Mk&KW fVUti
PIVOVARNO
kmetijska zadruga
|£^®\ r
n&B ;
izlake, 2.0.0.
poslovalnico M€D€fl
tel.: 0601/73 696
AKCIJSKA PRODAJA
NATIKAČEV IN STARTARK za tople, vroče poletne dni:
-	za najmlajše: sandali za v vodo ... 688 SIT
-	za malo večje otroke: natikači... 772 SIT
-	za moške in ženske: natikači... 808 SIT
-	startarke že od ... 480 SIT dalje
Na zalogi POLETNA OBUTEV iz kolekcije ALPINA, PLANIKA, CICIBAN, BOR in obutev iz uvoza!
NUDIMO PO UGODNIH CENAH:
-	modne torbice ... od 2.940 SIT dalje
-	torbe za na plažo ... 1.322 SIT
Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
kmetijsko zadruga izlake. z.o.o.
Ji

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; tet/fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

TRGOVINA
d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13“
UVODNIK
Poletje se je pričelo bolj kislo. Kot bi hotel dež sprati vso umazanijo naše ljube Slovenije. No, tudi v Zasavju je kar nekaj umazanije, ki bi jo bilo treba sprati. Ali je to tudi postopek, ki je postavil v precej negotov položaj 1i! invalidov bivšega Betona, smo skušali ugotoviti v naši temi. Podobnih primerov najbrž tudi v Zasavju ne manjka. Le ljudje ne govorijo o njih.
Pravega poletnega mrtvila v uredništvu še ne občutimo. Pravzaprav se bliža kar nekaj prireditev, pri katerih ne bo manjkal tudi Zasavc. Tako bomo zraven pii oliceli na Vidrgi, pa pri teku na Pivi ne. Za vse zveste bralke in bralce smo pripiavili pravo poletno osvežitev - nagradno igio Zasavčevo poletje s pivovarno Union. Pielistajte Zasavca.

ZASAVSKI PAR 94 NA VIDRGI NASLOVNICA: AD Uro» Klemen FOTO; Tomo Brezovar
V ogledalu: Branko Gačnik
Prireditve ob dnevu državnosti
Jagode - izziv kmetom in vrtičkarjem
Zabetonirani v Betonu
Hrastnik spremenil podobo
Cid utrinki iz Zasavja
Slovenska pesem na Koroškem
Mama Juanita žura z otroki
DekliSčina - fantovščina pred ohcetjo v Kandršah
Zasavsko poletje s pivovarno Union
Pod posteljo je počilo
n
KOLEDAR
13.	junija - V hrastniškem Zdravstvenem domu se bojijo, da letos ne bodo prišli skozi - kar se tiče nujne ambulantno - medicinske pomoči ali dežurne službe, kot se tudi imenuje. Državajim namreč za organiziranje te službe namenja le pavšalni znesek. To pa je veliko premalo, kot bi zares potrebovali.
14.	junija - Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljiščaje za trboveljska podjetjačedalje večje breme. Zato nekatera v Sklad preprosto ne plačujejo, ostajajo njegovi večni dolžniki. Sklad pa tudi ne želi povzročiti nelikvidnosti ali še česa huješega tem (nekaterim v resnici že obubožanim) podjetjem. Začaran krog torej, ki pa ima posledice za vse, kajti s tem denarjem se gradijo ceste, parki, parkirišča, postajališča - z njim, skratka, mesto dobiva lepšo podobo.
14.	junija - Popoldne tega dne pa se na sestanku v Zagorju dobi 12 invalidov, delavcev gradbenega podjetja Beton Holding, ki že šest mesecev životarijo brez tolarja zaslužka, zapo vrh pa so to še invalidi, ki so jih razporejali po različnih hčerinskih podjetjih holdinga, kot pravijo.brezpravnih dokumentov. Zdaj so se po pravico odločili oditi na sodišče.
15.	junija - Člani sindikata približno 35 zasavskih podjetij pa lahko hodijo nakupovat v trboveljski Grotex, kjer že skoraj leto dni "teče" t.i. diskontna prodaja. Blago je sezonsko, cene paludi za 30 odstotkov nižje. Okakšninelojalni konkurenci, zatrjujejo v Tehnohitu, kamor spada poslovalnica Grotex, v tem primeru ne gre govoriti.
16.	junija - Služba družbenega knjigovodstva v Trbovljah že razpolaga z nekaterimi podatki, ki pa niso nič bistveno drugačni od tistih, s katerimi ta Služba streže že nekaj let: nelikvidnost zasavskega gospodarstva narašča, kar kažejo blokade žiro računov. Ogromno jih je, ki imajo ŽR mesečno blokirane več kot pet dni skupaj. In medtem ko poboti zapadlih obveznosti slovenskih podjetij uspevajo približ 20 - odstotno, se pri zasavskh zadnja dva meseca to dogaja le v 13 do 14 odstotkih.
17.	junija - Ljubitelji nogometa bodo od tega dne dalje za mesec dni prikrajšani mnogih lepot in radosti življenja. Začenja se namreč nogometno prvenstvo, oni pa bodo seveda mesec dni skupaj buljili le v TV ekran. "Kakor vam drago," pa je tako in tako rekel že Sheakespeare.
Polona Malovrh
UJACHJOO v
BRANKO GAČNIK
Po obetavnem začetku pri mlajših selekcijah nogometnega kluba je začel nastopati v mladinski selekciji in se iz srednje tehnične šole prepisal na kovinarsko. Po končani šoli seje zaposlil, potem pa ob delu začel študirati organizacijsko informatiko. Po končani prvi stopnji je začel še z drugo, kjer je že nekaj let absolvent, vendar dlje najbrž, kot sam pravi, ne bo prišel. V Strojegradnji dela kot direktor na področju za organizacijo in informatiko, zdaj je kot projektno nalogo dobil še področje operativne priprave.
Med rokometaše ga je pripeljal Gojko Pešec, ki je Branka nagovarjal naj v klub pripelje svojega tedaj devetletnega sina. Pred dvemi leti je skupaj s sinom začel tudi Branko zahajati v trboveljske telovadnice in ugotovil, da mlajši pionirji nimajo nobenih tekem. Najprej je organiziral zasavske klube v ligo, tako so najmlajši lahko vsaj igrali. Skozi delo je bilo vse bolj jasno, da prav za najmlajše ni denarja za opremo, trenerje, potne stroške, prehrano... Naslednje leto seje odločil, da se sekcija mlajših dečkov finančno in organizacijsko osamosvoji. Naletel je na velik odpor in natolcevanja, da hoče imeti svoj klub, letos pa se je odložitev že izkazala za pravilno in trboveljska rokometna šola je že na nivoju celjske. Trboveljski pionirji pa so zagotovo najlepše oblečeni v Sloveniji. Trenerji redno dobivajo honorarje, nakupili so 40 žog, s prehrano spoh ni težav. Naj večji uspeh pa je ta, daje v klubu 84 fantov, ki so povprečno trikrat tedensko v telovadnici. "V najpomembnejši dobi pod strokovnim nadzorom trenerjev naredijo nekaj za svoje telo, imajo večjo možnost socializacije, razvijejo si delovne navade. Mi nismo stroj za izdelovanje vrhunskih rokometašev, ampak se trudimo, da otroci nekaj imajo od tega in jih odvrnemo od kriminala. Denarja je potrebno veliko, vendar pa vse tudi ni v denarju. Stvari je potrebno znati narediti."
Poleg obveznosti v službi in pri rokometnem klubu si Branko Gačnik najde čas tudi za svojega psa, kraškega ovčarja Maja in skupaj se rekreirata po trim stezi. V glavnem skrbi zanj sam, tako da družina nima obveznosti z njim. Tudi kuha zanj.
Barbara Kus

F[@]T[S3 tedna
Tokrat objavljamo v rubriki foto tedna odlično fotografijo s koncerta v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla, kjer sta 17. junija številno občinstvo navdušila flavtist Matej Zupan iz Zagorja in italijanska harfistka Nicolette Sanzin.
Foto: Tomo Brezovar
Predlagani
nagrajenci
Hrastnik - Skupščina občine Hrastnik je na skupni seji med drugim obravnavala tudi predloge za podelitev letošnjih občinski h priznaj, osnutek Odloka o gospodarskih javnih službah in načinu njihovega opravljanja, predlog Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora, informacijo o začasnih beguncih. Delegati so soglašali z imenovanjem Nikolaja Toplaka za ravnatelja OŠ NH Rajka, Mirana Kalška za ravnatelja Revirskega muzeja Trbovlje ter imenovali Saša Ostrožnlka za medobčinskega javnega pravobranilca. Sprejeli so tudi sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Prejeli jih bodo Viktor Ramšak (plaketa 8. februar) za uspešno in vsestransko angažirano delo na področju kulture, posebna priznanja pa: Miran Grohar in Nikolja Skočir za uspehe na področju društvene dejavnosti, Marija Senica za uspehe na področju kulturne dejavnosti, OŠ Narodnega heroja Rajka za uspehe na področju prosvetne dejavnosti in KS Turje -Gore za uspešno delovanje.
B.K.
V zeleno
Zagorje - Izkopavanje premoga izpod zagorske površine je postalo predrago, zato bo več kot dvestoletna tradicija rudarjenja kmalu končana. Delavci RRPS in Razvojnega centra iz Celja so na seji IS že predstavili osnutek ureditvenega načrta za sanacijo površin na območju Ruardi, Orlek, Čilenca in Podstrana. Že sama geološka sestava tal je slaba, rudarjenje je svoje le še dodalo. Na Orleku in Ruardiju so značilna drsenja, trganja tal in plazovi, na terenu Vrha in Čilence pa se pojavljajo hude razpoke. Poscdki terena so ponekod hudi, tudi 30 centimetrov letno. Poseg v prostor bo v prihodnje tu omejen. Načrtovalci so si sanacijo zamislili s pogozdovanjem, plantažami sadnega drevja, velikimi rekreacijsko -športnimi površinami. Tudi o topli vodi, ki je bila nekdaj značilna za Toplice, so razmišljali. Vse spremembe bodo odvisne od denatja. Zagorska skupščina bo dokument pregledala 29. junija in ga posredovala v javno obravnavo. Pripombe krajanov k ureditvi bodo zelo dobrodošle. Na seji so spregovorili tudi o zbiranju sredstev za nakup mamografa za trboveljsko bolnišnico. Akcija v Zasavju še vedno poteka, zagorski IS pa je povabil vse, ki se za sodelovanje še niso odločili, naj po svojih zmožnostih
Prireditve ob Dnevu državnosti
Zagorje - 25. junija bo pri plazu med 7. in 10. uro start množičnega pohoda na Prvine. Ob 10. uri prav tako pri plazu bo start Gorskega teka na Prvine. Ob 14. uri bodo na Prvinah udeležencem podelili priznanja in nagrade, sledi družabno srečanje.
Mlinše- 25.junijob 13.30 se bo začel sprevod svatov in spremstva do Kandrš, nato pa bo ob 14. uri pri Gostilni "Pri Vidrgar" tradicionalna kmečka ohcet.
Zagorje - ob 18. uri bo družabno srečanje pred Domom obrambe, igral bo ansambel Borisa Razpotnika.
lzlake-25. junija ob 19.30. uri bo pri Valvasorjevi kapeli koncert MMPZ Glasbene šole iz Zagorja.
Trbovlje - 25. junija ob 11. uri bo na Kumu odkritje spominskega bojnega znaka. V kulturnem programu bo med drugimi sodeloval tudi domači Lovski pevski zbor. Praznovanje se bo zaključilo s srečanjem slovenskih častnikov.
Hrastnik - 24. junija bo ob 17.30. uri v sejni sobi delavskega doma otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Martina Bizjaka.
Hrastnik - 24. junija ob 19. uri bo v dvorani Delavskega doma slavnostni koncert Rudarske godbe pod vodstvom prof. Jožeta Baniča.
c&esStuAa/
'Shneuu/ (UžoAjnosli/ usetiv rZascwcattAatri/ Uv Zasavcem/ isAteno/ če&Utamo/.
/ {K’Aiu.iUut 'žZ.asmtca/
omogočijo, da bo marnograf lahko čimprej v korist vsem ženam.
I.L.
Novo vodstvo LDS
Litija - Na gradu Bogenšperk je bil 15. junija ustanovljen Občinski odbor LDS občine Litija. Člane združujočih strank, ki se zbora niso preveč številčno udeležili, je pozdravil generalni sekretar LDS Gregor Golobič. Po sprejemu pravilnika o organiziranosti in delovanj u obči nskega odbora je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke: Marko Povše - predsednik, Karmen Grom - podpredsednica, Peter Jereb - sekretar ter člani IO: Tine Brilej, Rudi Bregar, Mirko Kaplja, Zlato Mante! In Joško Godec. Novoizvoljeni predsednik Marko Povše je povedal, da bodo najpomembnejše naloge v prihodnjih šestih mesecih kadrovsko dopolnjevanje stranke, uveljavljanje interesov stranke v okviru sprejetega programa in priprave na volitve. Zvečer je na Bogenšperk privabil mlade koncert Vlada Kreslina.
J.K.
Spet v kino
Litija - Litija je eno redkih občinskih središč, ki nima kina. Pred tremi leti in pol so v dvorani na S tavbah zavrteli zadnji film, potem pa je dejavnost usahnila: obiskovalcev ni bilo, občina tudi ni imela več posluha za pokrivanje izgub, zato je moral ZIK s kino predstavami prenehati. Začetek junija je Utijska knjižnica na predlog Anice Resnik, učiteljice slovenščine iz Gabrovke, tekmovalcem bralne značke poklonila ogled filma Willy v domačem kinu. Otroci so bili navdušeni, tudi popoldanska predstva je bila dobro obiskana.
Na ZKO Litija so zato začeli razmišljati o ponovni uvedbi kino predstav in se odločili, da jih bodo skupaj z ZIK Litija poskusno uvedli za tri mesece. Premišljujejo tudi o filmskem gledališču. Za začetek narčtujejo le en film tedensko, predstavi pa naj bi bili v soboto in nedeljo. Prva predstava bo na Dan državnosti. To bo ameriški thriller Pelikanovo poročilo.
J.K.

Ol>11 OV£l lu-iistnišlies*»
llil^Vllift
Hrastnik - Direktor Kulturno rekreacijskega centra 14. oktober Alojz Deželak je povedal, da seje vodstvo tega centra odločilo, da bo konec avgusta začelo z obnovo pokritega kopališča v Hrastniku. Za obnovo v tem času so se odločili, ker je takrat pravzaprav "mrtva sezona". Obnova naj bi predvideno trajala dva meseca, tako, da bo bazen za zimsko sezono že nared. Za izvajalca gradbenih del sodali razpis, investitorji pa bodo različna hrastniška podjetja. Na pokritem kopališču v Hrastniku so že pred obnovo obiskovalcem bazena poleg kopanja lahko ponudili tudi uporabo dveh savn, solarija in masažo. Ob prenovi nameravajo ploščice v notranjosti bazena zamenjati s plastičnimi in vanj vgraditi tudi nekaj naprav za podvodno masažo.
Uporabniki bazena so predvsem rekreativni plavalci, v dopoldanskem času pa je bazen oddan osnovnošolcem. V ponedeljkih popoldan ima Društvo hrbteničarjev bazen rezerviran za razgibavanje svojih članov pod vodstvom fizioterapevtke. Pod okriljem tega centra pa je poleg pokritega bazena tudi nekaj drugih športnih objektov, kot so nogometno, rokometno in kašarkarsko igrišče. Upravljajo tudi kulturne objekte (muzej, delavski dom...), kjer se odvija večina kulturnih prireditev v tej občini.
M.D.
Omejitve plaksitiraiijii in vodenju psov
Trbovlje - Oddelek za notranje zadeve občine Trbovlje seznanja preko svojih komunalnih nadzornikov občane, organizacije in podjetja, da uvaja v skladu z občinskimi in splošnimi predpisi večji red pri plakatiranju, pa tudi pri vodenju psov na prostem. Odslej je možno plakate nameščati le na za to nameščenih tablah, npr. na Njivi, Sallauminesu in še kje, ni pa dovoljeno divje plakatiranje. Novost je tudi v tem, daje treba plakate v treh dneh po predstavi ali prireditvi, tekmi, predavanju ipd. odstraniti. Odstaniti jih je dolžan in plakatno mesto počistiti tisti (društvo, organizacija, podjetje ipd.), kije plakat namestil. Novost pri izvajanju komunalnega reda in disciplineje tudi pri vodenju psov. Lastniki psov in drugih živali ne smejo le teh voditi na otroška igrišča, v parke, na kopališče, pokopališče, tržnico in še kam. Lastniki psov morajo imeti, kadar vodijo pse izven doma, s seboj pripomočke za pasje iztrebke. Hkrati navajajo tudi opozorilo, daje kršitev teh navodil sankcionirana s kar precej visokimi denarnimi kaznimi. Omcnjenaje kazen v višini
30.000,00 SIT.
T.L.
Po podatkih Splošne bolniceTrbovlje so za nakup aparata mamograf od 10. do 16. junija sredstva prispevali:
EMMA d.o.o. Hrastnik -10.000, Berta TavšTrbovlje
-	1.000, Revirska ljudska univerza Trbovlje - 20.000, Joža Klopčič Trbovlje-2.000, Zlatarstvo d.o.o. Trbovlje
-	100.000, Breda Govejšek Trbovlje - 2.000, Šiviljstvo Miriam Jošt Hrastnik - 600, Katarina Rančigaj Trbovlje
-	3.000, GRS Računske storitve finančno svetovanje Nevenka Bovhan - 5.000.
Zbranih sredstev od 10. do 16. junija je tako 143.600 tolarjev, skupaj pa 8.833.780 tolarjev.
'V

!
Danes v naši rubriki pranger objavljamo pismo, ki smo ga prejeli iz Trbovelj. Na problem okrog postajališča na novem pokopališču smo v našem časopisu opozarjali lani pred dnevom mrtvih. Obljube so bile velike - plato naj bi uredili še v lanskem letu. Menimo, da naložba tudi za trboveljsko občino ni takšna, da ne bi mogla vsaj začasno urediti tega problema. Prav gotovo bi lahko pomagali ljudem, ki sedaj ne morejo na avtobus. Če bi seveda hoteli. Zato pribijamo na steber tiste odgovorne v občini, ki bi morali, MORALI, rešiti ta majhnem problem, ki pa je za nekatere ogromen.
Uredništvo
lirik vpijočega v puščavi
Sem v totalni duševni stiski - v meni kipi in je prekipelo' Srečneži z zdravimi udi in v izobilju, ne veste, kako kruto zna biti življenje. Če ste še na položaju, si trkate na prša ob dnevu invalidov, ker so jo vašem ukazu paraplegikom omogočili dostop v x lokal. Vseh ostalih 364 dni v letu pa niti ne pomislite kako prenašajo duševne stiske. V naših Trbovjah niti tega ni opaziti, saj ni tujcev, ki bi čislali našo človečnost. Npr. na pokopališkem parkirišču je za ostarele in invalide "krvavo potreben" pločnik - zadostuj eta 2 m2 steptane zemlje z robnikom - ni denarja. Čudotvor (na bivšem pokopališču) stoji, a komu v čast in potrebo? Vrednost je poglavje zase. Za omenjeni pločnik prosjačim že tri leta. Sem telesno prizadeta in nezmožna priti na avtobus - previsoka je stopnica. Čutim se globoko ponižana. Smo invalidi manj vredna bitja?
Sedaj se zopet obljublja (bo narejeno ali ne - je vprašanje -upanja nimam) in bo na načrtovanem prostoru, od koder bodo kasneje urejali ostali prostor. Ne čudite se, da sem zagrenjena samota in odvisnost od drugih ljudi ubija. Bom dočakala ta iločnik? POUDARJAM ! Iskrena zahvala vsem dobrim ljudem, ,i me kdaj odpeljejo domov. Pešačenje povzroča neznosne lolečine. Javno se zahvaljujem za trud, da bi mi pomagali: gospem Trugar, Laharnar, Kužnik, predsedniku gospodu Beravsu, Rudiju Janežiču, Zvezi borcev in Društvu izgnancev.
V izgnanstvu sem hrepenela po Slovenji. Po vojni so mi omogočili končati študij - iskrena hvala! Danes pa doživljam ponižanje od svobodno izvoljenih predstavnikov. Ne poznam tistih, ki so skregani s srčno kulturo. Vsekakor so močni, da prekosijo poštenjake.
Se čudite, da sem razočarana, da obžalujem za svoj dani "glas"?	»j
Marica Cvikl, Trbovlje
A

a
ifJM,
Le komu ne gredo v slast prelepe rdeče jagode, ki jih lahko danes kupujemo uvožene, tako kot večino zelenjave. Po pridelavi jagod slovi predvsem sosednja Italija, saj je največja pridelovalka jagod na svetu in tudi največja izvoznica tega sadeža, pa tudi jagodovih sadik.
So pa ti slastni sadeži marsikomu zaradi previsoke cene nedosegljivi. Cena je namreč dosegla že tudi 10 DEM za kilogram. Z bližanjem vročega poletja cena sicer pada, vendar bo tudi v sezoni ostala okrog 3 do 4 DEM ali več na kilogram.
Tudi v Sloveniji opazimo jagodove nasade, vendar glede na ugodne rastne pogoje še premalo. Največji pridelovalec jagod v Sloveniji je bilo do nedavnega podjetje Agrokombinat Krško, danes pa se vse več kmetij odloča za tovrstno proizvodnjo, saj lahko tako kot pri pridelovanju zelenjave in sadja na sploh, tudi pri jagodah na relativno majhnih površinah pridobi varno določen dohodek.
V Zasavju pridelovanje jagod žal ni razširjeno. Pojavljajo pa seposamezne kmetije, kjer o takšni dejavnosti razmišljajo. Prva kmetija, ki se je za sajenje odločila, je Bantanova kmetija na Slatnem na Dolu pri Hrastniku. "Investicija ni tako velika, da ne bi vsaj poskusili," pravi Jure Bantan. Posajena površina meri 7 arov, posajenih pa je okrog 3.000 sadik štirih sort jagod. Katera se bo v zasavski kotlini najbolje obnesla, bomo kmalu videli. Na splošno je jagoda zelo razširjena v naravi, saj jo najdemo za skoraj vsakim grmomičkom. Tudi na naših vrtovih je jagoda pogosta rastlina, saj ima vsaka gospodinja vsaj eno gredo posajeno z jagodami. Poznamo t.i. "mesečne jagode", ki obrodijo večkrat v letu -ponavadi spomladi in pozno poleti oz. jeseni. Za komercialno pridelovanje pa so primerne sorte, ki obrodijo enkrat letno in takrat obilno, saj je jagoda poznana kot ena najintenzi vnejših sadnih vrst.
Rezultati pridelave so vidni v zelo kratkem času, dva do enajst mesecev po začetku investicije oz. sajenju. To omogoča tudi hitro povečanje pridelave pri nizkem začetnem kapitalu. Prvo tveganje pri pridelovanju jagod je izbira prave sorte, saj je Slovenija klimatsko zelo raznolika. Pomemben je tudi način pridelovanja. Za najbolj dohodkovno donosno se je izkazalo pridelovanje na črni foliji v kombinaciji s kapljičnim namakanjem - pod folijo so nameščene posebne namakalne cevi, ki j im pravimo namakalna črevesa, po katerih voda skozi drobne luknjice kaplja na vsako rast lino posebej. Ni treba poudarjati, da jagoda potrebuje dosti vode, šeposebno v letih, kakršno je bilo lansko in predlansko. Odločitev o pridelovanju jagod je torej povezana z možnostjo namakanja in zato zadostno količino vode. Pomembna je tudi pravilna priprava rastišča, gnojenje, čas sajenja... Pri nas se jagode sadijo dvakrat letno: v aprilu in avgustu oz. septembru.
Če ste se odločili, da boste jagode posadili tudi vi, si lahko visokorodne sadike sort Marmolada, Sella, Elsanta, Selva, Dana,... priskrbite ob pomoči Zasavske Kmetijske svetovalne službe. Pridelek jagod po hektarju je 10 - 30 ton, to pomeni, da jih na površini 10 x 10 metrov zraste 100 - 300 kilogramov. Če to
pomnožite z zgoraj navedenimi prodajnimi cenami jagod boste kmalu ugotovili, da gojenje jagod prinaša dobiček.
Nada Grešak
^ .................
Ugodni kmetijski krediti
Tudi letos Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj republike Slovenije kreditojemalcem omogoča ugodne pogoje. Doba vračanja kredita je 10 let ob dveletnem moratoriju,obrestna mera pa znaša 2% s tem, da se nominalna vrednost glavnice veže na DEM.
Krediti so namenjeni spodbujanju razvoja demografsko ogroženih področji v Sloveniji. V Zasavju je takih območij kar precej. V občini Hrastnik so to Kovk, Krnice-Šavna peč, Podkraj, Krištandol, Praprotno, Turje-Gore, Kal, Unično; v občini Trbovljeje to Dobovec ter del Vrhov; v Zagorju pa pridejo v poštev Podkum, Blodnik.BorjepriMlinšah, Družina, Golče, Jablana, Jelenk, Kolk, Požarje, Prapreče -del. Ravenska vas, Razborpri Čemšeniku, Ržiše, Senožeti, Šentgotard, Šentlambert, Tirna, Vrh pri Mlinšah, Znojile, Žvarulje in Jelševica. Na področju kmetijstva so sredstva namenjena spodbujanju razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (novogradnja in prenova hlevov ter drugih gospodarskih objektov, nakup opreme, plemenske živine, kmetijske in gozdarske
tnahanizacije za uporabo v hribovitih predelih, ureditev trajnih nasadov). Vlagatelj zahtevka lahko dobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe. Zahtevke j e potrebno oddati pri občinskem upravnem organu najkasneje do 27. junija letos. Skupaj z vlagateljem jih pripravi območna Kmetijska svetovalna služba.
Kmetje lahko uveljavljajo tudi finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za obdobje začasnega financiranja iz republiškega proračuna preko Poslovnega združenja prehrane Slovenije za naslednje namene: obnovo čred plemenske živine, nadomestila za pokr ivanje razlike v ceni mleka, razvoj sladkovodnega	ribogojstva,
subvencioniranje obresti od posojil za tekoče proizvodnje, nakup sadnih in trsnih sadik. Za vse te namene se uveljavlja regres. Letošnje intervencije za razliko od lanskih ne obsegajo financiranje novogradnje in adaptacije gospodarskih poslopij ter nabave kmetijske mehanizacije.
Nada Grešak
Vr	J
Begunci živijo dobro
Hrastnik - Komisija za oskrbo in nastanitev začasnih beguncev iz BIH je maja letos ocenila, da hrastniški zbirni center za začasne begunce, ki deluje že od maja 1992 (tako v zbirnem centru v Naselju Aleša Kaple, kot tudi pri družinah) nudi začasnim beguncem dobre pogoje bivanja. 169 beguncev je nameščenih v petih barakah, ki so sicer res potrebne adaptacije, a zaenkrat jih sprotno vzdržujejo kar začasni begunci sami. Približno 155 začasnih beguncev živi pri družinah. Točnega stanja ni mogoče določiti, ker se begunci nekontorlirano preseljujejo. Ne odjavljajo odhodov v tujino, kar povzroča obilo preglavic pri razdeljevanju sredstev za stroške bivanja družinam, ki imajo ali so imele nastaljene begunce. Te pomoč včasih izkoriščajo, tudi ko se begunci že odselijo. Begunci pri družinah prejemajo mesečne pakete s hrano, vsak drugi mesec pa tudi toaletne pakete, obleko... Begunci v barakah se prehranjujej o v lastni kuhinji, ki obratuje od septembra lani v večnamenskem objektu, kjer se izvaja tudi pouk. Poskrbljeno je tudi za psihosocialno pomoč beguncev, saj deluje vrsto dejavnosti, namenjenih začasnim beguncem (ustvarjalna, rekreacijska, praktična).
Poseben problem, ki pa bi ga morala razrešiti država, predstavljajo delavci iz bivših jugoslovanskih republik, ki so izgubili delovna dovoljenja. Njihov status še vedno ni opredeljen.
T.P.
Do Vou Speak English
Zasavje - Te dni so vse zasavske šole prejele rezultate državnega tekmovanja iz angleščine, ki je potekalo sredi maja v Ljubljani. Tekmovali so učenci, ki so pred tem dosegli bronasto in srebrno priznanje na šoli oz. na območnem tekmovanju. .
Državnega tekmovanja se je udeležilo 528 učencev, zlato priznanje pa so osvojili le tisti, ki so pravilno rešili 90 odstotkov tekmovalne naloge. Iz Zasavja je to uspelo le štirim: Dušanu Vidjenu in Tomažu Kremžarju iz Hrastnika ter Katji Pesi in Matjažu Vastiču iz Trbovelj.
Od 85 do 76 odstotkov so dosegli Dušanka Podjed z Izlak, Barbara Holešek in Iztok Klančar z Dola, Jana Potisek iz Hrastnika in Valerija Oblak iz Litije.
F.M.
Podelitev diplom
Trbovlje - Revirska ljudska univerza Trbovlje je 17. junija v hotelu Rudar podelila 24 diplom prvim diplomantom, ki so se leto dni izobraževali za računovodje. Program za izobraževanje računovodij je razpisan tudi za prihodnje leto.
J.B.
Šolski nagrajenci
Hrastnik - Po besedah Inke Hameršak, pomočnice ravnateljice, so na hrastniški osnovni šoli ob zaključku leta nagradili vse učence, ki so se med šolskim letom še posebej odlikovali.
Nagrajenci so dobitniki srebrnih priznanj iz fizike na območnem tekmovanju: Marko Jamšek, Boštjan Pečnik, Uroš Borovšak in Aleš Kovač. Marko Jamšek je dosegel tretje mesto še na državnem tekmovanju iz tehnike, Boštjan Pečnik pa peto.
V športu se je odrezal Robi Golež. Dosegel je drugo mesto na
državnem prvenstvu v motokrosu kategorije 80 ccm za leto 1993. Za uspešno uvrstitev na državnem tekmovanju iz angleščine pa sta bila nagrajena Dušan Vidjen in Tomaž Kremžar. Nagrade so omogočili: občina Hrastnik, LB Trbovlje, TKI Hrastnik, STP Hrastnik, EMMA ter obrtnika Vidmar - mesnica in Aubelj.
F.M.
Ignorirajo cestne znake
Trbovlje - Na seji Skupščine občine Trbovlje, 30. maja, je delegat Drago Sotler vprašal, zakaj ne upoštevajo prometni znakna cesti Neža vHohkrautovi koloniji proti strelišču. Na omenjeni cesti je postavljen prometni znak "prepovedan promet za tovorna motoma vozila". Znaka vozniki težkih tovornih vozil ne upoštevajo in uničujejo cesto ter ogrožajo tam stanujoče krajane in stanovanjske hiše. Upravni organ je ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi. Izdal je odločbo o prepovedi vožnje težkih motornih vozil na omenjeni cesti. Nadzor nad spoštovanjem prometnega režima opravlja organ za notranje zadeve, so odgovorili iz Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje.
Na seji so delegati zastavili tudi vprašanje, zakaj je na Keršičev! cesti, kjer je močno poškodovan oporni zid, le polovična zapora ceste? Upravni organ je po uradni dolžnosti izdal odločbo o popolni zapori omenjene ceste in izdal tudi prometni režim na omenjenem odseku.Nadzornadizvajanjempredpisovin ukrepov, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa na omenjeni cesti opravlja organ za notranje zadeve, torej policijska postaja, so odgovorili.
J.B.
"Živo" pred Živo
Zagorje - Pred poslovalnico Živa je 17. junija potekala modna predstavitev poletnih oblačil. V predstavitvi je sodelovala skupina manekenk plesne šole Mojce Horvat in plesna skupina Miška. Med kupci, ki so v zadnjem tednu v poslovalnicah Potrošnje nakupili za več kot 2.000 tolarjev blaga, so izžrebali 50 nagrajencev. Njihova imena so objavljena v vseh poslovalnicah, nagrade pa jih čakajo v blagovnici Žive. Imeli so tudi degustacijo Uniona in Medexa.
Prireditev so omogočili sponzorji (njihovi dobavitelji). Pred Živo je
bilo torej živahno. Direktor Potrošnje Marjan Palčič pravi, da bodo podobne prireditve še organizirali.

