villti prinašajo zanimivosti iz Himalaje in alpinistične novice z Zahoda. Publi kacija knže, da bi Cehi radi prišli na evropsko ravPn alpiniz1m1. Med članki omenimo čemikovega o 111zvoju svetov nega alpinizma in Suchyjev članek o če ških uspehih v Kavkazu. Cernik pl!!ie v nekem drugPm članku, d1:1 so češki uspehi v Kavkazu in v Zahodnih Alpah 1·epre zent.inčni in da zat o alpinizem zasluži ,so podPQm. Ing. Milim Lai;nk poroča o pla ninstvu v Albaniji, Mihclička o sparta kiadl 1960, lci se je bodo udcležlll ludi planinci in alpinisti č:SR. T. o. DER WINTJ::R, letnik 47.~8., izdaja ~a RuvlJ. Smučarslvo in planin stvo l'es nista nva svetova in čim bolj bodo smučarji in planinci .~onja Kugyjeve knjige, ki so slavo Julijcev mzširile po wetu. Kakor mnogi drugi člankarji tudj Schone,· po udurj a mir in tišino, ki jo naš smuški svet še nudi na pretek skoraj povsod. T. O. 564 JENKO F„ ITIDROGEOLOCIJA in vodno ~ospocfarstvo Krusu, DZS, 1959. str. 237, 34 slik, 15 fotogra!IJ, 2 posebni prilogi. DZS je izdala v knjižni obll:.:i 7~0 ob i;emo delo. Avtor ing Jenko obravnava Kras in kraške pojave na nov način. V knjigi se nam prikazuje Kr11 s v času In pmstoru, oliL'avnova osnovnP hidrogeo loške probhm1e Krns::i. kraške podzemne pretočnice, burvanje podzPmnlh pretokov In njihove hitkogcološke značllnost_i, kra ške vodne bilance, od točnosti, konrlenzne vode in razvodnice, k.raško podzemno hi dromehaniko. fizikalno biološke značil no.~ti in nanos kruških voda, nastanek krasa, njegove površinske oblike in na kraju najvažnejše poglavje - vodno go spodarstvo. Sledi še povzetek v angleščini in izbor Uterature. Avtor je v knjigi zbral nekatc1·c od. noveji\ih nazcn·ov o krasu in jih skušal osvetliti in razložiti s pomocJo hidravlike in hidrolotlije. SPELEOT,OGIA, Tom I/Nr.1-2, Wnr szawa, 1959. Tzdaja Varšavski Spcleuklub in Speleo loška podkomlsija I'TTK. V zadnjih letih je znatno oživelo speleološko delo n::t Poljskem. Strokovna dela so bila pn'!j razdrobljentt in objav lj1ma v raznih revijah ln listih. Spe leologi je 7.ato prevzela nulugo, d:l Lbira originalne prispevke poljskih spe leologov in jih objavlja. V prvem zvezku so zbrani članki J. Rudnickegu o p roblematiki jam v Tatruh, kjer omenjo, da so pričPli s proučeva njem starosti tudi po metodi Cu. Nai;lednji je članek sobolovP o opazo vanjih odnoi:.ov vocJp in kraških pojavov ob vročih Izvirih Jaszcz.irowke. Tu so z vrtanji ugotovili zvezo med krnško vodo in vodo vrnčih izvirov in močno skrase lost apnPnca sprav ljaju v zvezo s to vodo. M. P ulina, mlaji;! poljski speleolog, je napisal nek:1j o novih opazovanjih v jami Swlina Chocholowska. kjer govori o do slej še nezn::tnih vodnih zvcznh in tek tonskih vplivih na oblike 1·ovov. Na kraju p1·inaša tudi nekaj mikroklimatskih po datkov. Chodorowska st::i napisala nekaj o vodnih razmcral1 v m;injšiln b1·eznih in jamah v 'tah'ah. Zelo pomemben članek omPnjenih uv torjev opisuje hidrobiološka r11ziskavanja v šestih tatrsk ih jomah. Razlskovt!nja so obi;egala vodne ::inalize in tempera turna mE>rjenja; merili so trdote, pH v kolorimPtMJ, O? in suhi ostanek. COi ~o merili v j ami sami. V nadaljevanju članka opisujeta še hidrografske r;izmere v jamah. Članku so p1iložene tabele s podatki, ki so jih zbralj v toku raziskowmj. Med tempera turnimi merjenji so podatki o tempera turi vode in z.raka. Voda je imela v Z.imni globini 300-350 m 2,1-3,8°, pozimi manj. Običajno je temperatura zraka v jamah 7,a 0,:1° vii\ja od temperature vode, tatr ske jame pa predstavljajo menda izjemo. Kemizem jamskih vod je bil manj pre iskan. Avtorja sta v tabelah navedla podatke o temperaturi, količino in od stotku prostega in vezanega CO,, O,, alkalnosti j_ sl., kot je prozornost, barva, pH, ki se je gibal od 7,2-8,0 (!), pro vodnost, trdota NH3, NO2, NO~ . Cl, SO•, PO,. Fe, Mn itd. Clanek nas zopet spominja in opo zarja na delo, na raziskave, ki jim pri