandanes razni sentimentalist i, Id se torej predvsem morali odreči Marca, z. njim vred pa vseli tistih, ki so v socialistični literaturi po zaslugi prišli do priznanega imena.
Pacifizem sam na sebi torej nikakor ni socialističen. Mirovna ideja ima le toliko opraviti s socializmom, da se od zadnjega po pravici pričakuje odstranitev tistih nasprotij, iz katerih izvirajo v sedanji družbi vojne. To pa pomeni, da je socializem predpostavka svetovnega miru, ne pa pacifizi mi predpostavka socializma.
EKSTREMI.
Nikakor ni s tem rečeno, da mora socializem pil it i iz enega ekstrema v drugo skrajnost. Če ni pacifizem njegovo načelo, ne sledi iz tega, da 1110-?•>' eo ipso odobravati vsako vojno. Nemški socialistični večini se po pravici očita, da se je dala dne 4. avgusta 1914. preslepiti in da se je skoraj brezpogojno postavila 11a stran kajzerjeve vlade. Se bolj po pravici se ji pa lahko očita, da je vztrajala na tem stališču, ko ni moglo biti nobenega dvoma več, da je Nemčija provocirala to vojno, in su-er ne v obrambne namene, temveč z očitno imperialističnimi smotri.
To mišljenje odobravajo sicer večinoma vsi so-. eialisti v Ameriki, izvzemsi nekatere, ki so pravzaprav v stranki na napačnem mestu, ker bi po svojih srčnih simpatijah spadali vse kam drugam. Ali iz pravilne premise prihajajo pacifistično razpoloženi sedrugi zopet do napačnega sklepa. Vsak dan lahko slišimo ali čitamo frazo: "Kar očitamo ..».Nemcem, tega ne smemo sami storiti, sicer izgubimo pravico, da jim sploh kaj očitamo. Ako štejemo nemškim socialistom v greh, da so se izrekli za vojno, moramo sami dosledno biti proti vojni."
Napako je v tem sklepanju prav lahko najti. Nemškim socialistom ne očitamo, da so se izrekli za vojno sploh, temveč da so odobrili vojno za ♦•ste namene, ki jih ima nemška vlada. Če bi bila Nemčija res v nujni obrambi, pa bi bili socialisti odobrili sredstva za opravičeno defenzivo, bi bilo to čisto prav. Zato se je tudi v začetku lahko mi-leje sodilo o njihovi taktiki, ker je Bethmann llolhvcg skušal napraviti, vtisk, da je Nemčija res napadena.	f
Seveda ni to popolno oprnvičenje njihovega
postopanja. Nemci so bili Že enkrat na podoben način preverjeni, ko je Bismarck falfcificiral znano eniško depešo, in Liebknechtova brošura, ki je podrobno opisala tisti historični zločin, je bila skoraj vsakemu socialistu, gotovo pa vsakemu socialist ičneinu poslancu znana. Da ni v usodnem trenotku nihče vprašal, če zasluži Bethmann HolI-weg toliko več zaupanja kakor Bismarck, je presenetljivo.
Tudi kršitev belgijske nevtralnosti bi bila lahko malo bolj osupnila socialistične poslance. Če je vlada govorila o "strategičntti potrebah", vendar ne bi bili socialisti ob tem smeli popolnoma pozabiti ua mednarodne pravice.
Nikakor se pa ne more taktika belgijskih ali francoskih socialistov meriti z enakim vatlom kakor ona nemških.
Če je o kateri deželi gotovo, da je bila napadena, krivično napadena, je to Belgija. Za belgijske socialiste je absolut 110 veljalo dejstvo, da je bila njih dežela v opravičeni obrambi. Nemogoče je <d njih zahtevali, da bi se bili postavili v opozicijo proti obrambi, kakor se je moglo zahtevati od nemških, da bi se bili postavili v opozicijo proti napadu.
Prnv to velja seveda tudi za francoske socialiste i. t. d.
Socializem ni absolutno zanikavanje vojne; socializem ni absolutno odobravanje vojne.
INTERE8I SOCIALIZMA.
Po čem naj se torej socializem ravna v slučaju vojne?
Po svojih interesih!
Ta odgovor se marsikomu lahko zdi einičen, pa je vendar edino opravičen.
Za socializem je karakteristično, da se ne da zavajati s'sentimentalnost mi in z umetnimi ideologijami, ampak vpošteva moč interesov in jih išče za vsakim pojavom. Lahko se pač pravi, da je socializem sam na sebi v gotovem zmislu idealističen; toda idealizem ni njegov vir, temveč njegova posledica.
Interesi, ki jih zastopa socializem, so v prvi vrsti delavski, v drugi pa obče človeški. Cilj socializma je gotova iz njegove literature dovoljno znana organizacija vse človeške družbe; delavski razred je element gibanja, ki dela pot v to družbo. Če je največje blagostanje človeštva ideal, je torej socializem idealističen in ravno tako je njegovo delo. V tem zmislu so tudi socialistični interesi idealistični.
Kakor koli se stvar obrača, je torej naloga socializma v vsakem slučaju, torej tudi v slučaju vojne, delati za svoje interese. Iz tega nastaja vprašanje, kaj je interesom socializma najbolj koristno, ali pa. če stoji pred njim dvoje zlo, kaj da mu je manj škodljivo.
Niti etično vprašanje, ali je vojna ofenzivna ali defenzivna, ni tako važno, kakor vprašanje interesov. Niti pravica ni vedno na strani defenzive; razun tega je pa včasi sploh težko odločati, kdo faktično napada in kdo se brani.
Kje so v sedanji vojni interesi socializmaf To je za socialiste vprašanje vseh vprašanj.
Lahko je priznati, da bi bilo najbolje, če ta voj:ta sploh ne bi bila izbruhnila. Le da je tako modrovanje brez realnega pomena in zaradi lega za socialista le potrata časa. Vojna je izbruhnila in je sedaj dejstvo. S tem je treba računati. Kajti vse drugo je iluzorično.
Dalje prihodnjič,)
SR. JAKdlČ
Razredni bo| in agrarno vprašanje v Bosni in Hereegovini. )
V	sedanjem času se vodi v modernih deželah, v katerih je že davno zavladal kapitalistični način proizvajanja, boj med buržvaznim in proletarskim razredom, in nekatere dežele stoje pred socialno -evolucijo, v kateri bo proletariat porušil kapitalistični družabni red. Dočim je v kulturnih deželah položaj tak, se v Bosni in Hercegovini danes vodi pretežno boj med fevdalnim in bužvaz-nim razredom, — boj, ki je bil na Francoskem v osemnajstem stoletju, v Nemčiji, Avstriji in drugih državah v devetnajstem stoletju za vršen z zmago buržvazije. To dejstvo predočuje, koliko odzad sta Bosna in Hercegovina v primeri z drugimi državami. Mnogo je vzrokov tega zaostaja-nja. Bosna in Hercegovina sta imeli v preteklosti ono srečo, da so se za nju veliko pulili razni mogočneži, med ljudstvom pa so vedno vladali razni vplivi, ki so mu onemogočali uspešno in zmagovito akcijo proti tlačiteljem. Do 1878. leta sta ti deželi spadali pod Turško, katera je tudi danes zaostala in nekulturna kot takrat, ko sta bili Bosna in Hercegovina pod njeno oblastjo. Turčija ni bila zmožna reševati socialne probleme, ki so vrtajo!i med ljudstvom, katerim je vlsdala, ter ni imela volje, da sama od sebe ustreže željam pod-
jarmljenih narodov.
V	Bosni in Hercegovini je obstajal in ob- ( staja važen socialni problem: agovsko in begov-sko lastništvo zemlje, katero obdelujejo kmetje. Kmetje obdelujejo zemljo, in celo tretjino (pone-kje četrtino ali petina) čistega pridelka morajo dajati lastnikom zemlje, agom in begom. Daleč bi n.is zavedlo, ako bi razpravljali, na kakšen način je došlo do takšnih agrarnih odnošajev; tod» vsekakor se to da najkrajše in najlažje razložiti na ta način, da so age in begi, kateri so skoro vsi muslimani, prišli da lastništva zemlje s pomo* jo nasilja, ki so ga mogli izvrševati, ker so Turki imeli oblast v svojih rokah. Dandanes je nekaj n« in begov pravoslavne in katbliške vere, toda večina so postali takšni šele izza okupacije. Proti
•) Ta članek je bil sicer spisan dokrj pred vojno. Z« sporna nje razmer v Bosni in Her-fegovini je pa tudi danes enako poučen.
svojemu neznosnemu položaju so se kmetje za turške dobe večkrat spuntali. Prav kmetstvo je bilo povod vsem vstajam, ki so se dogajale. Budna "zaščitnica" zatiranih narodov, Evropa, se je brigala, kako bi bosensko-hercegovski narod rešila iz neznosnega položaja in kako bi prest regla vzroke nemirov! Avstro-Ogrska, ki v drugih delih sveta nima svojih kolonij, je že davno škilila ua Bosno in Hercegovino. Ona se je smatrala poklicano, la kot mandator Evrope reši narod v teli deželah, Sešel se je berlinski kongres in ta je v resnici dal Avstro-Ogrski pooblastilo, da okupira Bosno in Hercegovino. Delegat Avstro-Ogrsko, grof Andraši, je govoril na kongresu, kako bo prva naloga njene uprave v novo zasedenih deželah rešitev agrarnega vprašanja.
Ali je Avtsor-Ogrska izpolnila svoje obetan.je ' To vidimo danes po okupaciji in aneksiji, po dva-intridesetih letih njenega vladanja. Agrarni od-nošitji se dandanes nahajajo v istem stanju kakor pred okupacijo. Avstro-Ogrski ni bilo mar, da reši narod neznosnega stanja, in da odstrani kmetstvo; ona je čez nekajslet onemogočila upore, a ne :t odstranitvijo vzrokov, marveč z brutalno si lo, ona je došla v Bosno in Hercegovino zaradi svoj;h kapitalističnih interesov, zaradi uvažanja proizvodov na bosansko-herccgovske trge in izvažanja surovin iz prirodnih bogastev dežele, ki n' so biln eksploatirana.Zaradi svojih kapitalističnih, in agrarnih Interesov je puščala kmetsko vpraša nje nerešeno.
