Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. >zna številka 20 stoiink. Izhaia: vsako sredo popoldnc in soboto ziutraj. Stane zu cclo lcto /5 L. « pol let a 8 L. « četrt letu 4 L. 7.U inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brcz do- poslane naročnine sc no moremo ozirati. Odgovorni urcdnik: Poldc Kempcrle. tP> * ifP Št. 36 V Gorici, v sredo 6. maja 1925, Leto VIII. ti'effankirana pisma se ne sprejeinajo. Oglasi sc računujo po dogo- voru in sc plačajo v na- prej. List izdaia kon- sorcil »GORIŠKI: STRAŽE« Tisk Zadrnžnc tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ttltca Mamcli štev. 5, (prej Scuole). — Brezvestni pisuni. Nekateri časniki, med njüni prvači II giornale del Friuli«, priobčujejo v zadnjem času zopet prav pogoste napude na Slovence. Izbervio si po navadi kakega duhovnika^ all učitelja in ga naslikajo pred italijansko jav- nastjo za graznega savražnika fUO.ije, ki luijskd ljudstvo prod državi in de- 'a propaganda za JugosUsvijo in Av- strija. Mnagi Ijudje se čndijo, da mt na te napade ne oügovarjamo in lepo nioldmo, kakor da bi nas hvaliU. To delamo namcnoma in dos! cd no, her so vsi taki napadi neresni in sme- šni in nas prav nie ne razbnrjaio. SH- šimo jih ze leta in leta in vedno se po- tuivlja ista pesem n slovensknn llndstvu. ki je sovražno državi in ita- IVumstvu. Stara pesem, katera preseda že hidi Italilanom bolj brihtnega razuma! Opozarjamo pa klwb temu gospada nrefekta in vse odgovorne abtastni- ke na brezvestno pisarjenje tega ea- Kopisja, ki ogramna skoduje državt in prebivalstvu. Kaksne uspehe na'j rodi neprestano htnkomischw blatenje slovenskega Hudstva? Kaj naj si mislijo razlieni italijan- ski uradniki na sodnijah. davkarijah in podprefekturah o tjudstvu. med ka- tcrim žive, ako berejo v itafijanskem fasopisju dan za dnem, da so Sloven- a iiasprotnik: državc in sovražniki [talijt?? Kako vpliva taka nisava na italijanske orožnike po deželi? S ea- som se morn v njih vkoreninifi pre- pricanje. da žive med samimi sovraz- niki. s katcrimi je treba seveda temu Primerno obeevati. Orožniki in urad- 'üki so Ijudje iz mesa in krvi in MO- RA JO sCasoma z'nnrziti nose Ijud- stvo, ako ne slišijo v italijanskem ('fisopisiu o njem nikdar dobre besede. Sloven seine ne razumejo in stoven- skj/i rasnikov ne berejo in tako so Wihova edina dusna hrana tisti brez- vestni, hujskaški in nesramni, elanki, ki Jih nriobeuje italijansko easonisjc Vroii Slovencem. Neizogibna je torej, do mora veeina italijanskega uradni- sJya in oroznistva polagoma zasovra- zJti narod, med katcrim živi in dehi- ic.J(akšna uprava naj se razvije v 1 iftsifi krajih, ako gledajo uradniki in °rožniki na ljudstvo s sovražnim sr- can ? Gospodu prefektu stavimo samo to vPrašanje. Naj o tern premišljuje in priti mo- ra nujno do zakljueka, da ga ni vec- lc$a škodljivia v naši dežcU. kakor- so nekateri easniki iz Vidma. Pod z/istuvo patriotizma in eistega itali- Mnstva zastrupljajo razmere v po- krajini, hujskajo uradnistvo in oroz- nike proti ljudstvu, vnieujejo vsako flobro in posteno uprava in skodujejo t('ko državi. Neobhodno patrebna bi bilo, da bi *? Jem brezvestnim pisunom. ki po- xrfiah hujskajoec dopise v Videm, nstrigJe peruti. . -4// je res že dovoljena vsakemu tj'kolimi, da apsuje pred italijansko 'uvriostjo stovensko ljudstvo z najbolj 1l(>umnimi aeitki protidržavnosti? Odgovorni zastopniki drzuve bi '1}orali narediti tern sramotnim raz- lrmoči. Vse kapitalistično časopisje v naši deželi in v ostalih