n

Tako kot že nekaj let nazaj, bodo tudi letos krajani Dola proslavili svoj krajevni praznik s pestrim programom kulturnih, športnih, pa tudi zabavnih prireditev. Letošnji program bo za razliko od lanskega (štiri dni) trajal le tri dni, ker je v soboto pač državni praznik. Lani je bil na petek in je bil zaradi tega dela prost en dan več. Pa nič zato, pravijo na Dolu, bo pač malo bolj naporno. Program praznovanja se bo začel 24. junija, ko bo ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma otvoritev tradicionalne razstave ročnih del upokojencev. Razstava bo odprta do nedelje.
Sobotni del programa se bo pričel ob 9. uri, ko bo na strelišču v Peklu tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dol. Ob 10. uri se bo na igrišču OŠ pričel turnir v malem nogometu z udeležbo ekip krajevnih skupnosti: Rudnik, Dol in Steklarna, ki nekako sočasno praznujejo svoj krajevni praznik. Ta turnir naj bi po želji Dolanov prav tako postal tradicionalen. Program športnih prireditev se bo nadaljeval ob 14. uri, ko bo prav tako na igrišču OŠ rokometni turnir kadetskih ekip. Turnirju bosta sledili malonogometni tekmi ekip KS Dol in SO Hrastnik. Za konec pa še razvedrilna tekma med suhimi in debelimi.
Ob 18. uri se bodo prireditve premestile na ploščad pred spomenikom na Dolu. Najprej bo promenadni koncert steklarske godbe na pihala, ki ga bodo popestrile s svojim nastopom še trboveljske mažoretke. Ob 19. uri bo slavnostni zbor krajanov s kulturnim programom in podelitvijo priznanj "zaslužni krajan". Sledila bo 3. dolska noč, kjer bo goste ob dobri pijači in jedači zabaval ansambel Mak z Edvinom Fliserjem in še nekaterimi pevci.
Za tiste, ki bodo noč zdržali na nogah, kot tudi za vse ostale, se bo v nedeljo zjutraj ob 7. uri pričel tradicionalni planinski pohod "100 družin v Gore", kjer bodo prizadevni dolski planinci ob okusni enolončnici in drugi pestri ponudbi pripravili še športno rekreacijska tekmovanja v tenisu, kegljanju in balinanju. Za vse najboljše imajo pripravljene nagrade in pokale. Za tiste, ki se ne bodo mogli udeležiti pohoda, pa bo 14. ura kar pravšen čas za ogled kmečkih iger na domačiji Majcen, kjer se bo tudi letos z odmevno veselico "pod kozolcem" sklenil program praznovanja krajevnega praznika na Dolu pri Hrastniku.
Organizator celotnega programa prireditev Svet krajevne skupnosti, kot tudi vsi izvajalci si želijo le lepega vremena. "Potrudili se bomo, zato upamo, da bodo obiskovalci zadovoljni in da to ne bo njihov edini obisk Dola," zatrjujejo in v en glas kličejo: "Nasvidenje na Dolu."
Jože Premec
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
UJ
o
P o
,-■■■
o
?
1.	- 5. PASTIRČE MLADO - Roberto Magnitico (2)
2.	-/. OPROSTI-Košir rap team (1)	,
3.	-2. BOTER-Don Juan (5)
4.	- 3. CERKEV ROŽENVENSKA - Oto Pestner (4)
5.	-4. LEP JE DAN-Anja Rupel (3)
m
m
fSi
HE
m
1.	-1. THE REAL THING - 2 Unlimited (5)
2.	- 4. BABY, I LOVE Y0UR WAY - Big Mountain (3)
3.	-2. IFY0U GO-Jon Secada (4)
4.	- 5. UNITED - Prince Ital Joe & Marky Maric (2)
5.	-/. EINS, ZWEI, POLIZEI - Mo-Do (1)
u Glasujem xa:
e
J Moj naslovi
ts
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje [ do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.


m
WR1
1 j
ETI več izvaža
Izlake - Iz nekaterih zasavskih podjetij prihajajo spodbudne vesti o letošnji prodaji izdelkov na tuje trge. Čeprav nosijo izvozno zastavo štirje veliki: Steklarna, Tovarna kemičnih izdelokov, Iskra - Semicon in izlaški Eti, se pod njo uvršča vse več manjših podjetij, ki iz leta v leto povečujejo svoje nastopanje v tujini. Žal po dohodkovni plati njihovo nastopanje na tujih tržiščih letos po vsem sodeč ne bo tako uspešno, spričo sedanjega tečaja tolarja, za katerega pa gospodarstveniki zdaj že vedo, da se kaj dosti ne bo spremenil.
Iz Elija so sporočili, da bodo polletni izvoz v primerjavi z lanskim enakim časom povečali kar za 21 odstotkov; z njim bodo iztržili 13,2 milijona nemških mark. Če prištejejo še prodajo v kraje bivše Jugoslavije, kamor so prodali za 2,6 milijonov nemških mark blaga, znaša povečanje v tem polletju 23,2 odstotka. K letošnjemu skupnemu izvoznemu rezultatu bo svoj delež zagotovo prispevala pogodba z nemško družbo A.E.G. Podpisali jo bodo verjetno te dni. Ta velika nemška družba namerava namreč en del svoje proizvodnje prenesti na Izlake, kjer naj bi zanjo izdelovali t.i. FI stikala. Skupna vrednost posla bo od 4 do 5 milijonov nemškim mark. Z redno izdelavo naj bi predvidoma začeli še pred jesenjo.
M.V.
Zasavci na razstavi
Ljubljana - Ob 25. obletnici Obrtne zbornice Slovenije so v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili prvo razstavo domače in umetne obrti. Na njej se je predstavilo 144 razstavljavcev iz skoraj vse Slovenije. Iz Zasavja se je tega sejma udeležilo le nekaj obrtnikov. Razstavljali so keramične izdelke, vezenine, pisanice, čipke, lesene galanterijske izdelke, rezbarije, ročno izdelane tkanine, lončarske izdelke, poslikano svilo, lesene krožnike, umetne kovaške izdelke, kvačkane izdelke iz slame, poslikave lesa, unikatne svečarske izdelke, kamnite možnarje, kartonsko embalažo, ročno izdelan papir, sode: kopije arheološke dediščine iz Vač, unikatne preproge, dražgoške kruhke, ročno kovane svečnike, kranjske cekarje, konjske komate, vezenine, usnjene izdelke, izdelke iz žlahtnih in polžlahtnih kovin ter dragih in
poldragih kamnov, zlatarske izdelke, panjske končnice in še vrsta drugih zelo zanimivih izdelkov domače in umetne obrti. Med njimi so bili še posebej vredni ogleda izdelki Zdravka Dolinška iz Trbovelj. Priznani slikar in oblikovalec je za svoje izdelke prejel že vrsto domačih in tujih priznanj. Na sejmu se je predstavil z unikatno oblikovanimi izdelki iz žlahtnih in polžlahtnih kovin ter dragih in poldragih kamnov.
Na sej mu so se predstavili še Janez Golob iz Zagorja s svojimi rezbarskimi izdelki, Stanislav in Jože Sevljak iz Litije s kopijami arheološke dediščine iz Vač in Bogomir Samec iz Litije s svetim duhom. Glede na razširjenost domače in umetne obrti tudi v Zasavju, se je na tej razstavi predstavilo razmeroma malo obrtnikov oz. izdelovalcev, vendar pa so bili ti še posebej opaženi.
T.L.
Dobro je vedeti
Ko odhajate na pogovor v podjetje, kjer se vam morda obeta služba, se temeljito pripravite. Svojemu počutju se posvetite že dan prej - sprostite se, počnite tisto, kar vas razveseljuje in osvobaja skrbi. V enem dnevu pač ne boste razširili znanja, ki ga obvladate in ki bo pogojevalo vaše novo delo - zato ne prelistavajte strokovne literature z vašega področja, saj boste ob vsaki ugotovitvi, da česa ne veste, še slabše volje. Živčnost pa bo stopnjevala vašo negotovost. In nenazadnje - noben delodajalec ne bo ob prvem stiku z vami preverjal podrobnega znanja - bolj poglaviten bo prvi vtis, v nadaljevanju pa podoba, ki mu jo boste kot celovita osebnost vtisnili v spomin.
Predvsem se dobro naspite! S podočnjaki in rdečim pogledom, ko spominjate na reveža po prekrokani noči, bo vaš nastop pomilovanja vreden. Čeprav zaradi tre me razumlj i v nespanec ne bo opravičljiv, saj zbuja pomisleke, da ste pogostokrat takšni. In kdo utegne nenehno preverjati, če slabo spite in se zato pri delu težko zberete?...
Med pogovorom se vseskozi zavedajte, kdo ste, kaj znate, saj konec
Izobraževanje
Trbovlje - Revirska ljudska univerza Trbovlje razpisuje za leto 1994/95 naslednji program izobraževanja:	pridobitev
izobrazbe, usposabljanje in izpopolnjevanje, splošno izobraževanje. V okvirupridobitve izobrazbe bodo organizirali osnovnošolske (6., 7., 8. razred), srednje, višje in visokošolske študije. Letos je novo šolanje za zidarje (zidanje in ometavanje) in šolanje za gostinskega poslovodjo. V okviru usposabljanja in izpopolnjevanja pa organizirajo tečaje za usposabljanje (računalništvo, šolanje za poslovne tajnice) in pa izobraževanje po V. stopnji (poslovni sekretar, usposabljanje za računovodje), itd.
V okviru splošnega izobraževanja pripravljajo tečaje tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina in italijanščina) ter druge oblike usposabljanja, izobraževanja in prekvalifikacije.
J.B.
koncev ne prosite miloščine - tudi podjetje vas potrebuje. Vendar ne pretiravajte in se ne podcenjujte! Če ste že v živo videli, kakšen je računalnik, to še ne pomeni, da ga znate uporabljati. Kaj kmalu boste vi, in tudi vaš delodajalec, ugotovili, kako kratka je bila laž - v trenutku pogovora morda le malce pretiravanja v želji, da bi uspeli.
Pazite pa tudi na izgled! Uporaba kopalnice in glavnika je obvezna v vsakem primeru. Ko izbirate obleko, izberite tisto, v kateri se boste udobno počutili. Ne okrasite se z nakitom, ki zvončklja ali uro, ki nenehno zvoni. Gospe in gospodične naj se odpovedo bleščečim barvam, saj ne odhajajo na nočno zabavo, pa tudi prekomerno ličenje ni priporočljivo, še posebej če boste že naslednji dan čisto naravne. Skoraj zapoved pa je, da moški ob tej priliki zavežejo kravato - saj veste, pri vašem bodočem šefu bo morda poslovni partner, v primerjavi z njima pa se boste počutili kot nebodigatreba.
In še o obnašanju: absolutno je prepovedano guganje na stolu, ne udomačite se, kot da boste vsak hip zadremali, z rokami, sklenjenimi v molitev. To je ponesrečenapoteza, sploh če zraven še žvečite. Kdaj pa kdaj se nasmehnite - predvsem pa: obnašajte se naravno.
Mateja Grošelj

Kar 125 milijonov denarja
Trbovlje - Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Trbovlje je 9. junija sprejel spremenjeni predlog letošnjega programa SSZ trboveljske občine. Spremenjeni zato, ker so na seji skupščine prejšnji program sprejeli brez dabi odobrili tudi povišanje vrednosti točke, katera naj bi pričela veljati 1. aprila. Sprejeti predi og programa na zadnji seji UO SSZ, upoštevali so predloge občine, predlaga izdelavo nadkritjaTrboveljščice od tržnice do križišča na Partizanski cesti, zazidalnega načrta za gradnjo pritličnih lokalov na Cesti oktobrske revolucije ter zazidalnega načrta na širšem območju KS Franca Fakina, gradnjo garaž in parkirišč na kompleksu IBT ter okolici bazena, opremljanje stavbnega zemljišča na obrtni coni Neža. S tem denarjem nameravajo sanarati še plazove (Golovec, Jager - Vrhe na Lizi, Loke), urediti vodovode (Zvezni rov - Ačkun, vodovod na Partizanskem vrhu) in cevovode (Jurhar - raztežilnik Iskra), prenoviti kolektorja in vozišča (Neža - Partizanska cesta) ter dokončno urediti staro pokopališče v park.
Predlagani program se zavzema tudi za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna. Tako kot lani, naj bi občinska sredstva pripomogla k ureditvi komunalne infrastrukture. Krajani so na Sklad naslovili vloge za sofinanciranje modernizacij cestnih odsekov: Gabrsko - Knczdol, Gabrsko - Zadobje - Knezdol, Flere - Kauc, Škofja Riža - Završe, Dobovec - Lontovž. V okviru letošnjega programa naj bi se modernizirali vsi razen odseka Dobovec - Lontovž. Izvedla naj bi se tudi gradnja CATV, modernizirala lokalna cesta Podmeja - Vrhe, Šuštarjeva cesta, uredil oporni zid pod objektom Keršičeva c. 44, parkirni plato in avtobusna postaja ter izdelal zazidalni načrt Topoletovo.
Sredstva za izvedbo naštetih nalog po programu znašajo 125.800.000,00 SIT, prav tolikšni pa so tudi prihodki, ki naj bi prikapljali od nadomestil za letošnjo in lansko uporabo stavbnega zemljišča, letošnjih najemnin zemljišča ter odprodaje objektov javnih sanitarij na tržnici. Upravni odbor SSZ upa, da bo skupščina zasedala šejunija in predlog programa skupaj s povišanjem vrednosti točke, ki naj bi pričela veljati 1. julija, le sprejela.
Tatjana Polanc
Gradbeniki uspešni
Hrastnik - Direktor podjetja Gradbena dejavnost Hrastnik Iztok Slanšek je povedal, da podjetje končuje dela na bivšem dijaškem domu, ki ga preurejajo v dom za ostarele občane občine Hrastnik. Prve oskrbovance pa naj bi pričeli sprejemati že oktobra.
Podjetje GD Hrastnik, ki dokaj uspešno posluje, je nastalo pred tremi leti iz Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik, kije šlo takrat v stečaj. Tedaj so odpustili približno 150 ljudi. Danes jih je v podjetju zaposlenih približno 100. Poleg tega pogodbeno sodelujejo s še petdesetimi kooperanti gradbenih del. V podjetju so zaposleni predvsem mladi delavci, njihova povprečna starostjo 35 let. Mlade gradbince si zagotavljajo tudi tako, da štipendirajo dijake poklicnih šol njihove stroke. Za predstavitev podjetja se včasih lotevajo tudi sponzoriranja raznih športnih prireditev.
"Zaenkrat gre podjetju kljub slabim gospodarskim razmeram še kar dobro," je poudaril direktor Iztok Slanšek. Dodal je, da si v podjetju želijo to krizno gospodarsko obdobje preživeti kar se da ugodno. Zagotovilo za uspeh vsakega podjetja pa je kvaliteta storitev, čim krajši roki in ugodne cene. "In te zaenkrat dosegamo," trdi Slanšek. To potrjuje tudi ogromno dela, ki ga imajo v teh poletnih tednih, ko je gradbena sezona na višku.
Avto Domex
Hrastnik - V Hrastniku se kmalu obeta za avtomobiliste prijetna osvežitev. Podjetje Domex, ki je nastalo iz hrastniškega rudnika, bo pričelo še z eno dejavnostjo. Doslej so Domex Hrastničani poznali predvsem po vzdrževanju stanovanj, prijetni pizzeriji in avtomobilskih prevozih, odslej pa ga bodo tudi po sodobno opremljeni prodajalni avtomobilov, servisu in avtopralnici. Prostore urejujejo na Trgu Franca Kozarja, nared pa bodo verjetno že julija.
M.P.
Brez kioska
Dol pri Hrastniku - Te dni so dobili kupci časopisov v kiosku ob cerkvi na Dolu prijazna sporoči la, da lastnik kiosk zapira. Zakaj? Že dlje je znano, da bodo kiosk zaradi estetske podobe obnovljene cerkve prestavili. KS je odobrila lokacijo 15 metrov niže, kar bi bilo za tovrstno dejavnost še rentabilno. Vendar je prišla iz občine drugačna zahteva - prestavili naj bi ga ob betonski zid pri avtobusni postaji. To pa zahteva večje materialne stroške (postavitev droga za telefon, elektriko) in po mnenju lastnika tudi manjši promet, ki ne bi bil več rentabilen. Lastnik si tega ne more privoščiti. Z malo dobre volje bi se dalo problem rešiti ustrezneje. Korist bi imeli Dolani, lastnik in občina.
F.M.
Vodovodno omrežje
Trbovlje - Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje, se je 15. junija lotilo obnove vodovodnega omrežja na Kleku. Zavoljo tega je bila ta dan od 7. do 14. ure motena dobava pitne vode. Dobava pitne vode je prizadela predvsem prebivalce zgornjega dela Trbovelj - naselja Dolnji Laznik, Vovkova loka. Cesta Tončke Čeč, deloma pa tudi Savinjska cesta.
T.L
Osvežujoč bencin
Trbovlje - Bencinski črpalki naftne družbe Petrol v Trbovljah bosta kmalu izgledali kot prerojeni. V času obnovitvenih del bodo po sprejetem programu črpalki pri Apenpeči na Vodenski cesti in na Trgu revolucije posodobili in poskrbeli tudi za izgled bližnje okolice. Poleg goriva bodo na črpalki nudili še vsa druga pomožna sredstva in brezalkoholne pijače.

Izjava za javnost
Zaradi izjav in reakcij v javnosti, ki se nanašajo na ureditev parka in rekonstrukcijo Gimnazijske ceste v Trbovljah, izjavljava, da nisva sodelovala pri nobenem od navedenih projektov. Resnica pa je, da je bilo najino natečajno delo za ured itev parka v Trbovljah s strani strokovne žirije ocenjeno kot delo, ki izpoljnjuje vse zahteve. Izvedbeni projekt pa je nekaj povsem drugega.
Ratko Blažič dipl.inž.arh., Jurij Kolenc dipl. inž.arh., Trbovlje
Odgovor na javno vprašanje
V zvezi članka objavljenega v Zasavcu št. 24. (16.6.1994) z naslovom "Javno vprašanje" v rubriki Pisma bralcev daje Policijska postaja Zagorje naslednje pojasnilo. Kot poglavitno navajamo, da pristojnost PP ni v postavljanju prometne signalizacije, temveč samo nadziranje in urejanje cestnega prometa z vidika preprečevanja in pregona kršiteljev CCP.
Nepravilna parkiranja na nedovoljenih mestih predstavlja resen problem v občini Zagorje. Policisti ugotavljajo, da precejšnje število voznikov ne spoštuje prometnih pravil, ter ustavljajo ali parkirajo svoja vozila na raznih površinah, ki niso namenjena za to. Predvsem je pereča problematika ustavljanja in parkiranja ob regionalnih cestah, ki potekajo skozi naselje Zagorje, saj so vozila parkirana predvsem na pločnikih ob Kidričevi in Cesti 9. avgusta, občasno tudi ob Cesti zmage. Vozniki dobesedno zapirajo možnost prehoda pešcem, tako da morajo le-ti
sestopati z njim namenjenih površin na vozišče, kjer pa so ogroženi (vozila), saj je promet na teh cestah zelo gost. Pri tem se pojavlja specifični problem dostave v poslovne objekte, ki so ob teh ulicah, saj ni omogočeno ustavljanje izven vozišča niti za osebna, kaj šele za tovorna vozila. V zvezi celotne prometne problematike (tudi parkiranja) je PP Zagorje maja 1994 izdelala podrobno poročilo terga nato dopoln ila z nekaterimi ugotovitvami, tako da je bil spis pod št. 3/10-305/94 dne 14/6-1994 odstopljen pristojnim službam občine Zagorje. Poleg občinskih so za ureditev regionalnih cest pristojni tudi republiški upravni organi, tako da je rešitev možna v dogovoru z obojimi.
Dne 7/6-1994 je bil pločnik na Kidričevi cesti zaparkiran z osebnimi vozili na obeh straneh ulice, tako da je tovorno vozilo, last ERA iz Velenja, stalo v križišču "Grčar" in neposredni bližini prehoda za pešce (dostavna vozila običajno za krajši čas ustavijo tako, da stojijo vsaj delno umaknjeni z vozišča, ter jih zaradi onemogočene drugačne dostave policisti resnično tolerirajo, če v večji meri ne ovirajo prometa). Navedeno vozilo je zaradi svojega položaja oviralo promet vozil iz smeri Ceste zmage in Ceste 9. avgusta, saj so ga morali vozniki, ki so prihajali iz teh smeri, obvoziti po prometnem pasu, namenjenemu za promet vozil iz nasprotne smeri, preglednost pa je na tem mestu zaradi ovinka omejena. Zaradi teh okoliščin je pomočnik komandirja Zlatko Rizvič, ki je vozilo opazil, nakazal vozniku, da odpelje do najbližjega možnega izogibališča, kjer je bil z voznikom opravljen razgovor, med katerim je povedal, kakšen tovor prevaža in kam je namenjen. Po obvestilu, da na tak način ovira promet, se je
vozn ik odločil, da bo zapeljal do trgovine Živa, kjer bodo tovor razpakirali in prenesli v trgovino. Prav tako je bil na kraj napotena tudi patrulja, ki je poskrbela, da so vozniki odstranili nepravilno parkirana vozila.
Alojz Klančišar, Komadnir
Policijske postaje, inšpektor I.
razreda
Prelistana
literatura
Gospa Aleksandra Forte! Takole vam odgovarjam: prejšn i članek se je nanašal na NOB, vi pa v odgovoru govorite o komunistični preteklosti. Kje je vaš razum? Po vaših izjavah vidim, da iščete vašo znanost po preteklih starih komunističnih časopisih. Če ste dobili kakršnokoli diplomo v komunističnem režimu, vam predlagam, da jo vrnete. Še enkrat za vselej vam sporočam, da sem bila članica bivše KP. Sedaj sem v stranki Združene liste socialdemokratov. Kameleoni se spreminjajo: človek neznačaja, koristoljubja skače iz enega režima v drugi , to pa lahko doleti tudi vašo stranko. Naj spomnim le na ljudsko parolo: kakšen režim, ti pa za njim!
V 45. letih smo dosegli vse tisto, kar je bilo načrtovano v NOB - delo, študij - in brez vsake kraje denarja, katere nam očitate! Vse države sveta so spoštovale tovariša Tita kot vel ikega vojskovodjo in državnika - brez vsakega komentarja. Tako spoštujemo tudi tovariša Kučana. Komunizem je nastal iz krščanstva, zato vam predlagam, da prelistate zgodovino le tega (križarske vojne, sežiganje žensk na grmadi, tlačanstvo, suženjstvo).
P.S. Vaša literatura meni ni potrebna!
Pavla Vogrič Sajovic, Zagorje
Osmošolci na izletu
Prebrala sem članek s tem naslovom in v celoti se strinjam z odgovori odgovornega
urednika Marka Planinca. Všeč mi je, da je časopis javno spregovoril o tej temi. Pri vsakem delu so težave, vendar jih moraš obvladati, ne pa da greš po liniji najmanjšega odpora.
Sama delam z ljudmi in tudi jaz imam težave v poklicu, vendar nimam možnosti, da odločam tako, kot odloča ravnateljica osnovne šole T. Okrogar. Velikokrat bi rada rekla: "Ne, to pa ne bo tako!", pa ne smem - pač nisem učiteljica, nisem nedotakljiva. Marsikaj mi ni všeč pri delu s šolami. Ni mi všeč, da smo vedno poskusni zajci šolanih, pametnih, izobraženih, usposobljenih. Bili smo poskusni zajci v šoli z novo matematiko, s podaljšanim bivanjem, s celodnevno šolo... Ni mi npr. všeč, da otroci nosijo denar za pisarniški material.
Gospa ravnateljica pravi, da učenci dostikrat iščejo pomoč na šoli in ne pri starših. Sama sem mati, pa vendar nisem prebrala toliko strokovne literature o delu in vzgoji otroka, kot ga je nekdo, ki se je več pripravljal na delo z otroci. Ob problemu nimam pri sebi psihologinje, n imam sposobnosti in izobrazbe za delo z otroki, zato toliko težje razumem odločitev učiteljev, da otroci nimajo zaključnega izleta. Vem, da so še učitelji, kateri so lahko otrokom vzgojitelji, prijatelji, zato svetujem ravnateljici Osnovne šole T. Okrogar, naj zaposlijo še kakšnega teh vrst sposobnosti.
Marija Čop, Podkum
Po toči zvoniti je prepozno
Ali nam je v resnici žal za odločitev pred dvema letoma? Za večino Slovencev je bila ta odločitev usodnega pomena in v popolnem nasprotju z obljubami pred volitvami in poznejšimi dejanji vlade in parlamenta.
Take nesramne laži in neizpolnjenih obljub je zmnožna samo LDS, ZL in tiste stranke, ki so se dale kupiti in zašle v korupcijske vode zgolj iz prestiža, ne glede na čigav račun. Sevedastihim pristankom
mm:
predsednika vlade in najvišje osebnosti države Slovenije, brez kančka vesti, da delajo proti interesom državljanov.
Zato smo skoraj vsi Slovenci razočarani in nam je globoko žal, da smo se pustili nalagati. Danes, po dveh letih vladanja, spoznavamo, da smo verjeli v ovčja oblačila preoblečenim volkovom. Toda po toči zvoniti je prepozno. To ni samo pregovor, to je kruta resnica. Legalno smo dopustili prosto pot korupciji, aferam na tekočem traku in še vedno trajajočim farbarijam preko vseh mogočih medijev in službujočih zlorab zaupne narave. Iz parlamenta zakonito mečemo ljudi, ki se borijo za resnico in pravico, ščitimo in podpiramo pa izvržke in barabe. In to so zmote volitev pred dvema letoma.
Vendar vsi Slovenci nismo enakega mnenja. Večina je spregledala dvojno igro naših parlamentarcev in naše vlade. Slovenci smo spregledali zakulisne spletke, zato smo tudi nakane nekaterih preprečili pri načrtovanih občinskih volitvah in refere'ndumih in se premišljeno odločili za bojkot in s tem dokazali, da smo našli samega sebe in vladajoči kliki neizpodbitno dokazali, kaj je narodova volja in koga spoštujemo, vanj zaupamo in podpiramo. Postali smo nadvse previdni in ne nasedamo več
še tako lepo zvenečim obljubam, posebno če so v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem.
Takih dejanj, ki so v očitnem nasprotju z realnostjo smo sicer navajeni že skoraj pol stoletja, zato ni nič čudnega če se nekaterim ne posreči znebiti demagogije, s katero bi nas radi pitali še naprej. Zadnje občinske volitve in referendumi so za pametne ljudi velik dokaz in obenem izziv vladajoči strukturi, kaj narod želi, pričakuje, je že doživel in si ne želi doživlja ti v bodoče. Želja tega sestavka, ki je brez strankarskega pridiha, je ta, da bi tudi Zasavce srečala pamet, kakor je mene, pisca tega sestavka že davno. In tudi nekatere druge, ki jim ni vseeno, kako se z nami Slovenci manipulira v korist trenutno vladujoče strukture.
Kar smo Slovenci pokazali na občinskih volitvah in referendumih, bomo storili tudi takrat, ko se bo šlo za biti ali ne biti. In ta trenutek se neizbežno približuje. Do takrat pa, dragi Zasavci, pamet v roke in premislite, kdo vam želi in se trudi za izboljšanje življenskega standarda. In ko se vam bo zbistrila pamet in se boste pridružili tistim, ki trezno in s svojo pametjo mislijo in razsojajo, boste tudi naši i samega sebe in se odločili za pravilno pot.
Jurše Miroslav, Trbovlje

