HASAN-AGINICA
Bolan. _-^^«>
I o isolnčnih jianuarskih dneih jeprišel zadn|e dmi v mesecu pre-obrait. Zvečer so ostale megile, in ajutraj ni bdlo iveč salnčeca. Vladleo se ini trmogel več veseliiti tdečLh in riuimanaih luči, kfi jih je risalo vzhajajoče sotooe v soibi. Dan je bil siv. Ro tfeii je bilo beloi, na dreivesih so ibile nanizane drobne bole igilioe. Netoajj ]e iporšelo iz zTaika, a videti ni bilo ničesar.
»Kdatj bo solnčeoe?« je najprea vprašal Viadko. »Daines ga nc bo. M^gila je, iin mioirda ba mežilo«, je odgo-vorila iriamica.
Skaoil je na posteUi 'pokonoi in cidgirnM okno. Ko je premioitril vreime, je odločil: »Vladbo pojde danes -tudi viim,veiš, mamica«.
Poipoldne je šel ik sosedavkn.   Dahil je nekie fcas fckdiva.   Z niji'm je tolkel na vrtu po zmirzli zettnlji. Prišel je s kladiivi&ni .doimov. »Nesi tafcoii 'nazaj, ikijer si -dobiil!« »Pa botm še z.uniaj!« pristavi deček.
.Odskalkal je. Naiivečje ve&eilje 'mu je bdto, če je smel biti pod miilim nebom-. Za .io bi bil pustil vsako jed. Sko.zi lofcno je-.viidieila ,miaimi'ca, kaiko j"e nesd kJadiivo iniazaj in pctoftkel z ¦iy'irn malega Jo^ška po niosu. Spreinnljal je sosedove otroke iz skednja v hlev, v hišo, ilz hiše k studencu na >dvo-rišču, k drvaim. Pregainjal je goske in jih naipodil na palje, k^er so žaiostno jragale. Mamiica gja ]e poiklicala doimov. Le nerad se je ločrl. »Kajj bi VJadtoo jedel?« vpr-aša že na vratrh. Dobil je kave. »Tafce ikave, ki ima čnne pike, Vilaidikio .ne mara!« »Kje jih ^pa vidtiš!   Le kaT jej, boš 'vidd, kaikio Je doibna«,   reče mati. »Pamešaa", -masrmoa, prosim!« Tega ni hotel zmati, a pooedeJ j<e .vse. »Pa je res dobra, imamioala
/>Kdo? M^aimica aili kava?« vpraša imati v šalii. »Kava!« sesimeje .»Patudi ti, miaimiiica! Spat!« »Aili me bo 'prezgodaj, Vladko? Se irnalo se .poiigraj!« >'Ne, nie. Vladkto zaspan, zaspan!«
Zlezd j'e v positeljo iin potonilžal nameisto sebe svojo foifcogTiafiijo, ki je visela na steni ob posteilji. »K langelokiu irrnoli!« »Dai ti, mamioa! Vladko je zaspan«.
Kar hitro jezaspal. Mamica je sedJa ik 'delu. Nfeta pretokli dve uri1, kar se Vladko z fflasnim joikom zbudi.
>-Kaii U raid, VJadiko? Ali te kaj boiH? Ali se tv kaj samja?« Nabemega odgovora. Jotaa in Mioe dalje. Mamiica vprašuije, prigcivarja; vise zamian. Čez doilgio se poimiri m zopet zaspi. »Ofcrak. se je feaa •premirazil dames«. Bojazen in straih sta •potrkala na marračino srce. Že v;i.di IjubljemSkia, kaiko se premetava in bled« v vrooioi. Daktor, adTavila... Ouje pri njeim. dan in
36
iioČ. Zaman. Lioeoe obledi, tople žiivalme očke zaistairieijo.   Mati se čuiti
strto ob njegovi poisteljici.    Ljudjje prihajaijb.   Ne, niobenega člov-eka ni
'-     treba! Sama hoče biti s svoifim detetoim. Vzaimed© gi ga dai ga zagirebejo
r      na sričku pri cericvi. Nad niim moidro nebo, -trata in cvietice lOikiolo' .njega,
ptički v girtmioivju ob aidu. Tam too spal. Tja bo hodiila k nj&savtii z-dmi
])O:steljici'; ¦pripovodcvvalia imiu bo prajviljjice, pela peseimice. Take strasne
misli begajo mater.
Svetla soka se i>rik;rade v oJko, za njo še cela vrsta. »Ne, me! Samo tega ne!« Srce vztrepeta v boili nn nmoilitVii, prsti se knoefviito stisnfijOL
Mamica prežene črne -misli iin se z-opet lo*i dela. Vstanei .in. se! slktane k Vladku. Zdaj •miiT.no spi, in zdrava i^ečica jei razlita po> Mčecih. Svetega blagoslov;a in sto sreč pnosi matrniica zanj. V nje!n,i'h očeh se zroaili n-eiiz-merna iljubeizen, upasnije in boiesl Zoipat pdime za delo. Nedolgioi vtnoivič kdk iin jotk.
>-Ma'mica!«
»Saj s&m tukaj, Vladiko- Kaj ti je?«
Nič odffovora. Vpraišuje, boiža, prvgov&rja; Viladiko ijoika na ves glas naprej. Detosle soitee se miu nabiraijo.v koitičikiih, maimiica jih briše. Hoče »ia vzdijfniti, a je teižak tot svinec.
>.Ma'miioa!«
>;Da, Viltadko! AJi te bali trebuh?«
»Ne.«
»Kaj pa?«
»Safj vešl«
>>Kako naj veim jaz, če ti >n€ veš! Afli ite boli glava?«
»Ne.«
»V pr&ih?«
»Ne!«
Mamica pričnne slutiti, kaj je Viliadiku. Kaimen se ji odvaili od '&rca.
»AJi te bote ooi?« vpinaša.
»Ne!«
»Ušesa?« — »Ne!« — »'Roke?« — »Ne!« — »Noge?« — »Ne!«
»A'li te boJe lasae?«
vNe! T-udi nosek ne!«
»Kaj pa Se piateim? Siten si, ikaj ne, Vladko?«
»Da!«  odgioivoinii naposled deček.
Kar na mah je ozd.ravel Pa naivs.ezaidaije bi bila; kmalu tudi šiba rakla svoijo!