držaivah Evrope se je postavilo na stran Camkova in ga odločno zagovairja. Mi smo dirugega mnenja. Bolgar- ska vstaja ni nikakai boljševiška na- kana, prenešena iz Moskve na Bal- kan, temveč je nastala sa-rna od sebe iz bolgarskih kmetskili množic, ki so bile obnpane in potlačene od krvave straltovlade gospoda Cankova. Proti vojnim krivcem. I)a bodb čitatelji »Ooriške Stražc« dobro pončeni o vzrokih bolgarske vstaje, posežcnio malo globlje. To moraimo storiti radi tega, ker so Bol- gari naši bratje in ker morajo Slo- venei s srcem zadedovati vse dogodr- ke, ki pretresajo jugoslovanski rod Bolgarov, Ko je iimorjeni Stambolijski prišel iia vlado, je začel z odločno politiko ni oti vsem vojnim krivcein. Stanibo- lijski je bil nanireč že leta 1914. pro- tivnik Nemčije in Avstrije in se je z vsemi silami npirail, da bi BoJgari pai- dlli v hrbet bratski Srbiji. On je zaihte- val raivno nasprotno: Bolgarija naj Srboni pomagai, naj se z njinii združi im naj se zato priklopi antanti. kjer je bila tudi slovanska Rusija. Radi tega svojega prepričanjai je presedcl Stam- bolijski štiri leta v ječi. Bolgarija je pa s svojini neinškim kraljem Fer- dinandom udarila z Netnčijo, toda leta 19j8. se je pogreznila v straišno ncsrečo. Neizrccno gorje se ie zlilo nad bolgarski narod. Tcdaj je prišel Stambolijski iz ječe in se pobstil vlade. Poklical je na odgovor vojne krivce in jim naložil dolžnost. idia pla- čajo vojno odškodnino antanti, izdal je stroge zakone proti vojnim dobič- karjeTii in jih prisilil, da spraznijo ne- koliko svoje zlate mošnjičke. Štam- bolijskijevo načelo je bilo zelo eno- staivno: kdor se je med vojno bogatil in debdil med tcm, ko so dnigi krva- vili v -strelskih jarkih, ta nai plača. S tako d»a.včno politiko se je Stambo- lijski strašno osovraži! pri vseh in- c'jstrijskih in trgovskih kapitalistih, ki so škripaili z zobmi od jeze. Zemlja kmetom. Nadalje je Starnbolijski izvedcl na Jiolgarskern agrarno reformo. kar je razkačilo kmetskc magnate. Stambo- lijski je izdaJ zakon, ki je določa.l, ko- liko zemlje snie biti v rokah ene dtu- žinc. Kdor je imel zemlje preveč, t« jo je moral odstopiti revnim kmetom, ki so je inieli premalo ali takim. ki so bili brez nje. Stambolijski je hotel ustvariti na Bolgarskem male in sred- njc kmcte in odpraviti veleiiosestniški kapitaiiizem. Krnetsko prebivalstvo se je navdnšeno oklenilo Stanibolijskije- vega programa in podpiralo z vsem i-rcem novo politiko. Zato je pa oročali, da ic bilo pod Cankovo vla- do umorjenih nič manj ko 17 držav- nih poslanecv. Zlocini, s kat&rimi se je umazal krvavi Cankov, so tako ognwsini, da se vsak pošten človek tre- se od ogorčenia. Pomislite samo, da je bilo ineseca januarja, torej pred vstn.io, umorienih skrivaj priblizno 150 ljudi. Vlada je dala orožnikom ukaz, da ne. sine naipadalcev in mo- rilccv nikdar aretirati! Ko se ie zgo- dil nov politični umor, tcdaj je bol- tjarska javnost že znala, da bodo krivci prosti vsa.ke ka.zni. in Ijudje so navadno vzklikali: »Bodo gotovo aretirali mrliča!« Ta vzklik je postal na Bolgarskein na roden pregovor. Angleški konservativni dnevnik ^Tinies«, časnik odiločno protikomuni- stičnega mišljenja je pisal že davno pred vstajo: »Na Bolgarskem je nbi- j.'inje političiiih nasprotnikov postala vsakodneviia vhvdna navada.