"Novokomponirana" alpska poskočnica
Dokler sem minister, pač modro molčim.
Ko krone več nimam, dokaze dobim.
Če pravi so, lažni, to meni ni mar, le da na zemlji tej sem jaz gospodar.
Manja Goleč
V-----	----------d/
Mojstrstvo in cehovstvo
Obrt doživlja velike spremembe. To izhaja iz predloga novega obrtnega zakona, ki bo, če bo šlo vse po sreči, če ne poleti, pa jeseni, potrjen v državnem zboru. Zagotovo je mogoče ugotoviti, da se tejpomembn i dejavnosti nied drugim vračajo tudinekaterestarevrednote: mojstrstvo incehovstvo. Z drugo besedo: ne bo mogel postati vsakdo obrtnik, če poprej ne bo dokazal svoje usposobljenosti in če se ne bo prebil preko nekaterih učnih let, takoimenovane pomočniške dobe in naposled do vsega spoštovanja vrednega mojstra. V prihodnje bo imela obrtna zbornica daleč večjo vlogo, kot jo ima zdaj, to pa je tudi v skladu s številnimi zahtevami obrtniškega stanu, ki ni zlepa zamudil priložnosti za poudarjanje te osnovne potrebe.
Na Slovenskem dela zdaj v obrti okoli 60.000 ljudi. V Zasavnju o tem ni natančnih podatkov. Ve se le, da imamo okoli 450 obrtnikov, vendar se je njihovo število lani in tudi letos zmanjšalo, ker so se številni obrtniki razvili v bolj ali manj uspešne podjetnike na svojem in drugih področjih. Ta proces se bo še nadaljeval, očitno pa dosti počasneje kot doslej, saj je znano, kako drago je ustanavljanje novih delovnim mest. Prav to namreč, da smo priče zanimivemu razvoju podjetništva iz obrti, je terjalo njeno drugačno opredelitev.
Pri vsem tem nam mora bili pri srcu obstanek in razvoj tradicionalne obrti. Ta mora ostati sestavni del malega gospodarstva in je ni mogoče zamenjati z nobeno drugo dejavnostjo. Žal pa je in kdo ve, če ne bo še tudi v prihodnje prav na tem področju največ pasti. Piva je vseakorv tem, da se za drobno obrt odloča vse premalo mladih. Če ne bo naraščanja, bo ta spet prepuščena na milost in nemilost propadu. Zato ni naključje, da se njeni nosilci tako zelo zavzemajo za širšo podporo, za take vrste pomoči, ki jim bo pomagala dostojno preživeti, ne životariti. Resda se bodo morali sami najbolj spopasti z vsemi tegobami, ki jih prinaša tržno gospodarjenje, toda razumevanje dižave bo ne glede na to tudi v prihodnje več kol zaželjeno in potrebno. Ne gre za nič drugega kot za potrebo, da obrtna zbornica poslane stalni in edini partner državi.
Druga čer, ki je prav tako še vedno aktualna, so nedvomno nenehne težave s t. i. popoldansko obrtjo in še bolj z delom na črno. Slednje odjeda kruh in dohodek številnim obrtnikom in utemeljeno sodijo, da so premalo zaščiteni in da se njihovi predlogi za odpravo sive ekonomije premalo upoštevajo. Očitno je, da bomo morali tudi pri tem dosti odločneje terjati zaščito tradicionalne in druge obrti pred tem pojavom, čeprav smonekaj prvih rezultatov že dose gli. Žalne tolikšnih, kot bi obrtniki pričakovali.
Milan Vidic
Ko delavec ni več pri močeh, da bi opravljal zahtevnejša dela, marsikomu predstavlja le še breme. Seveda je v takih primerih zelo enostavno brcniti "pohabljenca" na cesto in si umiti roke, češ da je bil na "smetišče" vržen po popolnoma zakoniti poti. Se je mar nekaj podobnega zgodilo dvanajstim delovnim invalidom, zaposlenim v GIB Beton Holdingu? Bi se zgodilo drugače, če bi soglasje k ustanovitvi invalidskega podjetja iz Ministrstva za delo kdaj prispelo na naslov novoustanovljenega hčerinskega podjetja Inpo?
Beton Kisovec razpadel v prah
Med tistimi slovenskimi podjetji, ki so se pred dobrim letom in pol znašla v škripcih, edini izhod iz njih pa videla V Koržetovem Skladu za razvoj, je bil tudi Gip Beton Holding. Po letu dni je večina v njem zaposlenih delo izgubila. Kot trajni presežki so se znašli na uradu za delo. Z dvanajstimi delovnimi invalidi tretje oz. druge stopnje pa seje usoda z imenom holding poigrala. Delo so zaradi invalidskega statusa, s katerim so zakonsko zaščiteni, sicer obdržali. Z vprašljivimi papirji so bili v začetku lanskega leta prerazporejeni v hčerinsko firmo Drust - podjetje zanastanitve, gostinstvo in družbeni standard. Septembra 93 se je Drust preimenoval v Inpo, podjetje za proizvodnjo, storitve in usposabljanje invalidov. Kot tako je podjetje za izdajo soglasja k imenovanju za invalidsko podjetje zaprosilo Ministrstvo za delo. S takim statusom bi bilo namreč deležno davčnih olajšav ter denarja za dokapitalizacijo delovnih mest. Soglasja ni bilo od nikoder, a delovni invalidi so delali v Inpu(?) še vse lansko leto kot čuvaji, vratarji, skrbeli so za vzdrževalna dela, razdeljevali malice. Podjetje, zakopano v starih dolgovih, je bilo seveda vseskozi nelikvidno in je neredno izplačevalo plače.
V pogovoru z invalidi je beseda nanesla tudi na to, da nekateri sumijo, daje Drago Dolinšek ustanovil firmo Drust z golim namenom, da bi v skladu z zakonom o invalidskih podjetjih vnjej združeval invalide, bivše delavce Betona. Tako bi lahko izkoristil vse ugodnosti, kijih zakon o invalidskih podjetjih pač podjetju nudi. In ko je uvidel, da podjetje ne bo zaživelo, naj bi vse skupaj pustil in se podal v zasebne vode. Zvonimir Poznič, po besedah invalidov je po poklicu šofer, seje po tistem, ko je kot v.d. direktorja Inpapodpisal Odločbe o čakanju na delo ter
12 "nebodijihtreba" poslal na cesto, po neuspelosti bogvekakšnega(!?) načrta, zaposlil v zasebnem podjetju Tebag.
Praznih žepov in grenkega spomina
Odločbe o čakanju na delo doma so delovni invalidi prejeli januarja letos. Pod drugo točko v Odločbi je sicer navedeno: "Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo OD v višini 70 % osnovnegaOD, povečanega za dodatek za delovno dobo. Če je po tem izračunu nadomestilo nižje od zajamčenega nadomestila OD, pripade delavcu nadomestilo najmanj v višini zajamčenega nadomestila OD. Delavec se je dolžan na poziv podjetja javiti na delovno mesto v štiriindvajsetih urah. V kolikor se v tem času ne javi, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja."
Kot zatrjujejo delavci, o nadomestilih ni bilo ne duha ne sluha. Podjetje bi delovne invalide napotilo naUrad zadelo le v primeru stečaja, saj se invalidi kot trajni viški na Urad ne morejo napotiti. Aprila letos je upravni odbor, v katerem sedijo tudi delavci iz Sklada za razvoj, sprožil stečajni postopek podjetja Inpo. Nič čudnega bi ne bilo, če bi si nekateri delovni invalidi želeli, da gre Inpo v stečaj, saj se bodo le v tem primeru lahko prijavili na Urad za delo in tako prejemali vsaj socialno podporo.
Tako pa so po 20,30 letih dela na "Betonu ", stari okrog 50 let, ostali brez vsakršnih prihodkov in v breme ne le družbi, temveč predvsem svojim družinam. Izjave, ki jih stisnjenih grl zaupajo mikrofonu, so boleče pa vendar tako tipične za čas, v katerem se pehajoči za dobičkom požvižgamo na sočloveka v stiski.
Ludovik Gutolin: "Po 20-ih letih dela v firmi, kjer sem pustil tudi svoje zdravje, sem hudo razočaran nad vodilnimi. Že 12 let sem invalid in moram redno jemati tablete. Prebijam se kot se pač vem in znam."
Franc Golta: "Na Betonu sembil zaposlen od 1. marca 1958. Večinoma sem delal kot žerjavist in lahko rečem, da sem sodeloval ob gradnji več kotpol zagorskih zgradb. Vkabini žerjava je bilo poleti tudi 60 stopinj Celzija. Najbolj boli, da so me vrgli na cesto kljub temu, da v vseh teh letih nisem niti enkrat manjkal na delu, niti enkrat zamudil... Zdaj me morajo preživljati hčerke."
Franc Kosi: "V podjetju sem zaposlen od 1969. leta. Sedem let sem delal kot vodovodar, nakar sem bil do leta 90 učitelj praktičnega pouka. Potem sem bil zaradi invalidnosti premeščen v skladišče. Po dveh letih sem poleg še dveh delavcev dobil odločbo za premestitev vpodjetjeDrust. V petih mesecih tamkajšnjega dela nisem dobil plače, nakar sem dobil odločbo za na čakanje. Ko se je pričelo ustanavljati podjetje INPO, so me avgusta 1993 zopet poklicali na delo, kjer sem v.d. direktorju Zvonimirju Pozniču pomagal urejati administrativnadela." Franc Kosi je bil poleg še dveh delavcev edini, ki so ga poklicali nazaj na delo.
Ostali se "potuhnejo", ko pa lučka na mikrofonu ugasne, se pričnejo spominjati dni, ko so bili še zdravi in žilavi. Zidali so objekte, podjetja, delali ponoči, ob nedeljah in praznikah. Verjeli so, da delajo zase, da bodo v firmi dočakali zasluženi pokoj, zato niso dvomili v obljube vodilnih, ki so vse posle z njimi bojda sklepali le ustno, celo zraznih sej in zborovanj ni najti nobenih zapisnikov.
Kot rešilne bilke so seoprijeli predsednika
komisije za socialna vprašanja pri društvu invalidov Trbovlje Rudija Janežiča, ki se
je resnično zavzel za "fante": "V veri, da namerava ustanoviti podjetje, namenjeno invalidom, sem ponudil pomoč Zvonimirju Pozniču, bivšemu predsedniku sindikata v podjetju. S Pozničem svaseobmilanaCenter za usposabljanje invalidov v Celju. Predsednik Centra Čedomir Fabjan nama je ponudil pomoč. Pogovarjali smo se tudi z zagorskim županom, ki je pomoč prav tako

Beton razpada.
ponudil. V prepričanju, da bo zadeva stekla, kot sva si jo s Pozničem zamislila, sem se umaknil. Toda zadeva seje spridila. Center za usposabljanje invalido v je fante pozval na razgovor, opravil prekvalifikacijo in dokvalifikacijo do registracije podjetja in vodstvu dovolil, da ga vodi 5 let, dokler se ne usidra v tržne tokove. Ker Koržetovemu skladu taka rešitev najbrž ni odgovarjala, je po vsej verjetnosti Center za usposabljanje invalidov odstopil odnadaljenga sodelovanja. Takrat se že niso izplačevali osebni dohodki, ob sklepu, ki gaje izdal Dolinšek, da naj bi prejemali 80 % oz. 60 % plače, so dobili zadolžnico v vrednosti od 2200 do 2800 DEM, ki je zdaj skoraj ničevna. Skratka, invalidi so ostali praznih rok, ponižani. Zanje sem se zavzel, ker me je tako prosil predsednik zagorskega društva invalidov. V Trbovljah smo se že srečali s podobnimi primeri, sicer v ne tako masivni obliki, a smo jih ugodno rešili. Primera, kot je "zagorski", v Trbovljah še nismo doživeli. Zame je to nekakšen izziv. Z vsem srcem si želim, da bi zadevo čimprej rešili, da sploh ne bi bilo treba iti na sodišče. Med pametnimi ljudmi se da pogovoriti tudi drugače."
Rudi Janežič opravi nešteto telefonskih klicev na dan. Pogovarja se z ljudmi, za katere verjame, da lahko pomagajo. Tako se je obrnil na predsednico pri vladni komisiji za vprašanja invalidov Danico Simšič, na Svobodne sindikate Slovenije, na zagorskega župana Svagana in nazadnje na pravnika, ki sodeluje z medobčinskimi sindikati, Ivana Blatnika.
Sodišče bo razsodilo
NaDelovno in socialno sodišče v Ljubljani bo te dni vložena tožba. Ivan Blatnik bo preko sodišča skušal dokazati, da so delovni invalidi še vedno v delovnem razmerju s podjetjem Gip Beton Holding. Ne Drusta in ne Inpa. Pogodb o zaposlitvi v Drust oz. Inpo, niti sklepov o razporeditvi, ki bi navajali iz katerega podjetja se razporejujejo na novo delovno mesto, ni. Vse kar imajo delovni invalidi v rokah so Odločbe o čakanju na delo. Kot pravi vršilec dolžnosti direktorja Gip Beton Holdinga Milan Gruden, so delovni invalidi prostovoljno pristopili k Drustu. Če so bile izdane pravnomočne pogodbe o delovnem razmerju z novoustanovljeno družbo Drust, ne ve. In nadaljuje: "Ni res, da se je podjetje Drust in pozneje
Inpo ustanovilo z namenom, da se načrtno znebi invalidov." Takega mnenja so namreč razočarani invalidi.
"Če dobimo sodbo, bo opravljena šele polovica poti," je povedal Ivan Blatnik. Druga polovica bo skozi dolge trnove steze vodila do zahtevanega denarja, s katerim bi delovni invalidi mogli pokriti stroške nadaljnega življenja. "Nadalje bo treba opraviti tudi z Gip Betonom Kisovec, prvoobstoječim podjetjem, katerega vodstvo je zaposlenim izdalo zadolžnice v vrednosti okrog 2000 DEM. Bolj kot to ali bomo sodbo kot tudi denarne zahtevke dobili me skrbi, kdaj se bo to zgodilo. Lahko se zavleče mesece, celo leta."
"Kritično je bilo to, da podjetje ni prejelo soglasja vlade, dabi obratovalo kot invalidsko podjetje. Mislim, da so pogoje izpolnjevali. Lastnik Holdinga je takrat že bil Sklad za razvoj in bi hčerinskemu podjetju lahko to licenco zagotovil," je mnenja Ivan Blatnik.
"Koržetova” plat medalje
"Gip Beton Holding je ustanovil šest družb z omejeno odgovornostjo: .Gip Beton Holding, Gip Beton MTO, Gip Beton GM, Beton G1IZ, Gip Beton FIRSA in Gip Beton Drust. Ena so tekoče in relativno uspešno poslovale že od lanskega februarja skozi vse leto. Druga pa niso bila niti aktivirana. Cilj tega prestrukturiranja je bil, da družbe ne bi bile obremenjene s kratkoročnimi obveznostmi, ki so bremenile Gip Beton Holding. Vsi dolgovi so ostali naHoldingu. Tako seje ohranilo 70 "zdravih" delovnih mest v okviru Betona, to so GM, MTO in Holding. Ostali
delavci pa so se prezaposlili v privatna podjetja, kot so: Dolacom, Sing, katerega direktor je Drago Dolinšek (bivši direktor Betona), Tiga, Paradoks. Bilo je tudi nekaj samozaposlitev. Zno vim letom pa seje večina delavcev Holdinga zaposlilo vpodjetjuTebag Zagorje," pravi Milan Gruden.
"Drust je podal vlogo za pridobitev statusa invai idskega podjetja, vendar tega statusa ni pridobil. Zato smo skupaj s prestrukturiranjem ostalih družb obnovili postopek za pridobitev statusa. Sodelovali smo z Zavodom za rehabilitacijo invalidov Celje, dabi oni ocenili projekt in delovno sposobnosti invalidov in dodatnih programov, ki bi omogočali normalno pošlo vanje podjetja, ki seje sočasno preimenoval iz Drusta v Inpo. Za uspeh poslovanja podjetjani bilo do volj angažiranja vodstva Inpa in ostalih delavcev bivšega Betona, ker je bila pripravljenost za delo s strani zaposlenih tudi premajhna. Bili so mnenja, daje za njih najboljša možnost, da gre Inpo v stečaj," odgovarja Milan Gruden na očitke, da Koržetov sklad kot lastnik GIP Betona Holding ni posredoval pri pridobitvi statusa invalidskega podjetja firme Inpo.
In kaj Gruden meni o tem, da invalidi niso prejemali nadomestil plač: "Podjetje je profitna organizacija, kljub temu smo ravnali po socialni noti in poskušali ublažiti socialni položaj. Seveda do take meje, ki smo jo bili sposobni prenesti v obstoječi situaciji. Na primer, sprožili smo postopke za predčasno upokojitev in trajne invalidske upokojitve."
In kakšen je odgovor Grudna na tožbo invalidov? "Tožba je lahko vložena. Pravico imajo," je bil odgovor.
Tatjana Polanc in Marko Planinc
Na Zboru članstva občinske organizacije SDP Hrastnik, ki je bil 14. junija letos, seje SDP Hrastnik preimenovala v Območno organizacijo Združene liste socialnih demokratov Hrastnik. Poleg tega so na Zboru pregledali tudi poročilo delovanja stranke od maja 1990 do maja 1994 in bili z rezultati več kot zadovoljni. Več o aktivnostih, nam je v pogovoru povedal predsednik stranke Drago Kopušar.
Na katere uresničene naloge ste v stranki še posebej ponosni?
Še posebej dobro nam je uspelo izpeljati program samoprispevka. Dom za starejše občane bo letos odprt in tako bo V. samoprispevek v celoti uresničen. Tudi pri celotnem kompleksu ekologije smo se naj prej usmerili v sanacijo zraka. V sodelovanju z mariborskimi strokovnjaki smo pripravili program, ki je že v veliki meri pripomogel k zmanjšanju primesi S02 v zraku. Posebej bi poudaril rekonstrukcijo toplarne in uvedbo novega energenta plina. Poleg toplarne so veliki onesnaževalci tudi individualna kurišča. Zato smo posredovali pri razširitvi primarnega toplovoda v zgornjem delu Hrastnika. Poskrbeti moramo še za ostala naselja, tudi območij na drugem bregu Save, kjer je vezanje na toplovod iz toplarne, zaradi velike razdalje, težje.
Kakšne pa so tiste naloge, za katere ste si v teh letih prizadevali, pa vam jih ni uspelo izvesti?
Malo manj se lahko pohvalimo na področju odpiranja novih delovnih mest. Zadevo je težko uresničevati le s strankarskim delovanjem. Smo pa poskušali podpirati vse, kar je kazalo, da bo pripeljalo do novih delovnih mest. Kljub spornosti in pomislekom smo vendarle podpirali projekt Vlasteka in projekt predelave umetnih mas, ki ga je poskušal uresničiti Veplas. Žal so bila prizadevanja zaman. Z odprtjem doma za starejše občane, dokončanjem gradnjenovebencinskepostaje in baze AMZS se bo odprlo nekaj novih delovnih mest. Testvari vsekakorpodpiramo. Prinasjeprijavljenihnezaposlenih manj kot 500 ljudi, kar je relativno pohvalno v primerjavi z drugima dvema zasavskima občinama.
Kako ocenjujete delo v skupščini?
Predsednik skupščine občine Hrastnik je člannašestrankeinjeuresničevanjeprograma v veliki meri potekalo tudi prek njega in skupščine. Prizadevali smo si za krepitev krajevne samouprave, za redno sklicevanje zborov krajanov. Predvsem so ti vezani na obdobja pred ali po sprejemu občinskega proračuna. Tudi predsednik skupščine se redno sestaja s predsedniki svetov krajevnih
skupnosti. Prek dela v občinski skupščini smo poskušali podpreti vse krepitvene dejavnosti novega razvojnega koncepta. Gre za zazidalne načrte, obrtne cone, za ustanovitev podjetja za svetovanjeModulus. Gre za podporo vsem tistim programom, ki so kazali možnosti novih delovnih mest, žal pa pri tem nismo imeli uspeha.
Kako v vaši stranki ocenjujete razvoj Hrastnika v zadnjih štirih letih?
To je zelo kompleksno vprašanje. Pogoji življenja se na nek način izboljšujejo, zrak je manj onesnažen. Podoba mesta se s hortikulturnimi aktivnostmi spreminja. Ljudje, ki prihajajo v Hrastnik, ali pa se vračajo, priznavajo, da seje videz Hrastnika v teh letih bistveno izboljšal. Domačini pa smo verjetno bolj kritični in teh sprememb nočemo niti videti niti oceniti.
Kaj pa družabno življenje v Hrastniku?
Mislim, da senekaj le dogajanakultumem, športnem področju. Najmanj smo lahko zadovoljni z aktivnostmi, ki bi mlade združevale, kjer bi preživljali svoj prosti čas. Na ta smo opozorili tudi na zboru članstva. Mladi bi morali določeni instituciji podati svoje predloge in zamisli. Verjamem, da bi našli skupni jezik. Podoba Hrastnika je večplastna. Vsi tisti, ki jo slikajo črno belo, mislim, da se motijo.
Osip članstva vaše stranke se je bojda umiril. Pričakujete, da bo število članov spet pričelo naraščati?
Število članov je res malo upadlo, tega ne morem zanikati. Ne bi pa mogel govoriti o nekem umirjanju, saj ni šlo za množično zapuščanje stranke. Bilo je dosti t.i. tihih izstopov preko prenehanja plačevanja članarine. Ni pa bilo veliko podpisanih izstopnih prijav, kot protest proti strankinim aktivnostim. Novi člani so res problem, sploh če ne bomo našli nekega novega načina približevanja ljudem, predvsem mladim, na območni kot tudi na državni ravni. Menim, daje odnos do strankarskega življenja dokaj negativen. Zdrahe v parlamentu in državnem zboru mečejo na politično življenje, kot tudi na našo stranko, slabo luč.
Kako ocenjujete zbor članstva občinske organizacije SDP Hrastnik?
gSfiyc
Drago Kopušar
Razčlenili smo delo zadnj ih štirih let in bili mnenja, da je Hrastnik danes drugačen, kot pa pred štirimi leti, ko smo šli na volitve. Poudariti je treba, da smo se na tem zboru članstva preimenovali v skladu s spremembami na državni ravni. Te so se sicer zgodile že lani. Pogovarjali smo se s člani Socialistične stranke Hrastnik, ki so lani kazali interes za združitev občinske konference SDP Hrastnik in pa Območnega odbora Socialistične stranke. Letos so si premislili. Očitno za njih nismo dovolj atraktiven politični partner. Na podlagi istih temeljnih odločitev bomo delali naprej, se pripravljali na lokalne volitve in si poskušali pridobiti čimvečjo podporo volilcev.
Večji načrti?
O večjih načrtih bomo spregovorili jeseni, ko bomo opredeljevali strankin program sodelovanja na občinski ravni in oblikovali liste kandidatov za občinski svet in zažupana. Želel bi poudariti, čeprav bo mogoče zvenelo samohvalno, daje bila bivša SDP Hrastnik v zadnjih štirih letih edina stranka, ki je bila kontinuirano aktivna v hrastniškemprostoru. Ob pripravah na državne volitve leta 1992 smo edini stopili v stik z volilci, tako da smo pripravili javno tribuno. Svoja dejanja ocenjujemo pozitivno in približno tako oceno bi bilo lepo pričakovati tudi od volilcev.
Tatjana Polanc
ffl
■ ■ j
V trboveljskem vzgojno varstvenem zavodu so tri organizacijske enote, združujejo šest hiš, sedma je enota na Dobovcu, osma pa jeseni ne bo več delovala - to je enota Tinkara v Bevškem. V Trbovljah je vsako leto manj predšolskih otrok. Letos jih naštejejo le še okrog 1100. Vzgojiteljice v vrtcih se trudijo skozi razumevanje in zadovoljevanje otrokovih potreb nuditi malim nadebudnežem čimboljšo vzgojo. Delajo po programih s skupnim imenom "Prijazen vrtec v letu družine". Ponujajo ga otrokom in staršem. Uvedeni dopoldanski programi so krajši od osem ur, kar znižuje stroške varstva. Nove naj bi bile razne popoldanske dejavnosti. Vse te dejavnosti bodo predstavili v tednu otroka, ko se bodo otroci s starši odločili, h kateri dejavnosti se bodo vpisali. Letos naj bi bile skupine otrok starostno mešane, zaradi vzpostavitve humanih odnosov. O tem bodo odločali starši. Organizacijska sprememba je tudi vključevanje duševno in telesno motenih otrok. Poskusno so te otroke že sedaj vključevali v redne skupine, kar seje pokazalo kot zelo pozitivno. Tretja stvar, ki jo želijo ponuditi, je t.i. servisna služba ali podaljšano dežurstvo za posamezne potrebe, vendar bo to pomenilo tudi drugačen strošek za starše.
V	vzgojno varstvenih zavodih Hrastnik in Zagoije pa o spremembah še niso razpravljali. Vzgojno varstveni zavod v Hrastniku ima štiri enote. Letos je končalo malo šolo 136 otrok. Cicibani vrtca Hrastnik so skupaj s svojimi vzgoj iteljicami in varuhinjami strnili celoletnadruženjain ustvarjanja v več raznolikih prireditev. Devetdeset otrok malih šol, ki so bili vključeni v celoletno akcijo Ciciban planinec, je sklenilo zaključno slovesnost v planinski postojanki Gore. Otroci so se pomerili v raznih igrah, veselo razpoloženje pa so izražali tudi v pesmi in plesu. Za svojo vzdržljivost in uspešno opravljene izlete v teku leta so dobili priznanja. Rezultat likovnega ustvarjanja so predstavili otroci svojim staršem na likovnih razstavah, ki so bile predstavljene v vseh vrtcih. Cici matura pa ima v hrastniškem vrtcu že večletno tradicijo. 140 otrok sije v celoletni mali šoli pridobivalo pomembne življenske izkušnje. V petek, 17. junija ,so imeli slovesno zaključno prireditev, kjer so otroci na slovesen način zaključili program male šole.
Zaključni izlet v spremstvu staršev in vzgojiteljev so najmlajši izvedli v soboto, 18. junija, na bližnjo vzpetino Plesko in na Kal. Ob 10. uri so pričeli z zanimivim programom zabavnih iger in šaljivih tekmovanj, organizirali so tudi iskanje skritega zaklada posebej za starše in posebej za otroke. Lepi vtisi in topla druženja bodo ostala vsem skupaj še dolgo v spominu.
V	Kulturnem centru delavskega doma v Zagorju pa je bila v petek, 17. junija, zaključna slovesnost otrok, ki so uspešno zaključili malo šolo zagorskih VVZ pod naslovnom Sonce se smeje, rožice šteje... Na prireditvi je sodelovalo 264 otrok iz vseh enot in štirih oddelkov. Prireditev je potekala v treh delih. V avli delavskega doma so otroci razstavili svoje likovne izdelke, v gledališki dvorani pa so nastopili pod naslovom Cicibani pojejo in plešejo, kjer so s prisrčnim nastopom pokazali, kaj,so se naučili.
Nato so cicibanom podelili priznanja in priponke za spomin na malo šolo. Organizatorj i so poskrbeli tudi za pogostitev otrok in staršev. Nato so otroci veselo zarajali ob zvokih ansambla Beli cvet. Ravnateljica vrtcev Tanja S tare je pohvalila vse otroke in pa tudi starše, ki so napekli ogromno slaščič, pa tudi vse vzgojiteljice, ki so se trudile z otroki. Ravnateljica je pripomnila tudi to, daje vpis v vrtce letos zelo velik, zato poziva vse starše predšolskih otrok, da čimprej oddajo vloge za vpis.
Jana Borišek
Ljubljanski učenci na Vidrgi
Od 15. do 17. junija so na Vidrgi pripravili tridnevni projekt življenja v naravi za četrtošolce iz osnovne šole Božidarja Jakca in njene podružnice Hrušica iz Ljubljane. Projekt so začeli izvajati pred dvema letoma, letos so že drugič za svojo postojanko izbrali Kandrše. V "šoli" v Kadršah se učenci med seboj spoznajo, živijo tri dni izven družin in doživijo tisto, kar so se med letom naučili pri spoznavanju narave, v naravi ter vse skupaj še preizkusijo.
Gugalnice so prava stvar.
Programje bil zelo pester in natrpan, tako da so učenci imeli zelo. malo prostega časa. Prvi dan so bili na Vačah, ogledali so si vaško situlo in cerkev, nato so se povzpeli na GEOSS, popoldan so si ob spremstvu ing. agronomije Marije Čebin - Prašnikar ogledali okoliško usmerjeno kmetijo, na kateri se ukvarjajo z živinorejo in proizvodnjo mleka. Obiskali so še tri vasi, zvečer pa so imeli spoznavni večer in ples v modrem. Drugi dan so ob spremstvu dveh gozdarjev odšli na Zasavsko Sv. goro. Pot je bila za otroke izredno zanimiva, nabrali so 26 različnih podrasti, praproti, grmičevja ipd. in kasneje naredili razstavo in izdelali plakate. Popoldan so na Mlinšah odigrali nogometno tekmo zotroki izMlinš. Zvečer so zakurili taborni ogenj, ob katerem so prepevali. Tretji dan pa jim je lovec prikazal film o lovu, odšli so tudi v gozd in si tam ogledali visoko prežo. Najbolj so učenci uživali v meditaciji na travi. Zadnji dan bivanja v naravi so se jih pridružili starši. Imeli so skupni piknik. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje čudovito.
Tovarišice in učenci pravijo, da so se v naših krajih dobro počulili. Naslednje leto bodo spet prišli. Pohvala velja tudi Francu Vidrgarju, ki je poskrbel za organizacijo, varnost otrok, prevoze in imenitno postrežbo.
Jana Borišek