nas posvečamo le malo pažnje. V nadaljevanju objavlja revija čla nek o obisku poljskih jamarjev na bol garskem krasu in pričetek katastra polj skih jam. Na koncu je kratek pregled dela varšavskega speleokluba. D. N. MOU'T'AIN CRAFT- poletna številka 1960, i.7,haja Moutaineering Associalion, London. - Poleg domačih gora v škot ski obravnava ta številka štirikrat na leto izhajajoče precej alpinistične revije kar dvakrat peti kontinent, ki je v pla ninskem oziru malo znan ne iiamo pri nas, temveč tudi drugod po svetu. O go rah Tasmanije, tega velikega otoka na jugu avstralske celine, piše Anlony M. Belette, rojen na Tasnul.niji, ki sedaj, bivajot na škotskem, najde veliko po dobnosti med gorami obii:h pokraji n in seveda tudi veliko razlik. Ce prihaja kdo po zraku, tako pravi, v to dc-.folo, vidi gorovje \'. vseh smereh, če priue po morju v glavno mesto Ilo bart, vidi Mt. Wellington (400 q.), ob ka terem mesto leži. Seveda pelje cesta na tn vrh s televizijskim stolpom in razgled mu tnm pokaže pozimi s snegom pokrite vrhove. izginjajoče v daljavi. V notra njost otok::i pa je dostop težak. Površina otoka znaša olu:og 26 000 kvadratnih milj. Vsa zahodna polovica je gorata, osrednji plato z višino 2500 č. ima polno jezer z zajezitvami za elek trične centrale, severna in vzhodna po bočja pa padajo v etapah in predstav ljajo m1.jirn_pozantncjšc gorske verige do 5400 č. Zahodna polovica je neobljudena in neraziskana. Ob zahodni obali pelje samo iwa cesta, proč od nje pa sta zem ljevid in kompas edina vodnika. Pri pTave za ()Ohode v te gore pa morajo biti zelo obsefoe, ker prenočišč in komuni kacij ni in talcu mora znal\ati teža na hrbtnika najmanj 60 funtov. - Malo znamenitih vrhov je ostalo do sedaj ne doseženih, mnogi samo enkrat ali dva krat na Jelo. Pri tem pa je treba omeniti, da evropsko plezanje še ni prodrlo na Tasmanijo in mnogih smeri zmerne te žavnosti do sedaj niti poskusili niso. Vreme je seveda važen činitelj, nizke temperature v gorah so mogoče ob vsa kem času, čeprav leži dežel_a le malo južno od ekvato1·ja. Mogoč Je v gorah beE božič, ki je v dolini sredi poletja. V mnogih krajih otežuje dostop vegeta cija. V severnih gorah raste evkaliptus in bukev do 3000 č. visoko, na jugu in zahodu pa je tipična džungla. Zivalstv o se redkokdaj pokaže , tasmanski tiger je že postal legendaren, volku podoben vre čar pa je dejansko že izginil. Sir Edv. Hillary baje namerava za letos oopravo, ki naj bi med drugim odkrila njegovo nahajališče. Kač je mnogo in so tri vrste zelo strupene. Avtor opisuje potem vzpon na }'in dexs Peak (4500 č.), ki pa ne nudi nič. posebnega. Škot Hamish Mclnnes je bil koi hima laj cc in svetovni potnik že večkrat ome njen v tej rubriki in v rubriki Razgled po svetu. To pot je zopet kolovratil po Novi Zelandiji in kot nekdanji himalaj,ec pravi uvodoma, da težnja, ustvariti ved no nekaj več, leži v vsakem izmeci nas. Z osvojitvijo Himalaje so deviški vrhoVi postali redki Zato je treba iskati spre membe drugod, v novih pokrajinah. Na Novi Zelandiji so nedoseženi vrhovi ome jeni na jugozahodni vogal. Na severu južnega otoka pa se dviga Mat. Cook, Oblakode-r (Cloud Piercer) v jezlku do mačinov Maorijev, med Tasmanskim morjem in Tihim oce.anom. Na njegov vrh so stopili prvič v 66 letih prejšnjega stoletja in 1894, vsega skupaj pa morda kakih stokrat. Višina ni povedana. Kdor hoče _poskusiti večje podvige, mora po gosto čakati zastonj. Dvanajstkrat je avtor prišel do vzhodne ste.ne, do 2000 č. visokega ledenega pobočja, a vselej se je moral v1'lliti. Nato sicer popiše vzpon na ta vrh, kjer se je dogodilo zanimivo sre čanje s skupino, ki je _prišla z druge strani, obe pa sta se po enem bivaku skupno vrnili v dolin o. Iz Ev.rope poroča list o škotskih go rah. En članek pa je iz skupine Mt. BJ.anca. Kakih drugih rubrik list nima, saj obsega s precejšnjim števi;Iom inse ratov le 28 strani. Dr. Pr . 565