« Kdor rabi meß... Kdo bi se torej čudil, da je bolgar- sko ljudstvo prišlo v obup in seglo po sredstvih obupanih narodov. Ko i,e bolgarsko ljudstvo videlo, da ni nikier pravice in postnve, se ie hote- lo s silo osvoboditi svojih krvavih za- tiralcev. Cankov je pridigal kri in kri je oblila končno njega in njegovo stranko. Umorov in atentatov ne mo- remo zagovarjati in jih odločno obso- iatino, toda boigarska vstaja je glasen opomin vsem tlaciteliem in trinogom, ki s krivico in nasiljem vlad'ajo na- rod om. Bolgarska vstaja ni bila nikaka ko- mnnistična spletka iz Moskve, tem- več obii'pni izbruh preganjanega bol- garskega ljudstva, predvsem kme- tov, ki hočeio svojo zemljo in hrepene po pravici in zakonitosti v svoji d!o- movini. Dokler se ne zritši Cankov re/im nnisiljo. nc bo mini in reda na Bf)k'arskcni. DNEVNE VESTI Izjava. Z ozironi na članek, ki ga je priob- čil ugledni odbor »Draniatičnega dru- štva v Gorici« v dnevniku »Edinost« dne 3. 5. 1925. in v katerem je omen- jeni odbor trdil, da so uredniki »Oo- riške Stnažc« gospodarji Katoli^ke kniiga^rne v Oorici in da se brošura »VcLova Rošlinka« prodaja v omenje- ni knjigarni, sc čuti podpisani odbor dolžnega, da resnici na ljubo izjavi sLedeče: 1. Nobeden izmed urednikov »Qo- riške Strafe« ni niti lastnik niti so- lastnik Katoliške knjigarne, temveč je le-ta popolnoma samostojno, neod- visno podjetje, ki je diel zadrnge »Ka- loliškega tiskovnega društva«, ki je zopet povsem neodvisno c*dJ ornenje- nega časnika. 2. Knjigarna je prejela veliko Ste- vLIo knjig, med njimi tudi »VdovO' Rošlinko«, in sicer 10 izvodov. od ka- terih je par prodala. Kakor hitro je odbor izvedel, da se v knjigarni pro- Stran 2. »QORISKA STRA2A« diija ta nemoraliia knjga., je dial po svojcm tajniku telefonično nalog po- slövodstvii knjigarne, naj se knjiga takoj odtegne prometu. Nasa zatfmiga sto.ii že od vscga začetka na stališču, da je trcba našc ljudstvo, boreče se za svoj narodni obstanek ne kvariti, temveč moralno dvigati. Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Gorica, 5. niajnika 1925. Mons. Ig. Valentinčič. Za izseljence. V Ljubljani je diriištvo »Hobrodel- nost« prevzelo skrb za izseljence. Zado bo društvo »Dobrodclnost« sku- šalo organizirati skrbstvo za nje. Za- čelo je izdajati list »Naš zvon«, ki se bo razpošilja.l izseljenccin. da jill o- hranimo veri, domovini in svojemu iiarodiii. Da se bo pa mo'gio to izvesti, je treba zlasti statistike in točnih na- slovov važnejših naših izseljeneev. Na temelju te statistike se bo izdal izscljcniški almanah. Zato j)rosinro župnc urade, da bi vsak v svoji župni- ii zbral do konca maja t. 1. sledeče podatke: 1. Koliko je župljanov odsotnih? 2. V kateri državi in pokrajini se nahajajo? 3. Iinena važnejših izseljeneev, ki se odlikujejo po svoji izobrazbi in društvcnem položaju n. pr. d;ubovni- kov, trgoveev, industrijeev ltd. i vprasaili, kaj misli o nemški manjšini na južnem Tirolskem to-le: »Smatram za vužno dolžnost vsake vladc, da globoko spoštuje jczik, navadc in občinsko sa- monpravo tujerodnega mtroda v nje- nem ozemlju. HaUianska liudsku stranka se bo zato vedno potegovala z vsemi sredstvi. Tudi sc ne sme zamenjavati v tej točki mišljen.ja vse- ga iialijanskem Ijmlstva z mišijenjem pristašev cnc stranke.