'omo Bn
V	Slovenski Bistrici
Slovenska Bistrica - V soboto, 11. junija je bila v grajski dvorani v Slovenski Bistrici prva letna skupščina Društva izgnancev Slovenije (DIS), v drugem mandatu. Na njej je sodelovalo 69 članov iz Krajevnih organizacij DIS iz vse Slovenije, člani izvršnega, upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča DIS, novinarji, gostitelji in povabljeni gostje.
Sprejem v Slovenski Bistrici je bil nadvse prisrčen in zanimiv. Ob prihodu je goste pričakala pihalna godba. Celotna prireditev se je pričela v Viteški dvorani z državno himno. Nato je predsednik občinskega odbora DIS Slovenska B istrica Anton Žmavcar pozdravil konferenco. Delovni del konference je bil zelo pester. V okviru najavljenega dnevnega reda je skupščina sprejela predlagane spremembe in izvršila nadomestne volitve v organe DIS. Ob zaključku konference so na predlog predsednika IO DIS Slavka Kuneja soglasno sprejeli peticijo. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali grad. Vsi so zatrjevali, da so preživeli lep dan, ki jim bo še dolgo ostal v prijetnem spominu. V imenu vseh se je organizatorjem in prijaznim domačinom zahvalil predsednik UO DIS Vlado Deržič.
R.M.
V	Polšniku
Polšnik - V nedeljo, 12. junija je bil v prostorih OŠ Polšnik opravljen redni letni zbor članov KO DIS Polšnik. Le-ta je bil skrbno pripravljen in številčno zelo dobro obiskan. Po uvodnem pozdravu so se osnovnošolci predstavili s pestrim kulturnim programom, ki ga je s sodelavci pripravila ravnateljicatamkajšnjeOŠ. V njemjessvojim nastopom sodeloval tudi MPZ Polšnik, ki letos praznuje 20 - letnico obstoja. Občni zbor je vodilo tričlansko delovno predsedstvo pod vodstvom članaUO DIS JanezaMajcna. Največ govora je bilo posvečeno vsebini SpomeniceDIS inprvi letni delovni skupščini DIS v Slovenski Bistrici. Veliko so govorili o pomembnih jubilejih - 50 letnici vrnitve izgnancev v svojo domovino in 50-letnici zmage nad fašizmom.
Splošna ocena je bila, da so bili člani te KO DIS delovni in uspešni in daje tudi letni zbor uspel. Sklenili so, da Krajevno organizacijo DIS ustanovijo tudi v Litiji, ker zato obstajajo vse možnosti.
R.M.
Na Veliki planini
Dol pri Hrastniku - Planinci so organizirali v nedeljo, 19.6. izletna Veliko planino, kjer
so se srečali s pobratenim dru št vom iz Zagreba in Rašice. Dolani se pripravljajo tudi na planinski tabor, ki bo letos od 28.junija do 6.julija v Preddvoru pri Kranju. Vodstvo tabora vabi starše in udeležence na razgovor v društveni sobi na Dolu, ki bo v četrtek, 23. junija. Seznanili jih bodo z vso potrebno opremo, ki jo bodo rabili.
V nedeljo, 26. junija bodo organizirali tradicionalni pohod "100 družin v Gore" in s tem počastili praznik KS. Pričetek pohodabo od 7. do 9. u re izpred planinske sobe, v Gorah pa bodo organizirali različna tekmovanja.
F.M.
Kviz mladih gasilcev
Hotič - Deveti občinski mladinski kviz Preprečujemo požare je letos potekal v dvorani gasilskega doma v Hotiču. Sodelovalo je sedem društev Mladi gasilec, uvrstili pa so se: 1. Dole, 2. Vače, 3. Hotič, 4. Kresnice, 5. Šmartno, 6. - 7. Gabrovka, Jevnica.
J.K.
Gasilsko
tekmovanje
Kresnice - Občinsko mladinsko gasilsko tekmovanje v športno - gasilskih disciplinah je bilo v organizaciji domačega GD v Kresnicah. Med seboj se je pomerilo kar 220
tekmovalcev, ki so bili dobro pripravljeni, zato je bila razlika med posameznimi ekipami minimalna.
Rezultati: pionirke: 1. Sava, pionirji: 1. Jablanica, 2. Dole I, 3. Jevnica in Dole II, 5. Šmartno, 6. Kresnice, 7. Vače, 8. Sava, 9. Polšnik; mladinke: 1. Sava H, 2. Sava I, 3. Vače,4. Dole,5. Kresnice; mladinci: l.Dole L, 2. Vače, 3. Dole II4. Jevnica, 5. Sava, 6. Šmartno I, 7. Šmartno II.
J. K.
Razstava mačk
Litija - Preteklo soboto je bila v dvorani na Stavbah razstava pasemskih mačk Felinološkega društva iz Ljubljane.
J.K.
Po češnje v Brda
Trbovlje - Društvo upokojencev Trbovlje je pripravilo 15. junija izlet z avtobusom v Goriška Brda. Po češnje seveda. Najprej so obiskali vas Biljana v Brdih. Ob prihodu so jih postregli z vinom ter sirom in domačim kruhom. Nakupili pa so tudi češnje ter drugo sadnje, nekateri tudi vino. Ob povratku so se peljali s turistično dajo Lucija po jezeru od Mosta na Soči, tu so jimpripravili tudi kosilo, spili so kozarec Kapitanovega vina. V turističnem centru jih je zabaval godbenik Miro Furčič. Lepo in zanimivo je bilo.
T.L


Razg	II	■ mm	1	1! 'P<	11	. nei	■ jce	1	na
			mm		tsÉ:!		mm		
letovalci preko DUT bodo letovali v tem znanem letovišču v hotelih Laterna in Mimoza. Cena zaenkrat še ni znana. Prijave bodo pri DUT sprejemali od 1. julija dalje do trenutka, ko bo prijavljencev za dva avtobusa.
T.L.
Prejšnjo sredo so se v planinskem domu na Gorah sestali predstavniki društev upokojencev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Vseh je bilo enajst. Sestali so sena pobudo predsednika DUT Cveta Plevnika, ki je razgovor tudi vodil. Sprejeti je bilo treba enotna stališča do nekaterih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na upokojence.
Razgovor so začeli s čestitkami Lojzetu Zupanu, predsedniku	Društva
upokojencev Zagorje. Ta je namreč 20. junija izpolnil 80 let svojega pestrega in bogatega življenja. Predsedniku DU iz Trbovelj in Hrastnika Cveto Plevnik in Adolf Laznik sta s priložnostnim nagovorom jubilantu čestitala v imenu svojih društev in vsega članstva. Ob tej priliki sta mu izročila pisno priznanje s čestitkami in manjše spominsko darilo. Oba govornika sta na kratko orisala bogato življensko pot jubilanta, ki že 22 let vodi zagorsko društvo upokojencev. Ko mu bo čez dve leti potekel mandat, namerava izpreči in predsedniško žezlo predati mlajšemu nasledniku. Jubilant se je za pozornost iskreno zahvalil in hkrati omenil, kako s trnjem je bila postlana njegova predvsem otroška in mladeniška pot, ki pa se je nadaljevala z veliko ustvarjalno energijo na raznih področjih.
Razgovor se je nadaljeval o pokojninski problematiki. Najprej so razpravljali o certifikatih. Cveto Plevnik in Lado Debelak sta se udeležila v Ljubljani naZDUS posvetovanja za upokojence o certifikatih. Od devetih doslej znanih družb so na ZDUS ugotovili, da je najprimernejša Krona, družba za upravljanje investicijskih skladov in družb iz Ljubljane. Tu ima večinski delež UBK Univerzalna banka d.d., soustanovitelj pa je firma EuroFond, svetovalno podjetje s področja lastninskega preoblikovanja. Dogovorili so se, da bo vsako društvo na svojem področju organiziralo članske sestanke, na katere bodo povabili predstavnike Krone, ZavarovalniceTriglav in Banke Zasavje- Maksime, da navzočim obrazložijo svoje predloge za vložitev certifikatov. Nato se bodo upokojenci sami odločili po svoji presoji, kam bodo vložili certifikate.
Govor pa je potekal nato še o problematiki pokojnin. Znano je, kakšen je bil prvoten predlog slovenske vlade, znani so protesti društev upokojencev, znan je odgovor predsednika vlade, vemo pa tudi, kako je potekala razprava v parlamentu. Ker še ni dokončno odločeno, kako se bodo pokojnine v bodoče oblikovale, je nujno, da se vsa društva upokojencev še naprej po raznih poteh prizadevajo za to, da se ohranijo vse dosedanje pravice. To pomeni, da se pokojnine oblikujejo na temelju gibanja osebnih dohodkov oz. plač in ne cen, da se pokrajinski sklad ne podržavi v nobenem primeru, da naj bi se v bodoče ločili pokojninski skladi in to posebej za kmečke in posebej za vojaške upokojence, da naj bi uvedli dodatno pokojninsko zavarovanje po predlogu ZRIS. Pri vsakokratnih spremenjenih predlogih je treba pridobiti mnenje s strani Ekonomsko socialnega sveta republike.
Letovanje v Rabcu
Trbovlje - Društvo upokoljencev Trbovlje je letos, tako kot že vsa pretekla leta, organiziralo v času predsezone letovanje na Rabcu v Istri. Te možnosti cenejšega letovanja ob morju se je poslužilo kar
precej upokojencev. V času sezonetega letovanja Društvo upokojencev Trbovlje ne bo organiziralo, pač pa vnovič po 10. septembru. Prijavljeni
Cenejši nakupi
Trbovlje - V ponedeljek je potekala v klubskih prostorih - gostišču Društva upokojencev Trbovlje, predstavitev programa podjetja Bavaria Volltex iz Maribora. Navzočim so predstavili posteljnino iz merina volne in ostale podobne proizvode za starejše ljudi. Predvsem je šlo za stvari, ki delujejo proti revmi ali lajšajo bolečine.
T.L.
Izleti
Trbovlje- V začetku junija so se v pevski sobi v domu Društva upokojencev Trbovlje zbrali na pogovor člani planinske skupine PD Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje. Na tem pogovoru so pripravili program dela za poletne mesece, prisluhnili so željam in predlogom posameznih članov skupine. Z izleti, krajšimi, pa tudi daljšimi, bodo nadaljevali tudi v bodoče vsakih 14 dni. Od časa do časa organizirajo tudi družabna srečanja, ki člane skupine še bolj povezuje.
T.L.
Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje organizira v nedeljo izlet na Mrzlico pod geslom “100 družin na Mrzlico". Izlet pripravljajo v počastitev dneva slovenske samostojnosti in državnosti.
T.L.
Utrinki z doma na Izlakah
V	sredo, 1. junija v popoldanskem času so si stanovalci Eberlovega doma Izlake ogledali razstavo ročnih de! stanovalcev v Celju. Tudi tokrat je bila razstava zelo skrbno pripravljena, izdelki številčni, oblikovno in tehnično pestro izdelani, barvitost izdelkov je bila prisotna kot pravi spomladanski izziv. Ni kaj, vtisi z razstave, sprejema so zelo, zelo lepi. Stanovalcem in mentorici velja vse priznanje. Čestitkam se pridružujemo tudi mi, Izlačani.
V	četrtek, 2. junija, smo imeli v domu sestanek. Pogovarjali smo se o programu aktivnosti v tem mesecu, o bio prehrani, ki bo vsak čas po zaslugi naših marljivih kuharic in Marije našla pot tudi v naš dom, o nekaterih novih oblikah samopomoči, ki bo angažirala stanovalce pri volitvah v svet doma, o nastopu učencev Ivana Kavčiča, tudi o srečanju z ansamblom bratov Urankar ter o celodnevnem izletu z avtobusom v Vipavo, Goriška Brda, na obisk k stanovalcem DSO v Novi Gorici, oziroma Gradišče in še kam.
V	četrtek, 9. junija so za stanovalce v domu nastopili učenci OŠ Ivan Kavčič. Njihov program je bil silno pester, saj so se predstavili recitatorji, mladi glasbeniki, instrumentalisti in pevci, igralci... z izpovednostjo, kakršno premorejo le mladi pod vodstvom mentorice Mojce Grden. S svojo igrico so popeljali tudi stanovalce v leta njihovega otroštva in najraznovrstnejših igric. Stanovalci so bili s programom zelo zadovoljni. Nastopajočim in mentorici se je v njihovem imenu zahvalil Vlado Seručnik, jim zaželel še veliko lepega, predvsem pa dober zaključek šolskega leta, ter vesele in nadvse srečne počitnice.
Da pa se ne bo vse dogajalo samo doma in v domu, so v torek, 14. junija pripravili izlet na Primorsko, odšli so na obisk k stanovalcem DSO Nova Gorica in Gradišče. Ob domski bio prehrani, ki je zelo zdrava, skrbno pripravljena, kar gre zasluga vsem našim kuharicam, se je v tistih krajih h kozarčku vina prilegla rezina pršuta. Za dobro voljo pa je skrbel harmonikar.
J/
Kvartet bratov Smrtnik smo lahko slišali pred dobrim mesecem na prireditvi v Litiji, ko so izbirali pare za kmečko ohcet, kjer so se predstavili sštirimi slovenskimi narodnimi pesmimi. Tukajšnje občinstvo jih je slišalo prvič, vendar so v Sloveniji že nastopili na Gorenjskem, Štajerskem, pa tudi na Primorskem. Kvartet sestavljajo Franc Jožef (31 let), Zdravko (30 let), Marjan (29 let) in Vladimir (28 let). Prihajajo iz Kort na avstrijskem Koroškem, skupaj pa pojejo že devet let.
Petje v njihovi družini je že tradicija. Njihove tete so nekoč sestavljale sekstet. Kot otroci so prepevali v otroškem zboru, kasneje tudi v zboru na celovški gimnaziji, kjer so maturirali. S petjem se ukvarjajo ljubiteljsko. Pojejo narodne, umetne in posebej za njih napisane pesmi. Pojejo v slovenščini, nekaj pesmi paludi v nemščini, italijanščini in ruščini. "Nimamo rednih vaj, ker vsak izmed nas opravlja svoj poklic, najmlajši pa še študira v Salzburgu. Vaje naredimo takrat, ko se vsi zberemo doma. Pojemo bolj po posluhu, nekaj tudi po notah. Sami interpretiramo pesmi. Pojemo pa tudi še v drugih zborih, tako da tam vadimo glasovno," je povedal Franc Jožef, kije tudi organizacijski vodja kvarteta.
Veliko nastopajo po južni Koroški in po drugih nemških krajih. Gostje so že bili na Radiu Celovec in slovenski televiziji. Pred leti so nastopili z Avseniki v priljubljeni oddaji Košnikova gostilna. V devetih letih so imeli okrog dvesto javnih nastopov. Izdali so že eno kaseto z naslovom Mi smo Smrtnikovi fantje, ki je tudi pesem, ki jo
pojejo na nastopih. Založili sojo kar sami. Za 10-letnico želijo spet izdati kaseto in CD ploščo.
S petjem predvsem skušajo gojiti domačo narodno, koroško pesem, je dejal Franc Jožef. "Slovenija bi morala bolj podpirati slovensko besedo na Koroškem," je še dejal. Slovenija jim je zelo všeč in v njej sc počutijo zelo domače. Upamo lahko, da jih bomo še velikokrat slišali v Sloveniji, ker so v Litiji resnično navdušili občinstvo.
Katarina Gavranovič
V hotelu Medijske Toplice na Izlakah je bilo 10. junija posvetovanje predstavnikov občinskih ZKO Slovenije, udeleženci so bili tudi iz zamejstva. Udeležilo se ga je okoli 80 kulturnikov, med katerimi je bil nekaj časa tudi minister za kulturo Sergij Pelhan. Poleg njega je o bodočem zakonu o kulturi in zakonu o društvih spregovorila tudi svetovalka Vesna Čopič. Sicer pa je posvetovanje vodil glavni tajnik ZKOS Vojko Stopar. Udeležence je pozdravil zagorski župan Matjaž Švagan. Z nastopom so posvetovanje popestrili člani Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Zagorje pod vodstvom Draga Peterlina ml. in gledališka skupina z Vač.
Glede na to, da so v pripravi nadvse pomembni zakoni s področja delovanja kulturnih organizacij in društev ter zavodov, je razumljivo, da vso ljubiteljsko dejavnost, ki jo v glavnem povezujejo zveze kulturnih organizacij v občinah in republiki, zelo zanima, kakšen bo njen status v bodoče. Minister je sicer poudaril, da bo enakovreden sestavni del nacionalnega kulturnega programa tudi ljubiteljska kulturna dejavnost. Svoje pristojnosti in naloge s tega področja bo država prenesla z zakonom na nov sklad za ljubiteljske dejavnosti, ki bo kot nevladna služba prevzel izvajanje kulturne politike na tem področju.
Naloge tega sklada naj bi v bodoče prevzela dosedanja ZKO Slovenije v Ljubljani. Seveda je država zainteresirana tudi za ljubiteljsko dejavnost na občinski oz. krajevni ravni. Zato naj bi nekatere ZKO v občinah prevzele vlogo območnih izpostav tega sklada. Dokler se nova lokalna samouprava ne bo oblikovala, bo država začasno prevzela financiranje sedanjih strokovnih služb ZKO v občinah v dosedanjem obsegu. Navzoči so seveda imeli določene pomisleke na razne spremembe, predvsem okrog bodočega financiranja ljubiteljske dejavnosti v občinah, pa tudi okrog same organizacije oz. njene mreže. Poudarili so predvsem to, naj ljubiteljska
kultura ohrani svoj položaj, čeprav v spremenjenih organizacijskih in finančnih okoliščinah. Mnogo pa je seveda odvisno tudi od bodoče lokalne samouprave.
Tine Lenarčič
Spet v Šentvidu
V Šentvidu pri Stični so se spet zbrali slovenski pevci na tradicionalnem taboru. Med njimi je bilo tudi precej Zasavcev. Nekateri zbori so prejeli za svojo udeležbo priznanja. Mi pa predstavljamo pevsko skupino, ki seje v Šentvidu pojavila prvič. Gre za zagorsko vokalno skupino Izvir, ki jo vodi Tomo Brezovar. Izvirovci so se seveda potrudili, da je bil tudi nastop, skupaj s stotnijami drugih slovenskih pevcev, uspešen.

ZABEUmO
Hrastnik
Zaključni koncert, ki ga pripravi glasbena šola vsako leto v hrastniški kinodvorani, je bil tudi letos na Dolu. Svojo dejavnost so pokazali posamezni oddelki in skupine. Knjižnica bo odprta v poletnih dneh normalno, le posojevališče na Dolu in v Steklarni bodo v juliju in avgustu zaprli.
F.M.
Trbovlje
Lovski PZ je 18. junija sodeloval na 21. srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in skupin rogistov v Boljuncu pri Trstu. Nastopil je pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja in ob sodelovanju korepetitorja prof. Filipa Križnika. Srečanja seje udeležilo 30 zborov in skupin rogistov. Peli so slovenske narodne in lovske pesmi. Zbori so nastopali na Opčinah, na Proseku, Repentaboru in v Boljuncu skupno pod šotorom. Sodelovali so zbori in registi iz Slovenije in zamejstva.
Jubilejnega pevskega tabora
slovenskih pevskih zborov, kije bil 19.junijavŠentvidupriStični, so sega udeležili tudi pevski zbori iz Trbovelj. To so bili: ŽPM Dobovec, ŽPZ Kulturnega društva Društva upokojencev Trbovlje, MoPZ Zarja, MePZ Slavček in MePZ Svoboda. Vseh udeležencev je bilo preko 120. Prevoz je organizirala ZKO Trbovlje.
V Domu upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona naTerezijijepripravil drugo samostojno razstavo Silvo Lipičnik, doma iz Zagorja, član likovne skupine Relik v Trbovljah. Tokrat razstavlja skupno enajst del v akvarelu in suhem pastelu, motivi pa so okoliške domačije, hrami, krajina, med njimi je tudi akt. Razstava
bo na ogled do konca junija.
GŠ Trbovlje je konec prejšnjega meseca pripravila v DD glasbeni večer pod geslom Naš svet glasbe. Nastopili so učenci te šole, ki se učijo igranja kitare, harmonike, violine, trobente, flavte, klarineta, baleta. Nastopili so tudi ansambli -kvartet klarinetov, trobilni ansambel, godalni orkester, otroški zbor Din don ter pihalni orkester. Spremljali in vodili so jih njihovi učitelji. Organizator večera je bil Marjan Korošec, povezovala pajeBarbaraKužnik.
T.L.
Zagorje
Za 23. Filmsko gledališče, ki je bilo 21 .junija, so kulturniki v DD izbrali film Klavir, ki je v Cannesu prejel Zlato palmo in tri oskarje.
D.H.
Litija
Ljubljanski komorni orkester Camareta Medica Labacensis, ki ga vodi Andrej Ožbaltjeimel 17.junijana gradu Bogenšperk koncert. V orkestru igrajo poleg zdravnikov in študentov medicine tudi strokovnjaki in študentje drugih strok, psihologije, fizike, arhitekture in elektronike. Orkester, ki šteje osemnajst glasbenikov ljubiteljev, je izvajal delaBacha,Scarlattija,Borancini-ja, Mozarta, Vivalcija in Rossinija. Solistki sta bili Tanja Cveblar - flavta in Mateja Kunstek - sopran.
V OŠ Gradec je bil 20. junija koncert mladih pianistov glasbene pedagoginje Selme Gradišek. Nastopili so: Manca Djurič, Maruša Guček, Katka Holcke, Jasmina Jelenc, Luka Hauptman, Daša Gradišek in Andreja Palatinus. Program je povezoval Gorazd Mavretič.
J.K.
f
Jože ‘Meafič v tròovefjslq. Knjižnici
Akademski slikar Jože Meglič iz Šmartnega pri Litiji je 16. junija postavil v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja svojo samostojno razstavo. Na ogled je postavil 11 del v oljni tehniki. Motivi so zelo različni, brez dvoma pa bodo večini obiskovalcev te razstave najbolj všeč tiste slike, na katerih je umetnik upodobil del naše krajine z domačijami in gorskim svetom. SicerJožetaMegličažedolgo poznamo kot odličnega likovnega ustvarjalca, ki seje doslej že velikokrat predstavil domačemu pa tudi tujemu občinstvu. Njegova dela so občudovali v rojstnem Tržiču, v Kranju, Ljubljani, Trstu, Beljaku, v Franciji, Beogradu, Trbovljah, Zagorju, Litiji, Murski Soboti, Laškem, na Vrhniki in še kje. Udeležil seje tudi več različnih slikarskih oz. likovnih kolonij. Na tokratni razstavi v Trbovljah se slikar predstavlja le z manjšim delom svojega obsežnega opusa. Rojenje bil leta 1939 v Lomu nad Tržičem, slikarstvo pa je študiral na ALU, pri prof. Maksimu Sedeju je diplomiral leta 1964. Naslednje leto pajc končal še specialko za oljno slikarstvo. Atelje ima na znamenitem gradu Bogenšperk, sicer pa je zaposlen kot likovni pedagog v Šmartnem pri Litiji. Dobro se še spomnimo, daje živel med leti 1967 in 1970 v Trbovljah. Razstava bo trajala do 30. junija, razstavljena dela pa si je možno ogledati v času, ko je knjižnica odprta. Razstavljena delaje možno tudi kupiti.
T.L.
V-.......--................ —J
Izlake: V soboto, 25. junija ob 19.30 uri bo v Valvasoijevi kapeli na Izlakah koncert Mlajšega mladinskega pevskega zbora GŠ Zagorje pod vodstvom Francija Stebana. Pevci in dirigent so prav ta teden izvedeli, da so bili najboljeoccnjeninareviji v zagorju v svoji konkurenci. Kocert vam vsekakor toplo priporočamo.
Čcm.šcnik: 25. junija ob 17. uri bo Lovski PZ Lovske zveze Zasavja sodeloval s koncertom lovskih in narodnih pesmi pri proslavi 40. letnice Lovske družine Čemšenik v lovskem domu v Čemšeniku.
Čemšenik:	Folklorni
skupini PD Čemšenik in Svoboda Center iz Trbovelj
bosta 26.junija včemšeniku pripravili koncert, na katerem bosta prikazali ljudske plese z Gorenjske, Prekmurja, Koroške, Poljanske doline in Bele Krajine.
PRI	EDSTAVn	Hi
UfK:::;:;:;:;		
Radeče: V galeriji podjetja Radečepapir bo v petek, 24. junija ob 20. uri predstavitev knjige Rodoljub avtorja Igorja Karlovška.
v:v : ^ t Z.	L- :
Trbovlje:	V domu
upokojencev in oskrbo vencev Franca Salamona razstavlja slikar Silvo Lipičnik.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja svoja dela v prostorih podjetja RSH.
Hrastnik:	V Galeriji
Hrovatič v Hrastniku je na ogled stalna galerijska zbirka Vinka Hrovatiča.

