(leb šMjenJe letnik 26 ŽIRl, OKTOBER 1988 Temeljne usmeritve Alpine v letu 1989 Prav je, da že sedaj raz-"J^išljamo kaj in kako bomo "elali prihodnje leto, saj je strateško načrtovanje, kljub spremembam nuj-'^0- Ce najprej govorimo o Programih, naj povem, da "Orno obdržali vse letošnje Programe. Razvijali bomo ^^di dodatni program sodob-np obutve za hojo. Ta naj bi v proizvodnji že konec leta. Predvsem pa mo-''^nio doseči bistveni premik ^ kvaliteti razvoja. Racional-^ost in donosnost bosta edi-kriterija za oceno kvalite-Odgovornost dela na raz-J'ojih bo še toliko večja, ker °ошо naslednje leto iz programa črtali vse modele, ki bodo prinašali vsaj mini-"^alne akumulacije, odvisno trga in tržne strategije, glede na to pa bo potreb-s kvaliteto ponudbe zapol-^'ti naše zmogljivosti. УеИко bomo še 'Uvažali Predvidoma bomo dve retjini obutve izvozili (naj-na Zahod), tretjino pa porno prodali doma. Pri tem J^omo upoštevali položaj na tržišču, s takimi strukturni-deleži, da bomo lahko po-^'Ovali pozitivno. Proizvodnja in Produktivnost se bo korala povečati Edina možnost za naš ob-je, da v naslednjem letu Povečamo fizično produktiv-Ost za najmanj 5 %. To pa ^ drugi strani pomeni, da l^oramb v naslednjem letu ^delati in prodati najmanj •150.000 parov obutve. ^troški manjši za 25 %. J 2 racionalizacijo režije in ..v® rnoramo zmanjšati re-. iske stroške na enoto pro-^^oda za 25 %. z vrednostno analizo in varčevanjem pa moramo prihraniti pri neposrednih stroških proizvodnje 10 %. Z drugimi besedami povedano, mora biti iztržek v odnosu na stroške relativno za 10 % višji. Cenovna politika: delati le donosne izdelke Cenovna politika bo v naslednjem letu zelo selektivna. Iz proizvodnega programa bedo črtani izdelki, ki se cenovno ne bodo vključili v naše minimalne dogovorjene okvirje glede donosnosti. Na ta način se bo bistveno povečal pritisk v smeri izvajanja vrednostne analize, racionalizacije proizvodnje in zmanjševanja vseh vrst odvisnih stroškov. Izjemo bomo napravili le pri določenih načrtnih akcijah, pri čemer moramo natančno opredeliti cilj akcije in njeno ekonomsko upravičenost. Večjih organizacijskih sprememb ne bo Nekoliko odprto vprašanje je samo položaj razvojev v okviru delovne organizacije. Veliko večji problem kot delovna organizacija je mi-kroorganizacija v posameznih oddelkih in službah. Moramo poudariti, da delamo skoraj natanko tako, kot smo pred tridesetimi leti, le da smo sedaj bistveno manj učinkoviti, kot smo bili takrat. Naloga vodij sektorjev, služb in oddelkov je, da v naslednjem letu bistveno izboljšajo sisteme dela in se organizirajo na sodobnejši način. Le na tak način bomo delež neučinkovite režije zmanjšali in dvignili kvaliteto dela. Delamo ogromno nepotrebnih reči, določenih del, ki bi bila nujna, pa sploh ne opravimo. Vse preveč se ukvarjamo drug z drugim, premalo pa vsak s samim seboj. Vodje, ki v svojih oddelkih in službah ne bodo predlagali in uresničili organizacijskih sprememb in izboljšav za dosego boljše kvalitete dela, bodo morali svoja mesta prepustiti drugim. Kadrovska politika: zaposlovati da, toda ne vsakogar z zaposlovanjem novih delavcev moramo doseči bi-(Nadaljevanje na 2. stani) Dogovor s kupci je bil uspešen; do novega leta pa nas čaka še veliko dela na pripravi potniških kolekcij Bolj, ko se približujemo zaključku leta, bolj razmišljamo o načrtih. Strateške usmeritve, ki so znane za prihodnje leto, so lahko prvi korak k dolgoročni poslovni strategiji. Zanimivo je, da je anketa, ki je bila izvedena med vodilnimi in vodstvenimi delavci, v večini potrdila predlagane smernice za delo v letu 1989. Usmeritve namreč pomenijo predvsem vsebino naših prizadevanj, ali kratko KAJ bomo delali. Morda bi kazalo k temu dodati KAKO, saj gre za neke pomanjkljivosti, ki jih ne bomo rešili z re-solucijskimi usmeritvami, temveč z 0RGANI2ZA-CIJSKIMI prijemi. Namreč, če čutimo, da smo manj uspešni zaradi slabe organizirnaosti dela, moramo to konkretno začeti izboljševati. Med večje pomanjkljivosti sodi tudi slaba medsebojna povezanost, kar lahko iz boljša kompletna INFOR MACIJSKA sfera. In tretje: ko so zahteve tržišča vedno večje, denarja pa vedno manj, je za razvoj tovarne bistvenega pomena tudi strateška INOVACIJSKA NARAVNANOST. Nejko PODOBNIK DOGOYARinmO SC -DOGOVORIH ШО SE (Nadaljevanje s 1. strani) stveno boljšo kadrovsko strukturo. Veljala bo stroga omejitev novega zaposlovanja režije na nižji ravni (do srednje izobrazbe). Na drugi strani pa si bomo prizadevali zaposlovati visoko strokovne delavce na področju komerciale financ in razvoja. To naj bi dosegli predvsem v iskanju domačih ljudi, od katerih vsako leto diplomira