« Kako jasno se- ločijo te besede od nasilnega nacionalizma različnib ob- lastnikov, ki jih je vlaida v zinoti po- šiljala uied naše Ijudi. Vlada sntna pa bo n;orala., č& lioče varovati ugled in pošten.ie lurlturne Italije, poslati skozi vrata vse one mnjhne slovenske po- dajače, ki so pla.zili po trebuliu pred onimi oblastniki. Le s tern, si bo utrdi - la veljavo med slovenskimi 'držav- Ija.ni! Za prvi maj. Vlaidä se je strašno bala, da bi pr- vi riprosto črno oblcko z visokim ovraitnikom. Menda bodo silične od- redbe izdali tudi drugi ministri. Jog, trikrat prejoj, še lepe ne bodo več smele biti! Na posodo. Pravijo, da bo Jtalija naiela v Ame- riki posojilo v znesku 100 miljonov dolarjev. Ni ravno malo, obresti pa tudi ne! Brez vlade. Na lielgijskem že od začetkai aprila ne inorejo sestaviti vlade. Najinoč- nejši stranki: katoliška in sociaklc- mokratska sta v zbomici enakomoč- ni, v senatu prevladuje prva. Pri se- stavi vlade sta torej navezani na manjše strankc, predvsem na liberal- ce. Doslej je kralj poskušal že skoro s politiki vseh struj, a nobenemu se ni posrečilo zbrati vlad'e. Zdaj bodo nienda razpisali nove volitve. da pri- dejo ven iz vcčnih pogajanj med cnakomočniini strankami. Baedecker. Vsak kdor je videl kakega tnjca, ki si je prišel ogledovat nove kraje, je opazil, dia iina tujec v rokali rdeče ve- zano knjigo. To je slavni Baedecker, ki popisLije toono vse znainenitosti vsakega kraja, pa tudi po čem je prcnočišče, koliko stane postrešček, koiliko daš za kosMo itd. Mož, ki je prvi začel izdajati te kažipote »Bae- deckerje« je te dni v starosti 81. let uiTirl. Njegovo ime Bacdecker bo pa vcd.no živelo v onih knjižicah. Uboge gospodinje! Nckai Američanka je s pornočjo pc- dometra (t. j. priprava za štetje ko- rakov) izračunafa, da preliodi go- spodinja, ko pripravlja kosilo vsak dan po 8 kilometrov! To je nekako od (joricc do Ajševice. Zato zakon- ski rnožje, nikar ne sitnarite. če bo kosilo po takem »potovanju« kaj pri- smojeno. „Gliba vkup štriha." »Cremona nuova« glasilo glavnega fašistovskega tajnika je vsa u sebe od veselja, da je zmagala v Nemčiji vojaška »pikelhauba«. Pravi, na>j zdaj pogledajo vsi, ki radi govori- čijo o demokrcaiji, kaj je volja celcga nairoda; ncmški narod, da je slušal svojo pamet in vest in to ie prava demokracija. Nenavadna stavka. Na državni železnici v Tokiju na Japoms'kem ni liotelo ravnateljstvo povišati inezd železniškim delavcem. Ti so zagrozili s stavko. Nič! Na- slednji dan so našli na tračnicab bli- zu postaje v50 rnrtvih trupel, eno zra- ven drugega, vsa. z oidre-zaiiiimi gla- vaini, kot protest jyroti ravnateljstvu. Do tükih stavk pri nas gotovo ne bo prišlo. Trden jetnik. V Ankoni so spustili iz jcče 76 let - nega knznjenca, ki je bil obsojen na dostrnrtno ječo radi ropanja. Kralj ga je pomilostil, ko je odsedd že 44 let. Obnaisal se je vedno lepo in je pri trdnem zdravju. Je ves vesel, da je »pet svoboden in pravi, da bo za- čcl drugatčno življenje. Darovi. 7m Slovcnsko sirotišče: Mcsto evetja na «rob drdkri prijateljici k. Mariji Rutar danijc družina Koniac L. 20; üospodarska zadruga v Rcki pri Ccikncni 50 L.; Gospodarska za- dniija v Idriji ob Bači 50 L. Srčna livala! Za Alojzijeviščc: Na olxjnem zboru Kmc- tijskc.ca društva v Biljah nabrali člaiii 25 I.; Gcspodarska zadrujja v Idri.ii oh Bači 50 1„ Srčna hvala! Mestne novice. Šahovski klub v Gorici. Pred kratkim se je ustanovil v Ooi- rici šaihovski klub, v katerem je tudi več Slovencev. Nekaj časa pred usta- novitvijo se je vršila med ljubitelji te plinienitc igre tckma (tiirncj). katc- rcga so se vdeležili tudi šaliisti Slo- venci. Med onhni, ki so odnesli pri teknii častna darila, je bil na od'licnem mestu znani goriški trgovee s kolesi in §iva,lnimi stroji g. Josip Kcrševani P. d. »Pečka«. Ne vozite prehitro! Mcstno župaiistvo1 je izdalo pose- ben odlok, kjer grozi s stro-gimi kazni- mi yscm, ki vozijo