©
Pri založbi Mandarina je pred kratkim izšel ponatis Snoopyjeve kasete Mama Juanita. Tisoč izvodov kasete, izdane v samozaložbi pred štirimi leti, so poslušalci razgrabili. Vsega skupaj so prodali kar 3000 kaset, kar je bilo več, kot so pričakovali. Zaradi tega ne preseneča, da so številne Snoopyjeve zabave množično obiskane. Odrasli, predvsem pa otroci, so se 6. junija zbrali na zagorski ploščadi, saj so jim Snoopyjevci pripravili obilo presenečenj. Zabavo je vodila Ditka Šubelj, ki jo poznamo iz tv ekranov. Igrače, ki jih je podaril postonjski sponzor, so bile dodobra izkoriščene, pa tudi avtomobilčki ter vrtiljak, ki sojih na ploščad postavili drugi podjetniki. Med tistimi, ki so kaseto Mama Juanita kupili, soizžbrebali tudi nagrajence. Prva nagrada, avtomobil "bolhca”, se je odpeljala v Trbovlje. Snoopyjevci se bodo tja zapeljali ob zaključku šolskega leta in ponovili zagorski žur.
Nova kaseta naj bi izšla jeseni pri Mandarini in sicer kar v 5000 izvodih. Za razliko od ponatisa Marne Juanite, ki jo je
produciral Dušan Zore, se bo pri novi kaseti, katere naslov še ni znan, kot producent poskušal kar sam Dejan Holc. Dejan piše tudi vsa besedila in glasbo. Pravi, da bo polovica nove kasete namenjena izključno romantičnim pesmicam, ki bodo sad njegovega podoživljanja ljubezni. Druga polovica pa otrokom, saj jih ima rad, še posebej svojega 10-mescčnega sinčka, za katerega pravi, daje že zdaj zelo muzikaličen in utegne kmalu prekašati starše.
Snoopyj evci so kar preveč marljivi.
Enkrat mesečno vodijo otroško oddajo na trboveljski lokalni televiziji. Pripravljajo projekt, kjer se bodo zahvalili sponzorjem, še posebej podjetju Eurotrade.
Nekje jeseni naj bi sodelovali na programu združenih večjih lokalnih televizij pod
vodstvom Staneta Graha. "Zasavske tv postaje ne bodo vključene v združenje, bi se pa lahko povezale vsaj med seboj (Litij a, Trbovlje, Hrastnik, Izlake), če bi imeli uredniki le teh več posluha za tako delo, je mnenja Dejan Holc.
Tatjana Polanc
Andrej Gumilar ni ustanovil le nove skupine Spiny band, temveč se je -tako kot že mnogo glasbenikov pred njim - odločil, da bo odprl svojo trgovino z glasbil i in podobnimi rečmi. Kadar bo imel Andrej čas, bo lahko zaigral na klaviature (kot tudi vsi obiskovalci trgovine) in mogoče celo "spesnil" kakšen nov komad za svoj novi band. Veliko sreče Andrej - tako v trgovini kot s Spiny bandoni.
Na mariborskem rock festivalu so za najbolj "scenski" nastop prejeli nagrado člani skupine California. In kako jim je uspelo! Pevec Matjaž Zupan je presenetil vse zbrane obiskovalce in nastopajoče, ko seje na odru pojavil z umetnimi prsmi in "očaral" strogo žirijo. Matjaž pravi, da se mu zdi smešno, da so dobi li nagrado z že oguljeno foro, vendar je nagrade tako on, kot tudi ostali člani Californie zelo vesel.
Fantje skupine Pop design so tako popularni, daj ih je neka avtohiša najela za reklamiranje svojih avtomobilov. Tako se bodo Tone, Janez, Damjan in Matjaž nekaj časa vozili naokrog s Hyundayi in delali reklamo za avtohišo. Kajpa Vili? Vilipa ostaja zvest svojemu
jeklenemu konjičku (peugeot 605), ki ga ne bi zamenjal za noben denar.
SandraZupanc-Sendijez rekreaci-jo in seveda z veliko manj hrane prišla do željene telesne teže. Vendar jo včasih še vedno zgrabi pizzomanija in tri dni živi le za pizze in koka - kolo. Rada ima tudi morsko hrano in kitajske specialitete. Upamo, da Sendi le ne bo prevečkrat zgrabila pizzomanija, ker bodo potem številke na tehtnici zopet zrastle.
S.G.
Vili ima rad svoj avto.

lili
NO
vù v viDioiéki'nàiìo
* » * *+* *» » ** « *» !! * » « ? » «* » «« »«•»««»•	«^< ** * * »*«** r,»,f **• !«\** »B« r.#.\T « * » «
bHÓvo V iris)iotiici nanóIm
moram
Sprememb.
Takoj v uvodu m
’/xipisati, da se Mod diincs im j« tj.
ii^.nimske.rub.ikc ukOcc:. spremenil. Za nedoločen čas.
lll|apI|||S||||lIl||||lÉ::|
llllllillllililiil!
& legalno izšli na videu, s
Nano iz Trhov'elj. Pa brez bkomcntarievrc, aktualnosti.;
lilliPlllllIlilllill
i "uradno" rzidejo kar precej S
llilillliiillilllilll
tud. pri nasi: Sicer pt. tisti,t ki ;
JennìFer 8
(CIC - VTI)
Komaj se John Berlin preseli iz velikega mesta na podeželje, sc že sreča s truplom, kije bilo najdeno v sumljivih okoliščinah. Z ozirom na določene značilnosti pri umorjeni osebi vse kaže, da gre za serijskega morilca. Vendar vse le ni tako stereotipno, kot se (na prvi pogled) morda zdi. Na sledi tega psihopata & morilca Berlin (Andy Garcia) nima nobenih sledi, niti enega osumljenega, nobenega alibija in le eno pričo. Pa še ta je slepa (Uma Thurman). Jennifer 8, je še en dokaz za tezo, da je nepredvidljivost in dinamičnost zapleta zgodbe obratno sorazmerna s preteklostjo naslova.
Čeprav ni vedno tako, si lahko večinoma neko mnenje ustvarimo
o filmu že na osnovi tega, kdo v njem nastopa, kdo gaje režiral, ali kdo je zanj pisal scenarij. Tokrat pride sladkorček v drugi polovici filma. Namreč - ko stvari dosežejo svoj vrhunec, se vmeša John Malkovich. In še bolj zaplete zadevo.
Bruce Robinson je režijsko združil v enem samem filmu vtise iz Štirih. Pa ni delal parodije na:
Internai Affairs,
The Untouchablcs (Andy Garcia),
Final Analysis in Mad Dog & Dog & Glory (Uma Thurman) ! Če vam je bil všeč kateri-
koli od naslenjih filmov: Terminator 1 & 2, Top Gun, The last Boyscout, Die Hard 1 & 2, Hunt For The Red October, Leathal Weapon 1 & 2 & 3..., vam bo zanesljivo všeč tudi ta.
Še (doslej neomenjene) reference igralcev: Accidental Hero, Black Rain, Goodfather 3 (Garcia), Where The Heart Is (Thurman), Dangerous Liaisons (Thurman & Malkovich), Places in the heart, The killing fields, Empire of the sim (Malkovich).
Tommy
mmmimrn NA N Ù * Sol la ti nt f n 6 s’ 8 * (na "bazanu)”
■I


j
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
23.	-27. LEDENA STEZA
(kom.), čet., pet., sob., ned., pon. ob 18. uri.
24.	-27. POBEG (trill.),pet., sob.,
ned., pon. ob 20. uri.
28.30. BETHOWEN 2 (kom ), tor., čet. ob 18. in 20. uri, sre. ob 18. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
23.	-26. NUNE POJEJO 2
(kom.), čet. ob 19. uri, pet., sob., ned. ob 18. uri.
24.	-28.	ALJASKA V
PLAMENIH (akc.), pet., sob., ned.
ob 20. uri, pon., tor. ob 19. uri.
29.-30. PRIDEN SINKO (trill.), sre., čet. ob 19. uri.
KINO HRASTNIK
23.-24. KUŠTRAVCI4(kom.), čet. ob 18. uri, pet. ob 16. uri.
23.-26. POBEG (akc.), čet. ob 20. uri, sob., ned. ob 18. uri.
25.-26. PRAVA STVAR (pust. drama), sob., ned. ob 20. uri.
29.-30. WILLY (melodrama), sre., čet. ob 20. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
25.	KUŠTRAVCI 4 (kom.0, sob., ob 18. uri.
KINO IZLAKE
26.	TELESNI STRAŽAR
(trill.), ned. ob 20.30. uri.
Ho«k w Grliati
Človeku gre kar na jok, ko iz leta v leto ugotavlja, da ima vsaka vas svoj rok festival, medtem ko v Zasavju vlada nepopisno mrtvilo. Ena izmed vasi, ki ima takšno lesto vsako leto zdaj že nekaj let, so Griže, majhen kraj, skrit v Savinjski dolini. Kljub tej skritosti lahko vsako leto tam vidiš kar nekaj frisov, ki so ti znani že iz Zasavja. Letos je na tej fešti nastopilo kar osem bendov. Najbolje, da grem kar po vrsti.
Pregovorna gorenjska škrtost ni le domena Gorenjcev. Kljub moledovanju in prošnjam, me organizatorji v Grižah niso spustili na prizorišče žura, dokler jim nisem podal pisno prošnjo v obliki petsto tolarjev. Grižani pač ne vedo, kaj zamujajo, ko ne berejo Zasavca. Za-radi vstopnine sem ostal brez piva in brez prvih treh bendov. To sobiliAcrodus,501 band in Unele Jack.Mladi bendi, ki so na začetku kariere, obenem ogrcvalci folka. Prvi bend, ki sem ga videl, so bili Fatai angel. Igrajo dober bard rok, so malo razštelani, vendar se trudijo. Priredba Fighi for your righi to party (Beasty Boys) jim je kar dobro poratala,
vendar suma sumarum s svojim nastopom niso ogreli publike tako, kot so si nemara želeli. Nas je pa zato toliko bolj in dokončno zažgalTomaž Domicclj s svojim projektom Triglav. Njegov repertoar že skoraj ponarodelih pesmi je spremljalo in pelo skupaj z njim kakšnih tristo ljudi, ostalih petsto pa je vsaj z nogo tolklo "u ritmu melodi-jc". Slovenskega naroda sin, Automat, Parada, Vem, da danes bo srečen dan... so naredile iz rok fešte v Grižah pravi koncert in z njim tudi pravo koncertno vzdušje.
Po Domiclju so prišli na oder lokalni (Velenje?!?)megazvczdniki Sank rock.Nanizali so vse svoje uspešnice (pozabili niso nit Pravljice o mavričnih ljudeh) in še malo reklamirali svoj novi album Potepuh. Za konec so nam privoščili še malo Metal lice, in sicer Enter Sandman. Dobro igranje, od trenutka na trenutek pa se le zazdi, da imajo malo bebasta besedila. Don Mcntony band in Neron niscmdočakal.Začelojcdcževati, boljša polovica tečnariti in ostalo ni nič dragega kot spokati čez hrib nazaj v ljubo mi Trboveljce.
J.N.
Prvič se je zgodilo tudi v Zasavju. Imamo mistra. Dogajalo seje prejšnji petek v Mesečini. Izbor je vodil M.K. Michael (kateremu se dozdeva, da dobro imitira Michaela Jacksona), sicer vodja manekenske skupine Buona sera.
Tekmovalo je sedem brhkih fantov, žal pa med njimi ni bilo niti enega pogumnega zasavskega korenjaka. Fantje so imeli tri izhode, žirija pa je ocenjevala njihov zunanji izgled, postavo in osebni nastop. Naslovmistra Mesečine je pripadel Damjanu Janežiču iz Kranja, drugi je bil Leon Čater, prav tako iz Kranja, tretji pa Jovan Maslarič iz Ljubljane. Mister je dejal, da ga je za tekmovanje navdušil M.K. Michael. "Zmagal sem zato, ker je žirija tako odločila. Verjetnojek temu pripomogla moja postava in prikupnost," je mister še dejal. V Mesečini je bilo torej eno izmed mnogih predtekmovanj, za finale v jeseni, kjer bodo izbrali mistra Slovenije.
Katja Božič

Slovo od osmošolcev
Le kdo seje ne spominja rad? Česa? Valete in zaključka osnovne šole. Tako kot že mnogo let prej, so se tudi letos osmošolci poslovili od osnovne šole in moram reči, da prav prisrčno. V torek, 14.6., šobili v telovadnici osnovne šole vabljeni starši, da si ogledajo kratek kulturni program, oz. bolje rečeno: valeto. Le redki so zamudili to priložnost, na tribuni je bilo težko najti prazen prostor. Oči staršev so nemirno "begale" sem ter tja, saj so med množico otrok težko našli svojega.
Vsak razred je sedel za svojo mizo, kmalu so predstavniki razredov pripeljali tudi razrednike. Tako seje začela prireditev, katero sta zelo sproščeno povezovala Špela in Peter. Najboljši učenci šole - odličnjaki - so se vpisali v knjigo, kasneje pa seje vsak razred predstavil s svojo točko. Najbolj pa smo se smejali, ko so razredniki zaplesali dunajski valček z učenci iz razreda. Tako seje končal uradni del. Starši so odšli domov, fantje in dekleta pa so še ostali. Žurirali so in noreli, navdušeni nad glasbo DJ Marjana Knausa. Prekmalu je bil ura devet in plesa je bilo konec. Marsikdo bi pomislil, da so odšli domov. Kje pa! Dokazali so, da so pri urah telovadbe "garali" in da imajo dovolj kondicije. Večina je namreč odšla v Mesečino. Tam so sprostili energijo, skriti pred očmi staršev. Zakaj se ne bi zabavali sedaj, ko je konec šole?
Osmošolce čaka nova skrb: vpis v srednjo šolo. Upam, da se vam bo uspelo vpisati tja, kamor si sami najbolj želite.
Mateja Leskovšek
Piknik novinarjev
Pretekli petek smo se novinarji televizijsko novinarskega krožka še zadnjič v tem letu sestali. Ampak to ni bil navaden sestanek, saj smo pripravili piknik, čigar generalni pokrovitelj je bila Občina Trbovlje. Tako smo se torej odpravili v naravo, a nas je presenetil dež, zato smo se umaknili v zavetje. In končno seje začel žur. Naši mentorji so pridno pripravljali hrano in pijačo, mi pa smo se na travniku podili za žogami, pa igrali karte. Poslušali smo tudi radio in zraven kakšno zapeli. Nekateri so poslušali posnetke nedavno ustanovljenega 100 na uro rap tema.
Za vsakogar smo našli kakšno razvedrilo, tako da smo se imeli res imenitno. Na našo veliko žalost je čas zelo hitro minil in kmalu smo se morali posloviti. Odšli smo z bolečino v srcu pa vendar z obljubo, da se drugo leto zopet srečamo.
Katja Majnardi
\c bodimo tabo naivni
Prav gotovo se vam je že zgodilo, da ste morali kupiti darilo. Darilo, ki bo obdarovanca vedno spomnilo na vas, kadarkoli ga bo pogledal. Vedno znova smo v zadregi, saj ne vemo, kaj bi kupili. Mnogokrat je rešitev zlatnina. Nič lažjega, boste rekli, saj je v Zasavju dovolj zlatarn. Res je. Toda marsikdaj zaviješ kar v najbližjo. Tudi s prijateljicami smo tako storile. Ta naša nespametnost bi nas kmalu spravila v zelo neroden položaj.
Nič hudega sluteč smo zavile v zlatarno. Prodajalkaje bila prijazna, ustrežljiva. Ker niso imeli takšnega kompleta, kot smo hotele, smo se dogovorili, da nam ga bodo naredili. Toda, glej ga zlomka. Pride dan, ko je treba po zlatnino, toda zlatarna je zaprta. Izvemo, daje popoldne sploh niso odprli. Kaj sedaj? Zjutraj mora biti darilo že pripravljeno. Zapeljemo se v Zagorje. Urini kazalci se naglo bližajo sedmi uri. Tokrat postane sreča naša zaveznica. V stopimo v zlatarno g. Mravljeta. V enem dnevu (noči!) nam je naredil natanko tisto, kar smo hotele. Poleg tega je naslednje jutro odprl zlatarno celo uro prej samo zaradi nas. K sreči seje vse dobro končalo. Torej, ne kupujte stvari (predvsem ne darila!) pri ljudeh, na katere se ne morete zanesti. Jaz razumem, da lahko vedno "pride kaj vmes" in preprosto ne moreš držati obljube. Toda, je mar posedanje v lokalu opravičljiv razlog?!
Mateja Leskovšek
Karat čistka Ida
Ida Dedič je petnajstletna dijakinja ekonomske šole in ni le pridna učenka, temveč tudi odlična športnica.
Ida se že nekaj let redno ukvarja s karatejem in dosega odlične rezultate. Zelo si želi, da bi bila nekoč svetovna prvakinja in bi bila v borbenih veščinah enakovredna klubskemu tovarišu Borutu Markovšku in svoji tekmici Poloni Vilar (lahko povem, daje Ida na svetovnem prvenstvu za las ostala brez medalje). Prikupna rjavolaska si želi, da bi svoje znanje prenašala na mlajše nadebudneže - rada bi postala trenerka. Kot vsak karateist si tudi Ida želi doseči črni pas in do tega uspeha jo loči le še en izpit.
In kaj počne Ida, kadar ne trenira? Poleg tega, da hodi v šolo - najraje ima slovenščino in seveda športno vzgojo, rada prebere kakšen roman Victorie Holt, posluša M ichaela Jacksona, Queene in Pop design, ali se odpravi na tek po naravi. Ida najraje spije sadni sok in poje veliko sadja in zelenjave - mesa ne je, ker je vegetarijanka, pa tudi večerjam se je že davno odpovedala. Zaposlenalda pa še vedno najde toliko časa, da se posvet svoji veliki ljubezni - fantu, za katerega pravi, da ga ima zelo rada. Seveda ji želimo, da bi dosegla vse željene in načrtovane cilje.
Saša Grobljar
l	—^

Mladim
Zasavcem

Tokrat so sc prvič oglasili prvošolci s Čcnšcika. Celo leto so se trud ili, da bi se naučili pisati in /daj jim je uspelo. Njihova učiteljica Darja Murn sporoča, da radi pišejo, zato upamo, da bomo dobili pošto tudi s počitnic. Vsem želimo lepe počitniške dni.
Osmošolci že teden dni uživajo počitnice. No, nekateri so se odločili izboljšali točke pri testu i/ slovenskega jezika ali ma tema like,za to se še niso ločil iodučenja. Objavljamo nekaj njihovih misli oh odhodu in loto^ralijo Dejana Selaka z Hrczne^a. Sošolci so pod sliko pisali različne
komentarje: Kam gledaš? Na izletu je hilo super. Kam se pelješ, trajer? No, Dejanje predvsem dober rokometaš. S to igro st ukvarja že od drugega razreda. .Je levičar, zato igra (lesnega zunanjega igralca. N jcmii in vsem osmošolcem želimo, da ho prehod na novo šolo uspešen iu prijeten.
Vsem želimo, da se imate na počitnicah vsaj tako lepo kot četrtošolci iz OŠ Ivana Skvarče v Portorožu. Pošljite kakšno razglednico, če boste šli na izlet ali pa kar iz. domačega kraja. Tudi daljših sestavkov bomo veseli. Nekatere kar slišimo, ko se sprašujejo: o čem pa naj pišem? Izvolite, nekaj naslovov: Obiskali so nas. Naša družina. Kupovala sem. Razmišljam..., Zanimiv dan... Pišite skratka o tem, česar bralci Mišmaša še ne vedo...
Osmošolci
Ob odhodu z OŠ, se počutim malce otožno, ker gre "stara klapa" njirazen. Veselim pa se tudi dolgih počitnic.
Po eni strani sem srečen, po drugi strani pa mi je žal, ker odhajam iz znanega okolja in odhajam v neznano šolo.
Z osnovne šole se mi zdi zelo super oditi, zato.da bom videla kaj novega.
Komaj že čakam, da pridem na gimnazijo, saj mina tej šoli že Postaja dolgčas.
Komaj sem čakala, da bo konec. Zdaj pa se mi zdi hudo, ker se bom morala posloviti od sošolk, sošolcev in učiteljev.
Težko se je posloviti od te Sole, a vsak mora dalje.
Moj ati
Moj ati me danes sprašuje:
"Kje so moji copati?
Ali dežuje?"
Nič ne vem, kje so copati, ali če dežuje,
toda vedno naš ati me to sprašuje.
Polona Dolenc, 4. b OŠ Litija
Kaj pa je tam zadaj?
Kaj pa je tam zadaj?
Tam zadaj je grič, na griču pa nič Za gričem je pa mala dolinica.
V mali dolinici, pa je mala vasica, v mali vasici pa veliki ljudje.
Nina Bokal, 3. b OŠ Gradec Litija
Bliža se konec
Bliža se konec šolskega leta. Bila sem učenka prvega razreda. Imamo veliko lepih ocen. Imeli smo se radi. Veliko smo se učili. Imeli smo tudi športne dneve, bili smo na kmetiji in na Prvinah. Praznovali smo rojstne dneve. Včasih je kdo prinesel pecivo ali torto.
Romana Matko, 1. razred OŠ Čemšenik
Četrtošolci OŠ Ivana Skvarče smo se 2X. maja srečno vrnili iz šole v naravi, ki smo jo imeli v Portorožu. Bilo nas je kar X0. Bivali smo v hotelu Jadranka, jedli in kopali pa
va.
smo se v hotelu Riviera. Samo osem nas še ne plava, toda tudi mi se nič več ne bojimo vode. Bilo je super! Plavali smo že tudi v morju. Peljali smo sc celo /. ladjo in si ogledali našo prelepo slovensko obalo in slikovito mestece Piran. Seveda smo največ raziskovali Portorož in se do sitega najedli sladoleda.
S pomočjo Zasavca sc želimo zahvaliti vsem, ki so nam omogočili to doživetje, in sicer. I Jektroinsfalacije Drago Domadenik, Sugros Celje in Delo/a Zagorje.
Učenci 4. razredov OŠ Ivana Skvarča
X-X*X	LX-LX-X'X'XLL-X'XL-X-X-LX-X
;....XXX-.:X:X:X;X;X.X.X-X:X:X:X-X:X:::X;X:X:X
x:x:::x:x • :.-x:::x'x:::::x:::x:.:.:::::x'x ::x: :x'x:x
BUJ SMO MA 7'KAV0i KU
•Ji<r	/uktniA,- h&rtv /-Jts
Acc-' io-i	: x
C:	v ■
-V • '> -e- .• vvU.o-f rva.j ••'rnM K.-!	ÀìA ' c Zc
c.xAlcc Aca.vc' i -x-t - .>><>- srrtutfjŽUrJis .'•rrv.•'rj.-f-.cvrp...-. XjAcCTrvo-As-ìioA'	VnvC"^ žit- AŽs.ČKf'
icž.p/CV-; :