na raznih visokih šolah precej ljudi, ki pa jih s svojim dosedanjim odnosom nismo uspeli pritegniti. Z osebnimi dohodki na raven gospodarstva Slovenije Naš osnovni cilj je, da z boljšim delom dosežemo boljše rezultate in s tem ustvarimo tudi boljše pogoje za delitev in dvig našega standarda. Če bomo dosegli prej omenjene ekonomske cilje in rezultate, si za naslednje leto lahko postavimo optimistično napoved, da bomo naše plače izenačili z gospodarstvom SRS. Pri tem moram poudariti, da v letu 1988 zaostajamo za tem povprečjem od 15 do 20 %. Pri delitvi pa je potrebno doseči maksimalno stimulacijo ustvarjalnega dela. Veliko rezerve pri izkoriščanju delovnega časa in produktivnosti povsod v Alpini Na tem področju imamo še velike rezerve. Neposredna produktivnost, ki je največkrat posledica slabega izkoriščanja delovnega časa in slabe organizacije, je precej nižja kakor na Zahodu, kateremu hočemo konkurirati. Še veliko slabša pa je produktivnost naše režije. Naš cilj ni životarjenje, temveč da se po produktivnosti vseh služb in proizvodnje izenačimo z Zahodom in da v končni fazi tudi zaslužimo tako kot na Zahodu. Finančna politika, odločilen dejavnik poslovnih odločitev Področje financ se pri nas v glavnem odraža v spremljanju poslovnih dogodkov. V naslednjem letu pa mora postati odločilen dejavnik pri sprejemanju vseh poslovnih odločitev. Na osnovi kvalitetnih analiz mora vplivati in sodelovati pri vseh pomembnih poslovnih odločitvah, posebno pa se mora povezati s komercialo. Iz analize mora slediti predlog dela za naprej. Uvajanje sprememb, ki jih prinašajo ustavne spremembe, so novi poslovni odnosi, pa naj gre za vsebinske spremembe odnosov, organiziranosti samouprave oz. odločilnejšo vlogo pravnega področja, zlasti v pogledu ustreznih pogodbenih razmerij. Investicijska politika je odvisna od našega lastnega deleža sredstev čim hitreje moramo povečati delež lastnih sredstev v strukturi sredstev za poslovanje. Glede na položaj, bo obseg sredstev za investicije v naslednjem letu minimalen. Pri tem moramo upoštevati, da bo, ne glede na minimalno investiranje, treba za investicije veliko denarja, ker bomo morali pričeti vračati tuje kredite, ki smo jih najeli za posodobitev naše opreme v prejšnjih letih. Kar pa bomo vseeno investirali, pa bodo investicije v razvoj in v področje novih tehnologij. V MPM pa bomo investirali v glavnem v posodobitev obstoječih trgovin. Na področju prodaje gradnja lastne distribucijske mreže To moramo graditi povsod, kjer prodajamo. Na nekaterih področjih dosegamo bistveno slabše rezultate, kot bi jih lahko, glede na zmožnosti tržišča. Težiti moramo k večjim tržnim deležem v posameznih državah. Vse to pa mora biti seveda podkrepljeno z ustreznim razvojem naših izdelkov. Izogibati se moramo poslov, kjer se pojavljajo posredniki, oz. kjer delamo mi, zaslužijo pa drugi. v oblikah izvajanja je treba poiskati načine, ki so za nas najbolj ekonomsko utemeljeni. Skrbeti moramo za naš ugled (»image«) v svetu in pri nas. Tega bomo obdržali ali izboljšali samo s kvaliteto našega dela. Prodaja izdel- kov, ki ne bodo izpolnjevali zahtev po minimalni donosnosti, ne samo da bo nezaželena, temveč bo prepovedana. To pa bo seveda od komerciale zahtevalo bistveno večje napore. Uporaba sodobnih metod trženja bo nujna. Pri prodaji izredno donosnih artiklov ali programov se ne bomo omejevali samo na lastne kapacitete, temveč bomo po potrebi vključevali tudi druge. Planska disciplina je tudi pogoj Vsi udeleženci poslovnega procesa moramo težiti k To so le nekatere najosnovnejše naloge, ki jim moramo realizirati v naslednjem letu, če hočemo, da se vsaj deloma izkopljemo iz težav. Našteta področja ne obravnavajo vsega. To pa ne pomeni, da ne bi prav tako načrtno izboljševali razmer tudi dru- Bojan STARMAN^ Ob rob sklepom delavskih svetov maksimalni sinhronizaciji dela. Posledica tega mora biti izboljšanje obrata materiala, nedokončane proizvodnje in zalog končnih izdelkov za 30 %. Nabava Doseči je treba trajne poslovne odnose na bistveno višjih kvalitetnih osnovah-Del financiranja tekoče proizvodnje naj bi prevzeli dobavitelji materialov. Predvsem pa si je potrebno zagotoviti celovit pregled položaja na tržišču nabave. Delavski sveti so na svojih rednih sejah v oktobru obravnavali in sprejeli predlog o povišanju osebnih dohodkov za 15 %, razen MPM. Predlog izhaja iz težnje, da bi kolikor toliko sledili rasti življenjskih stroškov, vendar je hkrati potrebno upoštevati določila zakona o omejevanju osebnih dohodkov. Le te bo potrebno še opravičiti z boljšim delom v zadnjih treh mesecih. V zadnjih treh mesecih bodo tudi prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov nižje za okrog 5 %, kar pa je že upoštevano v 15% povišanju, ki velja od 1.9. dalje. Osebni dohodki v MPM pa so v zadnjem času rasli hitreje, kot v proizvodnji in bi to povišanje prineslo še večje neskladje, hkrati pa bi ogrozilo dovoljeno maso za izplačilo OD do konca leta, kar bi lahko povzročilo, da bi morali osebne dohodke v MPM proti koncu leta zniževati. Zato sta komisija in delavski svet potrdila predlog, da se osebni dohodki v MPM ne povišajo. Delegati so obravnavali tudi spremembo poslovnika o zborih delavcev in delovanju delavskih svetov v členu, ki govori o sestavi delavskih svetov. Delavski svet TOZD proizvodnja bo v bodoče sestavljalo 15 delegatov (iz vsakega dela delovnega procesa 1 delegat), DS TOZD Prodaja 7 delegatov, DSSS 7 delegatov in skupni delavski svet 11 delegatov. Strinjali so se tudi s povišanjem prispevka za malice, ki bo od 1.10. znašal 400.— din. Delavski svet proizvodnja je obravnaval še več drugih zadev, med drugim tudi poročilo o doseganju plana proizvodnje za avgust in september. Proizvodnja v septembru še vedno zaostaja za planom za okrog 70.000 parov. To je precej zaskrbljujoč po- datek, saj bomo ta zaostanek do konca leta zelo težko nadoknadi; li. Zatika se predvsem v pripravi in oskrbi oddelkov z materia' lom. V cilju kaj storiti, da bi zmanjšali ta zaostanek do konca leta, je bil izdelan tudi operativni plan proizvodnje, po katerem bomo delali, da bi proizvodnja čimbolj nemoteno tekla v vseh oddelkih, kar bi pomenilo, da bi ob koncu leta zaostajali okrog 35.000 parov. Kvaliteta se je že precej popravila, vendar bo pc trebno še naprej težiti k temu, da bi naše delo še izboljšali. Delavski svet TOZD Prodaje je poleg ostalih točk, obravnava' še problematiko prodaje žensk® nizke obutve in soglašal, da potrebno poiskati način, da se stimulira prodaja te obutve ter zadolžil vodstvo TOZD, da či#' prej pripravi ustrezen predlog i" takoj ukrepa. Delavski svet delovne skup' nosti skupnih služb je potrdil Se nove cene kosil za delavce Alp'' ne, ki bo znašala 6.000.— diH' malice za zunanje koristnike bodo 5.000 din, kosila za zunanje pa 7.500.— din. Nove cene veUf jo od 1.10.1988 dalje. Potrdil prednostno listo prosilcev z® družbeno najemna stanovanj® DSSS. Delavski svet delovne orga"'* zacije je odobril zvišanje za nakup delovnih halj za prodajale® na 80.000 din; znesek se mesečno valorizira, skladno s рогВ] stom cen na drobno oz. cen tekstila. Uskladil je tudi neenoW predloge delavskih svetov TOZ^ in DSSS glede prispevka, ki g® delavci plačujejo za godbo p osebnih dohodkov in spreje sklep, da se od 1.10. dalje obra čunava prispevek v višini 0,12 ' od OD posameznega delavca. A. K. КПНО UfTVnRjnfflO Kako se lotiti priprav na volitve Sestala so se delovno samoupravna jedra Tako smo imenovali skupine delavcev iz posameznih služb in oddelkov, ki bodo sodelovali v pripravah na volitve novih samoupravnih organov. Na skupnem sestanku so se najprej dogovorili, da zberejo vse izjave evidentiranih možnih kandidatov za samoupravne organe, ki jih bomo volili konec leta. Kadrovska komisija pri sindikalni organizaciji je že konec lanskega leta evidentirala nekatere možne kandidate za delegate delavskih svetov, samoupravnih delavskih kontrol in disciplinske komisije; zaradi sprememb je bilo zato potrebno predloge še dopolniti in razširiti. Odziv sodelujočih v fazi evidentiranja je bil dober in lahko rečemo, da so samoupravna jedra z vso odgovornostjo sprejela svojo nalogo. Glede na to, da dobro poznajo interese svoje delovne sredine računamo, da so izbrali tiste kandidate, ki jih bodo kar najbolje zastopali v teh organih, hkrati pa prispevali k dobremu sodelovanju z vodstvom delovne organizacije, strokovnimi službami za dosego čimbolj-ših rezultatov na tem področju. д к Anketa ni nič — je pa vendarle začetek Pogosto smo govorili, da moramo povezati naše delo, ^družiti intelektualne in druge moči, saj le tako lahko upa-"*0, da bomo zlezli iz krize. Д Prav zato je bila med šestdesetimi najvidnejšimi delavci .'pine izvedena anketa, da začnemo odkrivati naloge v zve-z našim delom, da bi spoznali koliko so ljudje v posamez-sredinah pripravljeni sodelovati, tako glede na poznava-№ usmeritev, kakor konkretno v posameznih nalogah, ki iih pred nas postavlja čas. Vse to smo zastavili pod predpo-^^vko: kako bi delal, če bi bila tovarna tvoja last. anketiranci naravnost pogrešali nekatera vprašanja. Tu bi še posebej omenil kadre in kadrovsko politiko, ki se vleče skozi vso anketo kot fdeča nit, pa tudi druga vprašanja, ki so bila v tej anketi namenoma izpuščena in so potrebna poglobljene obravnave. Anketa sama na sebi ne bi imela nobenega smisla, kaj sedaj ukreniti, da bi ugotovitve osmislili v praksi. To pa bo že kar oprijemljiva naloga. Upam, da bodo sodelavci sedaj že bolj čutili smisel svojega vključevanja. Nejko PODOBNIK , Nedvomno je bil prvi cilj od-^.'