po mestu, zlasti na križišcili ulic s preveliko na.uiico. Odslej naprej smejo zlasti avtoinobili voziti Ie s hitrostjo /5 km na uro, si- cer zapadejo strogi kazni. Knih ie ceneji! Ker je cena žitu in moki padla, je mestno županstvo znižaJo tudi cene kruliu od 4. maja t. 1. dalje. Cene so: Navadcn kruh v dblgili štnicah 1 kg po 1.80 sir; bel kruh v štrucah po 1 kg po 2.20 lir; bel kruii v strucah po pol kg po 1.10 lir; mešan kruh s koruzno moko 1 kg po 1.80; kruliki (rogljiči, korneti itd.), ki morajo frrieti vsaj 50 gramo-v po 20 vin, kos. Peki morajo imcti cene na vidnem mestu! Učiteljsko drušivo za goriski okra] ima svoje običajno zborovanjs v Tr- govskcm domu 7. maja t. 1. ob 10 m pol. — Posebno zanimivo bo preda- vanje o zgodovinskih vzrokih ra#- stila rimskega imperija. Pridite vse in vsi! . Odbor. * »V sredi je votel, okrog ga nič «//« Vsak ve, da je to strah. In ravno tega so pred kakimi petimi dnevi is- kali po Qorici in bližnji okolici. Nekie za Oradom je svignila v zrak plava raketa; brž so drvela »očesa postave« poglcdat, če ni to tisti strath. Komai se »očesa« uverijo, da ni tukarj nic, pa poči tarn nekje za Pevnio. »Strah« je — strcljal. Še bolj je »strah« plašil po Podgori. »Očesa« so kar iz Oo- rice videla, kako je obesil na nek ko- stanj ob cesti dve — rdeči zastavi. Nazadmje se je pa oibojim: »strähn« in >-očesom« zdelo zadosti slednji so po mestu in v okolici so poiovili nekaj desetin Ijudi. ker so trdili, da je strah votel in ga v sredi nič ni, potem so pai šli lepo spat. Prosvetna zveza. Baško prosv. okrožje ima sejo ožjega. odbora okrožja dne 10. maja v prostorih »Narodhe čital- iiicc« v Podinelcu. Seja se bo vršila takoj po sv. maši. „Tihotapec" v Mirnu. To lejx>, po Jurčičevi povesti dira- matizirano ljudsko igro, viprizori v nedeljo 10. maja ob 3. uri popoldne drainatični odsck »Slov. izobraževal- ncga društva« v Mirnu. Ker je znano, .dla se je občinstvo od prireditev v Mirnu vselej vraca'lo z zadovoljstvoim, priporocamo. da se tudi sedaj vdeležite v obiluem šte- vilu te prireditve. — Vešči igralci jamčijo, da bo zadovo'ljno in oča- rano. — Vprizoritvc ne bodo pouovili, kot je bilo to navadno, zato ne zaimi- ditei v nedeljo prilike! Kaj je novega na cleželi? Dornberg. Po dolgi, mučni bolczni je umii v nedeljo zvečer y goriškem sanatoriju g. Rihard Budin iz zname tukajšnje dnizine. V torek so ga pripeljali iz Gorice na doniače pokopališče k zad- njenui pčitkn. Pogreba se je vdeleži- la ogroinna množica domačinov in okoličainov. Bla.gi pokojnik si je na- kopal bolezen v letih vojne in je mo- ral radi nje mnogo pretrpeti. Naj mu bo lahka domača zemlja! Spoštova- ni družini naše sožalje! Slap pri Vipavi. Dne 28. aprila nain je smrt nenadno ugrabila lSletnega mladeniča, vnete- ga drustvenika Maksimilijana Troštn. Sicer je že prej nekaj časa bolehal, a še dan pred smrt jo smo ga vidcli ko- rajžncga in veselega. na vasi, zaito ni nihče slutil, da ga bo smrt tako hit.ro ugrabila. V sredo popoldn© je imel veličasten pogröb, čeprav je bil delavnik. Društveniki so se pogreba udelezili polnoštevilno. Z zastavo, kar teri je bil pokojni do zadnjega zvest, so ^premljali tovariša na zadnji poti, pevci pod vodstvom g.