Ti interesi obstojajo v sledečem. Ako bi >c rešilo agrarno vprašanje, bi bila dana možnost zi povzdigo domače industrije, kar bi škodilo interesom avstro-ogrskih kapitalistov; agrarna produkcija bi se povečala, kar bi škodilo interesom avstro-ogrskih agrareev; narod bi se kulturno povzdignil in zahteval bi političnih svoboščin, kar se zopet ne vjema z računom onih gori, ker Td ^e vsled tega zmanjšala njihova moč in ne bi imeli tako »godnega terena in mosta za prodiranje dalje na Balkan, in končno bi se z rešitvijo agrarnega vprašanja gospoda zamerila bosensko-hereetrovski niusi'manski fevdalni aristokraciji, ki ji kot konservativni element lahko služi za njene načrte .
Takšni odnošaji so bili in so danes še ovira v .ikega ekonomskega, kulturnega in političneg.i napredku. In trpelo se je, dokler se je moglo. Razvijanje domače buržvazije in proletariata, pojavljanje zahtev po političnih svoboščinah in mnogi vnanji dogodki so povzročili uvajanje znane lT-stave. Iz vseh narodnih krogov se je naglašala tudi zahteva po rešitvi agrarnega vprašanja. Tudi merodnjni faktorji so se morali začeti pečati z mislijo, da rešijo to vprašanje, in so ga prepustili Sa-l.oru, da ga, reši. V Saboru so predstavftelji mlade buržvazije in fevdalcev. In takšen Sabor, sestavljen iz teli dveh razredov, naj reši to popolnoma razredno vprašanje! Boj se je ža začel. Bur-žnvz:ja oče obligatni odkup kmetov z najetjem posojila pri privilegirani banki (torej, da spravil«» dobiček buržvazni denarni zavodi), vlada stavi Saboru predlog o fakultativnem (prostovoljnem, ob soglasju kmeta in age) odkupovanju kmetov, a fevdalci povdarjajo, da agrarno vprašanje ni nobeno javnopravno vprašanje, ampak privat-nopravno vprašanje zasebnih odnošajev med ago in Kmeti, pa vendar soglašajo z vladnim predlogom, ki jim ugaja.
S.-Ija!?!, kmetje, pa ne mirujejo. Kažejo se znane ;>j:t\ dn nočejo več trpeti sedanjega stanja, ampak da se hočejo že vendar osvoboditi kmetskega jarnri. Minolta leta smo bili priča kmetskih ne-n'ro\. ki so y,e pojavili v banjaluškeni okrožju, izražajoč --c v tem, «la sc i\i odrajtaval hak (tre. 1 ;tiuO in da je mirno deminstrirale tisoče demon-Gruntov. Gosposka, zaseltniea "svete zasebne la-vti," je takoj ukrenila najstrožje korake proti 'eni "buntovnikom." Da li bi te odredbe gosposke nreprečilc nemire, je dvomljivo, ker so sc-Ijaki, kot se zdi, pripravljeni na odločen boj; toda dejstvo je, <ln so se seljaki umirili in da dajejo hak zgol j vsled sveta svojih poslancev, ki *.o .iim obetali, da Sabor Se te jeseni reši vprašanj* o oblivat nem odkupu. Če se topne zgodi, smo prepričani, da se bodo nemiri še v tem letu ponovili v ostrejši obliki. To je popolnoma pojmljivo, ker sc sedanje stanje ne da več prenašali.
Bosen* k o-hercegovski Sabor je sedaj zbran. Ka'»or vse kaže, se bo r v tem zasedanju bavil 7.
zakonsko osnovo o fakultivnem odkupu kmetov. Poglejmo, kako je sestavljen Sabor, ki bo reševal to vprašanje. V prvi vrsti je 20 virilistov, ki, ker jim Sabor ni naložil, da morajo zahajati na seje, niti pravice dobivati dnevnim», tudi ne zahajajo na seje, in ako pridejo, bodo gotovo, glasovali za vladni predlog. Z izvoljenimi poslanci je pa takole: Srbska Narodna Organizacija ima 31 poslancev, od katerih velika večina, okoli štiri petine, zastopa buržvazno stališče in so privrženci obli-ga t nega odkupa. Ta organizacija se na vnanje predstavlja ko! jedinstvena. Hrvaška Nar. Za-jednica, ki šteje 12 poslancev, zastopa tudi buri-važno stališče in dela soglasno s srbskimi narodnimi poslanci. Muslimanska Narodna Organizacija ima 24 poslancev in vsi so fevdalci, večinoma bogati age in begi (nekateri nepismeni in drugi polpisnicni) in nekaj inteligentov; vsi poslanci tc organizacije bodo za fakultativni odkup. Preostaja še Hrvatska Katoliška tTdruga, klerikalna stranka, ki ima 4 mandate in bo glasovala bržčas za vladin predlog. Po tem računu bi moral biti sprejet sklep o ohligatneni odkupu, a razume se, da le v tem slučaju, ako se vladi ne posreči pridobi:! za svoj predlog nekaterih poslancev in ako sc ne najde nekakšna "sporazumna" rešitev. Kma u nam bodočnost pokaže, kakšno odločitev prinese Sabor. Ta odločitev bo velike važnosti, !*cr bo odločevala o tem, ali *e kmetstvo odpravi legalnim ali revolucionarnim potoni; kajti v najkrajšem času mora biti odstranjeno.
Videli smo, v kakšnem stanju se nahajata dve stranki: fevdalni in buržvazni razred; videli smo, kako se napram tej borbi vede inozemski ka-nitalizem, predstavljan od avstrijske, ogrske in bosensko-hercegovske vlgde; sedaj pa poglejmo, kak » se napram tej borbi postavlja socialna demokracija in proletarski razred. V teh deželah je ž« veliko število modenmga proletariata, nekaj lomačcga, nekaj tujega, katerega ustvarja in privlači domači in osohito tuji kapital, in je • urej. tudi njegova beseda jako važna.
(Konec prih.)	,
ADVERTISEMENT

SLOV, DELAVSKA
UstaaoTtjeaa dne Ii. argusta
190«.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. »prll» 1*00 v driarl Peon.
Sedež: Johnstown, Pa.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood Rd.. Cleveland. Ohio. Podnocdpodr.ik: JOSIP ZORKO. R. P. D. 2. Bos I IS. Wott Newport. Pa.
Olavut tajnik: BLA2 NOVAK. 634 Main SU.. Johnstown. Pa.
1.	Pum. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 634 Main Str., Johnstown, Pa.
2.	Pota. taj.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main St.. rrnnkUn, rou.unaugh, Pa Blagajnik: JOSIP 1ELE, 6002 8t. Olalr Aro., Cleveland. Ohio.
Poia. Blagajnik: ANTON HOČEVAR. R. F. D.^. Box 27. Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaer. odbora: JOSIP PETERNEL, Ros 95. Wlllock, Pa.
1.nadaonUk:	NIKOLAJ PO VSE, 1 Orab St., Numre? Hill, N. S. Pittsburgh. Pa.
2.	nadsornlk: IVAN GROŠELJ, «86 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER1AN, Box 72, East Mineral,
1.	porotnik: FRANC TEROP6I6, R. F. D. 3. Box 146. Fort Smith, Ark.
2.	porotulk: JOSIP GOLOB. 1916 S. 14th St., Springfield. 111. *
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAREK. 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Olarnl urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "GAS NARODA." 82 Oortlandt Street, New York Olty.
Or.jena društva, oziroma ujih Uradniki, no uljudno prodni poAiljati' vt»e «lupin«. naravaoHt na glavnega tajnika in nikogar drugega I>*»uar naj ae poftlje edino potom PoAtuili, Kxpreeuih, all Bančnih denarnih nakarnic, nikakor pa ne potom privatnih tekov. Nakarnic« naj ae ua-alovljajo: lilai Novak, Title Truat and Guarantee Co. ia tako naalovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na asalov gl. tajnika.
V «lučaju, da opazijo druatveni tajniki pri poročilih glavnega taj nika kak« pomanjkljivosti, naj to nemuUouui naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnjo popravi.
ŽIVILSKO VPRAŠANJE.
Živilski upravitelj lloover je iz-dal sledeči poziv:
Zaupanje živilske uprave Združen ili držav, da se bo ljudstvo v deželi odzva^ navdušeno in i celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam /.a zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali amo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo.
Naše delo še popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših pri-zadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo i i se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem Času.
V	slučaju mesa in inesenine so potrebe za izvoz v inozemstvu prav velike. Dočim je bilo aliir-sko ouživanje zmanjšano poprečno na D/4 funta za osebo na te den, uživamo mi danes poprečno 314 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Sporazuni-ijenje o teh dejstvih upravičuje na no prošnjo, da se potiživanje vseh vrst mcsaA vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funht na teden za osebo nad štiri leta starosti.	'
V	slučaju sladkorja (cukra)
*mo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za sliirsnce, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moremo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpo-loŽni sladkor se mora hraniti v to svrho.
Ali položaj glede pšenice je naj-resnejfti v živilskem zalaganju c-liirskega sveta. Če hočemo zadostili najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih iniljonov v aliirskiii deželah, se mora naše nouiivanjo pšenice v Združenih državah do prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega po-tižitka. Nedoumno je, da ne bi bili kos tej krizi. Za vsakerra izmed nas, ki lahko osebno prispeva k o-lajšbi človeškega trpljenjn, jc to predpravica, ne žrtev. Vsi sloji nasegr. prebivalstva ne morejo nor **i tega bremena cnnko. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deležjt, nego isti, ki sede med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajakov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih sredi-1 Šfah že pripravljen živilski delei, kar je pekarski stalni Vietorv-kmh. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi.
Da zadostimo položaju v inozemstvu in preprečimo resno trp-Ijenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okolAeine, zdrJujejo pše-ničnih izdelkov vsake vrste do
prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine 4e sklenile, slediti temu načrtu.
Tpati je, da boste naznanili to svoji organizaciji in svoji obči-,ni, priporočajoč tistim, ki jim ok olščine dovoljujejo, da se nan* pridružijo in zavzemajo to stali-
v v
šce.
Živilski upravitelj Ifoover ;e izdal sledečo izjavo: Amerika i-ma veliko nalogo pri prehranjen vanju ameriških in zavezniških armad in civilnega prebivalstvi v Združenih državah in zavezniških deželah. Da. čim loije vrši to nalogo, skrbi živilska uprava z enakomerno razdeljenim konzu-mom živil. Zdaj je živilska uprava prišla do prepričanja, da je treba znižati mesne odmerke. Izdala je tozadevno odredbo, ki znižuje mesne porcije od sedaj do 15. septembra. Živilska uprava a-pelira na gospodinje, da ne po-ribijo na osebo ip na teden več kol funt in četrt govejega mesa, s kostni ipa funt in pol. V hotelih in restavracijah naj ne servira-Jo kuhanega govejega mesa vač kot dvakrat v tednu, 'beafsteak' enkrat v tednu in govejo pečenko tudi enkrat v tednu.