■'vanje idej in pobud dosežen, 'cer z rezervo, ki da misliti, saj i? anketo izpolnilo le 34 ljudi. , si lahko od tega dejstva obe-'»mo? , .Ugotavljam, da vsaj del tistih. So odgovorili, dobro pozna J oja in ostala področja, vendar premalo za ustvarjalno sode- 'ovanje. . Zato predlagam, da v okviru ^zobraževalnih oblik to vrzel po-asi zapolnjujemo in sicer od ^'Pravnikov naprej, ki naj za-delati v timu. Sicer pa po-rebujemo specialiste, s sposob-°^tmi za timsko delo. Zamisel, da naj anketiranci odgovorijo kot »če bi bila tovarna njihova last«, je prinesla niz zamisli, ki kaže, da naši ljudje niso tako brezkrvni, kot včasih mislimo in da bi ustrezna spodbuda ustvarila nekaj dobrih ma-nagerjev. Pripravljenost za sodelovanje pri nalogah je zadovoljiva, pri čemer ne vemo, na kaj lahko računamo pri tistih, ki se niso odzvali na anketo. Pa ne zaradi ankete, temveč zaradi položaja v katerem smo, kjer bi prav to jedro moralo napraviti največ. Zadnji cilj ankete je izhodišče za nadaljnje iskanje na drugih področjih; smatram, da je bil prav tako dosežen, saj so n (z lahki e šivalnice InDvaciie BRZOJAVKA, BRZOJAVKA, l^RZOJAVKA VSEM DELAVCEM. VSEM DELAVCEM,VSEM predlagaj l^aj toristneya stop Kaj storiti za izboljšanje inovacijske dejavnosti v Odboru za inventivno dejavnost RS ZSS so se odločili, da bodo skupno s strokovnjaki izdelali model knjigovodskega spremljanja inovacij od ideje do realizacije. Predlagali so tudi: — če imaš ugotovljeni čisti inovacijski dohodek, imaš manjši davek iz dohodka; — zakon o omejevanju osebnih dohodkov ne velja za tisti del ČD, ki je rezultat inoviranja — kontni plan detajlneje opredeljuje obvezno knjiženje inovacij; — poslovodni delavci, strokovni delavci in vsi tisti, ki realizirajo inovacijo, so udeleženi z določenim deležem iz čiste gospodarske koristi, ki je rezultat inovacij, prav tako pa^tudi profesionalni organizatorji inventivne dejavnosti; — če družba priznava avtorjem inovacij izplačila nadomestil, na osnovi ugotavljanja čistega inovacijskega dohodka, ni razumnih razlogov, da ne bi delovnemu kolektivu tudi priznali ta ugotovljeni čisti inovacijski dohodek. Ugotovili smo tudi, da ni formalno pravnih vzrokov, da ne knjižimo inovacijskih rezultatov, vzroki so v nemotiviranju inovacijskega dohodka, ki je pogosto obravnavan celo kot rezultat izjemnih okoliščin pri pridobivanju. INFORMACIJAH RS ZSS КОКО UfTVARlAfflO Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali septembra art. 5541 (NNN 130), 5138 (NNN 140) Sodobno oblikovani tekaški čevelj iz PURKO boksa, z dvobarvnimi podplati in NNN sistemom. Mehko oblazinjeni in toplo podloženi. 6-7645 PARITA 36-1,2 ЖКФ ДЕ> art. 7645 Ženski modni škorenj, izdelan iz junečjega boksa, s praktično peto. Škorenj zelo popestri modni okrasni jermen v gležnju, s kovinskimi črkami v cirilici. art. 7669 Ženski škorenj za mlajšo generacijo, izdelan iz svinjskega velurja in nizko peto. art. 1103 Ženski športni »apres ski« čevlji. Izdelani iz impregnirane umetne svile, v štirih barvnih kombinacijah. art. 3803-1 JR 325, 3804-2 JR 350 Smučarski čevlji za mlade smučarje. Odlikujejo se po mod-nem^ videzu, potegu v peto, lahko se zapenjajo in obuvajo. Imajo zelo udoben notranji čevelj. Vnam7 Postavljamo nekaj trditev oz. izzivov; upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji. Organiziranost Kaj pomaga, če vemo kaj delati, če pa pozabljamo, da moramo vedeti tudi, kako bomo naše cilje dosegli. Organiziranost Tako »malo« bi bilo še treba pa bi naše delo lahko smotrno uredili. »Le znanje, dobro delo in doslednost je potrebna.« Kadri Ste razmišljali, kdo bi bil vaš namestnik. Če ste, in če vas je to vznemirilo, ste na pravi poti, da naredite kaj koristnega za delovno organizacijo. Kadri Izkušenim rrianjka teorija, neizkušenim pa praksa. Kaj torej storiti, da bodo eni in drugi uspešni? Denar Če bi danes razdelili del premoženja delovne organizacije na delnice; kaj bi vzeli za merilo, koliko delnic komu pripada? Število delovnih let ali osebni dohodek, ki ga vsak dobi za svoje delo? Denar Ali lahko upamo, da bomo pridno polnili »uvoz skupnih dohodkov«, če ne bomo za to dobili vsaj svojo »cajnico«? коко umnRinmo Obetajoči modeli na športnem programu Konec septembra so Alpino obiskali kupci naše zimskošportne obutve iz tujine. Po že ustaljenih oblikah sodelovanja smo jim tokrat predstavili kolekcijo smučarskih in tekaških