gsufisC
Robi Kocuvì
Eì
NOGOMET Konec upov
Svoboda - Jelovica 1:0
(1:0)
Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 100, sodnik Barlič (Blagovica), strelec Zupanec (40).
Svoboda: Povšnar, M. Vozelj, Gobove, Trdin, Gošte, Uranič, Keršnik, Bučar, Županec, Janežič.
Kisovčani so dosegli prvo zmago na domačem terenu v spomladanskem delu prvenstva. Osvojili so točki, toda žal se bodo morali preseliti v nižje tekmo vanje. Go-stjesoigrali samozdesetimi igralci, tako da niso mogli ogroziti zmage Svobode.
J.M.
Litija ostaja
Visoko - Litija 0:0
Visoko, igrišče v Visokem, gledalcev 400, sodnik Durmič (Kp).
Visoko: Fuchs, Blatnik, Naglič, Arke, Pelko,Žontar, Kepic (Voglar), Pušič, Got-man, Košir, Perne (Ocepek).
Litija: Trampuž, Veha-vec. Uršič, Hodžen, Čarman, Props, Zajc, Domadenik (Simič), Vrhovec (Grošelj), Gnjatič, Begič.
V tekmi, ki je odločala, kateri klub bo moral zapustiti 3. ligo, so bili uspešnejši Lilijani, ki so potrebovali samo točko. Med tekmo je bilo nekaj zrelih priložnosti
za gol z obeh strani, ki pa sta jih vratarja spretno ubranila. Največjo priložnost za dosego gola je imel Lilijan Simič (v 83. minuti srečanja), ko je preigral domačo obrambo, toda namesto gola je zadel "samo” vratnico in žoga seje odbila v gol aut.
M.Š.
Zagorjanom pokal MNZ
Zagorje - Gaj 1:0 (0:0)
Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 300, sodnik Kandare (Ljubljana), stelec: 1:0 Kern (73).
Zagorje: Ahlin, Grešak, Povšnar, Brečko, Buovski (Razboršek), Žibrel, Kern, J.Kranjc, Holešek, Petrušič, Hadžič (Judež).
Gaj: Talajič, Rauter, Muhvič, Majerle, Smajič, Rajšel, Murn, Jolič, Struna, Komočar, Vujčič.
V finalni pokalni tekmi na področju medobčinske nogometne zveze Ljubljana so Zagorjani zasluženo premagali novega prvoligaša, ki je tako z identičnim rezultatom že drugič to pomlad pokleknil v Zagorju. Uspeh domače ekipe je še večji zaradi dejstva, da so kar 57 minut igrali brez izključenega golgeterja Holcška. Z igralcem manj so igrali še bolj borbeno, zmagoviti zadetek pa je po podaji Žibrcta z natančnim strelom z roba kazenskega
prostora dosegel zadnjih nekaj tekem odlični Kern. Ne glede na končni izid sta se obe moštvi uvrstili v šestnajstno finala, torej med 32 najboljših v slovenskem pokalnem tekovanju.
S.F.
Rudar drugi v Avstriji
Trbovlje - Kombinirana ekipa Rudarja, v kateri je bilo precej mladincev, je v soboto nastopila na turnirju v avstrijskem Arnoldsteinu (Podkloštru), na katerem sta igrali še dve ekipi Triestine iz Trsta.
Trboveljčani, katere je tokrat vodil pomočnik trenerja Martin Lavrenčič, so najprej po streljanju enajstmetrovk premagali najboljše moštvo Triestine, v finalu pa so prav tako po izvajanju najstrožjih kazni izgubili z mlado ekipo iz Trsta, v kateri so bili igralci do 21. leta starosti. Prva tekma se je v regularnih 60 minutah (igrali so 2x30 minut) končala zizidom 2:2, v finalnem obračunu pa v rednem delu ni bilo golov. Strelca v tekmi z A ekipo Triestine sta bila Darino Rižner s prekrasnim strelom s 30 metrov ter Aljoša Ranzingcr po samostojnem prodoru. Rudarje obe tekmi pričel v enaki postavi: G.Ranzingcr, Jorgovan, Sušnik, Ramšak, Košak, Smajlovič, Borštnar, A.Ranzingcr, Turšič, Rižner, Dolcnšek. Igrali so še Petaucr, Milinovič in Vukelič.
Prvo mesto je tako osvojila
Na klopi Žagar, v vratih Anžič
Trbovlje - Upravni odbor RK Rudar se je odločil, da zamenja prvega trenerja. Namesto Bojana Levstika bo v novi sezoni na vroči trenerski klopi sedel domačin Dušan Žagar. Ta strokovnjak je pred tremi leti z Rudarjem osvojil republiški naslov, v zadnjem obdobju pa je s precej uspeha deloval na Dolu.
Njegov pomočnikin tehnični vodja prve ekipe bo Vili Knez.
Trboveljčani so že dobili tudi prvo okrepitev. To je odlični vratar, 26-letni Aleš
*	l’I	J*'
Anzic, ki je bu v zadnji sezoni tretji vratar v Pivovarni Laško. Anžič spada med boljše slovenske vratarje in bo vsekakor velika okrepitev za trboveljskega prvoligaša. V Rudarja so se vrnili tudi nekateri njihovi igralci, ki
so nekaj zadnjih sezon igrali v Zagorju in na Dolu. To so Igor Fajdiga, Marjan Lipovšek in Alojša Žibret. Prav lahko pa se zgodi, da bo Rudar v novi sezoni še močnejši, saj se pogovarjajo z nekaterimi zelo znanimi rokometaši. Več o prestopnem roku, Id se prav danes končuje, pa v naši naslednji številki.
Sašo Fabjan
f?-------------------------
Tek in pohod na Prvine
Zagorje-Skupščina občine Zagorje bo pod vodstvom Radovana Skubica v soboto na dan državnosti pripravila tradicionalni gorski tek na Prvine. Start 13,7 kilometra dolge proge z višinsko razliko 642 metro v bo ob 10. uri na plazu v Zagorju. Prireditelj je s pomočjo številnih pokroviteljev, predvsem pa Piramide, Euroforuma in Medijskih toplic pripravil bogate denarne in praktične nagrade. Zmagovalec v absolutni konkurenci bo prejel 70.000 tolarjev v gotovini in še vrednosti bon Piramide v višini 50.000 tolarjev. Drugouvrščenemu bo pripadlo 40.000. tretjemu pa 20.000 tolarjev. Najhitrejši v petih moških in treh ženskih kategorijah bodo nagrajeni s kolajnami, vsi udeleženci teka pa z malico in spominsko majico. Nagrajeni bodo tudi trije najboljši zasavski predstavniki.
ki bodo prejeli pokale našega tednika. Prijave bodo sprejemali na dan teka od 7.30 do 9.30 ure na štartnem mestu, štartnina pa znaša 600 tolarjev.
Obenem bodo pripravili tudi pohod na Prvine za zlati znak Piramide. Tudi med pohodniki bodo izžrebali lepe nagrade. Štartno mesto bo odprto od 7. do 10. ure, med potjo pa bodo štiri kontrolne točke. Hoje je za tri do štiri ure, organizator pa je poskrbel za avtobusni povratek v dolino. Za tretjo, peto in sedmo udeležbo bodo pohodniki prejeli značke, za deseto pa lične spominske piramide.
Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri, nato pa bodo pripravil razvedrilni program z "živo" glasbo. Podrobne informacije dobite na telefonski številki (0601)61-381 -vsakdan po 18. uri.
Sašo Fabjan
B ekipa Triestina, Rudarje bil drugi. Triestina A tretja, domačemu Arnoldsteinu, kjer je pred leti branil Andrej Ahlin, pa je pripadlo zadnje mesto.
S.F.
Zagorski pionirji na Primorskem
Zagorje - Prvi trener
Zagorja Vinko Žibret seje na željo staršev in na osnovi dobrih odnosov s predsednikom Renč Rajkom Stepančičem dogovoril za gostovanje zagorskih pionirjev na Primorskem. Mlajši pionirji, ki so letos osvojili prvo mesto v drugi ljubljanski ligi in se uvrstili v prvo ligo, so igrali v Renčah,
11
»M
lili
Trbovlje - Tik pred
zaključkom redakcije smo
1 u.
Im*'	izvedeli, da je najboljši zasavski
strelec pravkar minule nogometne smm* IgorHolesek prvi cUm prestopnega roka ze podpisal pogodim s klubom, zn katerega bo igral naslednjo sezono. To bo trboveljski Rudar, kjer je Igor Holesek tudi začel svojo mvgonutno po,
Za vrnitev v domači kinh se je po njegovih besedah te	sisltma
tekmovanja naslednja sezona zelo pomembna, saj bo v drug, l,g, ostalo le osem najboljs.h nogometnih klubov. Med njimi bi si želeli biti tudi Trboveljčani, zato so napeli vse moči, da bi v klub
.\w.wwwwwwww..w.w.wr.wwwwwwww.-.	.‘.‘.'.wwww'.'...WW'.W'.-.’.WW .. ......ww
« . v ... v. •	..v	1	«	.	(



starejši pionirji pa v sosednjih Biljah. Zagorjani pod vodstvom trenerjev Blažiča, Gošteta in Arnška so enkrat zmagali in enkrat remizirali. Mlajši pionirji so z zadetkoma Gašperja Starca v Renčah zmagali z 2:0, starejši pa so v Biljah igrali 2:2. Prvi gol je iz najstrožje kazni dosegel Denis Zaletel, drugega pa Lojzi Smrkolj, nad katerim so domačini tudi napravili prekršek za enajstmetrovko. Srečanja med Primorci in Zagorjani naj bi odslej postala tradicionalna.
S.F.
KOŠARKA
Prva zmaga Američanov
Iskra Litus - WBO Matrix 100:104 (51:56)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Kovačič (Kr) in Godec (Lj).
Iskra Litus: Kandžič 4, Bassin 10, Stepanja 1,
ROKOMET
Velenjčani
prvaki
Litija - V litijski športni dvorani so se minuli vikend igrali finalne tekme kadetov v rokometu za naslov državnega prvaka. Nastopile so štiri najboljše ekpe iz polfinalnih skupin: Gorenje iz Velenja, ljubljanski Slovan, Šešir iz Školje Loke in domači Goldstar. Še najboljše so se na dvodnevnem tekmovanju znašli mladi velenjski rokometaši in z uspešnimi nastopi postali državni prvaki. Tudi Lilijani so se držali zelo dobro in zasedli odlično tretje mesto. Na žalost do finala niso prišli trboveljski kadeti, ki so zagotovo ena najboljših slovenskih ekip. Tokrat jim žreb v polfinalnih skupinah ni bil najbolj naklonjen, saj so jih izločili prav Velenjčani, ki so postali državni prvaki.
Kadeti Goldstarja.
Peterlin 22, Polanec 12, Narat 30, Bošnjak 8, Doležan 4, Tomazin 2 in Šiško 7.
WBO Matrix: Markee James 12, Boll 11, Williams J 7, Matthew 17, Muhammed 27, Blevies 11, Aralica 7 in Lionel Jones 2.
Ameriška WBO Matrix je na turneji po Sloveniji dosegla v Litiji svojo prvo Zmago. Domača ekipa okrepljena z Bassinom (Zagorje), Kandžičem, Stepanje, Naratom in Tomazinom (iz Smelt Olimpije) je vodila do 13. minute srečanja. Ostali del tekme pa gostje, ki so imeli veliko željo po zmagi, vodstva niso izpustili iz rok. Najboljši igralec na parketu je bil Grega Peterlin (Iskra Litus).
M.Š.
Za najboljšega vratarja je bil proglašen Kovačevič (Šešir), njegovb klubski kolega Jozič za najboljšega igralca in za najboljšega strelca Verbajs (Goldstar).
Rezultati: Goldstar -Gorenje 13:20 (2:10), Gorenje-Šešir 17:16(11:7), Goldstar - Slovan 25:23 (11:6),Slovan-Šešir 20:23 (11:11), Slovan - Gorenje 21:21 (11:9), Goldstar - Gorenje 18:23 (8:13). Končni vrstni red: 1. Gorenje 5, 2. Šešir 4, 3. Goldstar 2 in 4. Slovan 1 točka.
M.Š.
KAJAK
Hrastničani
uspešni
Hrastnik - Na Savi Dolinki pri avtokampu Šobec,
Sezona za pozabo
Trbovlje - Pravkar končana nogometna sezona vsekakor ne bo šla v zgodovino. Zasavski klubi so v celoti storili manj kot so pričakovali. Vdrugiligi sta nas zastopala Zagorje in Rudar. Zagorjani so pod vod-stvomLeopolda Rogliča pometali vse pred seboj v pripravljalnem obdobju, v prvenstvu pa se je zataknilo že v tretjem kolu v Kočevju, končno pa prelomilo s katastrofo (0:6) v Šmartnem. Uprava je naredila logično potezo in Zamenjala trenerja. V Zagorje se je po desetih mesecih vrnil Vinko Žibret, ki je pred tem vodil Rudarja. Obe ekipi sta jeseniosvojili 14 točk in sta bili uvrščeni sredi lestvice, spomladi pa so Zagorjani nabrali kar 11 točk več kot Trboveljčani. Vtis bi bil lahko tudi boljši, če ne bi imeli vmes krajšo krizo z nekaj nepričakovanimi porazi. Slabše igre so bile plod malodušja, saj so Zagorjani zapravili vse možnosti za pred sezono načrtovan povratek v prvo ligo (spomladi bi
morali osvojiti prav vse točke), poleg tega pa je prvič v zadnjih letih uprava zaostajala z izplačili. Še mnogo bolj so bili lahko razočarani zvesti trboveljski gledalci. Rudar je spomladi osvojil le šest točk, ob tem pa so varovanci trenerja Francija Sivka doma zmagali le dvakrat. Nekateri se izgovarjajo na mlado ekipo, toda polovica moštva je vendarle igrala v nekdanji medrepubliški ali vsaj slovenski ligi. V nekaterih obdobjih, predvsem v prvem polčasu na derbiju v Zagorju, so Trboveljčani pokazali, da znajo igrati nogomet. Več kot očitno pa je, da je bilo moštvo preslabo fizično pripravljeno.
Uspešnejša kot v prvenstvu sta bila drugoligaša v pokalnem tekmovanju. Rudar se je uvrstil celo v četrtfinale, kjer je častno izgubil z Muro, Zagorjani pa so z zmago v finalu z novim prvoligašem Gajem pred tednom osvojili pokal obširne ljubljanske regije.
Tudi tretjeligaši so zaostali za načrti. Papirničar je na vzhodu ob planiranem naslovu prvaka osvojil tretje mesto, še mnogo slabša pa sta bila Litija in Svoboda na zahodu. Lilijani so se izpada
rešili v zadnjem kolu, Kisovčani pa celo morajo zapustiti to konkurenco in bodo jeseni po štirih letih spet igrali v prvi ljubljanski ligi.
Nova sezona bo zaradi spremembe tekmovalnega sistema v prviligi(samo 10 klubov v sezoni 1995/96) prelomna. Moštva se bodo morala uvrstiti v Zgornji del lestvic. V višjih kakovostnih razredih bodo igrali bolj organizirani klubi. Veliko bo odvisno že od prestopnega roka, ki se je pričel v ponedeljek, končal pa se bo 30. junija. Cene igralcev so sicer padle, odškodnine pa so vseeno visoke. Za drugoligaškega igralca znašajo kar 255.000 tolarjev. Nogomet je postal zelo drag šport. V drugih okoljih imajo zanj in šport nasploh več razumevanja. Tudi Zaradi tega lahko zasavske prvoligaše preštejemo na prste ene roke. Le koliko nogometnih drugo-ligaševbo imelo Zasavje v sezoni 1995/96?
Sašo Fabjan
je bila druga tekma za Slovenski pokal. V slabem, deževnem vremenu, so nas z odličnimi uvrstitvami znova razveselili mladi hrastniški kajakaši. Med mlajšimi dečki je Gregor Laznik zmagal v spustu in slalomu, Peter Kauzer ml. je bil v slalomu drugi in v spustu tretji, Robi Sticher pa drugi v spustu. Med st. dečki je bil Boštjan Pečnik drugi v slalomu in Branko Žagar tretji v spustu. Pri ml. mladincih pa je bil Marko Fišnar četrti, Damjan Železnik pa peti.
Gorazd Medved, edini hrastniški reprezentant, seje udeležil prvih dveh tekem za svetovni pokal v spustu v italijanskem Meranu. Njegova udeležbajebila vprašljiva, ker sije pri treningu poško-
doval levo roko in do samega odhoda v Merano ni bil prepričan, da bo lahko nastopil. Temu primeren je bil tudi rezultat, saj je naklasični 3.5 kilometra dolgi progi zasedel 34. mesto, v sprintu (2 x 800) metrov pa je zasedel
27.	mesto.
Tretja tekma za svetovni pokal pa je bila pri nas v Bovcu na reki Soči, na kateri so, z izjemo Angležov in Američanov, nastopili vsi, ki vtem športu kaj pomenijo. Skupaj smo na Soči videli



		MALI		
	NOGOMET			
Hrastnik: 24.6. ob 17.00 Čvek- G. Texsas, ob 18.00 Steklarna -Juventus, ob 19.00 PP Hrastnik-ŠD Čeče (trim liga Hrastnik) - igrišče
na Logu
Dol: 24.6. ob 17.00 Liljani - Steklarski frisi, ob 18.00 Steklarski frisi
-	A je to, ob 19.00 Liljani
-	TKI (trim liga Hrastnik) - igrišče OŠ ,
1 ROKOMET j
Dol: sobota, 25.6. ob 14.uri turnir kadetskih ekip Dola, Rudarja in Radeč.
Ring pong
1
Igralci NTK Trbovlje.
Trbovlje - V namiznoteniškem klubu Trbovlje redno trenira 20 igralcev - od tega jih je 14 mlajših učencev (od 1. do 6. razreda), med starejšimi učenci pa jih je 6.
Ml. učenci so letos sodelovali na petih preglednih turnirjih ljubljanske regije. Največji uspeh je 3. mesto Petra Erjavca v skupini 3.-4. razred. Poleg njega velja omeniti v tej skupini še uvrstitev Katarine Borštnar in Špele Grošelj med najboljših osem med mlajšimi deklicami. Med
najmlajšimi, 1.-2. razred, pa sta bila najbolj uspešna Mihela Lapornik in Avgust Špeglič.
Poleg nastopov	na
turnirjih so mladi namiznoteniški igralci sodelovali tudi na državnih prvenstvih (po kategorijah). Med mlajšimi sta se dva, Erjavec in Mušerlin, uvrstila med 32. Kadeti so sodelovali tudi na ligaških	tekmah. S
prihajajočo sezono bodo po besedah novegapredsednika NTK Trbovlje Acija Grošlja v ligi sodelovale tudi kadetinje. Dosedanje delo in rezultate, glede na razpoložljive prostorske možnosti, v vodstvu komantirajo kot
uspešne. Tako kot večina drugih športnih panog, pa se tudi trboveljski namizni tenis ubada z denarnimi težavami, ki pogojujejo med drugim tudi trenerski kader. Prav zdaj načrtno iščejo sponzorje in se dogovarjajo s trenerji. Za nekja časa jih zaradi
pričakovanja veselega dogodka zapušča Polona Novak. V klubu so mnenja, da je glede na zagnanost in nadarjenost nekaterih igralcev, vredno vztrajati.
M.G.
1 lOtekmovalcevizlOdržav. Na550 metrov dolgi sprinterski progi, ki so jo morali tekmovalci prevesiti dvakrat (oba časa sta se seštela), se je Gorazd uvrstil na 18. mesto.
P. K.
TENIS
Izlačani peti
Izlake - Minula dva vikenda sta bili odigrani dve 'koli druge slovenske teniške lige skupina A. Izlačani so po sicer običajnih borbenih igrah posameznikov obe tekmi izgubili zaradi slabših iger dvojic. Z d verna zmagama v prejšnjih kolih so Izlačani osvojili peto mesto in s tem zagotovili ostanek v drugi ligi.
Rezultati 6. kola: Medijske Toplice Izlake - H IT Kluv Ljubljana 4:5. Za Izlačane so zmagali Gošte, Požar in Domanjko, ter dvojica Požar, Domanjko. V zadnjem kolu je bilo srečanje Medijske toplice Izlake - Kamnik. Izlačani so spet izgubili s 4 :5. Dvakrat je dobro odigral Boštjan Gošte, zmagal je tudi Aljoša Ule ter dvojici Gošte, Požar in Domanjko, Ule.
M.H.
Zasavsko
prvenstvo
Trbovlje - Na igriščih Tenis kluba Rudar v Trbovljah je bilo preteklo soboto prvenstvo za teniške upe Zasavja. V različnih kategorijah seje za najboljše borilo 23 igralcev ter 5 igralk iz Trbovelj, Litije, Hrastnikain Izlak. Med obetajočimi talenti je bilo nekaj že kar prefinjenih potez, vsekakor pa dokaz, da tenis v Zasavju živi in se razvija.
Rezultati - fantje do 18 let: polfinale Kralj (Izlake) -Dobravec (AS Lilija) 6:2, 6:3, Rozman (AS Litija) -Otopal (RudarTrbovlje)6:0, 6:4. Finale: Kralj - Rozman 6:0, 7:5.
Fantjedo 141et: polfinale: Bovhan (Rudar) - Jovanovič (AS Litija) 6:0, 6:2, Kneže-vič - Božjak (oba Rudar) 6:1, 6:1. Finale: Bovhan -Kneževič 6:1, 6:2.
Dečki do 10 let: 1. Nejc Vozelj (Rudar Trbovlje)
Dekleta do 18 let: med 5 prijavljenimi tekmovalkami
in je zmagala Karmen Vrbovec (AS Litija).
M.H.
Policisti z žogico
Zagorje - Policijska postaja Zagorje je organizirala Zasavski turnir v ženski in moški konkurenci, na katerem so sodelovali delavci Policijskih postaj Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Tekmovanje je potekalo na teniških igriščih Zas tena v Zagorju. V ženski konkureni sta sodelovali le dve udeleženki, Zlatka Tičar (Litija) in Polonca Škobrne (Zagorje), zmagala pa je Zlatka Tičar. V moški konkurenci je sodelovalo 12 igralcev. V finale sta se, kakor tudi prejšnje leto, uvrstila Andrej Škobrne in Ljubo Roglevski, oba iz Trbovlje. Ponovno je zmagal Ljubo Roglevski. V tolažilni skupini pa si je zmago priigral Zoran Obrez iz Litije. Vsi najboljši so dobili priznanja za dosežene rezultate.
Vsem nastopajočim in sponzorjem se organizatorji zahvaljujejo, da so omogočili uspešno izvedbo turnirja v tenisu, še posebno pa Milošu Urbaniji, ki je za celo dopoldne odstopil vsa štiri igrišča, tako da je bil turnir podprt z minimalno materialno udeležbo nastopajočih. Po končanem turnirju so se vsi nasto-
pajoči zadovoljni razšli in se dogovorili, da se naslednje leto srečajo v Hrastniku.
P.P.
ŠPORTNO
PLEZANJE
Spet desetka
Trbovlje - Kotečnik v Savinjski dolini je trboveljskim plezalcem najbližje, takorekoč domače plezališče. Atraktivne, v senco mogočnih dreves skrite stene ponujajo najboljše pogoje za plezanje poleti. V začetku
Pionirji: RCG Rhnika -OŠTrbovlje57:35 (31:13), Hrastnik-Pivovarna Laško 54:22 (22:12), Zagorje -Olimpija 45:64 (28:31).
Pionirke: Ježica -Trbovlje 127:10 (48:9), Trbovlje - Šentvid 49:29 (35:12).
Mladinci: Rogaška -Happy holidays Zagoije 105:83 (56:28).
STRELJANJE
Zasavsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka -kombinacija ekipno: 1.
junija je smer Masaker, ki se ponaša z oceno 10, preplezal Vili Guček. Skoraj trideset metrov dolga smer je pravzaprav sestavljena iz dveh smeri. Po močno previsni Guernici v spodnjem delu sledi zahtevna prečnica v smer Butnskala in po njej do vrha. Za vzpon je Vili potreboval le dva dni študija, tretji dan pa je smer preplezal v prvem poizkusu. K tako hitrem uspehu mu je pomagalo tudo to, da je spodnji del smeri, Guernico,
Zagoije, 2. Mlinše, 3. Kresnice; - kombinacija posamezno: 1. Mejaš (Radeče), 2. Nograšek (Šmartno), 3. Tkalec (Kresnice). Umetni golobi ekipno:
1.	Radeče, 2. Mlinše, 3. Kresnice; - posamezno: 1. Mejaš (Radeče), 2. Tkalec (Kresnice), 3. Barič (Radeče). Tarča srnjaka - ekipno: l.Šmartno,
2.	Zagorje, 3. Mlinše; -posamezno: 1. Nograšek (Šmartno), 2. Huč (Gabrovka),
3.	Drnovšek (Zagoije). Končni rezultati - kombinacija ekipno: Šmartno 1321, Mlinše 1282, Zagorje 1225 točk; posamezno: Mejaš (Radeče) 486, Nograšek (Šmartno) 462, Klopčič(Mlinše) 452.
že poznal, saj jo je sam opremil in prvi preplezal.
M.G.
Odlične smeri
Velenje- Športni plezalci v članski kategriji so se pomerili na še eni tekmi za slovenski pokal. Odlično pripravljene in dolge smeri je opremil sicer odličen tekmovalec in trener Matej Mejovšek, kije za finaliste pripravil prav posebno poslastico. Fantje so morali po petnajstih metrih zahtevnih plošč in kaminov
MALI NOGOMET
Liga Zagorje - I. liga (zadnje kolo); Merli -Kotrededž 4:3, ŠD Čolniše -Bi stro Cerar 4:2, Šentlambert -Inž. Šarbek 2:3, Trgovina Čop
-	ŠD Mlinše I 0:3, Malo po malo - Intera 8:3, Izlake I -Škoti 0:8. Končni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 43, 2. Malo po malo dimnikarstvo Lepoša 33, 3. Izlake I 28, 4. Bistro Cerar 25,5. Škoti Tingi Tangi 25, 6. ŠD Čolniše 23, Šentlambert in šd Mlinše 19, Intera 18, Merli 17, Trgovina Čop 14, Kotredež 0 točk. Naj strelec: 29 Aleš Pišek (Izlake). Fair play ekipa: Trgovina Čop.
II. liga (zadnje kolo): ŠD Prapreče - Izlake II 6:2, Tapi -Topličani vet.7:l,TVVarnost
-	Buldožer 1:2, Vesn - Jastrebi 3:5, Antimon - Zlatorogi 4:3,
Mateja Gre
plezati še nekaj metrov navzdol, ponovno prečiti in preko ogromne stene doseči vrh. To ni uspelo niti zamagovalcu Aljoši Gromu, ki seje zadnejga oprimka le dotaknil. Nekaj oprimkov pod njim je nastop končal Vili Guček in letos že drugič pristal na drugem mestu. V konkurenci deklet je po dopoldanskih kvalifikacijah odlično kazalo Metki Lukančič, ki je pred finalom zanesljivo vodila. V izjemno dolgi finalni smeri pa se je zapletla že prav na začetku, kar ji je vzelo precej časa. V ihtavem plazenju in boju z uro je pod vrhom naredila napako in pristala na tretjem mestu. Tekmovanja se je udeležil tudi Borut Kavzar, kije dosegel solidno deveto mesto, s čimer pa sam ni bil najbolj zadovoljen.
V.G.
Karateisti in počitnice
Trbovlje - Aktivnosti, ki se v teh junijskih dneh vrstijo v Karate klubu TIKA, še nič ne kažejo, da so počitnice že tu. Treningi so za malenkost manj obiskani, ker jih "motijo" zaključni izpiti in izleti v šolah. Toda kljub temu je v dvoranah še vedno živahno. Eni se zagreto pripravljajo, da bi opravili izpit za višji pas, drugi pa, da bi se na zaključnih
predpočitniških tekmovanjih uvrstili na mesto, ki mu bo podeljena diploma in tudi pokal. Ta tekmovanja se odvijajo v športnih borbah in katah po starostnih skupinah in po stopnjah znanja konkretnih.
Na prvem takšnem tekmovanju so si v nadaljevalni skupini pri letnikih 1983 in mlajših mesta v katah razdeljena takole:	1.
Herman, 2. Cestnik, 3. Ružnič in 4. Filipič. Pri letnikih 1992 in starejših pa je bil 1. Kovač, 2. Rasljica, 3. Cankar, 4. Štruc. V tekmovalni skupini pri letnikih 1980 in mlajših seje trdno na prvo mesto vsidrala Maja Kostanjevič, drugi je bil Jernej Simerl, tretja Katja Zore in četrti Franci Ceferin. Pri letnikih 1979 in starejših še vedno dominira Borut Markošek. Druga je bila Ida Dedič, tretji Nečko
Hozanovič in četrti Jure Kostanjevič.
V ponedeljek, 27. junija, bodo karateisti imeli zaključne podelitve diplom, medalj in praktičnih nagrad na dvorišču osnovne šole Ivan Cankar, nato bodo resnično odšli na počitnice. V klubu pa dejavnost kljub temu ne bo zamrla. Izvajali bodo sprostitvene počitniške aktivnosti.
F.G.
STRELJANJE
Zagorjani
presenetili
Dobovec - Končana je Zasavska liga v streljanju na umetne golobe in v tarčo srnjaka. V zadnjem krogu so bili prepričljivo najboljši stelci LD Zagorje, ki so v letošnji sezoni v odlični formi. Sicer pa je zadnji krog potekal v znamenju borbe za skupnega zmagovalca oz. zasavskega prvaka. Na
Zasavski prvaki: LD Šmartno
Jazbeci - ŠD Mlinše II 3:2. Končni vrstni red:	1.
Buldožer 34, 2. Antimon Biljard klub 31,3. Tapi 30, 4. Jastrebi 28,5. TV Varnost 25, 6. ŠD Prapreče I 23, Jazbeci 21, Izlake II 17, Mlinše II in Zlatorogi po 16, Vesn 11, Topličani veterani 10točk.Naj strelec: 30 Jože Kočnar (Prapreče).Fair play ekipa: Vesn.
III.liga (zadnje kolo): Prapreče - NLP Eurotrade 1:3, AFŽ- Eti Elektroelement 3:3, Bistro Tina-Polje Svarog 1:1, Behar-Podkum II 13:1,Carni Hotel - Hors 0:2, Gostšče Maček - Tirna 2:2, Prapreče II - Carni Hotel 1:5, Baehar -NLP Eurotrade 4:1. Končni vrstni red: 1. ŠD Behar 48, 2. Polje Svarog 36, 3. Tirna 33, 4. Hors 32, 5. Carni Hotel 27, 6. Bistro Tina 25, 7. Gostišče Maček 23, ETI EE 21,9. NLP
Eurotrade 15,10. Podkum II 13, 11. AFŽ 9, 12. ŠD Prapreče II 4 točke. Siporex in Izlake veterani so bili diskvalificirani. Naj strelec:	64 Mersudin
Fazlič (Behar). Fair play ekipa: Carni hotel.
Ljubljanska liga: Inžiniring Šarbek -Sodražica 2:0.
Trim liga Harstnik: A je to - Steklarna 10:1, ŠD Čeče - Steklarski Frisi 9:1, Gostilna Texas -Liljani 5:5, TKI Hrastnik -PP Hrastnik 1:2, Juventus - Čvek 3:7. Trenutni vrstni red: Čvek 16, Gostilna Teksas 14, A je to 12, Juventus 10, Steklarna 8, PP Hrastnik 7, ŠD Čeče 6, Liljani, Steklarski frisi 2, TKI 0 točk.
koncu so bili najuspešnejši strelci LD Šmartno, čeprav jim vzadnjemkrogu "metalci golobov" niso bili naklonjeni. Naslov prvaka je odšel v prave roke, saj so Šmarčani vodili od samega začetka.
Med posamezniki sta bila najuspešnejša Ivan Tkalec iz Kresnic, ki je tako nosilec laskavega naslov najboljšega strelca Zasavja na glinaste golobe, najuspešnejši v streljanju na tarčo srnjaka pa je bil Janez Nograšek iz Šmartnega. Štirje najuspešnejši posamezniki so se uvrstili nadržavno prvenstvo, ki bo v mesecu juliju na strelišču vRadečah.
LE.
KECLJANJE
Podlesnikova
najboljša
Trbovlje - Trboveljska
rpm:
fr	m	...
Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje sta izbrala najboljšega nogometaša Zasavja. V uredništvu smo čakali še zadnje kolo tretjeligaških klubov. Kot kaže, ti v boju za obstanek niso bili najbolje razpoloženi, tako, da lahko že objavimo končni vrstni red tako igralcev kot tudi strelcev letošnjega prvenstva.
Pri ocenjevanju najboljših nogometašev so nam pomagali klubski trenerji in tako smo dobili zmagovalca po strokovnih ocenah. Najboljši je s 67 točkami igralec Zagorja Bojan Žibret, precej tesno za petami pa mu je z 62 točkami Jani Sotenšek, član Rudarja, tretji pa je bil njegov klubski kolegaDženan Zaimovič z 41 točkami. Naprej pa so se zvrstili takole: 38 Rižner, 36 Petrušič, 26 Holešek, 25 J. Kranjc. 24 Borštnar in Kic, 22 Kern, 18 Florjane, 13 Grčar, 12Herman,ll Brečko,PovšnarinDizdarevič,
10 Kurež, 8 Štok in Turšič, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Razboršek, Žlak in Jesih, 5 Sušnik, Tomše in Haralovič, 4 A. Ranzinger in Izgoršek, 3 Breznikar, Košak in Buovski, 2 Smajlovič, 1 G. Ranzinger, Mudrinič, Pavlin in Brundič.
Med strelci tudi ni prišlo do sprememb, tako daje najboljši zasavski nogometni strelec postal Trboveljčan v dresu Zagorja Jani Holešek z 18. zadetki. 16 jih je dosegel Tomaž Barbtk (Litija), 14 pa Jani Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), Drobne (PR) in Petrušič (Z), 8 Kačičnik (PR) in Mele (L), 7 Žibret (Z), 6 Poglajen (L) in Kirbiš (PR); 4 Buovski (Z), 3 Breznikar, Jesih, Čuk in Žlak (vsi RT), J. Kranjc in Kem (oba Z), Kovač, Račič (SK), Ribič (PR) itn. Oba zmagovalca bomo predstavili v naslednji številki, do takrat pa bo tudi že znano, kje in kdaj bo proglasitev.
PORTESS d.o.o. Trbovlje
L -	J»
kegljavka Nina Podlesnik je bila na obeh srečanjih kadetskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške najboljša slovenska predstavnica. V Zagrebu je podrla 424, na domačem kegljišču v Trbovljah pa 428 kegljev. Slovenke so v gosteh sicer izgubile, na kegljišču Rudarja pa zmagale. Slabše so se odrezali fantje, ki so izgubili v obeh obračunih. Omeniti velja, da je Hrvat Prodanovič v Trbovljah na dveh stezah podrl tudi v članski konkurenci izvrstnih 472 kegljev.
Reprezentaci	se
pripravljata evropsko prvenstvo, ki bo v italijanskem Bolzanu. Kot kaže je Nina Podlesnik že v izvrstni formi. Nina bo v Italiji branila bronasto kolajno v dvojicah, ki jo je s
Celjanko Ledinekovo osvojila lani na prvenstvu v Eppelheimu.
S.	F.
ALPINISTIČNE
NOVICE
Trbovlje - Član AO PD Trbovlje Dušan Košir je v zadnjem času opravil kar nekaj plezalnih vzponov. Tako je 2. junija plezal skupno z Danico Pernuš iz AO Kranj v Rušci. Preplezala sta smer Kuštrasta z oceno V/l V, dolžine 250m. Naslenji dan pa sta plezala nad Šitom glave, Jeseniško smer, z oceno V+/IV-V, dolžine 150m. V soboto pa je Košir plezal v Ospu, Babna, v smeri Giordino dell" Aephiorni, solo, z oceno VII, 75 m. Naslenji dan je plezal smer Medo z oceno V/IV, 150 m, solo, brez vrvi.
T.	L.
llillllllllll
W/fmiif # » švr li//:«..
ip-........ ' " '	^
Vozniki se pretepajo
Litija -16.6. ob 8.15 uri seje zglasil na PP R.U. iz Polšnika in povedal, daje vozil tovorni avto od Litije proti Ljubljani. V Verneku je dohitel traktor, nakazal smer, da ga bo prehitel in začel prehitevati. Takrat je z veliko hitrostjo za njim pripeljal lastnik katrce, ki ni mogel prehitevati. To gaje razjezilo in je začel mahati. Voznik tovornjaka je ustavil pri Kresniškem mostu, lastnik katrce je voznika tovornjaka udaril v obraz. Sopotnik v tovornjaku D.A. je miril voznika katrce, pa jih je dobil po nosu. Ob 15.30. se je na PP Litija oglasil K.A. iz Zagorja, voznik omenjene katrce in povedal, da ni nikogar udaril. Kljub temu se bo z njim pozabaval sodnik za prekrške.
Dolsko -16. junija ob 16.00 uri je O.B. prijavil, daje vozil petico iz Ljubljane proti Litiji. Pred Dolskim je sam prehiteval, nato pa gaje prehitel voznik mercedesa, kije Ustavil na vozišču, stekel donjegovega vozila terga na vozišču začel pretepali, tako daje promet stal. Udaril gaje v obraz in strgal srajco. Zadevo so oddali PP Polje. Zoper voznika mercedesa bo podan predlog sodniku za prekrške.
L ....-...... ■ ■ ----------------------------
Poškodbe vozil
Zagorje - Policisti v zadnjih štirinajstih dnevih opažajo porast poškodb vozil na parkirišču. V večini primerov gre za namerne poškodbe. Naj večkrat se storilci lotijo zunanjih ogledal, ki jih dobesedno odtrgajo in odvržejo v bližini vozila. Da bi tovrstne vandale prijeli, policisti prosijo občane, da prijavijo vsako poškodbo oziroma morebitna sumljiva dejanja.
Pozor pesek!
Litija - V preteklem tednu je bilo prijavljenih več poškodb vetrobranskega stekla na cesti od Dolskega proti Senožetim, kjer so cesto obnovili z novo plastjo asfalta, ki naj bi se prilepil na cestišče. Ker še ni utrjen, iz njega leti kamenje in povzroča poškodbe. Voznike opozarjamo na previdno in cesti prilagojeno vožnjo.
I	----^
/ir
Aufbiks
Poletje je in ni čudno, da kri zavre. No, še pomladi je zavrela M.S., ki seje pri Janezu v Hrastniku spravil na J.N. in O.I. Pravzaprav je prišlo kar do pravega ravsa, ki so ga dokrajčili šele možje. M.S. se je spravil na NJ. z "nevarnim predmetom", pri sebi pa je imel za vsak slučaj še nož. Nož so mu vzeli, njega pa so dostavili v spodnje prostore PP in mu nudili zatočišče do brezalkoholnega stanja.
V.D.je v Litiji IS.junijaprišeldomov vrožcah. Namesto da bi jih primerno zalil, seje lotil tršega dela. Mahal je po pohištvu in inventarju, sosedom pa je malo pomahal pred nosom z bodalom. Malo so ga umirili, še bolj pa ga bo verjetno umirilo soočenje s sodnikom.
Zgodilo se je v naglici. Pri roki je bil tudi naš fotoreporter, ...potem pa še "novo dejavnost" zagorskih policistov. Za ki je posnel najprej gnečo po nesreči sredi Zagorja...	svoje prizadevanje si prav gotovo zaslužijo pohvalo.