Živilska Uprava priporoča ljudstvu, naj nadomesti goveje niesov do gotove ntere s svežo svinjino, tšlanino, šunko in klobasami. O-mejen je tudi konzunt sladkorja. \ mestu se lahko kupi .2 funta, na deželi pa 5 funtov sladkorja.
Vojni tajnik Baker je v adre-si na 137 absolventov zvezne vojaške akademije izjavil, da bo kmalu nad en miljon Američanov v Franciji. V «popohnilo svoji izjavi v . NVashingtonu, da jci nad 700,()00 Američanov na Francoskem, je dodal, da ni prav nič neumestnega, če kdo misli, da -bo kmalu nad'en miljon Amerikan-cev onkraj oceana.
General Pepton C. March, šef generalnega štaba, je izjavil, da napadi s potapljačami na trgovske ladje v ameriški obrežni trgovini in nemške teritorijalne pridobitve na zapadni fonti ne bodo zadržale prevažanje ameriških čet v Francijo.
Mr. Baker je med drugim dejal, da so Združene države postale vojskovalec, ker je hotela Nemčija pogaziti individualno srečo in svobodo, ki ji pravimo teorija demokracije.
Iz Washingtona poročajo: a«, pred manj kot enim letom je delalo v ameriških ladjedelnicah 45,-000 delavcev. Danes gradi nad 300.000 izučenih rokodelcev in navadnih delavcev ladje v ameriških ladjedelnicah, kakšnih 250,000 delavcev pa izdeluje stroje, parne kotle m vsakovrstne druge stroje in opremo, ki je potrebna na ladjah.
Ta fakt dokazuje jasno, da i-inajo Američani velik organizato-ričen talent za nove industrije. Obenem pa tudi kaže ogromno važnost delavstva, ki se v takih kritičnih časih še jasneje razodeva, kakor v normalnih.
UTRINKI.
Depeša londonskega "Central Xewsa" iz Kima, ki se opira na poročilo "Measafceru" pravi, da je takorekoč v vsi Avstriji proglašeno obsedno stanje. Kdino nekaj "pokrajin je* izvzetih.
V Pulju, glavnem stanu avatro-ograkc mornarice, so ae »puntali pomorščaki in eksclntcije rebdev so na dnevnem redu. V enem samem dnevu je bilo tismrčenih štirideset upornih pomorščakov.
Iz Londona poročajo: Po informacijah, ki so dospele po ovinkih v London, je bil 2. junija iz-vršen drugi atentat na Nikolaja I/enina, boljševi-ftkega ministrakega predsednika v Rusiji. Napa« daleč je streljal na Lenina, ko se je peljal v avtomobilu, toda ni zadel njega, ai:i|>ak.je ubil šoferja.
ljomlon ima poročila, da se je pričelo v K tisi j i veliko gibanje delavcev proti Iniljšc vikom. V mnogih krajevnih sovjetih so boljše viki pri volitvah padli v manjšino, vsled česar so ostali boljševiški odborniki resignirali.
Take vesti se pogostoma ponavljajo, zdi ue pa, da ni polagati prevelike važnosti nanje. Kusija je vHika in izprememba strankarskega razmerja v kakšnem lokalnem sovjetu še ni dogodek, po katerem bi se smel presojati položaj v. vsej deželi.
Zadnje čase se je zopet mnogo ugibalo o vojaški intervenciji na Ruskem oziroma v Sibiriji, kjer je zlaMi japonska vlada trdila, da je taka intervencija baje nujno potrebna za varstvo zavezniških interesov. Ameriška vlada ni bila naklonjena taki taktiki in da se doslej ni izvršila taka intervencija, je nedvomno pripisati vplivu ameriške vlade. Nekaj časa so pa sedaj razni časopisi mnogo modrovali o tem, da so v NVashingtonu baje prišli do drugih nazorov, vsled česar naj bi se taka intervencija zdaj kmalu izvršila. Nasprotno pa prihaja iz Washingtona poročilo iz baje najzanesljivejšega vira, da se ni taktika vlade napram Rusiji, alasti z obzirom na oboroženo intervencijo nič iz-premenila.
Iz Amsterdama poročajo: Socialistični poslanec Wendel, ki je bil izvoljen v Alzaciji, jejtri-tiziral v nemšk«u državnem zboru vlado zaradi strogih naredb proti prebivalstvu v Alzaciji in ljoreni. Wendel je dejal, da so bile štiri petinake Aizačanov pred vojno naklonjene Nemčiji, medtem ko je danes ravno narobe. Govornik je zahteval samoupravo za Alzacijo. Progresist Waldstein je podprl Wendelovo kritiko.
General Wriaberg je odgovoril, da sta bili za časa vojne samo dve osebi v Alzaciji olmojeni po vojnem sodišču, toda Waldstein je protestiral, češ: "Saj ni res: na stotine ljudi jc bilo obsojenih in pregnanih, na stotine!" — Poslanec Daus iz Alzacije se je pritožil, da je bilo mnogo oneb pregnanih, daai so jih sodišča oprostila vsake krivde.
Iz Kodanja poročajo: V volilnem okrožju Op-peln-Lublinitz na pruskem Šlezkem je bil pred nekaj dnevi izvoljen pri izrednih državnozborskih volitvah poljski opozicionalec Korfantz s 5000 glasovi večine nad kandidatom katoliš. cent ruma. Korfantz je hud nasprotnik nemške vojne politike in njegova volilna zmaga se smatra za zelo značilno.
Iz Washingtona poročajo: Državni department je prejel oficijelno depešo iz Švice, ki pravi, da je avstrijska vlada obvestila rebelno ljudstvo na Češkem in v jugoslovanskem deželah, da hoče s silo in brez usmiljenja uničiti vsak poskus upora. Depeša se glasi:
"Nemško in madžarsko časopisje v Avstro-Ogrski piše no dolgo in široko o agitaciji v slovenskih deželah in ne prikriva velikih skrbi, ki jih ima avstrijska vlada glede položaja.
Avstrijske oblasti so ukazale nabiti velike plakate v vseh večjih mestih monarhije, posebno pa v čeških in jugoslovanskih deželah, na katerih je čitati, da so oblasti dobro poučene o revolucionarnem gibanju Slovanov in da bodo z orožjem in brez vsakega usmiljenja potlačile vsak poskus odprte revolt e. Iz teh plakatov je soditi, da pričakuje avstrijska vlada veliko politično ofenzivo ne-nemških elementov v monarhiji in ententa da bo podpirala akcijo Slovanov, ki »o izdelali svoj program na nedavnem kongresu v Rimu."
Iz Amsterdama poročajo: Vsenemške 'Kreu/. Zeitting", glasilo pruskih jnnkerjev, označuje sledeči mirovno formulo:
Angleška mornarica se mora znižati na morsko policijsko enoto; Gibraltar^ Singaporc, Adcn in Malta mora priti v roke "mednarodnem svetu"; Nemčija mora imeti garancijc, da ne bo trgovskega bojkota proti njej po vojni; Nemčija mora biti zajamčen surovi materijal p°d najugodnejšimi pogoji; vse nemške kolonije morajo biti povrnjene; Nemčija vrne Belgijo, toda v zameno •nora dobiti belgijsko kolonijo Kongo v Afriki.
"Kreuz Zeitung" dostavlja, da so ti pogoji zelo "mili".
Če hočem človeka popolnoma odreti, pa g» ne morem in se zadovoljim s tem, da mu potegnem kolo * hrbta, lahko pravim, da sem postopal "milo" Drugo vprašanje pa jc, kaj bo dejal tisti, kogar sem ogulil, in še drugo vprašanje je, ali se bo sploh dal kaj oguliti. Zato se tudi nemški jun-kerji lahko vadijo potrpežljivosti s svojimi "mirovnimi pogoji." Prišel bo čas, ko bodo govorili vse 'M-otkeje,
Človek ne bi seveda nič dejal ,če bi se Nemčija branila gospodarske vojne po sedati ji krvavi vojni. Ampak to ni tisto, na kar -mislijo nemški hnperialisti. Za kar jim gre v resnici, so taki po-roji, ki bi jim olajšali gospodarsko vojno in jim za ta boj dali predmmti napram drugim narodom. i)a bo po tej vojni konec kapitalistične konkuren-
ce, na to pač ne morejo mialiti; kajti če bi jim šlo kuj takega p Oglavi, bi morali biti prepričani, da nipravi vojna konec kapitalističnemu sistemu, medtem ko je bil eden tistih namenov, za katere je Nemčija provocirala vojno, baš ta, da potepta socializem.
Dokler pa obstoji kapitalistično gospodarstvo, bo tudi kapitalistična konkurenca. Edini način, po katerem bi ae dala -nekoliko ublažiti, bi bila internacionalna zveza vseh narodov, v kateii bi se produkcija in trgovina lahko nekoliko bolj enotno regulirala, kakor v sedanjih razmerah. S tem seveda ne lri bili odpravljeni vtroki, zaradi katerih se mora kapitalistični indilstrijalizeiu prej ali slej umakniti socialističnemu.
Ali to niso preglavice nemških imperialiatov. Oni govore o angleški mornarici in pomorski policiji, pa kažejo s tem jasno, da%mislijo že dane« na nove vojne in si hočejo zanje napraviti ugodnejše pogoje.
Toda Nemčija bodo rekli njeni prijatelji — hoče vendar po junkerakih mislih vrniti Belgijo. To «e prav lepo čifll na papirju, ampak Bethuiann llolueg je že davno sam pravil, da bi Nemčija vrnila Belgijo — toda s pogoji. Tinti pogoji so pa taki, da bi ostala vrnitev prazna beseda. Posebno lepa je pa cena, ki jo junkerfcki list navaja zu povračilo Belgjie; Nemčija ndj bi dobila kolonijo Kongo. Verjamemo, da bi bila s tem lahko zadovoljna, kajti Kongo ni kolonija v navadnem smislu, temveč država v Afriki, ogromna ]H) razsežnosti, rodovitna in prinašajoča bogate dohomce.