čevljev za sezono 1989/1990. Predstavili smo po 30 modelov smučarskih oz. tekaških čevljev, ■ v vseh cenovnih razredih — od otroških, ženskih in moških. Ker je morda zanimivo, naj povem, da pri tekaških čevljih kakšnih novosti ni, omenim pa naj model turnega čevlja NNN BC sistem. To je obutev s plastičnim ope-tnikom in manšeto, kar pomeni v bistvu razširitev našega programa. Ta rekreacija je namreč v svetu na pohodu in obeta se nam uvrstitev med pomembnejše proizvajalce tovrstne obutve. Pri smučarskem programu nam je uspelo v kratkem času razviti nov model v nižjem cenovnem razredu, ki obeta, da bo zaradi dovršenosti, udobnosti, funkcionalnosti in estetskega videza ter majhne teže, dobro prodajen, hkrati pa tudi donosen. Veliko smo napravili tudi na designu, vprašanje pa je, če nam bo uspelo v sodelovanju z Etiketo napraviti ustrezne aplikacije. Te so namreč pogosto odločilne za uspešnost v prodaji. Prvič smo se dela lotili res studiozno. Moram reči, da je bilo mogoče ta projekt pripraviti zaradi izredno prizadevnega in strokovnega dela delavcev razvoja, zlasti pa še podplatne modelirnice in orodjarne. Modele smo pred tem tudi že testirali in <^0 predstavitve pripravili tudi alternativne rešitve. Sedaj nas do sredine decembra čaka resno delo na pripravi potniških kolekcij. Izdelati bo treba po 3000 parov na obeh programih. Veliko bomo morali delati še na detajlih ... Računam na dobro sodelovanje in doslednost vseh, od naročanja materialov do same izdelave. Potem pa spet sledijo tisti — dokončni dogovori. Skratka, glavno delo nas še čaka. Tone KAVClC Ko se prikaže rdeči krogec 1 Aktualni intervju Pogovarjamo se s Silvo Pivk Silva Pivk se ukvarja z analizo in oblikovanjem cen. To je novo delo, ki ima izreden pomen za našo uspešnost... Delo-življenje: Kaj pravzaprav pomeni to delo? Silva Pivk: Moram priznati, da bi pravzaprav to delo morala začeti bolj sistematično, toda naneslo je, da je bilo treba dokončno oblikovati cene, ki so bile sicer orientacijsko postavljene že spomladi. Sicer pa skušam postaviti neka merila, na podlagi katerih bi postavljali cene. Treba je ugotoviti, kakšne so cene konkurence za določeno obutev, kakšne so cene ostale obutve; primerjave so potrebne tudi glede na kakovost, važne pa so tudi cene oblačilne industrije v celoti. Seveda ne moremo pozabiti na cene materialov. Mislim, da mi je uspelo dobiti te podatke, tako da je sedaj delo res lahko bolj načrtno. Delo-življenje: Kaj je torej odločilno pri postavljanju cen? Silva Pivk: Ko razpolagam z orientacijskimi podatki, je za cene odločilno predvsem kakšen je izdelek v resnici. Gre namreč za neke vrste kontrolđ morebitnega odstopanja od predvidenega modela, toda ne po principu ABC kvaliteta. Kaj si lahko od izdelka obetamo na tržišču, je prav tako važno, zato še enkrat primerjam cene konkurence. In še en dejavnik je postal pomemben — razkorak med nabavnimi cenami materiala in osebnimi dohodki potrošnikov, ki so realno vedno nižji. V teh pogojih pa moramo imeti ves čas pred očmi rentabilnost naših proizvodov. Delo-življenje: Prav gotovo to delo zahteva vsestransko sodelovanje, kajne? Silva Pivk: Da, to je res; sodelujem s konkurenčnimi tovarnami, z maloprodajno službo in skoraj vsemi strokovnimi službami v tovarni, posebno s tehnično službo. Vse to in stalno spremljanje cen in ostalih pogojev je nujno še toliko bolj, ker nimamo marketinške službe, kjer bi te stvari lahko analizirali bolj sistematično. Treba se je pa prilagoditi dejanskim razmeram ... _Nejko Podobnik^^ Kolikokrat ste že slišali za teleks ali pa telefaks? Verjetno že večkrat. Pa veste, da imamo tole tudi v Alpini. Z napravami dela Maja Gašperin, ki je pripovedovala o svojem delu: »Telefaks je pravzaprav naprava, ki omogoča prenos slike (fotokopije) nekega dokumenta ali skice na daljavo. Alpina je bila med prvimi pri nas, ki je začela uporabljati to napravo. Sedaj tako sodelujemo že z vsemi partnerji v Ameriki in Zahodni Evropi, pa tudi z mnogimi doma. Stvar je čisto enostavna. Treba je le poklicati preko telefona ustrezno številko in ko dobim pravi signal je celoten postopek opravljen v nekaj sekundah, čisto avtomatsko. Na dokumentu se pojavi prečrtan rdeči krogec, kar je znak, da je naslovnik našo kopijo sprejel. Naprava tudi čisto avtomatsko sprejema fotokopije v kateremkoli času, tako zjutraj večkrat dobim sporočila. Pogosto imam težave s telefonskimi linijami, čemur se v svetu čudijo, vendar sprejemajo z razumevanjem. Mis':m, da bo v prihodnjem prišle la vrsto tudi to, da se bomo b oddaji telefaksa lahko hkrati tiiu pogovarjali. Že sedaj je tu po ben teleks, ki ga zelo uporabljajo zlasti naše komercialne