čne Justin pa so mu zapeli tri ganljive žalostinke. V irmelnu društva se je v kratkih be- sedah poislo'vil od pokojnika L. Fur- lan; pri od'prtem grolm mu je jrovoril v slovo tudi čg. J. Pišot. Vsem nav- zočim so zarosele oči, ko je govor- nik opisaval življenje in vrline blage- ga inladcnica ter pozival prisotne, naj ga: posnemajo. In res! Pokojni nam je bil vedrio v:zgled inirnega, pozrWo- valnega in bhcg'jga mladeniča, spo- stovali so g,a vsi; to je pokazal tudi nlegov pogreb. A 'sedaj ga ni več mod nami — odsel je no plačilo tja v boljšo domovino. Dragi Maks! Sp:i- vaj minio v Bogn, nasvidenje nad; zvezdami! Užaloščeni dnižini nase soža.lje. Goče. Ker mnogi rad'i slabega vremena ni- so mogli priti 26. aprila na Ooče k prireditvi Kat. sl. izobr. društva »Na- nosa«, se bo ista ponovila v nedeljo 10. maja, ob 3. uri popoildne x pokri- tem prostoru g. Kebeta. Ves program »Razvaline življcnja« in bnrko »Vse naše« ter pevske točke so igralci in pevci prav dotoro izvajal.i. Na s-vide- nje 10. maja! Grahovo. Gospod Mihael Kleč nas prosi, da objavimo sledcče: On je prevzel vod- stvo gasihiega. društva šele 1. februar- ja t.l., torej pred tremi meseci. Zato ni pravilna trditev, da se pod) njego- vim načelovanjem že si meseeev niso vršile vaje omenjenega diruštva, ka- kor pravi dopisnik v številki 34. »G. Strau, ampak kvecjemu tri mesece. Sicer pa ni bila navada prirejati v zimskem časn gasilnih vaj. Čepovan. Iz Čepovana se le malo kaj sliši. Največ se govori o njerni, ko gredo skozi vas smučarji, ki se hodijo san- kart na Lazno. Kako je pri nas? Spi- mo spanje pravičnega. Nikdo se ne zgane, O kakem društvu ni govora. Ljudje nimnjo vec pravega veselja. Naša požarna bramba, škoda. da je tako razcepana. Škoda za gas. orodje, kar ga je še ostalo. Ali naj se ga pu- sti, da tudi ono čaika boljših časov? Gasilui dom, ali naj se tudi niega pti- sti, da razpade popolnoma? Tisti. ki imate te stvari v rokah, zganite se vsi ljudje so z vami. Res, da ima vsak dosti de-la in skrbi, pa v slogi je moč. — Pričaknjerno obč. volitve. Mogo- če, da bo nani kaj odleglo. Živimo v čnsii. ko se nam dajajo dokladie vrh doklad za nnš vsakdanji pribolišek.. Še to, dla ne pozabimo. Imanio tudi nckega zdravnika (mazača). Prišel je iz Lokovca. Pravi. da sc razunie na zdravilstvo; kako da zdravi in da sme zdraviti in kje se je iičil medicine, to nam ne gre v glavo. Dai bi mi to pre- študirali se mi zdi, da srnq prešibke p:'mcti. Dalo bi se še pisati, pa dru- gič šc kaj, ako nam g. urednik nc vrze v koS tega dopisa. Kojsko. (hiicnir Adami ndlikovan). Tukajšnji uačelnik vzpostaivitvcne- kra urada, inzenir G. B. Adami je pre- jel cerkveno odJikovanje »Pro EccU'- »OORISKA STRATA« Stran 3. sia ct Pontifice«. To odlikovanje je ustanovil 1. 1888. papež Leon XIII. za zasluge »zai cerkev in za papeža«. Naš odlikovanec si ga je zaslužil pri- meroma mlad. Podeljeno mu ie sedlaj, ko se bliža dan njegovc poroke tarn v njegovem rojstnem kraju Artcgna nad Vidimom. Pripe'l mu je papežki kriZLX dne 30. aprila c> priliki pasto- rale konferenee briške diihovščineralci«. Oni sfde in maze jo z vso silo naše ubogo društvo. Svoiim sinovom pa prcpo- veduje.io hoditi k poiičnim večerom 'td., če.š kaj boste bodili tja saj je sa>- P^o za pobožn,e »Marijine device ¦n tretjeirednikc«. Poleg tega pa še flravijo da jc boljše iti v gostilno in ^aPiti tisti denar narnesto phičati °^'naririo; »saj ti da vender nekaj lr|oči kozarec vina, od članarine pa^ ri'nuiš ničcsar«, tako govore ncspa- jnctni starši. Ker na nekateri še niso notell izstopiti iz drustva, ker so spo- ^•''li, mo grdega preklinjevanja 'J| kvantanja? Bog nam daj mailo ta- j"i staršcv, ki branijo svojim otro- ^am v katoliške organizacije, katere *° v teb resnih časili nujno potrebne! VojŠčica. Pri nas se včasiih