A če ne bi bilo tega; če bi kajzerjcvci le rekli, da hočejo vrniti Belgijo, bi vendar Se ostalo veliko vprašanje: Ali hočejo vrniti, kar so pokradli na vzhodu?
Oni mislijo, da je z Rusijo že vse končano. To jc pa radikalna zmota. Pustiti Nemčiji, kar je uropala Rusiji, bi se reklo napraviti jo dovolj močno, da izzove, kadar bo spočita, novo vojno in. pogoltne tedaj še ostali del Evrope.	m
Dunajska "Zeit" piše, da je v Budapešti 40-000 oseb bosonpgih, ker ni mogoče dobiti čevljev.
Iz Londona poročajo: Po vesteh iz Rusije jc boljševiška vlada razglasila vojno stanje v vzhodni polovici ruske republike in sklenila konskri-birat! vse moške od 18. leta v rdečo armado, ki ima zadušiti protirevolucijo.
Iz Petrograda javljajo, da je «ovjet odkril veliko zaroto, ki je razprežeiia po vseh večjih mestih Rusije in je imela namen napasti na dogovorjen dan rdečo gardo v vseh mestih, strmoglaviti boljševike in proglasiti monarhijo. V tem /.arotniškem gibanju so nemški agentje najbolj delavni. Nemčija sicer uradno odklanja vsako odgovornost, anvpa*k s paznim očesom zre na vse dogodke in v slučaju če bi bila caristična proti-revolucija uspeha, bi nemška vlada takoj poslala Čete na pomoČo novi vladi z namenom, da naredi "mir in red."
Kakor javljajo iz Moskve, so v protirevolu-cionamem gibanju združeni vsi elementi od burž-vazijc v kadetski stranki do nazadnjaških 1110-narhistov. Zadnji .celo pozdravljajo Nemčijo kot "edino rešiteljico ob|božajiih pristašev starega režima, ki trpe veliko bedo poid socialističnim ti-ranstvom." — Vodja protirevolucije je menda general Sa vinkov.
Iz Kodanja javljajo, da nameravh ruska sovjetska vlada poslati svojega poslanika v WasR-ington v oseb! BorewskMWovskega, ki je zdaj boljševiški poslanik na Švedskem.
S prihodom poslanika v Združene države bi seveda nastalo vprašanja, da li hoče Amerika priznati sovjet ali ne.
Iz Washingtona, pišejo: V diplomatičnih zavezniških krogih so pričeli resno govoriti o možnosti intervencije v Rusiji. Vojaška ekspedicija, ki ima pomagati Rusiji proti Nemcem, ne bi š!a skozi Sibirijo, temveč čez Arhangel ob Ledenem morju na skrajnem severu Rusije. Na ta način bi armada prihranila devet desetin časa. V okrožju Mormanska se že nahaja ekspedicija angleških in francoskih pomorščakov, ki sodelujejo z boljše-viki, in to četo bi bilo treba le pojačati z večjo armado.
Iz Stoekholma poročajo: Iz Finske je včeraj prišla vest, da je bit med tisočerimi žrtvami brutalnih nemških in finsko-buržvažnih čet tudi ruski soeialiKtičiii voditelj Plehanov, ki je iz«i bolj-šcviši-e revolucije v Petrogradu bival v nekem sa na toriju blizu Terioka na Finskem.
A. P. Katanski, upravitelj boljševiškega časnikarskega biroja v Moskvi, poroča, da je finTtka bela garda s pomočjo Nemcev poklala okrog 70,-000 ruskih in finskih boljševikov na Finskem. Med t^rni žrtvami so tudi žene in otroei. Največji masaker je bil v Viborgu, kjer je pijana nemška in finska drhal pod zastavo bele garde dne 24. aprila hodila iz hiše v hišo in morila prebivalce.
^ Kar se tiče drugega dela tega poročila, ni dvomiti. da je v jedru tesnično; vprašanj* je le, če se število vjema, a mogoče je tudi to. Dokler so prihajala poročila o masakrih na Finskem le iz bolj-še viških vrst, bi bil človek Se lahko mislil, da so iz strankarskih ozirov pretirana, toda zdaj so potrjena od tolikih strani, da ne more biti več dvoma o njih.	'
Kar se tiče Plehanova, bi pa vendar Se radi počakali na točnejše vesti. Kljub ditjašftvu nemške soldateske se v človeku vse upira veri v to vest. O Plchanovu so bila izza boljšefiftke revolucije že razna neugodna poročila. A če bi se potrdila vest o njegovem umoru, bi to pomenilo neprecenljivo izgubo za ruski in za internacionalni socializem. Na socialno znanstvenem |>olju je bil Plehanov eden tistih, ki jih je skoraj nemogoče nadomestiti.
1'lMii senatnega vojaškega pod-,odseka, ki so obiskali tovarne za produkcijo letal v Buffalu, De-troitu, Indianapolisu in Daytonu, so se vrnili v Waahington. Izjavi-U so, da n** zadovoljni z uspehom preiskave in da «e produkcija le-1al hitro apopolujuje, tako da v kratkem donele določeno količino.
Živilski uprav4telj lloover naznanja, da m nemške submarinka uničile 24,000,000 funtov sladkor-ja. Temu je dodal, da bo vsled te-ga znižan odmerek za izdelovanje neopojnrh pijač.
•IT»»-1 ---
Iz Washingtonaf D. C1., poročajo: Nemške submarinke so v primeri z delom, ki je bilo izvršeno v ladjedelnicah, napravile malo škode z napadom na trgovske ladje tokraj Atlantika. Potopile so '¿6.000 ladijskih ton, delavci v Ud jedelnicah so pa v tem času zgradili 130,642 ton mrtve ladijske teže. • '
Odkar so Združene države vstopile v vojno, so produrirali v A-meriki nad 1,500,000 pušk. Tako poroča vojni department. Od teh pušk je 1,140 595 predelani|t en-fildovk, 176,7% springfieldovk vzorec 1903 in 351,270 ruskih pušk.
Poleg teh pušk je v rabi še 600.000 springfieldovk. Oskrbni-ski department ima pušk za 2,-000,000 mož. Produkcija pušk seveda vedno množi. Samo v prejšnjem tedfiu so jih izdelali 35,-640:
lz Madisona, Wis. poročajo: Državni živilski upravitelj Magnus Swenson je odredil, da moro Horl ick Malted Milk kompanija v Racinu, Wis., izročiti 11,000 sodov moke.	J
Po pomoti je bilo izdano dovoljenje, da sme kompanija nabaviti moko, ki ji zadostuje za tri mesece mesto za 30 dni. Kompanija je šla še dalje in je kupila 14,000 sodov moke, ki zadostujejo za pet mesecev.
Iz Washingtona, D. C., Poročajo: Prva vladna tovarna za nabijanje topniških granat je dograjena. Vojni tajnik je pri tej izjavi dejal, da bo v kratkem clo-vrSena druga tovarna, še dve pa pred koncem avgusta. Veaka tovarna stane okoli 5,000,000 in *e razprostira preko zemljišča, ki meri od 2,000 do 6,000 akrov sveta. Denar za gradnjo toVarn je dovolil kongres lani v decentbru.
Ko dograde vse štiri tovarne, bodo vsak dan lahko izdelali do 180,000 granat. V desetih privatnih tovarnah že nabijajo granate.
V vseh štirih tovarnah bo delalo 16,000 delavcev, med njimi bo do 4,000 delavk. Njih število se bo stopnjevaje višalo, dokler ne bodo tvorile 60 odstotkov vseh delavcev.
Iz St. Louisa, Mo., poročajo: Zavoljo požara, ki je napravil v vojaškem arzenalu za en miljon dolarjev škode, sta bila poleg avstrijskega podanika Ronjaka aretirana še nemški podanik I^eo Miller in Danec Albert Kash. Mil-ler je star 38 let in ima le prvi državljanski papir. O njem govore da se je izrazil, ko je bil odpuščen od dela v arzenalu, da se 2e pobota. Kash ima tudi prvi državljanski papir. Malo pred odkritjem požara je tožil, da je bolan. Prosil je, da mu dovolijo domov. Obtožen je, da ni zapustil zemljišča ob času požara, na katerem stoji skladišče.
Po izjavi Charles Schwab a je treba v letu 1919 zgraditi toliko ladij, da bodo odrinile nad 4,-000,000,000 ton vode, da zadostimo vojnim potrebam. To priporočilo je podal mr. Schwab zborničnemu proračunskemu odseku, ki priporoča, da zbornic« dovoli $1,-761,701,000 za trgovske ladje, poleg pa še nadaljnih 900,000,0(k) dolarjev. Leto« dograde tri sto in 4ri ladje iz jekla in tri sto ladij iz lesa.
V letu 1919 bo tonaža ladij iz jekla znašala med šestimi in osmimi miljoni. Mr. Schwab ceni, da je za «popolnitev in razširjenje ladjedelnic treba od $10,000,000 do $150,000,000. Mr. Piez je izja-vil, da so ladjedelnice ob Velikih jezerih zelo točne pri izvrševanju dela. Leios bodo dogradile do 120 ladij. Vlada je oddala tudi delo za štirideset ladij iz železobetona. Ladje bodo nosile po 7,500 ton.



MOLETAKIC
11 WanhHigtoua jc doala vest, da ualaiiove htHlno poaftio zvmu i letali nifd Chieagoiu in Hi, LouUom. (lile. Katherliie Skiniivr /«pusti Clhcago prvU* dne 22. junija in poleti v St. Louia.
Iz Treiitoim, N. J., poročajo t /iiana iniljonarka mm. KditU Oold iz Lttkevvooda je povozila Lotiis ilevirtzniaiia z avtomobi-
lom, ki je vložil tožbo za $10,000 odškodnine. 1) kraj no »od išče mu je priznulo $2,500 odškodnine, ki jo je sedaj potrdilo tudi prizivno uodftte.
Iz VVaNhingtona poročajo: Vlada je dobila od patriot hmuIi zan v
dar toliko konzerviranega sadja in zelenjave, da je bila živilska uprava prisiljena izdati izjavo, da vlada ne tuore sprejemati takih darov. Zakon določa, da vladni de p« rt men t le tedaj lahko sprejme produkt, ee ga plava. In de !>i vlada lahko kupovala doma konzervirana živila, bi jih ne mogla kupovati, ker druga postava zopet doloma, da morajo vladni organi nadzorovati pripravljanje živil za armado in mornarico.