službe. To pa je naprava, ki od pisalnega stroja (navadne črke) preko perforir-nega traku (podobni znaki) oddaja sporočila in jih tako tudi sprejema. Sama včasih teleks uporabljam kot dopolnilo telefaksu, saj teleks predstavlja pismeni dokument, ki ga na primer v komercialah uporabljajo tudi za potrditev telefonskih dogovorov. Delo je sicer po svoje zanimivo, vendar je tudi dokaj rutinsko, ko se stvari privadiš. Včasih je tudi dokaj naporno«, je končala svojo razlago Maja Gašperin. Nejko PODOBNIK € ;• 2 RAZGOVOR Zfl UREDRIKOVO flllZO j na temo; kaj bo vaša osnovna organizacija na-pravhj^ za izboljšanje razmer v alpini in svojega Članstva v tem kriznem obdobju. v razgovoru sta sodelovala; Jože STUCIN, sekretar ZK TOZD Proizvodnja in Milan BOGATAJ, predsednik ZSMS Alpina. Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske uredila Anuška KAVCiC. Delo-življenje; možnost obročnega odplačeva- Kako ocenjujete razmere v nja. kolektivu in mnenje svojega Izpostavil bi še prizadevno in članstva. vestno delo vsakogar na svojem področju in ne kazati le na napake drugega, saj s tem ne bomo prišli daleč. Poleg izpolnjevanja zadanih nalog bo potrebno narediti še nekaj več, če bomo hoteli, da bo naš kruh jutri boljši. Tudi v naših vrstah bi moralo biti več ljudi, ki bi bili zares zainteresirani, da se v tovarni nekaj naredi, včasih tudi z dobro voljo in brez plačila. Na žalost pa je vedno več tistih, ki samo še tarnajo in ne vidijo izhoda iz vedno hujše krize. Tako ne bomo daleč prišli in izhod iz krize si bomo morali najti sami, z več in boljšim delom, nikakor pa tega ne bomo dosegli s slabo voljo ali celo »štrajkom«, ki bi le še poslabšal položaj. Milan BOGATAJ: Pred kratkim smo mladi izvedli anketo in iz rezultatov lahko ugotovimo, da mladi resnično občutijo strah in nezaupanje prod prihodnostjo. Hkrati pa se kaže precejšnja volja do dela in težnja po znanju. Torej ne velja, kar si nekateri mnogokrat mislijo, da mladi ne bi bili dovolj zavzeti za delo. In kje mladi v Alpi-ni vidijo pomanjkljivosti? V prvi vrsti je to sodelovanje pri uvajanju mladih v delo z mojstrom in mentorjem. Radi bi, da bi jim še več pokazali in jih naučili več kot jih sedaj. Precej zaskrbljujoč je namreč podatek, da več kot 30 % mladincev ne vidi nobene perspektive na svojem delovnem mestu, oz. celo pravijo, da bi radi ob prvi ugodni priliki zapustili delovno organizacijo. To pa je zaenkrat še manjšina, saj jih je 70 % še vedno pripravljeno delati in želijo, da bi DO prišla iz krize in uspešno poslovala, ter zagotavljala primerno socialno raven zaposlenim. Delo-življenje: Program vašega dela gotovo upošteva razmere. Katere so glavne usmeritve? Jože STUCIN: Naša osnovna organizacija je izdelala program, ki je v osnovnih izhodiščih enak v celotni škofjeloški občini. Če bi se tega programa držali, menim, da je dovolj dela za politično aktivnost vseh članov in zagotovljen vpliv vsakega v svojem okolju. Vsekakor pa napisan program ne pomeni nič, če ga ne bomo izvajali. Glavne točke, ki spremljajo naše ekonomsko življenje, v Al-pini so: — obravnava rezultatov poslovanja Jože STUCIN: Razmere v kolektivu so dokaj slabe; ljudje to najprej občutijo pri osebnih dohodkih, saj je vedno težje slediti visoki inflaciji. Na prvem mestu bi rad izpostavil problem osebnih dohodkov, ker se je potrebno zavedati, da so OD odvisni tudi od tega, koliko ustvarimo. Ne moremo že vnaprej govoriti, da bomo delili nekaj, kar še nismo ustvarili, čeprav nas vsakodnevno poviševanje cen v to kar naprej sili. Ugotavljamo, da je tudi med članstvom ZK precej malodušja in slabe volje. Menim, da bi ravno sedaj, v teh kriznih časih, morali več časa posvetiti našim vprašanjem in primerjati naše življenje z življenjem v škofjeloški občini, ter z raznimi predlogi pomagati, da bi krizo premagali; kar pa bo možno le z velikim prizadevanjem in voljo do dela, nikakor pa ne z malodušjem. Težave, ki jim moramo posvetiti največjo pozornost, so po mojem mnenju naslednje: Najpomembnejše je vsekakor zagotovitev dela in s tem obstoj delovne organizacije v bodoče. Vse bo odvisno od tega ali bomo uspeli dobiti dovolj naročil in zapolniti naše kapacitete in s tem zagotoviti normalno delo. Na drugem mestu bi omenil življenjske razmere, ki jih delavci postavljajo na prvo mesto in razmišljajo le o tem, koliko bodo zaslužili, da bodo lahko normalno živeli in ne toliko o tem, kakšno delo bodo imeli. Posebno v času, ko nabavljamo ozimnico, je to še kako pomembno področje, saj marsikdo razmišlja, kako bo ozimnico sploh lahko plačal. Tu ima pomembno vlogo sindikalna organizacija, ki skrbi za To je naloga vsako četrtletje in predpriprave, do