‘omo Brf
Promet
Šmartno - 14.6. ob 20.00 uri je poklicala Z.J. in povedala, da je vozila iz Šmartnega proti Štangarskim Poljanam. V Zavrstniku pa ji je nasproti pripeljal voznik Zastave 750 po levi strani. Prišlo je do oplazenja. Voznik ni ustavil, naknadno so na podlagi registrske številke ugotovili identiteto. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Hrastnik -17.6. ob 6.00 uri je M. V. vozil osebni avto Jugo po magistralni cesti od Hrastnika proti Trbovljam. Pri KMK 4.0 je pričel prehitevati pred seboj vozečega voznika osebnega avtomobila Renault 5, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik stoenke M.H.. Voznik M.V. je pričel zavirati, kljub temu pa je po triindvajsetih metrih zaviranja čelno trčil v vozilo M.H. Na vozilih je nastala materialna škoda, voznik M.V. in njegov sopotnik K.J. sta bila zaradi poškodb odpeljana v bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da sta dobila sled poškodbe.
Trbovlje - 14. junija ob 21.21 uri je voznik osebnega vozila K.C.P. vozil juga iz Zagorja proti Trbovljam. Na ravnem delu zasavske ceste je brez vzroka trčil levo v odbojno ograjo, nakar gaje odbilo na drugo stran,kjerjepobrežini vozilnekaj metrov,se prevrnil na bok in drsel po vozišču. Vozilo se je zaustavilo ob odbojni ograji, dele vozila pa je razmetalo daleč naokrog. Voznik je med prevračanjem padel iz vozila in se hudo telesno poškodoval. Jugo je popolnoma uničen.
Zagorje -17. junija ob 13.30 uri je voznik delovnega stroja - viličarja H.B. prevažal prodajne artikle tovarne Svea v skladišče in pri prečkaju Ceste zmage izsilil prednost vozniku motornega kolesa D.A. iz okolice Litije, ki seje viličarju izognil po levi strani in čelno trčil v osebno vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal V. V. iz Ljubljane. Na srečo se je motorist le lažje telesno poškodoval, materialna škoda pa je precejšnja.
Trbovlje - 19. junija ob 01.30 uri je
voznik osebnega vozila vozil z neprimerno hitrostjo po Trgu svobode in zapeljal levo v robnik od koder gaje odbilo v stanovanjsko hišo. Nastala je le materialna škoda.
Jugo vlomilci
Trbovlje - Tako bi lahko imenovali storilce, ki so bili na svojem tatinskem pohodu v noči na 19. junij, saj so takorekoč obrali kar nekaj osebnih vozil Jugo. Tako so na Šuštarjevi vlomili v juga in fička od koder so iztočili bencin, na Partizanski cesti so vlomili v Štiri tovrstna vozila in sunili dva avtoradia, na parkirišču na ulici 1. junija pa so iz juga
iztrgali plastični spojler. Zbiratelje rezervnih delov še iščejo, mi pa jim predlagamo kakšen bolj pošten konjiček, kajti vsako kaznivo dejanje dobi prej ali slej svoje ime in priimek.
Ljubitelj glasbe
Šmartno - V noči na 14. junij je neznanec na neugotovljen način odprl voznikova vrata na vozilu last K.D. in odnesel avtoradio "Feuer" in tri kasete. Za ljubiteljem glasbe še poizvedujejo.
Rent a moped
Trbovlje - Neznanec si je 15. junija od lastnika L.B. "izposodil" izpred lokala Vrtinec motorno kolo tomos 15 SLC in se z njim odpeljal do Žabjeka, kjer so ga policisti zvečer našli. Ker to ni storil niti približno po zakonu, policisti za njim še poizvedujejo.
Brez kolesa
Izlake - Neprijetno presenečenje je 16. junija čakalo lastnika golfa, parkiranegapred tovarno ETI, ko se je po opravljenem delu hotel odpeljati domov. Neznanec mu je namreč med 14.00 in 21.30 uro odmontiral kolo. Predrzneža še iščejo.
Izginilo 80 kg banan
Trbovlje - Neznanec je v noči na 16. junij vlomil v priročno skladišče na tržnici. Razbil je steklo na vratih ter odnesel 500 sit gotovine in štiri zaboje banan po 20 kg. Podatke o pobeglih opicah nimamo, zato je storilec najverjetneje človeškega izvora. Pazi naj le na prebavo, banane zapirajo! ! !
Sedijo na mehkem
Litija - V noči na 16. junij so neznanci ukradli zvočnike, tri vrtne reflektorje in 2 blazini za vrme sedežepredrestavracijo Mona Lisa v Litiji. Dolgoprstneža še iščejo.
Prijeta na delu
Trbovlje - Policisti so 17. junija okrog polnoči na delu zalotili dva tatova, ki sta na Partizanski cesti iz Mercedesa odtrgala plastične okrasne letve. K.S. in B.L. iz Litije sta izjavila, da bi letve prodala in s tem nekaj zaslužila. Od zdaj naprej bosta morala služiti s poštenim delom.
Denar zaigral
Hrastnik -13.6. ob 19.40 uri je N.L. prišel na Log k S. A., s katero je nekaj časa tudi živel v skupnem gospodinjstvu. Ob prihodu ji je pojasnil, da je ves denar zaigral na kartah, zato je od nje zahteval nekaj denarja. Ker mu ga S.A. ni dala, jo je N.L. pretepel. Policisti so kršitelja po razgovoru napotili domov in zoper njega podali predlog sodniku za prekrške, S.A pa je v ZD iskala zdravniško pomoč.
Vlom v vikend
Trbovlje - Neznanec je v noči na 17. junij vlomil v vikend pod Mrzlico, last V.S. Na srečo ni odnesel ničesar, sledovi pa kažejo, daje le prenočeval - brezplačno.
Vlom v kolesarnico
Litija - Med 16. in 18. junijem je neznanec iz kolesarnice na CKS 12 ukradel kolo z motorjem, last M. J. Talinskega mopedista še iščejo.
Odšel od doma
Litija - Č.J. je 15. junija ob 19. uri obvestil PP, da pogreša sina Č.D., učenca, starega 13 let. Odšel naj bi neznano kam. Od doma je odhajal že večkrat. Zvečer ob 23.30 so ga na podlagi osebnega opisa izsledili v Litiji. V razgovoru so ugotovili, daje v dopoldanskem času v OŠ v knjižnici ukradel okoli 13.000 SIT, v popoldanskem času pa je odšel v Ljubljano v kopališče Tivoli. Preostanek denarja mu je bil zasežen in vrnjen oškodovanki.

Še dva dni pa bo vseh pet parov, ki se bodo poročili na letošnji kmečki ohccti v Kandršah, dahnilo svoj DA. Pred tem pa je bilo treba opraviti še dckliščino in fantovščino.
Dekliščino so dekleta prestajala v dvorani kulturnega doma v Šmartnem pri Litiji. Domačini, ki vedo, kako se tej stvari streže, so bodočim ženam v pesmih, ki sta jih pela Kvartet Šmartinin Oktet Valvasor, tudi nakazali, kako je pred poroko in po njej.
Največ veselja, smeha in zabave so večeru dodali člani Folklorne skupine JaVorje s predstavitvijo starih običajev in plesov, med katerimi je bil tudi "povštertanc" in "špegel tane". Še neveste so zvabili na oder.
Neveste je pozdravil tudi podpredsednik litijske občine Nace Šteferl. Zaželel jim je, da bi njihov
Povijanje dojenčkov.
zakon uspešno trajal do konca njihovega življenja. Probleme, kijih bodo bodoči zakonci imeli, naj poravnajo s pogovori, marsikaj pa da poravna tudi postelja, jim je naročal. Gostilničarka Špela Maček, kije poskrbela za dobro kapljico in hrano, pa je hitro dodala: "Gospod Nace je matičar na našem Bogenšperku in do sedaj še nobena nevesta ni prišla na reklamacije.
Neveste pa ves večer niso le poslušale in uživale. Pokazati so se morale v delu, ki ga bodo v prihodnosti opravljale: previjati so morale dojenčke. Tričlanska komisija izkušenih mam iz dvorane je ugotovila, da sta bili najbolj uspešni obe Heleni, tretje pa so bile Vesna, Mojca in Suzana. Ugibati so morale tudi, katero darilo se skriva v veliki škatli, ki jo- je pripravila gostilničarka Špela. Največ sreče je imela Suzana, ki je uganila, da je skrili predmet lončen pekač za potico.
Po polnoči so se nevestam pridružili še ženini: Jure, Peter, c- Jernej, še en Peter in ~ Denis, ki so morali svoje izbranke spoz-
nati le po nosovih, saj so imele vse ostale dele telesa zakrite. Ni šlo čisto gladko, saj bi ena skoraj ostala sama, ženin pa je po prihodu z odra rekel drugemu: "A veš, da je imela na nosu ravno tak mozolj, kot moja!"
Po plesu, ki so ga mladi pari zaplesali ob zvokih dua Vedrina, so ženini odpeljali svoje neveste še za dober teden na njihove domove.
Joža Konjar
Sobotna noč je bila kar nekako usodna za peterico fantov., ki so se zbrali v gasilskem domu v Kolovratu. Tam jebila namreč v sklopu kmečke ohccti organizirana fantovščina za zgoraj omenjenih pet junakov, ki sc podajajo v zakonski stan. Peter Brumen iz Brežic, Jure Košir iz Ljubljane, Denis Pavlič iz Hrastnika, Peter Jevšnik iz Šentjurja pri Celju in Potočnik Jernej iz Tržiča so se še zadnjič poveselili, malo popili in uživali v svoji neporočenosti.
Vse skupaj seje začelo s skečem lokalne dramske skupine, ki je požela velik aplavz. Kmalu zatem so se fantje zavrteli z za to priložnost "sposojenimi" dekleti v ritmu narodnozabavnih viž ansambla Ajda z Izlak. Vsak je moral demonstrirati svoje plesalne spretnosti in s tem simbolično dokazati, da bo znal zavrteti tudi svojo ženo. Večer seje za kakšnih 60 prisotnih nadaljeval zelo veselo. Peterica je bila prešerno razpoložena. Denis Pavlič je posebej za Zasavca izjavil celo tole: "Zabava je ena A, in to je v tem trenutku najpomembnejše." Tudi ostali ženini so se s tem popolnoma strinjali. "Pa glej, da ne boš vse, kar smo rekli, napisal. Se bodo naše neveste premislile in se ne bodo poročile z nami," je vzkliknil nekdo od fantov v prešerni razposajenosti. Pri tem je mislil na šale, ki jih njihove bodoče žene ne bi bile ravno vesele. Pa kaj, verjetno se tudi one šalijo na naš račun, je mislil vsak izmed njih.
Jani Pavšek, šef organizacije fantovščine je povedal, da so bili vsi, Id so se trudili okoli pripravljanja, sprva kar nekoliko nervozni, kako se bo vse skupaj izteklo. Vendarje nervoza hitro minila, ko so videli, da se vsi dobro zabavajo. "Malo ljudi je", pravi Jani, "to je zato, ker so danes kar štiri veselice.” No, ljudi niti ni bilo tako malo, čisto dovolj za pošteno fantovščino.
Jure Nagode
Veselo v Kolovratu.

M
Pri časopisu Zasavc smo se skupaj s Pivovarno Union odločili, da vas, drage bralke in bralci, tudi letos ne bomo pustili na cedilu. Z nagradno igro Zasa včevo poletje s Pivovarno Union vam bomo krepko (vsaj nekaterim) osvežili vroče poletne dni.
Še zlasti bomo poskrbeli za vse, ki jim vročina tako izsuši grlo in telo, da niti voda ne pomaga. Nagrade Pivovarne Union so v tem primeru res na mestu, tudi potruditi se za njih ne bo potrebno preveč. Le Zasavca morete kupiti in še malo sreče pri žrebanju potrebujete...
Igra naj se torej začne. Verjetno ste opazili, da ima vsak Zasavc ob robu zadnje strani natisnjeno svojo številko, ki je za igro ključnega pomena. V naslednjem časopisu bodo izžrebane tri številke, ki so natisnjene na treh izmed današnjih Zasavcev. Torej, časopisa ne vrzite v smeti. Prihranite ga vsaj za teden dni, da boste pogledali številko. Če bo prava, se najkasneje do petka, 24. junija, do 12. ure oglasite v uredništvu Zasavca, kjer vas bodo čakale bogate Unionove nagrade.
Ob koncu naj vam razkrijemo še skrivnost o nagradah, ki čakajo srečneže:
Prvi nagrajenec bo dobil pet platojev (120 pločevink) proizvodov Pivovarne Union in sicer: Union pivo. Uni, Sola cola in Sola orange.
Drugi nagrajenec bo prejel tri platoje (72 pločevink) proizvodov Pivovarne Union.
Tretjega nagrajenca pa bosta čakala dva platoja (48 pločevink) izdelkov unionske pivovarne.
Če se kdo izmed srečnih izžrebancev ne bo javil do predvidenega roka, si bosta ostala dva porazdelila nagrado tretjega. V primeru, če se oglasi samo eden od izžrebancev, bo nagrado vseh treh odnesel domov. Če pa se ne javi nihče, se nagrade prenesejo v naslednji krog in se tako nagradni sklad podvoji. Torej, prihodnjič bodo že znane prve številke nagrajencev.
M.J.

Ljubitelji športa jo prav dobro poznate, saj vam njen nasmejan obraz - obraz Jolande Bertele, po rodu Trboveljčanke, že šesto leto iz malih ekranovsporoča novice iz sveta športa.
Kot malo dekletce se je navdušila nad nogometom in košarko. Morda malce nenavadna športa za dekle, vendar nič posebnega in nenavadnega za generacijo, ki jerastlavTrbovljah ob igrišču Rudarja, skupaj zuspehi in neuspehi takratnih igralcev. Največ časa je prebila s svojimi vrstniki prav na takratnem pomožnem igrišču Rudarja na današnjem Sallauminesu, spremljala njihove treninge in skozi živo igro otrok - ki so tudi sami posnemali igralce, jih imeli za svoj vzor ~ spoznala igro in njena pravila. Seveda ni manjkala tudi kot gledalec in strasten navijač na "pravih" tekmah svojega moštva.
Vse resneje je začela spremljati športne dogodke in v njej je rasila želja po športnem novinarstvu. Po končani srednji šoli se je vpisala na FSPN v Lj ubij ani, smer novinarstvo, kjer je leta.P985 tudi diplomirala. Tako kot
večini, se tudi Jolandi želje niso takoj uresničile, saj mesta Spornega novinarja ni bilo. Zgrabila pa je za priložnost, ki seje nudila in se tako zaposlila v domačem kraju na Radiju Trbovlje, toda želja po športu je ostala. In ker se vztrajnost največkrat obrestuje, se je tudi Jolandi pokazala možnost zaposlitve na televiziji v športnem uredništvu TV Slovenija.
Seveda si je želela pokrivati področje nogometa in košarke, žal paje bilo to področje že oddano in tako danes spremlja umetnostno drsanje, športno ritmično gimnastiko in jadranje. V veliko veseljejijeprav slednje, saj ji morje in vodni športi pomenijo največ in tudi večino svojega prostega časa preživi na obali.
Karmen Rajevec


&
Imena na
H
Helence, Hilde, Haceti in ostali H-jevci, ste (ha, ha) včasih prav hecna bitja. Hlinite okrog ljudi, da izsilite, kar pač hočete, potem se pa hvalite, kako vam je vse kar samo priletelo v hlačne žepe. Ob hostesah ali hotelirjih ste štorasti kot hlod. Vaš način osvajanjaje historičen, zato se ni čuditi, da vas označujejo za horukarskega homosapiensa. Ker ste želj ni hvalospevov, pa vam jih nihče ne poje, se zna zgoditi, da boste kdaj napisali kak svoj hit ali himno.
Hranite se hiperaktivno, zato je vaš hišni hram zagotovo hladilnik.
Opozorilo: Hmeljev napitek raje izločite, sicer se vam bo povišal holesterol.
Nasvet: Hipotetično lahko zatrdim, da vam bo hitra hoja hospitalizirala hrome (lene) ude.
Način življenja: histeričen Videz: hudičev Prepričanje: hinavec Idealen poklic: ker vas privlači hipijada (brezdelnost), se boste skozi vse življenje prebijali s hlapčevsko plačo
Tatjana Polanc



IZ PIIEI/NIEGA NADAUEVANIA
Tatjana Polanc
"i"”diK"“a-
_________ najboljši poti, da se napije, ga je presenetil
telefon. Zagnal se je k aparatu, misleč, da kliče Polona. Pa se je uštel.
"Čao, Marel Erni tukaj. Kako si?" je zadonelo iz slušalke. Pomencal si je oči in globoko vdihnil, da se ne bi onesvestil. Samo še Erni je manjkal pri vsej tej komediji. "Mislim, da sem na tleh," je zinil in takoj
Seveda, Knorči je. Moreta je stiskalo v grlu. Koliko let je minilo, odkar jo je videl. Ni se dosti spremenila. Elegantneje je bila oblečena in vedla se je bolj odraslo. Sicer je še vedno spominjala na navihano najstnico. Poleg Knorči je takoj opazil tudi moža in deklico. Njegovo deklico, takoj je vedel. Podobna je bila materi. Mare se je potuhnil na stolu in premišljeval, kaj naj stori. Knorči je obljubil, da ne bo nikoli in nikomur izdal, da je on oče.
Da se ne bo nikdar pojavil v njenem življenju in zahteval nazaj, kar mu je takrat vzela. Obljubil je. Toda to je bilo pred trinajstimi leti, prekleto.
Kako naj bi takrat vedel, da mu bo ta prehitro dana obljuba kratila spanec.
Celo Polono je izgubil zaradi tega.
Eva je bila zadovoljna, da so kosili v Medijskih Toplicah. Mogoče bi šli zdaj še na sprehod, se zapeljali ven iz Zasavja, preživeli nedeljo, kot se spodobi. "Zanimiv predlog," so se vsi strinjali, vstali in se napotili čez teraso proti parkirišču. Tega, da jih nekdo z razočaranim pogledom vseskozi spremlja, seveda niso opazili.
Mare je zaprepadeno buljil za odhajajočo družinico. On bi moral biti na Rokovem mestu. Zdaj se je spominjal vsega. Pred očmi se mu je razpostrla slika hlipajoče Knorči: "Oče me bo ubil, če izve, da sem noseča in se ne bom poročila. Poleg tega ne bom izdelala letnika. Propadla bom,
Mare." Objel jo je in zašepetal, da bo še vse v redu, čeprav ni vedel kako. Bil je ambiciozen. Ni se bil pripravljen posvetiti družini. Osemnajst jih je imel, hudiča. Toliko vsega je bilo še pred njim. Zakopal si je obraz med dlani. "Rok me je pripravljen vzeti," je rekla in takrat je Mare prebledel. “Rok? Kdo, prekleto, pa je to? Si me mar varala, Knorči?" Odkimala je in povedala, da je Rožanca že dolgo poznala. "Vse mi bo dal," je tiho rekla, "a v zameno hoče otroka. Veš, on ga ne more imeti." Mare je premišljeval teden dni in nazadnje privolil. Navsezadnje se je zdela to edina rešitev. Pa se je uštel. Zdaj, ko se je vozil iz Medijskih nazaj v Litijo, je med premišljevanjem uvidel, da ga je takrat zares polomil.
Doma je nervozno korakal po praznem stanovanju. Natočil si je gorke pijače, jo na dušek izpil in si ponovno nalil. Ko je bil na
Ìli
Na to se lahko zaneseš." Potem je kliknilo.
Pesem mu bo posvetil, ja. Mare ni zdržal doma. Navsezadnje je življenje le melanholična poezija. Odpravil se je kLabu. Ena posrana razvlečena tragikomična balada, nič drugega.
dodal: "Si še vedno v Piranu?"
"Kje pa drugje. Poslušaj stari, mama me je klicala. Hoče, da pridem k njej..."
"V Zagorje?" je Mare vprašal. Erni ja že pet let ni bilo v Zasavje. Nekoč pa so se imeli prav fino tukaj. Nekoč, ko so bili še gimnazijci, ko je bila Knorči še njuna. "Mislim, da bi bilo bolje, če ne bi prišel," je zinil. Ni želel, da bi Erni izvedel, da Knorči spet stanuje v Zagorju. Ni želel, da bi ga karkoli še spominjalo na tista srečna nora leta.
"Bolna je, vsaj pravi da je," je Erni vztrajal. “Kdo je bolan?" je bil Mare zmeden. "Mama vendar," je zatulil Erni. "Aja, in?" Mare se je omehčal. Tip je imel vso pravico priti domov. "Denar potrebujemm," je še dejal. Mare je prikimal: "OK. Po pošti ti ga bom nakazal. Bo petdeset jurjev dovolj?" Erni je bil zadovoljen: "Pesem ti bom posvetil, Pogorelič.
Tudi Pika je bila nemirna. ZzadrtoVesno se ni mogla pogovoriti o ničemer. Pa še bala se je, da ne bi kje naletela na Loja. V Litiji ga zagotovo ne bo srečala, je sklenila in se odpeljalo k Labu.
Lojo pa je bil prav tam in Kristan je bil z njim.
"Ne dobim ga, šef," je slednji jamral. "Pošiljka pride drugi teden." Lojeve oči so zagorele: "Drugi teden?! Ti, kreten zagamani, otvoritev hotela bo v soboto, si mar pozabil. Če zajebeš, Kristan, se bova zares poigrala." Slednje je grozljivo odpel.
Ko je Pika vstopila v bar, ga je takoj opazila. Čutila je, kako ji narašča krvni tlak, kako ji drhtijo dlani in se ji tresejo kolena. Oditi mora in to čimprej. Oh, ne, k njej pogleduje. Saj jo bo še opazil, če se v trenutku ne spoka ven. Obrnila se je, da bi stekla ven, pa se je zaletela v fante, ki so pravkar vstopali. Zmedena se je obrnila in se srečala z ostrim Lojevim pogledom. Režal se je, čakal kaj bo storila. Njegov pogled je bil težak, kot bi jo hotel z očmi prikovati k tlom. Ta človek je nor, se je Pika tresla. Ozrla sejepobaruinsevhipuodločila.Nek moški je sameval za mizo. Vzravnano je odkorakala k njemu. "Upam, da me nisi predolgo čakal, dragi," je vzkliknila, da bi zmedla Loja. Potem se je sklonila in tujca poljubila. "Oprostite," je bil Mare zmeden. Zensko je videl prvič. "Nič ne govori." Pika ga je prijela za roko in potegnila za seboj. "Simšičev! naju že čakajo, pridi." Mare se ni upiral, ko ga je vlekla ven za sabo. Sele pred Labom je zamrmral: “Ne poznam nobenih Simšičev, niti vas. Zmotili ste se, gospodična." Pika, vesela, da ji je uspelo živi in zdravi priti ven, • se je nasmehnila: "Se vedno se lahko spoznava. Pika mi je ime."
"Mare Pogorelič," se je predstavil tudi sam. Pika je debelo pogledala. To je bil vendar moški, za katerega je risala osnutke. To je bil moški, o katerem je premišljevala zadnjih dvanajst ur. "Vas lahko povabim na požirek," se je zapeljivo nasmehnila. "Nekam drugam, Lab se mi upira," je še dodala.
... se nadaljuje
mzDganmg maldaj
----------/00 te —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------/00 te-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
C
ZAlOZflA
CANKARJEVA ZALOŽBA p.o
Ulica 1. junija 36, Trbovlje tel., fax: 0601/26 460
Preselili smo se na noOo lokacijo V Centromerkur, kjer Oas pričakujemo s ponudbo za noi/o šolsko sezono 9k!95.
Prodaja na tri čeke do konca meseca JUNIJA, za Osa prednaročila pa Oas čaka PRESENEČENJE!
DeloOni čas: 7.00 - 19.00, sobota 7.00 ■ 12.00
\
TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO
61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c
VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA PRIHAJAJOČO POLETNO SEZONO
- kopalke SPEEDO - blazine - hladilne torbe - spalne vreče - program iz plastike
poleg tega pa še:
- oprema za tenis, ribolov, planinarjenje, alpinizem, igre z žogo
ODPRTO: od 7.30 -11.30 in 16.00- 19.00, sobota 8.00 - 1Z00
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS - BOGO ŠPORT
i&PWifit
J
li,
TrgoOina prijaznega Oideza
Ponudba za Osak okus in žep:
V


... šolske potrebščine po meri šolarjev;
... pisarniški material za vsako pisarno;
... darila, da dol padeš;
... tekstilni izdelki, ki lepšajo;
... zlatarski izdelki, ki bogatijo;
... športni pripomočki in oprema za boljši štart;
pa še kaj te bo našlo po vašem okusu.