Živilska uprava izjavlja, da so ponudbe aiueriškiJt ' gospodinj hvalevredne in patriotiene, toda sprejeti jih ne more, vendar ee pa te ponudbe lahko odkažejo iu pot, da bodo koriatiJe v splošnem stvari, za, katero se bojujejo Združene države in njeni zavezniki.
KNJIŽEVNOST.
• "V novo deželo.*' — Spisal Ki-btn Kristan. Izdala Jugosl. del. tisk. družba, 4008 W. 31 stree>, Chicago. Cena 30 centov. — Kar so za velike slovarje "suplemen-ti" in nova tolmačenja o že jyej povedanih besedah, to velja za socialističen nauk knjižica "V novo deželo'*. Modem socialističen nauk poljudno raztoluiaden v smislu novih razmer iu potreb, v smislu naravnih zakonov, ki vladajo, in ee jih poznamo iu razumemo ter jim pripravimo pot, se puste tudi vladati in delajo v gotovi smeri — to je podal avtor v kratkih, a vendar globoko zasnovanih potezah, ki jih jc mogoče spraviti v 62 strani obsegajočo knjižico.
iia je bila knjižica potrebna, ni treba poaebej na glasa t i, in da bo dobrodošla vsem, ki se zanimajo za socialna vprašanja in slede nio-- dernemu razvoju socialistične — delavske politike, ni nobenega, dvoma.
Dejstvo je, da vsa naša cenejši literatura prirejena pred vojno ne odgovarja detajlno več sedanjemu času. Literatur«, ki se je nanašala zlasti na agitacijo, je bila preveč površna in je izgleda'a demagoako. Tako se nam vsaj sedaj zdi, ko gledamo nazaj, pa sv čudimo, kako je bilo to sploh mogoče. Vsled svoje površnosti je dobivala masa v marsičem, kar socialistične taktike in končnemu cilja socializma tiče, napačne pojme. To potrjujejo sedaj zgledi ii obnašanja nekih naivnih sodnigov ki nikakor ne morejo razumet», zakaj niso socialisti preprečili vojne. Takih primer bi lahko našteli vsepolno. Seveda je vse to razumljiv^, in kar je razumljivo, jc tudi odpusti ji vo. Kako naj sc pa vse naenkrat pove ljudem, ki so bili zazibani od raznih ageu tur v sladko zadovoljnost, kaj je.
"¡slizem in kakšna so pota x njegovo uresničenje t Prvi sunek je moral btti torej v znamenju nezadovoljnosti. Toda ta nezadovoljnost je morala biti podkovan»? s socialističnimi obljubam^. Vse •) pa je bilo v zvezi z velikimi Kcvnimi boji, sumnjamii n koleba njem.
"Sanje ali resnica?" — tako pi še avtor, ko posega v te notranje boje maae, ki je bilo že tolikokrat opeharjeno z "obljub*
__i it mi.
"Ali je socializem res tisto sredstvo, — «umira pisatelj — ki zmanjša človeško nezadcrvoljtios^ toliko, kolikor jo je pač v naj-• boljšem slučaju mogoče zmanjšati na zemlji t To je potreba vedeti, zakaj brez te**/ bi bilo čisto nesmiselno, ds bi se s socializmom sploh ukvariali.
In vendar se je treba h« vit» c njim, ker mora slepec spoznati, da se razširja socialistično gibanje z veliko naglico po vseh deželah In dobiva od dne do dne več pristaAev.	j
Kje je vzrok f Kako je to tno, £očff Je li socializem nalezljiva duše v iu» bolezen, ena izmed tistih norosti, ki se včasi pojavijo, vzv
[mejo ogromnim ftinožicam pravi : razum iu povzročajo včasi nezaslišane burke, včasi pa grozote in strahote T
Y*a«i je planila med ljudi bajka o bližajočem se koncu sveta. Bila je absurdna; enkrat se je o-pitala na kakšno po sili razlagano besedo iz svetega pisma, drugič na kakšno nebeško znamenje. In kljub abotnosti, ki je tičala v njej, se je bliskoma razširila, na tisoče, na stotisoče ljudi jo je sprejelo kot sveto resnico, muo-žice so sc začele pripravljati na sodni dan, nastala je zmešnjava kakor v blaznlci, ljudje so delali pokoro in neumnosti, prodajali in podarjali svoje imetje, se pripravljali na smrt in — skrivali po kleteh.
Vstala je vera v čarovnike in čarovnice. Najbcdastejia vera je bila, ki se je kdaj mogla izleči v človeških možganih • . .
"Je li morda tudi socializem le taka nianija, izrodek kakšnega bolnega duha, ki pa ima magično moč nalezljivosti v sebi! Spada li socializem med tiste zmote, ki jih ljudstvo včasi strastno oklepa, skoraj da prav zato, ker so zmote?
Dospeli smo v dvajseto stoletje, ki se ponaša s svojo bogato znanostjo in visoko kulturo, s treznostjo mišljenja in strogostjo p v. sojanja, in človeku bi se zdelo, da so grmadti£ zmote, zmote mi-ljonov, v takem prosvetljenem veku nemogoče. ^
Postojnio. V tem dvajsetem stoletju imauio na svetu celo vrst»» ver, med njimi take, ki štejejo po sto in sto miljonov pristašev, o nied sabo se razlikujejo in si nasprotujejo. Niti v svojih temeljnih naukili ne soglašajo; ker pa ne more biti v eni stvari sto raz-, ličnih resnic, mora biti najn\a nje devetindevedeset zmot — če jih ni vseh sto.
A vendar prisega na vsako tako zmoto na tisoče, na mltjonc ljudi.
Nc, tudi v ponosnem dvajsetem stoletju še nismo tako daleč, da bi vodila ljudi le resuiea, da bi vsi iskali le pota do nje in hodili po takih potih in bi bile grmadne zmote nemogoče.
Tudi za socializem moramo torej dovoliti vprašanje, če ni taka zmota in če se mu nc vdajajo množice kakor maniji.
Njegova privlačna sila je nedvomna. Nobena ideja, dotikajoči se človeštva samega, sc ni tako hitro razširila in ni dobila v krat ki dobi toliko sledbenikov, kakor socializem. Niti krščanstvo, ki sc je tekom stoletij razvilo v svetovno silo, se ni razširilo in pogrez-nilo v srca tako naglo, kakor socializem. In pri tem moramo vpo-števati, da jc bil znani, svet v dobi njegovega poslanka mnogo manjši od sedanjega in prebrat-stvo na zemlji velijo bolj pičlo. Le zelo nepotrpežljivim ljudem sc zdi napredek socializma počasen. Lahko bi se reklo, da je res tako, če bi jemali človeško življenje za merilo. Toda socializem je zgodovinsko gibanje, zgodovinski proces; za to se ne more rabiti merilo posameznega človeškega življenja, auipak vpoštevati sc mora življenska doba vsega člov štva. S tega stališča je pa neko Uko desetletij, odkar sc more g«» voriti o socializmu, namreč o sedanjem, znanstvenem socializmu, komaj kaplja v morje. V tej kratki dobi se jc socializem mogočno
razširil. (Konec prihodnjič.)
■ 0 ■ <
mmmmnmmmmmmii
»♦MKMMM
SODRUGOIff V CRAWFORD 00 KANSAS!
Gross, Kans.
Naznanjam sodrugom. da se bo vršila prihodnja konferenca združenih klubov J. S. Zveze v t-Jross. Kansas, dne 23. junija ob 2 popoldan.
Sodrugom iu sodružieani nekoliko v prevdarek! Danes živimo v največji krizi in v vojnem nietežu, da človeštvo ni pomnilo še nikdar takega ;ljud.s1vo zre ter pričakuje, kaj prinese jutrašnji dan. Itaz-mere se vsak dan spreminjajo, /al ds moram na tem mestu pripomniti, da ae ljudstvo ne zaveda tega.
Pred par leti jc bil Kansas oziroma Crawford County najbolje organiziran ali vsaj smatralo sc ji» tako. (Oij pa danes? Socialistični klubi, nekdaj močni, dohro organizirani, Hodo kmalu n površja; vsaj tako Izgled«. Scdntgi! >focia-Hfcm ni še zmagal; premalo na«
je, da bi mogli kaj atoriti, da bi preprečili sedanje krivične nuz-mere, kapitalizem je v Meliki premoči nad nami. Kje jc iaknti vzrok sedanjega krivičnega sistema? Naša malomarnost je ttga kriva, preieivi smo bili, zalo so pa kapitalisti toliko bolj marljivi.
Sodrugi, jiaj naj sedaj naredimo? Ali uaj vržamo puško v koruzo, pa naj pustimo iti dalje tako, kakor j«T Ali uaj vse zavržemo, kar smo doslej zgradili z velikim trudom? Nikakor ne smemo tejca prepustiti 1	i
Kakor je prej omeujeno, nisanf bili dovolj močni, da bi preprečili današuje krivične razmere, zato pa moramo danes delovati po razmerah, kakor so danes iu socializem mora iti tudi po va*morala Če si bomo, to bolj natančno Vaz-tolmačili, bomo lahko k matu po stali zopet delavni, kakor smo bili nekdaj. Danes je v tem svetovnem vojnem metežu aaša sveta dolžnimi, da pristopimo na stran tiste države, ker je najbolj demokratična in ker ljudatvo lahko izvoli! zastopnike v zakonodaje, ki poznajo delavski položaj. A ko bi imelo ljudstvo v vseh zakonodajah sveta delavske zastopnike, wem prepričan, da bi danes ne bilo nobene vojne.
To je, kar moramo vpoštevati. Sodrugi, bližajo se volitve, treba je veliko delo in delavui motamo zanesti sami nase, ter se bojevati za svoje pravice, ter obenem podpirati Združene Države, da pade nemška avtokraeija, povzročiteljica sedanjega gorja in vojne.
Zatorej opozarjam sodruge in sodružice, da se udeležite polno-številno konference na Oross dne 23. junija popoldan.
S socialističnim pozdravom Frank Smerdu, konferenčni tajnik.
U8TU V PODPORO.
John Culkar, Llojdell, Pa. 50c. — Frank Žagar. Terre Haute, Ind.