tudi kaka 'smešna I)ripeti. Pred) par dinevi smo imeli ^cs. Ravno ko je bombardon najbolj Kr<-'Pko pibal, se je udrl oder. Ljudijc 550 Pravili, da gredo v pekel. Drug smiešen prizor sta pa kazali dve »pun- ci« iz Lipei. Vrteli sta se po plesišču, da je izgledalo, kot dla plešeta dva solnčnika z dcbelim diržajem. Resnost, resuost, mladina, in v po- štena prosvetna društva! Novaki, Prosvetno društvo v Novakih pri- redii v nedeljo 11, t. m. v prostorib g. Bizjaka veselico s sledečim spore- 'dom: Add.a Negri: Primavera, de- klamacija. Janez Jalen: Srenia, dra- ma v štirih dejanjili. J. Žirovnik: Ve- čcrnica. narodna. Anton Foerster: Vse mine, narodna. I'van Ocvirk: Tam na vrtni grcdi. Ivan Ocvirk: Eno sa^ 1110 tiho rožo. Po vesclici bo ša- ljiva post a in prosta zabava. Sosed- nja društva so vljudtio va/bljena. K obilni iideli'izbi \abi odbor. Iz Černič. (»Narodni« delavec.) V Cmičah jc neki dr. Jasnič, ki je eni ali drugi vdovi napravil prošnjo za priznanje inv. pokojnine. Ko so prejeli denar je od vdov in invalidov zaliteval ix> 200 do 300 'lir. Sirote so mu denar ttidi dale. Neki osebi, ki mu ni mogla dati več kot 150 Mr, je na- ročil popravo čovljc*'. Ljuidlem jc ta mo>ž tudi pripovedal, da bi labko od njih z.atitcva'1 plačilo 600 lir. Temnica. (»Likof«.) Pretečeni tedfen so priptfljali za na- so še ne dozidano cerkev kip sv. Pe- tra. Naš žuipan je ves udarjen na »li- kofe«. Zdclo se mu je prav in potreb- no, če je tudi ob tej priliki kaj takega. Pošlje po hisab tri može pobirat vino, jajca, dernar it*d., da se primerno pro- slavi 'dbgodek. Ljiidje so že mirmrali; za cerkev že dajo, ne pa za brezpo- tnebne »likofe«. Dnigi dam 2. ma.ja je povabil župan v gostilno svoje goste. Ko so se nasitili in pregnali žejo, so šli po liarmioniko. Pa tudi to Se ni bilo zadosti. Ob koncu so se začeli še klo- futati. Podžupan iz Novela in cn sta- rešina sta jih precej nesla domov. Zvečer okoü 10. ure so pa še enkrat začeli. Znova se vnarne tepež, dia 30 je eden tako skupi.1, da ne bo cel me- sec za delo. — Mislimo, da tak.i »li- kofi« pri zidanju svetišča niso nič kaj primerni. Naj bo ob koncu, ko bo delo končano, ne pa ka-dbr se komu zljubi mailo »zabave«. Iz Velikih Žabelj. Mnogo časa je že preteklo, odkar je prinesla »Straža« zadsnjo vest iz naše vasioc. Sicer pa vlada pri nas res po- poilna enoličnost. Omstvenn življenje dreml.ic, toda upamo, da se bo v Kratkcm poživilo. Na tem niestu bodi izrecena tudi vsa. cast nasim fantom, ker se zavedaio kritičniili časov, v ka- terih živimo ter so popolnoma odjen- jali od plcsue norosti. Je sicer par kokodakarjev, ki agitirajo za ples, pa jih menda nobeJd'en ne posluša. Fantie! le tako naprej, ne plesai, ne zapravljanja in popivanja, ampak iz- obraževaiinegai dela za vero, dom in na rod. Še nekai sem se; namenil da povem: o obnašanju mil a dine v cerkvi. Kar se godi na cerkvenem koru in na stopnicah, to že ne spadai več v liišo molitve. Kvi je vender cerkveno osknbništvo, d,a stvari temeljito ne Sčisti. Na koru bodo menda začeli karte igrati. Sedaj so si napraivili no- vo klop in sicer z imeni, prihnki in h. štev. Pevci morajo sta-ti pa v gneči. Za koga je kor napravljen? Želimo; da se 11 a red:i red ter nčisti kor in stopnice. Na stopnicah je v temi oziru ^e slabše, ker ?e fantiči petnaistib do dvaisetih le-t ci'dijo čipkam deklct l^evk, in jih ovirado, da ne more jo na kor, ako so malo prepozne. Upam, da se razmere temeljito izbolišajo; dru- gače se vidimo v eni prihod'ijili šte- vilk