F
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 ■ I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I
male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
PRODAM zidano garažo in stanovanje novejše dvo in polsobno v Trbovljah. Tel.: 22-762.
PRODAM oziroma oddam garažo 4 x 6m. Nasipi 4. Tel.: 24-464.
PRODAM parcele za vikend ali sadovnjak, na zazidalnem območju v naselju Suhadol, pošta Zidani Most. Cena m2 3 - 4 DEM. Urejen dovoz, sončna lega, elektrika, telefon. Tel.: 81-484, do 19. ure.
PRODAM na Marnem pri Hrastniku starejšo hišo z 4.800 m2 zemlje. Tel.: 43-841, po 15. uri.
ODDAMO opremljen trgovinski lokal v Trbovljah. Informacije po telefonu 44-231 (od 15. do 17. ure).
V TRBOVLJAH zamenjam garsonijero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko za večje stanovanjc. Tel.: 64-250.
AVTOMOBILIZEM IN DELI
PRODAM VW 1200, let. 76,reg. do 4/95, kovinska barva, lepo ohranjen. Tel.: 41-562 dopoldan, 64-402 popoldan.
PRODAM zastavo 128, letnik 1986 po delih ali v celoti (karambo-lirano). Tel.. 22-762.
PRODAM zasatavo 101, 1300 cm3, letnik 1979- po delih. Tel.: 73-615.
PRODAM peč na trdo gorivo. Cena 300 DEM. Podarim vrečo
premoga. Tel.: 62-054.
PRODAM videoigre in 2 disketi za 8.000 tolarjev. Tel.: 65-138.
KUPIM sedlo za jahanje konja od najboljšega ponudnika. Tel.: 63-315.
PRODAM kiosk, dobro ohranjen, ogled mogoč vsak dan. Tel.: 42-533.
PRODAM električni bojler Tiki - 80 1. Cena 10.000 SIT. Tel.: 42-208.
PRODAM motorno kolo Tomos 15 SLC, modre barve, letnik 83, neregistriran. Prodam za 500 DEM ali menjam za APN 6. Tel.: 62-329.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066.
PRODAM akvarij (70 10 z vso dodatno opremo. Cena 200 DEM. Moj naslov: Damjan Lebeničnik, Ulica talcev 38, Zagorje.
PRODAM purane težke 7 kg -2.500 SIT/kom, in gosi težke 2 kg -1.600 SIT/kom. Tel.: 42-297.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto, nosilnost cca. 800 kg. Cena po dogovoru. Tel.: 061/559-278, po 19. uri.
UGODNO PRODAM malo rabljeno siloreznico. Tel.: 77-121.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja,
IŠČEM delo prodajalke redno ali honorarno. Tel.: 73-738.

za brezplačni mali oglas
Tekst:..............................
Moj naslov:
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
I ■ NAGRADA:
Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT
QQ
centromerkur
trgovsko podjetje d. d. ljubljena
blagovnica litija
Valvazorjev trg 25
2.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 20.000 SIT
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
3. NAGRADA:
Prevoz s kombijem do 300 km
RENT-A-CARAVTOKLEPARSTVOAVTOVLEKA ZAGORJE
tel ./fax: 0601/63 206
	Galerija
4. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 16.000 SIT	9oroòoi Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101
5. NAGRADA:	E	ADE
PANASONIC radiokasetofon	AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 3 7, ZAGORJE Tel.t OBOI/6 1 5 75
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.	1» kmetijska zadruga izlake. Izlake 40, 61411 Izlake; Cel.: 0601/73 634
7. NAGRADA: Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT ^-f^Mateja hribar osoi/vsrai	
8. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.	f A 1 AVT0Š0LA	HRASTNIK Ml rent a car WJJwà TURISTIČNA	‘e'-: F//1	AGENCIJA	0601/43 186, 41 849

:-5r	^ ^	^
\-c>V.##	_ ^-^- _ ■fJT&Jr
VA
//■y^iù^t^sy h .. « v. > ùf
p"sT-r.o.v/«fA5G,r,E
• */ss2kf*$&y< ^
^ -iP <2r s? J? ^ v> <r -© .v* <>v V' ,5? .
<P ^ & fi /fr ^ A*	^ ^ .<?'
»- .<f J? J*	.&	«y

v ^
lé':>
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o.o.
HRASTNIK. TRG FRANCA KOZARJA 1
vam nudi ugoden nakup blaga na potrošniški kredit ali kredit na čeke.
Na 6 MESECEV BREZ OBRESTI razen premoga in učbenikov.
V BLAGOVNICI ETAŽA), ETAŽA II, ETAŽA III
PE-7 gradbeni material, PE-23 na tekstilnem in tehničnem oddelku.
SE PRIPOROČAMO KB STR HRASTNIK
&ALON PčDHMVAl
i: . ■■■■
IMA
Obrezija 19, 61411 Izlake

-KUHINJE -DNEVNE SOBE -MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE -SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
-	AKCUSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (25% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
d
PfTC£Rh!A. PONUDBA
- KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA
TELEFON, VSE IZ MEDENINE -PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA


»
KOVINOTEHNA


ENINfi=
Pod hribom 2, 61431 DOL PRI HRASTNIKU, Tel.: 0601/43-540, Fax.: 0601/43-160
-	BARVNI TV 51 teletekst (TTX) Gorenje ... 42.497 SIT
-	15% POPUST ZA POSODO IN PORCELAN v vrednosti nad 4.000 SIT
-	10% POPUST ZA BOJLERIE TIKI
-	5% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO nad 2.000 SIT
-	UGODNI PLAČILNI POGOJI
PLAČILO NA OBROKE BREZ OBRESTI:
1+1 nad 5.000 SIT 1+2 nad 9.000 SIT 1 + 3 nad 12.000 SIT 1+4 nad 17.000 SIT 1 +5 nad 21.000 SIT
BEGUNJSKA TO-/AHNA SMUČARSKE OPREME
TESTO ZA NAPOLITANKE
PREVA-
ČLANEK
OBLE-
POJAV
NA VODI
SMUČARKA
MÓSSEN-
LECHNER
TONE
LAPAJNE
LOVEC NA DIVJEM ZAHODU
PRIPRAVA
ZA
UMETNO
DIHANJE
PREDNO-
STNA
PRAVICA
:OAGO-
STROJI
VEC (FRANC)
MANJŠE MESTO V SEVERNI KOREJI
BLEJSKA
IGRALNICA
SMUČARSKI KLUB
THOMAS
REID
OBROČAST
DEL OČESA
PRITISK,
TOST
ANCONA
■Slovenski
kniževnik
IN ČASNI-KAR (ETBIM
PREBIVA-
LEC
KRAJA
TV NAPOVEDOVALKA (AJDA)
SESTAVIL-
FRANCOISE
SAGAN
DAMJ>
LETNO
OBUVALO
EMIL
ZACHARIAS
VANADIJ
OLTAR
TRDNA ZMES DVEH MAŠČOBNIH KISUN
DIMETIL
BENZEN
KRILO RIMSKE KONJENICE
SLOVENSK
DAS
NABH>
'EVEC
PEVKA
VRČKOVNIK
KOROŠEC
NOVEMU
OKUSU
USTREZNA
NOŠA
VETROV
čLavVjo
MESTO
DRŽAVE
KORPUS
PRISTAL
GORSKA
UJEDA
AKADCEV
OKRASNI
KIP.
KRILATI
DEČEK
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
OPREI
LETNI
DOPUST
SIDRO,
KOTVA
NAPAJAU-
ŠČEZA
ŽIVINO
24. IN 22. ČRKA
BENETKE
KEMIJSKI
ELEMENT
(As)
STANEK PO LEVITVI
PESNICA
NEGRI
MESTO V SR. ŠPANIJI OB REKI TAJO
KOSTAJNICA
24 UR
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 29. 6. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas rakaio:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, MK Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje
3.	nagrada: Blagov vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje
Izžrebanci naoradne križanke 23/94
1.	nagrada: Blagov vrednosti 4.000SIT, KZ Izlake, Fani Vran, Kešetovo 1, Trbovlje
2.	nagrada: Blagov vrednosti
3.000	SIT, KZ Izlake, Mi ra Blaznik, Trg revolucije 18, Trbovlje
3.	nagrada: Blagovvrednosti
2.000	SIT, KZ Izlake, Blaž Bergant, Prečna pot 18, Zagorje Vsem izžrehaneem česlilamo’
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 30.6.1994.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 24/94:
APO, ZLO, DO, KMEČKAOHCET, ZASAVSKIPAR, SD, KATAR, NE, MANUELAS, KORAK, UVOZNICA, AR, REK, CALAIS, OPERA, LANSING, AERODIN, APNARIJA, MINA, ONATAS, KLAS, ITAL, PIJAVKA, ASTER, AVLIDA, WEIMAR, TONČI, ERATO, TEMA, KRTAČA, ELIO, EROS, ISARCO, STRD, VIRK.
mladinska knjiga
61410 žagarje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261
. 10% POPUST ZA ŠOLSKE TORBE
•	10% POPUST ZA VIDEO IGRICE SEGA
•	OBROČNO ODPLAČEVANJE PRI NAKUPU NAD 5000 SIT
Šolsko leto se je pravkar končalo
PA JE ŽE NASLEDJE SKRB IN BRIGA.
NE SKRBITE!
TU SMO Ml - MLADINSKA KNJIGA
za MLADE REŠEVALCE
					ČUDOVITA GORA NAD CHA-MONIXOM	AMERIŠKI KEMIK ONSAGER	KVASINA	DIVJI KOZEL	NATRU	Spanua
				MESTO OKROG ZOE V USTIH BORIS JUH						
fj’	'W m ,	Mm W-x ' ^ 4m				►						UPAD MORSKE VODE
				►					KISIK KOPNO SREDI MORJA	
AVTOR: KARU DREMEL	KARL JASPERS SREDNJE- VEŠKA DRAMA			VESOLJEC ŠEGA	VELIKO SKLADIŠČE TROJANSKI JUNAK					
SPREMI- NJASTA TKANINA						SLOVENSKI PISATEU DOLENC				
PREGNAN- STVO, AZIL						REKA NA ALJASKI	ČASOVNI TERMIN			
AM.FILM. IGRALEC (MICKEY)							STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA	KARLI ARHAR NEKDANJI PLEMIŠKI NASLOV		
NIZOZEM- SKI DRSALEC SCHENK				ŠVICARSKI PSIHOLOG (CARL G.) DEL KROŽNICE					PRITOK VOLGE	IZRASTEK NA GLAVI
PRISTANIŠČE V NEMČIJI					SL SKLADATELJ PAHOR PAUL ANKA					
EVGEN JURlC			TESTA- MENT							
LIDIJA OSTERC			MREŽASTA TKANINA							
«K-
c:..
Ni kopriva, m osat,

vmmmmmmmtmmmmmmm


'ešitve križanke
ma
mzmmššmŠM
mm:
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,	15.00 SERVISNE
INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI	PROGRAM, 17.00
MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 25.6.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 26.6.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00Z VAMI SO.... 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRAN JI PROGRAM.
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00SNOOPY. 18.00ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA.
19.00	SLOVO
6.00-	8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00-	14.00PRO-GRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 29.6.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
ČETRTEK 30.6.5.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 25.6.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 MLADINSKI
v-

Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 13.6. do 19.6.1994:
13.6.	Katarina Vozel, Trbovlje, sin Peter;
14.6.	Marija Lebar, Zagotje, sin Miha; Rosanda Kmetič, Trbovlje, hči Neja;
15.6.	Andreja Bec, Laško, sin Rok; Helena Na ra glav, Trbovlje, hči Sanja;
16.6.	Irena Dragar, Hrastnik, hči Nina; Simona Tr/an. Celje, sin Primož; Andreja Skerbiš, Radeče, sin Jakob;
17.6.	Snežana Žerko, Hrastnik, sin Jakob; Saša Kriilinko, Trbovlje, sin Matej; Slavica Povše, Hrastnik, sin Timi;
18.6.	Marjana Mrzel, Trbovlje, hči Tajda;
19.6.	BaruncičNcnna, Radeče, sin; Marjeta Garantini, Zagotje, sin Tilen.
Iskreno čestitamo!
■S-	-----^
PROGRAM, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 28.6.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 29.6.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL L.T.JA
NEDELJA 26.6.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA .CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagotje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 24. junija do 30. junija je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med.
Viljem, Dnrolcja; Dan državnosti:
..........
21
»....................
....*
OVEN Storitekdajkajzaseinsi privoščite kakšno zabavo. Konec tedna boste obiskali starega prijatelja, ki vam bo povedal tisto, kar si že dolgo želite slišati. Št.: 14.
BIK Domišljate si, da ste osamljeni. Brez pravega vzroka boste žalostni. Prijatelji vam stoje ob strani, vampa se zdi, da temu ni tako. Št.: 2.
DVOJČKA V vseh pogledih si boste razgibali življenje. Sprostite se in se prepustite toku. Preveč resnojemljete življenje. Toje vzrok, da ste izčrpani. Št.: 11.
RAK Pretiravali boste v prvi polovici tedna, kar boste drago plačali. Varčujte z močmi, pred vami so naporni dnevi. Poiščite si primeren način sprostitve. Št.: 9.
LEV Čas vas neusmiljeno preganja, vendar si vseeno vzemite več časa zase. Pazite na zdravje in poskušajte obvladati razdražljivost.
Št.: 1.
DEVJCA Previdni bodite pri stvareh, ki niso za vas. Če vam dejanje spodleti, bo kazen prav neprijetna Čeprav se boste izkazali, hvaležnosti ne boste deležni. Št.: 15.
TEHTNICA Ne utrujajte svojcev s svojimi zdravstvenimi težavami. Nadomestili boste, kar ste zamudili. Poplačani boste za svoj trud. Povrnila se vam bo samozavest. Št.: 4.
ŠKORPION Po kratkih, a zelo prijetnih počitnicah, se boste resnično počutili kot prerojeni. Osmešili boste šefa in si s tem pridobili naklonjenost sodelavcev. Zaupajte domačim. Št.: 6.
STRELEC Končno boste zvedeli tisto, kar ste si tako dolgo želeli. V začetkulednasevamobeta lep večer, ki se bo končal z neprijetnim glavobolom. Št.: 3.
KOZOROG Prijateljem boste povedali več, kot bi bilo pametno. Ne nervirajte se preveč, kerse bo na koncu vse dobro izteklo. Priložnost vas bo izučila. Št.: 8.
VODNAR Odpravite se na potovanje, ki vas že dolgo mika. Vzeti si morate dovolj časa, le tako boste lahko dosegli tisto o čemer samo sanjate. Št.: 5.
RIBI Marsikaj si boste očitali, zato bo teden veliko slabši, kot bi lahko bil. Nikarpreveč ne oklevajte, sicer se vam bo izmuznilo nekaj življensko pomembnega. Št.: 7.
Saša

Ri
Sposojeno iz BBS
Na stranišču
Janez pride k Poldetu in mu reče, da ne zna na WC. Zato mu Polde vse lepo razloži: "0- sleci hlače, 1 - sleci gate, 2 - daj tiča ven, 3 - daj glavico ven, 4 - polulaj, 5 - daj glavico noter, 6 - obleci gor, 7 - daj hlače gor, 8 - potegni vodo, 9 - pridi iz WC-ja. Čez nekaj časa Janez pride iz stranišča in reče Poldetu: "Ti ne več, kako je bilo fino! Samo to sem delal: 353535...uh, uuuh!!!"
Dan žena
Bine pravi prijatelju: "Janez, čestitam ti za dan žena!" Janez pa mu odvrne: "Kaj mi čestitaš, saj nisem baba." Bine sepa ne da: "Baba nisi, kurba si pa."
Sex med upokojenci
Dva upokojenca se pogovarjata. Prvi: "Ti, zame ni nič boljšega kot dober seks." Drugi: "Jaz imam pa rajši silvestrovanje!" Prvi: "Zakaj pa?" Drugi: "Ker je bolj pogosto..."
Hobi
Matej pride domov ves zadihan, mama pa ga pobara: "Ja, Matej, kaj si pa počel z Evo na seniku?" Ta pa ji odvrne: "Ne vem, ampak odslej bo to moj hobi!"
Na seniku
Dedek stopi iz hiše in odide proti seniku, ker je opazil, da se maje. Zato zakriči: "Mulci, kaj delate?" Ti mu odvrnejo, da delajo tisto z ženskami (saj veste kaj). Dedek nato reče: "Dobro. Samo, da ne kadite."
Policijska
Gresta dva rnoža postave po cesti in na tleh najdeta ogledalo. Prvi se pogleda vanj in reče: "Glej, moja slika!" Drugi mu reče: "Daj, pokaži." Prvi da drugemu ogledalo in drugi reče: "Uff, si grd."
d uti
T gai,
fz Zasavskega tednika št. 25, 23.6.1954
Pri nas obstajajo gotove tendence gledati na komune ritko rekoč kot na gotovo dejstvo, ki gaje treba samo sprejeti. Zadnje čase je mnogo diskusije o tem, kaj je komuna teritorialno, ali je to okraj ali je to občina. Za i nas komuniste je že zdavnaj rešen problem, kaj je J komuna. Mi nikdar nismo bili na stališču, da jekomuria^^ današnji okraj; prav tako nismo trdili, daje to obč^T '/danih teritorialnih mejah. Komuna je organizem, ki gaje treba graditi in šele v teku izgradnje tega organizma se bodo pojavile jasne teritorialne meje tega organizma.
To vprašanje se ne da rešili kar če/, noč s predpisi, z zakonom ali z enostavnim odlokom: tii okraj komuna, J ampakje to občina. Če bi stvar tako postavili, bi lahko izzvali zelo nevarne posledice. Marsikatera našaf ohčina, taka kot je danes, je še zelo zaostala, tako politično kakor gospodarsko. To se pravi, da bi s taKim početjem velik del občin potisnili direktno v roke raznim reakcionarnim elementom. Razen tega pa se za geslom, da komuna ni okraj, ampak občina, v sedanj ih pogojih skriva navadna obramba partikularističnih interesov posameznih mest, kar je po mojem mnenju prav tako škodljivo.
(Iz govora Edvarda Kardelja na III. kongresu ZKS o vprašanju graditve komune)
Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja (pa čeprav v drugačni obliki in preobleki)
Irena I. Lebr
iz starih Zaàavcev
Prepir
Trije norci se kregajo. Prvi pravi: "Jaz sem Napoleon. Drugi mu odvrne: "Ne, jaz sem Napoleon." Prvi pa vztraja: "Kaj boš ti govoril. Menije sam bog rekel, kaj sem." Nato pa se oglasi tretji: "Laže, jaz mu nisem nič rekel."
Ženske bi se lažje odločile, kaj pa moški?
^	ubjsjj :snqaj [ujbjao,]
jesj/, snqoji ejo|o>)ux :j snqafl nposoq pr/ :g mjuRSji jozia3[3x -Z «4m:8(q qarO tj «4ub8(1
SVJVNVN 'Ol 'VNOŽIOdO T3 •TOŽIVN ‘T3IN 'ONflf •a>IV ‘VN 'A3NOO>I "MO>I ‘NODZI ‘SIVIN ‘3>iVOIN ‘SG3IS TM 'O ‘VD>inf ‘VNNVŽIB ‘3NS3GCI :upB|iu «z B^UBfUAi

jeTRniCew
I I Šahovnica. Ko bo hrvaški poglavar Franjo Tudjman -Kockar vrnil obisk Milanu Kučanu - Očetu naroda, bo zagotovo obiskal tudi Trbovlje. Le v tamkajšnjem parku imajo dovolj veliko šahovnico zanj.
Odstop. Kljub napovedi, da bo vprimeruneizglasovanja občine Izlake odstopil, Janez Vidmar - Ekolog ostaja prvi Izlačan. Pred naslednjim odcepitvenim referendumom bo obljubil odstop, če krajani izglasujejo občino.

s certifikati je eno največjih o boste dali certifikat pooblaščeni vesticijski družbi, lahko nanj preprosto pozabite."
Dare Sadar, Dadas
I I V b©lem. Hrastnik bi zagotovo zmagal v tekmovanju za najbolj bel kraj. Po sadrno belem Bobnu in Vetrovi Beli snežinki je zdaj še Leonardo Peklar - Modulus spisal Belo knjigo.
j | Poplava. Po dveh malo večjih deževnih nalivih šef litijske komunale Janez Baš - Deponija spet upa, da bo Sava pošteno narasla. To se je doslej izkazalo kot najboljša rešitev prostorske stiske na njihovem odlagališču komunalnih odpadkov.
Plače
Zaradi tega, ker nam Zasavc dirigira zelo zgodno oddajanje naše strani, še ne moremo vedeti, ali so knapi že dobili zadnjo plačo. Da bi bilo bralstvo čimbolje obveščeno, skupina rudarjev (B. Marot, M. Putrič, C. Ribičič, M. Potrč in A. Berger) zahteva od uredništvaZasavca, daomogoči Redakciji jetrnic oddajanje tekstov v sredo, ali vsaj v torek popoldne. Do uresničitve zahteve bo skupina protestno vztrajala pred rovom.
•a Vzemite svojo ; Z nagrado (drugič) am
■	Odziv na prvo nagradno igroje bil strašanski. Pravzaprav ■
■	strašen. Čeprav so vrli gospodje Jazbinšek, Marojevič in ■
■	Starman v naših krajih pognali le del svojih korenin, se ni še ■ a nihče dovolj dobro spotaknil vanje, da bi mu veljalo kakšno b
■	nagrado podariti. No, časa imate še kar nekaj, saj nobenega ■
b razvozlavanja nismo časovno omejili.	a
■	Pa pojdimo k novi nalogi. Tokrat nas zanima karkoli ■ b pomembnega iz življenja štirih mož, ki so za razliko od B
■	prejšnje trojke zelo tukajšnji. Najbolj tukajšnji, pravzaprav, ■
b saj so prvi možje svojih občin. Zanimajo nas torej:	B
■	Mirko Kaplja, nesporno prvi mož še vedno združene ■
a Litije;	b
■	Leopold Grošelj, ki bo šel na prihodnje volitve brez ■
b stranke;	B
■	Franc Majnardi, bankir na čelu bankrotiranih Trbovelj; ■ b Matjaž Svagan, eden večjih strokovnjakov za eksotične B
■	asfalte.	■
b Torej, na delo veselo. Kupimo vse - ali je vlekel sošolke B
■	za kitke, katero zobno pasto uporablja, ali zna na pamet 'O ■ a vrbo'...-znagradamibomoplačalidovoljdobroinnajboljše. a
■	Pa srečno !	■
b	Redakcija jetrnih
V.............................................

"Nosilni programi bodo stroji in oprema za energetiko, namenski program za potrebe JLA in orodjarstvo."
Zvone Hribar, direktor STT, aprila ’87
I

V\
Milana iz Trbovelj, ki seje označil za ljubitelja nogometa,
.........
l)r„Bi Milini, Mvui' je liinlif™	Nik,k,*,il,
posledic ne more biti. Mi pn brcanju paone rabimo svetovnih prvenstev ; v elikokrat še žoge ne.
V _______________________________________________________^

GOSTINSKO
«Pii
= 1 I l> PODJETJE cclUz) trg revolucije 26 TRBOVLJE
RUDAR p.o.
Gostinsko podjetje: RUDAR:: vas vabi v svoje lokale in sicer:
Hotel RUDAR Slaščičarna ZANZI BAR Slaščičarna KEKEC Fontana BAR
PIVNICA Bife KOLODVOR Bife ZASAVJE BISTRO 75 Restavracija ZASAVC Gostilna STADION

Gostilna KLEK - ob dnevu državnosti organiziramo na Kleku zabavne večere v petek 24. in soboto 25. junija. Sodeljujejo: trboveljske mažoretke in ansambel Jantar.
PRIDITE, Ml SE BOMO POTRUDILI, DA SE BOSTE PRIJETNO POČUTILI.
P
^eVaOkenitesvoj de
tón>dRV^KXÌVlìiT

r
Trgovina za nove case
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
$ KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
^ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
f| POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
T:x:::T:x:T:T:T:T:T:x:::T:TT


mesnica-delikatesa
TRBOVLJE
Trg svobode Ila, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Serdì
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
Celje - skladišče
p T** rri	^"• rz	r i ^ Psp
^ yq*jP I - r * I I i r- r — r-i-.r-vjgyj gg^
Trbovlje
5000001643,25
COBISS Q
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Ljubljanska banka BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje
je tako kot lansko leto svojim varčevalcem omogočila, da lahko na Hrvaškem dvigajo hrvaške kune z bančnim čekom in s čekom tekočega računa banke Trbovlje.
Banka, ki v vseh svojih enotah omogoča dvig gotovine na tak način, je:
Istarska banka d.d. Pula
v
Cek tekočega računa izpolnite v tolarjih, najmanj na 2000 in največ na 10.000 SIT, hrvaška banka pa vam bo izplačala kune po svojem menjalniškem tečaju. Ob izplačilu vam banka lahko zaračuna tudi provizijo.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
f J
NAROČILNICA
ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. Zagorje òb Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
D
i
Ime in pnimek Datum rojstva
kraj
ulica
datum
. .
poštna št. telefon . . .
• • •
ruj/podpis;;,
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
J