Plovnebk odi»or je izdal oih-at!» žalo odvajalne organe aktivne in bo, ki prepoveduje transferiranje j<dstranilo vsako nevarnost. Tri«
50c. — J. Košir, Duulo, Pa^Ok, F. Vicič, So. Fork, l'a. 10e. — T. Ivančič 2öc., H. Ivatičic 10c. Olm v ladij pod tujo zastavo, ée nosijo ! nerjevo ameriško grenko vino vas
liagevo, Pa. — b\ Parkelj 25c., V. Maljti vee Sk*. Oba v Cairnbrook, Pa. — P. Kalčič 25c., F. Adamiči»
15c., M. (»erčar 20e., (j. Raupottuk, 25e., Fr. VVolavšek *1.00., L. lil u sho 25©., L. Bruslio 20«. Vsi v Por tage, Pa. Skupaj iz vseli štetih naselbin $3.20 in poslano po Ijoui* K veder. Fr. Kuliovski 30r; p« 2ik\: Fr. Kaueie, Aug. Orel in Fr. Kopriva; Ig. Travnik JU*., Fr. Let-mir lOr. Nabral Fr. Kirhovaki in poslano po Kvedru. Vsi v Cone-iiiaugh, Pa.
8kupaj...............$ 5.66
Zadnji izkaz........$1128.66
veé kot 100 ton. Tujczemci lahko drži čiste, pripravi pccbevljnlue uaroče v ameriških ladjedelnicah organe k eiormalncm dela in poži-
le jadrnice, ki pa ne smejo odriniti več kot jtlsoč ton vode.
NAJBOLJŠE ZDRAVILO.
Največje izmed v.*eh zdravil jc "eliminacija", ki igra vodilno u-logo pri mnogim boleznim. Sval-kast jezik, /guba apatita, zaprti odvajalnih organov,vsa ta znamenja zahtevajo zdravilo, ki bo dr-
vi ves aistcui. ('ena #1.00. l'o lekarnah. I^etiie počitnice se bližajo. Trinerjev I i piment pomeni pripravljenost. Otekline, izvfnjenja, lumbago in ra z nene vm laične bolezni, slabe mišice/ zmu^ene noge, vse drugo vas bo nadlegovalo, toda Trinerjev linimeiit vam daje hitro od pomoč. Cena 35 in flfte. Po lekarnah. Po pošti 45 in 75 c. Triller Company, 1 ttS—43 So. Ashland ave., Chicago, lil.
Vsega skupaj......... $1129.21
U8TNI0A UPRAVN1ÔTVA.
Socialističnim klubom, posumez-nim sodrugom in simpatičarjem naznanjamo, da imamo pripravljene vse potrebne tiskovine za nabiranje oglasov za "Ameriški Dru žinski Koledar," letnik 1919. Kd6r želi nabirati oglase, naj takoj piše po tiskovine, nakar jih nemudoma odpošljemo. f'e razvijemo aktivnost, potem bi se dobilo lepo število oglasov, kar bi seveda koristilo Prometarcu.
66
99
PRIPOROČILO.
Nodrng Mike Zore, kateri je delal dolgo vrsto let v premogoko-pih po različnih državah, je vsled napornega dela zbolel na bolezni, znani pod imenom "vodenica." Dolgo časa je bil v "Comity Hospital v Belleville, IU. Seduj je okreval, toda za težko fizično delo v rudniku je nesposoben. O-menjeni sodrug se obrača do čitn-tcljev Proletarca s prošnjo, če bi* kateri iz med teh znal za kakšno lažje delo v zdravem podnebju. Vsi podatki glede dela naj se pošiljajo na naslov: Mike Zore, 200 N. Illinois St. Belleville, 111.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-xpodii»<ke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, III., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Previdne go*podtfiJc
Imajo doma tmIdo ono «tolrtonico Dr. Rlcbterjovop
PAIN-EXPÜLLER
•/.lui.-tijivo irfdevo n» Ttmtja yrt
bolest luth, prehladu, saTtuVljonJu ltd.
Jedlno pravi s ramtveao znamko sidra.
Sfte. In (6e. v Ukirod ln	od
p. ao. mcvmiR a co.
7A-SO Woablngtun Stratl, Ni» V or k, H. V
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis K veder je potovalni zostapnik 4Proletarca" za vso države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar »o tiče naročnino in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo.
Upravniitvo.


Poročilo o razpeéanfh znamkah J. S. Z.
»
î o
Mesto
Calif. Loa Angeles Colo. Pueblo
IH.
Ind.
Kan.
Chicago, «0____
Springfield .....
Johnston City...
Orient.........
Chicago, 20 .... Auburn ........
Benid .........
Chicago, rt ......
Chicago, 1 ......
Lincoln........
La Salle . .!____
Virden ........
Whiting .......
f?«*rv.........
Clinton____
Kansas City
M Mineral."......
" Groan .........
Mich. Detroit, 114.....
Minn. Chisholm ......
Mo. St. I^oois.......
Ohio Collinwood .....
14 Lorain /......
" Piney Fork.....
" Neffs ...........
" Cleveland, 27. . ..
" Barberton ......
" Bel la ire ........
" Maynard.......
. 44 Blaine .........
44 Yorkville ......
44 Neffs..........
44 Glencoe .......
44 Akron.........
4< Youngstown ____
Mont. Bear Creok.....
Pa. N. S. Pittsburgh. 4« White Valley ...
44 Forest City.....
44 Homer City..... 1«
44 Moon Run . ., 44 Wood lawn ... 44 Ambridge 44 Herminfe ....
44 Whitney.....
44 tireensburg , . 44 Broughton ...
44 Conemaugh ..... 50
Wick Haven .... 44 Hendersonville . .
MrKopsport .... 41 S. S. Pittsburg,. Burgettatown .. Newbritrhtnn . ,, 44 Meadowlands . . .
44 Bessemer......
41 So. View.......
44 Bulger .V.......
44 Fitt Henry.....
44 Meadowlands, 197
44 Pittsburgh......
44 Fniswortti ......
44 W. Newton.....
44 E. Pittsburgh ...
W.Va. Wendel V777....
Wash.Seattle ........
44 Black Diamond..
Wis. Raeme ........
44 Milwaukee .....
4< W. A Wis, 180. ..
44 Renos* .......
Wyo. Rock Springs ..
44 Hudson........
M. Cholich, at large ...
Organi». N. 110............
Organiz. N. , 77............
Organi*. N. 11........
Otganic. N. 205...... .
Totals........2844 164 30,
Rednih znamk raypelanih . . Dualnih znamk raipetanih . Ir.jemih tnamk danih......
za		MC 1
i	s	s s
§ G	11	î i ""» C
N	ÛN	
85	12	
40	10	(2 î •
60		
21	5	
22		
25		
50		
18		
24		
100		20
25		
12		
. 29 . .		
20		
40	10	
50		
13		
8		
40		
16		
9		
8	2	
50		
80	#	
25		
133		
48		
9	#	
16		
60	19	». .
60		
17	i Ó	
16		
12		
20	2	, t
20	#	
19		
25	# §	
100	#	
12		
2.25	20	
32	1	
23	, B	
16	4	
90		
20	# #	
41	5	
9	7	
10	# #	
15	6	
19	m	
50	%	
37	, m	
8	, m	#
21	#	
20	% #	
13		
40	, #	
24	9 #	
37	0 0	
21		
25		5
20		
3	a •	
50		
25	4	# 9
9		e e
75	ê .	
45	, ,	5
42	m ,	
17		
40		. m
205	25	
28	# .	..
50	20	
17	2	
30	# #	,
6		
I 2!
00 2.95 3.00
Razdeljeno T =
a
2.35 2.50
20.70 20.45
6 15
4.15 2.50 4.00 1.25
5.15
4.05 250 4.00
1.25
30.85 .60
¿2.25 .60
$ 10.00 10.50 12.00
5.60 4.40
5.00 10.00 3.25 4.80 20 00 5.00 2.40 5.80 4.00 10.50 10.00 2.60 1.20 10.40 3.20 1.80 2.12 10.00 23.50 5.00 34.60 10.00
1.89 3.36
17.60 12.60 6.30 3.36 2.28 4.72 4.20 3.97 5.00 21.00 2.40 51.00 7.25 4.60 4.00 18.44 4.25 ».50 4.25 2.00 4.50 3.80 10.00 ' 7.50 1.72 4.25 400 2.60 8.00 8.30
J 7.50 4.20 5.00 4.00 .60 12.00 6.00 1.80 15.00 21.60 8.45 5.50 8.00 32.75 5.00 15.00
3.90 6.00 1.25
1.00 ..........
3.00 ..........
2.50 ..........
, .,..... .....
$645.30 $158.60 $140.73
................ 2,844
................ 328
................ 30
M
>
N
53.60
2.25
2.85
20.50
2.55 .30
51.25 2.25
2.85
6.75 2.45
4.70 i 5.00 I 6.00
2.75 2.20 ! 2.50 5.00 f 1.65 2.40 10.00 2.50 1.20
2.90 2.00 5.00 5.00 1.30
.60 6.40 1.60 .90 1.02 5.00 15.50 2.50 18.25 4.72 .90 1.00
8.91 6.00 2.83 1.60 2.20 2.20 2,00 2.07 2.50
10.00 1.20 25.50 3% 3 5 2.30 2.00 9.44 2.25 4.85 2.30 1.00 2.10 1.90 5.00 3.80 .92 2.15 2.00 1.30 4.00 5.90 3.80 2.10 2.50 2.00 •If) 7.00 2.90 10 to
17.10
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za žalodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi va£e prebavne organe, de posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate »lab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
mM rov
■V
Zelodečni grenčec
(Sevcra's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema sa vam bo okrepil.
Posebno so priporoča starim in »labotniai ljudom in bolnikom
kot m lahko odvajalno zdravilno aroottvo. „ Tudi zdravi ljudjo bi morali od časa do časa imati po malo tega zdravila. Jo ml jo naj ao vodno prod jodjo.
Na prodaj •• dobi v lekarnah. C«na jo 7» centov ia 11.50. Ako pa «Iwfajno val lekarnar nima teza idravila. mu recite, naj tra naroči m va». Ako pa on noče teza isvriiti. tedaj pa vam ga mi polijemo za omenjano vsoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
A"—'"V—
Razfttrlte svoje znanje! Poučite se o aoeializmut Razvedrita si duhat 44 Proletaree " ima v svoji književni zalogi aledete kajige ia briinre. Poilji-ta naročilo Še danes:
Maksim Gorkt: Mati, mehka veaba ...............................$1.00
Uptoa Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik ln Iv. Kakor): DSungnl. Povest
is chlcaikih klavnic ..........................................
Carico Ferri: Socializem ln moderna veda.........................