obravnave rezultatov poslovanja v oddelkih, v glavnem dobro potekajo. Na obravnavah samih, ko govorimo le bolj o številkah, je čutiti premalo zanimanja in razpravljanja predvsem o vzrokih in posledicah obravnavanih rezultatov. Tu je vsekakor premalo aktivnosti, predvsem v tem, kaj rezultat pomeni, kot vzrok za nadaljnje boljše delo, — Obravnava in sprotno seznanjanje z aktualnimi problemi poslovanja Če izpostavim ta trenutek, ko se ravno pripravlja kolekcija, in dela izbor, je to vsekakor najvažnejša naloga. Sprotno seznanjanje pa pomeni — od usklajenosti služb, do tega, da ne pride do pomanjkanja dela (materiala, ki pogojuje zastoj). Na tem področju še vedno vse preveč »gasimo« in pravočasnih rešitev je še vedno premalo. Premalo je informacij o teh problemih in tudi člani ZK pogosto nimajo ustreznih informacij, ki bi lahko doprinesle k boljši klimi in reševanju težav v določenem oddelku. Sprotno seznanjanje v vseh okoljih je torej zelo pomembna naloga. Pogrešamo predvsem obratne informacije in sicer iz oddelkov navzgor; s tekočo problematiko in poslovnimi odločitvami DO pa smo dokaj dobro seznanjeni. — Razprava o stanju na področju razvojnih programov. S tem hočemo ugotoviti, ali smo v Alpini pravilno usmerili proizvodne programe; ali smo pripravljeni na hitre spremembe, če bi bile potrebne (novi izdelki), saj imamo zelo široko in dobro tehnologijo in bi hitro lahko razvili tudi nek nov izdelek. V kratkem bomo razpravljali o razvojnem področju naše DO, kar je bilo predvideno tudi s strani CK Slovenije, — Uresničevanje stališč centralnega komiteja oz. obravnava o delu z mladimi. To je bila osrednja akcija in moramo se pogovoriti o žgoči problematiki, predvsem o zagotavljanju dela mladim. Kako nadaljevati delo in nadomeščati upokojene delavce, zagotavljati uspešno poslovanje DO, to terja vsekakor razne oblike sodelovanja z mladimi ne samo preko sestankov, temveč konkretne akcije. Skratka, prisluhniti mladim, vključiti in tekoče zaposlovati naše štipendiste in zmanjšati visoko fluktuacijo. Milan BOGATAJ: Najprej moramo razjasniti, kaj lahko naredi družbenopolitična organizacija. Naša osnovna organizacija skuša položaj izboljšati s tem, da ugotavljamo potrebe in uspešno vključimo v delo svoje člane. Svoj program dela smo si zastavili še kot uspešna DO in nismo dajali dovolj poudarka raznim problemom, ki so se kar naenkrat pojavili. Ne moremo več razmišljati le o »brcanju žoge« temveč predvsem o tem, kaj mladi mislijo o samih sebi in o delovni organizaciji, v kateri delajo. Pospešiti bo treba področje izobraževanja. To ne velja samo za čas šolanja, ampak tudi za nadaljnje stalno in sprotno izobraževanje. Osredotočiti se moramo predvsem na probleme mladih v Alpini in reševati nastale konflikte. Potrebno bo izboljšati tudi področje informiranja, saj smo ugotovili, da so potrebe in pripravljenost za sodelovanje tudi na tem področju. V bodoče si mladi želimo posvetiti največ pozornosti predvsem skrbi za zaposlenost mladih in k temu čimveč prispevati. Za sodelovanje z ostalimi D PO pa menim, da bi morali mladi videti zgled. Tako pa se dogaja celo, da se članstva npr. v ZK nekateri sramujejo. Le ta bi morala še naprej ostati idejna in gonilna sila. In kako začeti z akcijami za skupno sodelovanje? Jože STUCIN: Za začetek bi predlagal najprej sestanek vodstev, nato pa še razširjeni sestanek mladih in članov ZK in začeti dogovor o skupnih akcijah, saj vemo, da je naš program dokaj zahteven in zelo pomembno je, da bi nam pri uresničevanju uspelo pritegniti čimveč mladih. Pomembno pa je predvsem to, da probleme rešujemo skupno. V to bi vsekakor kazalo vključiti tudi sindikat, saj smo zaposleni prav vsi. K sodelovanju bi radi pritegnili vse, ne samo tiste, ki morajo, ampak tudi vse tiste, ki bi lahko doprinesli k hitrejšemu reševanju problematike s katero se srečujemo. Zaključek: Pričakujemo torej konkretnejše dogovarjanje o sodobnejši vlogi D PO v delovni organizaciji. Menimo, da je to lahko za nadaljnji razvoj zelo pomembno. Je pa seveda važno, da se vključi tudi sindikat, saj brez njega pravo in učinkovito delo ni mogoče. кпко umnRjamo Dober dogovor za delo ali le ponavljanje želja Za spremembo je bila letošnja jesenska poslovodska konferenca tokrat v Portorožu. Zbranim poslovodjem, od katerih je bilo pet novih (zaradi upokojitve ali preselitev), je najprej spregovoril glavni direktor Bojan Starman, ki je ocenil trenutni položaj v Alpi-ni in nanizal nekaj usmeritev. obutve, ki bi nam prinašala Med drugim je dejal: »Vemo, da so težki časi, da nam tudi gospodarske razmere v državi niso naklonjene, da pa imamo tudi v delovni organizaciji še