F* T OI ** t Afijlfi • • | • • o oooeooooaae«oeooeeeaeeoeaaeooeosooeoooaa-«eooeo
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................
b^ri!\lll6flj| • • s o o eeooooa«aoeoeeoooeoeoeeooeeeeooooooeoeeoo«oooeaoo
SociaiisUčna knjižnica. 2 zvezka in "Naša bogatatva" ............
KapitaUstični razred . ..........................................
Pre f. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranj«
ln svobodna znanost ........................................
O konsumnlb društvih . . . ........................................
Zadružna prodajalna aU konsum ....
KatoUftka cerkev ln aoclaUsem ......
Spoved papeža Aleksandra ..........
Vse ta knjige la broSure pošljemo poitnlao prosto.
PBOLETABBO. 4008 W 31st St..	CHIOAGO, TLLINOT8.
• — ■ . .... .........«i d.
........
......
.......
......
.76 m .10 .10 .10 .10 .10
.25 .10 .08 .10 .10
T.!)
4.25
o
Na|več|a slovenska zlalarska trgovin
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, hrožke, zaprstnic«, medaljonške, Itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih ploftč •lovonakib in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pilite po conik, kateri ao Vam poltjo brazplaino. Najboljše blago.	Najnižjo
IF=TB1[
3E1C
j m i
1.80
4.00 20.00 150 7.00 1.80 3.00 .95 1.00 3.00 2 50 2.25 $346.00
«3 J
Sk«P«j .........................8,202
Tajništvo J. S.
Z.
MtiiiiiMiitfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiifirriMiiifiiiiHitiiitHMfmi
MODERNO UREJENA . , ^
{ NARODNA KAVARNA IN RESTAilRACUA
| Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijačo, turška I kava, rlarioled in sniodke.
Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220.
j ,	2. RADNOVIC,
lastnik.	" . * n f ^
1149 W. 18th. Str.	Chicago, III.
T&iMiiiiiififiiiiiiaaiiiiittufiiiiiiiiaaitifitififiiiaiifiiiitffaaaitiiiiiiiiiiiifiiiiaiiiatiflitiaina«]

FBOl. ETAREC
UTRINKI
Is Curiha poročajo: Vesti, ki »o dospele v
Bueha na iviearski meji, pravijo, da je prišel vlak s cesarjem Karlom, oeaarico Žito in njunimi vpremljevalei ii Turčije na Dunaj h pobitimi *ipa-mi us oknih in m kroglami v stenah. Bolgarski v o-jak i ao napadli eeaarjev vlak blizu Sofije in naj-prvo je letelo kamenje, potem so se pa oglasi-li streli iz pusk. Kljub temu, da avstrijska cenzura skrbno prikriva dogodek, se je izvedelo, da je bila ena oseba v cesarjevem spremstvu nevur-no ranjena od odletajočega stekla. Kolikor je doslej znano, niso krogle zadele nikogar.
Zdi se torej, da ni cesarjeva priljubljenost n Bolgarskem nič kaj posebno velika. Če bo treba dana* ali jutri priznati dogodek, se nam bo seveda povedalo, da je bil to le slučaj. Kakšna puška se je po nesreči sprožila. Le da ne verjamejo skep-tičnil judje več v take slučaje.
Iz Ženeve poročajo, da leži nemški maršal Hindenburg v privatni bolnišnici v Strasaburgu, kamor so ga pripeljali z zapadne fronte. Tifus se zelo razširja med nemškimi četami in misli se, da so bolezen povzročili zavezniški a vi ja tik i, ki so z bombami uničili vodovode v mestih za nemŠKO ironto. V nemškem časopisju še ni bilo uobeue u-rfcdne vesti o Hindenburgovi bolezni.
Beležimo to vest, ne da bi ji s tem puj.iso voli kaj posebne važnosti. Pred kratkim ao poro-eali, da je Hindenburg mrtev, pa nas je tudi to pustilo ravnodušne. Gotovi časnikarji, ki zelo radi raznašajo take vesti,bi menda radi napravili vtisk, kakor da so take reči prav velikega pomena za vojno. Pa niso. Posameznik ima lahko svojo vrednost; ali pretiravati kult osebe tako, kakor da bi ae morala zaradi smrti posameznika izpremeniti vsa zgodovinarje popolnoma zgrešeno. In pri teu* ni Hindenburg niti Napoleon. Če izgine danes ali jutri, ne bo zaradi tega vojne niti en dan prej konec. Na vsak način bi bilo bolje, če se take vesti vsaj ne bi objavljale s tako debelimi napisi, kakor navadno delajo kapitalistični listi. Delati ljudstvu upanje na hiter konec vojne.za radi takih dogodkov ni na noben način pametno.
Iz Amsterdama poročajo: Nemški časopisi javljajo, da je izpodletela nova zarota v Rusiji, ki je imela namen osvoboditi bivšega carja in ga poslati v Ameriko Zarotnikom ni uspelo zato, ker so bili podkupljeni stražniki v kritičnem tre-notku pijani. Knez Dolgoruki je baje dal Nikolaju $400,000 za potne stroške čez Sibirijo in Ja -ponsko.
Iz Wsshingtona poročajo: Ameriška vladi v sporazumu z zavezniki se bavi z vprašanjem, kako pomagati Rusiji. Kolikor je doslej znano, ni nobenega praktičnega načrta, ki bi se dal izvesti. Amerika bi podelila ruski republiki finančni kredit, na podlagi katerega bi Rusija dobivala razne stvari, ki jih potrebuje, ampak za to manjka prevoznih aredstev.
Iz Rima poročajo: Avstrijske vojaške oblasti v okupiranem delu Benečije so ukazale pobrati vse zvonove z italijanskih cerkev. Na pokopali -ščih so odprli grobove in oplenili krste ko.siterni!» okraskov. Prebivalci, ki so protestirali proti temu početju, so bili ustreljeni. »	•
Na Dunaju je dne 30. maja zborovala socialistična konferenca, o kateri ni po poročilih popolnoma jasno, ali jo je sklicala le nemška organizacija, ali so se je udeležile socialistične stranke vseh narodov. Sploh 90 vesti o konferenci zelo pičle in zato je težko kaj govoriti o njej.. Poročilo iz Amsterdama pravi, da je konferenca pozvala centralne države, naj ponudijo mir zaveznikom. Resolucija, ki izraža to zahtevo, navaja baje za podlago miru sledeča načela:
1.	Ustanovi naj se svetovna zveza držav.
2.	Izvrši naj se splošno ra/.oroženje 111 ustanovi mednarodno razsodišče za izravnavanje internacionalnih sporov.
3.	Mir naj se sklene brez aneksij in vojnih odškodnin.
4.	Bivšim ruskim deželam, ki so bile po brest-litovsketm miru ločene od Rusije, naj se prizna pravica samoodlofavanja . . .
Nemogoče je vedeti, koliko je to poročilo točno in zlasti koliko je popolno. Ampak če je res, ds ni konferenca z ozirom na mir sklenila nič dru-zega, tedaj je to zelo malo in ves poizkus je obsojen na brezuspešnost, tudi če si ga vlada osvoji.
Pravica samoodločevanja za ruske dežele je že lepa reč, ampak kaj je s pravicami samoodločevanja za avstrijske narode?
Po istem poročilu je konlcrenca tudi izrekla zahtevo, da se skliče državni zbor in prepreči ratifikacija brest-litovskega mini.
Iz Amsterdama poročajo: Zadnje dni je zavladalo nenavndno mrzlo vreme po vsem scvcro-zapadnem delu Kvropc. Hudo je prizadeta severna Nemčija in skandinavske države. Zapadla je tenka plast snega in drugod je bila slana, ki je po-vzročila silno škodo na poljski letini in sadju. Iz Berlina javljajo o obupnem položaju v severni Nemčiji, kjer je na polju in vrtovih vse pozeblo.
Iz SanFrancija, Cal., poročajo: Japati Trade Buletrn je prinesel podatke o industriji za pridobivanje kafre na otoku Formosa. Na otoku so aledeče kompanije: Nippon Shopvo kompanija, Fukisawa Camphor rafinerija, Midsui Comphor depsrtment, Asahi Comphor kompanija, K obe Comphor kompanija. Te družbe se združijo v eno družbo, kateri se pridružijo še druge manjše družbe. Glavnica tega trusta bo znašala 10.000,000 jenov ($5,000,000).
Z Amsterdama poročajo: Vesti iz Rostova na Donu čez Kijev pravijo, da so donski kazaki izvo-lili nove ministre pod vodstvom generala Bogo-
jetskega, ki je kazaAki hetmau odkar je gen. Kaledin izvršil samomor. KazaŠki delegat je, ki ro prišli v Kijev na mirovno konferenco, so izjavili, da so kazaki proti vtikanju vsake tujezem*ke sile v njihove zadeve.
Iz Amsterdama poročajo: "Bertiner Tage-blatt je pisal 7. aprila, da revni ljudje ua Saksonskem jedo pasje meso, ki se prodaja po 2 marki in 75 pfenigov funt. Konjsko meso stane eno marko in «0 pfenigov funt. Uagenlieckova inena-žerija v Zvvickau je prodala mesarjem vekhdode, ker jih ni bilo s čem krmiti. Večji veblodi so dali po 300 do 400 funtov mesa in prodali so ga, kakor bi pihnil.
Iz Amsterdama javljajo: 14Az Kbt" v Budimpešti poroča, da je dejal avstroogrski zunanji minister Burian v intervjuvu, da stoji še vedno na svojem mirovnem programu iz leta 1916, da se namreč doseže poojni mir. Avstrija ne hlepi po a-neksijah — je rekel Burian — če je pa "izravnala rumuusko mejo", da se zavaruje proti bodočim napadom Rumunske, ni to nobena aneksi ja lu Rumu lici sami morajo biti zadovoljni".
Zdi se nam, da razumemo gospoda Buriana. Saj res ni prijetno biti avstro-ogrski zunanji minister v sedanjih časi. Če je celo grof Berehtold resigniral, ki se je držal svojega stališča kakor klop in ki je nekoliko let delal, da bi izzval to vojno, če je torej 011, ki je upal, da bo igral eno najzuameuituejših vlog v Kvropi, maledušen odšel iz paiače na duna>ikem Ballplatzu, tedaj je že verjeti, da morajo biti sitnosti v tistem uradu.
Burian pa pripisuje sam sebi toliko nsviha-nosti, da jih premaga. Kdor hoče, mu lahko verjame; nam se zdi bolj verjetno, da se opeče. Avstriji se ne godi dobro; o tem že nihče več ne dvomi. Zato je razumljivo da bi tudi Burisnov gospodar rad dosegel mir; in čim prej bi ga dosegel, tem ljubše bi mu najbrže bilo. V ta namen se zdi dobro in koristno, da se Avstrija dela lepo. "Mir s pogajanjem!" kliče Burian. Toda zakaj se Av-strija lii hotela pogajati, ko bi bilo pogajanje naj. brže preprečilo vojno sploh? — I11 Avstrija ne hlepi po aneMjah . . . Mogoče, da ne več, ker nima posebnega upanja, da bi mogla še kaj velikega anektirati.
Situacija je pa danes taka, da se tudi ne vprašuje več veliko, ali bi Avstrija rada kaj anek-tirala ali ne. S svojo politiko je spravila vsa druga vprašanja na površje. Burian in Kari vesta, da gre danes za sani obstanek Avstro-Ogrske. Habsburška dinastija že davno ni več v ofenzivi in njena nespretno zakrinkana defenziva je že bupna.	. v. .
V Montani bodo poaejali 200,. 000 akrov obsegajoče zemljišče s pšeuico, ki je bodo prodali vladi. Pogodba je bila napravljena za dobo 10 let.
Podjetje bodo financirali bankirji iz New Yorka.
Zemljišče se nahaja na iudijan-skeui teritoriju in ga bodo umetno nsmsksli. Olmežno farnio bo vodil Thomas I). Campbell iz Grand 'Forks«, Mont., ki je predsednik nove korporacije.
in hranite:
Iz Colnmbije, 8. C., poročajo: Governer Manning se je vrnil iz Washingtona in sporočil drž. o-braratmemu svetu, da l*o vlada najbrž pozvala v armado farmarje, ki so v prvem razredu.
S< vrrov.i /dravil.i v/dr/tijejo /»Jr.ivjf v (liu/m.ili.
Hrbtobol
PAZITE
Narodni izrek pravi: "Paaite as vsi b«li denar za črne dneve." To pomeniš toliko kakor prvo pazit« in hranite dokler »t« fte zdravi in mladi, da boste imeli aekai za stara in onemogla leta.
Vsak Človek mora pačiti in hraniti, ko 1« to je edina pot, ki ves vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastraa, »e lahku eeni kot itemeljni kamen poslopja aa katerim vsaki »tremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni iarek ki pravi: "Zrno do zrn» pogača: kamen na ksmen palača". Najtežje te počotek ali brez poiVtka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati val denar danes, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobit« vaio bančno knjižico.
Mi «prejemamo denar na hranilno vlogo is plačamo po 3% obresti od njegn.
PoAiljnmo denar v Italijo, Rusijo In Franeoako.
Produ jemo prve posojilne mortgage (msrkeče) in dajemo v najem vame hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodao potovanje v staro domovino po vojni.
STATE BANK
1000 Blu« Island Avenue. Ohicago, 111. Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Je bolezen, kateri se kaj rad« pridružijo že drug« bolezni . V obče nastan« hrbtobol vsl«d kak« n«-r«dno«tl na l«dicah. ali v mshur-ju in se zahteva pri tem takojšne pozornosti in dobr«ga zdravila. V v««h takih slučajih vam toplo priporočamo
s
evera's
Kldnty ni Lliir Remedy
o-
Iz Kijeva čez Amsterdam poročajo, da jc češkoslovaška armada 13,000 mož zasedla del sibirske železnice blizo Čebljabinska in vplenila nekaj artilerije in drugega orožja. Sovjetske čete so izpraznile Čeljabiirsk in se postavile v bran nedaleč od tega mesta, toda bile so premagane pri Zlatoustu.
Iz Moskve javljajo, da pričakujejo boljše vik i več sto ameriških železniških izvedencev, -ki imajo priti vsak čas iu reorganizirati ruske železnice.
Iz Petrograda so prišle v Stockholm vesti, da je razglašen predi s< d v Moskvi. Sovjet ima opraviti s protiboljševiškim gibanjem v delavskih strankah. Nerešeni gospodarski problemi so baj" povzročili veliko zmešnjavo in bedo med delavci. M en jše viki,.socialist i ki se v prvi vrsti potegujejo za minimalni program, iu social. revolucionarji organizirajo delavske iu kmeške mase za generalni politični štrajk proti Leninovi vladi in zahtevajo, da se snide ustavodajna skupščina.
• Iz Pariza poročajo: Dne 13. junija, ko so šolski otroci, starci, ranjenci in pohabljeni na ukaz vlade zapustili Pariz, je večinska socialistična stranka izdala apel na -ljudstvo, da naj ne sprejme miru brez zmage, temveč naj se bori brez ozira na žrtve toliko časa, da bo sovražnik popolnoma premagan.
llavasova agent ura je objavila apel levičarske ropubličanske lige, ki se glasi, da se bodo nemške armade gotovo razbile ob jeklenem zidu brambov-cev. "Ne smemo pretiravati niti podcenjevati nevarnosti — omenja apel. — Ako nevarnost naraste, mora narasti z njo tudi naša odločnost, da se bomo borili kakor ao se borili naši očetje leta 1793 proti združeni Kvropi, ki je ugrožala revo-fucijo in bodočnost vseh demokracij".
Dopisnik "Daily Expressa" v Londonu, poroča, da se bliža sodna obravnava proti Nikolaju Romanovu, bivšemu ruskemu carju, ki bo senzacionalna. Po vesteh iz Moskve zbira sovjet telegrame in pisma, ki jih je Nikolaj prej pošiljal ev-ropskim monarhom, med katerimi je italijanski kralj Viktor, bolgarski kralj Ferdinand, grški eka-kralj Konštatin, belgijski kralj Albert in francoski predsednik. Zbirke vsebuje tudi mnogo pisem, ki jih je bivši car pisal zloglasnemu menihu Ras-putinu. Najbolj obtoževalna točka, ki jo imajo bolševiki v obtožnici, je tajna pogodba Nikolaja s kajeerjem Viljemom, ki je naperjena proti 111-skim revolucionarjem.
Is Amsterdama poročajo: Privatna pisma iz Nemčije dokazujejo, kako težko breme nosijo rev-ni sloji in kako narašča nezadovoljnost proti mi-litaristom. Neko pismo iz Berlina ae plaši: "V-parno, da pride kmalu mir, če ga ne l>o, ga ljudstvo samo namdi. Dvakrat so že bili izgredi za mir, toda če pridejo tretjič, ne pojde dobro bogatinom. Za reveže je samo toliko hrane, ds se obdr-že pri življenju, medtem ko so se bogatini založili za več let z živežem. Siromaki so samo zato, da jih streljajo. Ako bi bogatini tako stradali kakor stradamo reveži, bi bilo vojue že davno konec".
(Sevsrovo Zdravilo za obisti in j«tra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bol«stn«m spuščanju vode in pri otrooih. ki močijo po noči postelja To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali Č« imate zoprn islodse. To zdravilo odpravlja oteklin« dol«mih delov ' života. C«na 76c in $1.25. I Na prodaj v v««h lekarnah.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodnine- naročila tudi izv«n mesu.
- Okusno, hitro in trpežno dela za privatnik« in društva. Sprejemamo
kih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
W. F.	SEVERA	-- 1 CO.
ACEDAR	RAPIDS,	IOWA
Ali veste za letovišče Martin Potoka rja t Seveda. To je "VIL LAOE INR" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cesfne železniške poataje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 460 6RAND AVE., IEI0SNk, «IS.
Telefon 1199.
Dr. W. C Ohlfndorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni ln ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna —- pla čati je le zdravila. 1924 Blue Island
Are., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po po!.; «d 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živali bolniki naj piftejo slovensko.
Imamo mod«rne stroj«. Nizk« cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Av«.,
(Adv.)	Ckicago, III.
8L0VEN0I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL
POD-
Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2057 80. Lawndale A ve. Ohicago, 111.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
I14MI Blac Uland Avcsac, Cklea««, U..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
zanimiv Članek o nadzorova
in ju banke z v ane '' cle arino <	house''.
Kaj to pomeni za ljndstvo, če je banka j pod nadzorstvom "Clearing Housa". Vse banke, ki imajo svežo s Chicagoj
Clearing Houae, so podvržene strogemu ^»m>MMMIMMMMMMMMMM»MM»MMIIM>M»»< I nadzorovanju od uradnikov tega zavo
da. Pregledovanj« računov in imetja a« nora vršiti najmanj enkrat aa teto.
izvedenci aataačao preiščejo stanje veak« bank«. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so nsloženi v drugih bankah ia pregledajo knjige in račune. . čo najdejo izvedonci kake slabo ali ! dvomljive vrednostne listine, se te ne ftejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. č'o banka drzno Ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-, skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim, če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jib vživajo banke, katere so združene v CWring House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerning House ima slednja za to dober vzrok. Ka drugi strani pn je o banki, ki je Članica te zveze, že to dovolj jasen do kaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housnm. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso, povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Hous« nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspečen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka je ▼ zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegijo te banke, kateri poda vsako leto pet po-1 polnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Bankhig Department« države Illinois.
Napravit« NA&O banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpralajte za «eznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in 1500.00 zlatih hipotečnlh bondov.

J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kapa, re-
galije, uniforme, pečata in rs« drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
1711 South MHIard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse dalo garantirano.
»»«»♦»«♦«»eeeeeeeeeeeeeeeeeestesoes>eeoa«eooeee«eese»
_ .	predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE niu« Island Av% vogal Loomis in 18 «esta
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tli. 1475 JOtfNSTOWN. PA.
^WWWiWAWWWMWWWWWrfVWWW^^W^WVWVrt
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skuro Že 20 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani Itevilnih odjemalcev. Malo povišanje con jo sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hrapilo smo se dolgo zoper draginjo na vseli številnih potrebščinah naših, a novi vojui davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st*ar več, nI bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej imn tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učinl, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ftlodru. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnoati, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi litja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV UNIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazauje po kopanju nog. Dobit« j« v vseh lekarnah.	(
TRINERJEV ÀNTIPUTRIN
je izvrstno in prajf prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Poaebno za izpiranje grla in ust; istotako za Mščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh Iskarnah.
Najnovojš« nagrad« so dobila Trin«rj«va zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Medal—Ban Francisco 1®15, Orand Prix—Panama 10lè.
JOSEPH TRINER
M A NUFACTU RINC CHEMIST
1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, III.