marsikatero rezervo. Zato se moramo prizadevno vključiti v razreševanje težav. Za letošnje težave v pogledu likvidnosti je v precejšnji meri »kriva« že prejšnja, za nas neugodna zima. Namesto, da bi leto pozitivno zaključili, smo v letošnje leto prenesli še za 8,5 milijarde dolgov. Temu so sledile še druge težave. Med drugim v začetku tudi naročil ni bilo dovolj in znašli smo se pred dejstvom, kako zapolniti proizvodne zmogljivosti. Ko smo nekako že bili na poti, da stvari rešimo, saj smo nekatere zadeve zelo izboljšali (na primer obrat zalog), smo začeli čutiti posledice majskih ukrepov in tako imenovanih »realnih« obresti. Na-niesto planiranih 150 % obresti, so bile le-te tudi do 895 % (mesečno 23 %), kar nam je Pobralo 6—7 novih milijard. Bi pa bili še za kakšnih 12 Riilijard bolj na slabšem, če ne bi izboljšali drugih gibanj (za 60 dni na leto smo znižali Zaloge). Hadislav Radovanov iz Zre-njanina; potem ko sem pred чекај meseci prevzel vodstvo prodajalne, me zelo skrbi. kako bo tekla prodaja, saj je kupna moč zelo padla. Težave so tudi v tem, da je prodajalna zastarela in slabega izgleda. Mislim, da bi to mo-rali urediti._ Kakorkoli že, smo pred dejstvom, da nismo konkurenčni, ne doma in ne v tujini. Preostalo nam je le, da po-yecamo storilnost in izboljšamo poslovanje v celoti, hkrati pa zmanjšamo stroške. Le to je lahko trden temelj za bodoče. Doseči moramo vsaj minimalno akumulacijo, uvesti selektivno cenovno politiko; skratka — ne bomo delali izgube. Te cilje je možno doseči z boljšo (mikro) organizacijo in ustreznejšo kadrovsko politiko, da bi povečali učinkovitost režije, ki je sedaj nekajkrat manjša kot na Zahodu. Tudi ustrezno nagrajevanje je lahko pomemben dejavnik. Obrniti se moramo k pravim vrednotam; perspektivo daje lahko le kvalitetno delo,« je končal Bojan Starman. V nadaljevanju je direktor TOZD Prodaje Aleš Dolenc še dodatno opozoril na nekaj nujnih ciljev. Peter Metelkin, Subotica; mislim, da so se rezultati pri nas izboljšali. Upam tudi, da bodo rezultati, glede na lokacijo prodajalne še naprej dobri. Pogrešam pa vsaj minimalno vlaganje v prodajalno, saj je prodajalna z opremo vred stara najmanj 15 let. Kar zadeva samo prodajo, moramo računati na veliko konkurenco, zlasti kar zadeva cene. V maloprodajni mreži moramo doseči (kljub tržnim razmeram) poprečni koeficient obračanja zalog — 4. Poskrbeti bo treba, da bo obutev pravočasno v prodajalnah. Dosegli smo boljše pogoje dobaviteljev, sedaj pa moramo tudi v Alpini poskrbeti, da bodo prodajalne res oskrbovane (kar ni naša praksa). Na področju investicij in zaposlovanja bomo skrajno racionalni, čeprav je res, da prodajalne pogosto nimajo najbolj nujnih pripomočkov za dobro ponudbo (aranžer-ski material itd). Tudi stroške bomo morali zmanjšati, uvesti ustrezno nagrajevanje, iz katerega pa moramo izločiti elemente sociale. V nadaljevanju so spregovorili še vodja splošnoorga-nizacijskega sektorja Mišo Čeplak, vodja službe za dokup Ivo Pivk in Silva Pivk, ki je pred kratkim prevzela Veliko zanimanje poslovodij za nove modele je lahko tudi jamstvo za uspeh naše maloprodajne mreže. Modele so si ogledali s pomočjo Tadeje Cefarin. nalogo analize in oblikovanja cen. V razpravi so se poslovodje zavzeli za doslednost, zlasti kar zadeva dobave obutve in kakovost. Izrazili so .tudi bojazen, kako bo moč prodajati obutev, ki je tudi do štirikrat dražja kot lani. Razpravi je sledila še improvizirana modna revija, potem pa naročanje po skupinah. Upamo, da bo poslovodska konferenca pomenila dober dogovor za delo. Nejko PODOBNIK OTROŠKI ODDELEK Iz naših prodajaln Prejšnji mesec smo v Kranju odprli povsem prenovljeno prodajalno, ki ima sedaj prostore tudi v nadstropju. S tem pa se je razširil tudi njen program — na smučarsko opremo. Vse skupaj bo ostalo nekaj preko 600 milijonov dinarjev. Novi poslovodja Ivan Pevec je o tem povedal: »Zares smo zadovoljni. Prodajalna je izredno lepa in kaže, da bo tudi praktična, saj smo z načrtovalci in izvajalci ves čas sodelovali. Prodajalna je med Alpininimi prodajalnami nekaj izrednega, saj tokrat ni bila uporabljena standardna obnova in oprerna. Tako lahko rečem, da smo poleg prodajnega prostora pridobili tudi pomožne prostore, skladiščni prostor pa je bil že dosedaj kar v redu. Ob tem moram še reči, da so se v pripravah na otvoritev zelo izkazali tako izvajalci, kot tudi delavci prodajalne, saj smo bili tu vse dneve, celo v noč. Tudi sodelovanje z vodstveno mrežo in arhitektom je bilo ves čas v redu, tako da po petih mesecih sedaj končujemo to skupno delo. Upam, da bomo v novi prodajalni uspešni, saj se ljudje zelo zanimajo za nas.« vrnimo le DA vemo ko