imenoma! Opnzovulec. Šmarje. Po dO'lgeiii kolebanju med življe- njem in smrtjo si je »Qospodiarsika zadiruga v Šmarjaib« priibonla skrom- 110 zivljenje, ki je bilo neštetokrat ogrožeuo od njene ustanovc dalje. Razumljivo, ako ji strežejo po življe- nju trgovci, katerim so zadrnge trn v peti, aili žalos-tno je dejstvo, da so ji nas'protovali tudi ta-ki liudie, kateri se nooejo zavedati, da uzivajo sado- ve zadrug, da so zadiruge one ust.a- nove, katere ščitijo kmeta predi tr- govskim oderustvom. Mlad je sicer pregovor ki pravi: v zadružništvu je moc ali velevažen za vsa koga r, ki noče biti žrtev trgovskih spekulantov. Vsakega kmeta' in de'avca dolžnost is: biti clan zadruge! Vendiar samo to ne zadostuje, ampak mora tudi kaj žrtvovati za obstoj in dober napre- dek zadruge. Mnogo je (Miili, ki še danes nimajo zmisla za tako važno ustanovo in ga tudi ne morejo imeti, ker se v tem oziru nič ne zanimajo. Komur Leži nti sreu napredek zadruž- ništva in sc zanima za z-aidruzna de- l(n'anja, naj pride k rednemu občne- inu zboru »Qospodarske zadruge v Šmarjah«, ki se bo vršil dne 10. maja ob 3. uri pop., kjer bo razeu poročil o delovanju zadiruge tudi predavan.ie o zadružništvu. Predavanje bo imel stroikovnjy.k od »Zadmižne zveze« iz Qorice. _____ Tukajšnje bralno in pevsko dlruštvo bode prircdilo dtne 21. maja t. 1. ve- selico v proslavo 25 ietnice svojega delovanja. Prosijo se bratska društva da vzafmiejo to vpoistev, da; bi ne pri- rejaJa isti dan v bli/Jtii svoiib prire- ditev. Spored se objavi prihodnjič. Iz Srpenice. Objavljamo nckoliko daljši dopis iz Srjxjnice, da vidijo zlasti nasi ibravabi predavatelja P. Z. za napovedano belo neddjo. To je resnica! ne pa ono kar kvasi Dolfi v »Edinosti«. (-)bčni zbor je sklenil let a 1923., da se društvo naroči na »Nas Čolnič«, gospod predsednik pa* je tihonia za- vrnil vse izvode, ki so bili poslani na ogled!, odboru pa laxal, da uredništvo ne po'silja lista. kljub temu, da ga je naročil in že tudi po njem, reklarniral. Ko' sem bil še j'aiz predsednik, je bilo društvo naročeno tudi na »Slo- Pozor! Nasa zavarovalnica 4/UN ION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini st. 2 I nadstropje. Sfran 4. »OORISKA STRAZA< vens'ki narod«. Ko pa .ie bii »Slove- nec« biT.zpl.acno na razpolugo, st-a ga s tajnikom vrgla iz drustvene dvora- ne (vse radi ljube Siloge in edinosti). Letz je trditev v njegovem do-pisu, da je pred-avatelj P. Z. dal satn zna- ir.enje za ploskanje in da je napadcl ob koncu Z. P. D. To je slišal in videl naijbrže sanio oni, ki se ie naučil na vsako gesto z roko že salutirati. Če je imel gosp. DoLfi kaj poguma zakaj se ni udelezil predavanja, kjer bi imel dovolj prilike ugovarjati; tega seveda ni storil, kerse je bal razkrin- kanja pred javnostio» in obračuna s člani drnštva. Podnredsednrk ie pred predavanj,em pojaisnil navzočim, da predsednik ni vršil sklepov občnega zbora., niti onih odibora. Ako se je s to izjavo delaLa predsednikn krivica, čemu ni oporekal tajnik, ki je edini javni pristas njegov? Pozivam »,rospoda Polfeta. da pove kdo so oni (par) prista/ši, katere liuj- skam? Morda misli one, ki hočejo, da se dništvo včlani v P. Z. Če misli te, notem Imjskam vse ra.znn njpRa in pa se cnega, ker so vsi glasovaii za pri- stop že pri dveh obenih zborih. Slöd1- n.iič povem na/ iišesa o>bema nasprot- nikoma kršeanske misli, da se nisem dosedai vtiloldan v zadrnžni pisarni. (dospo- darski dom). 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potudiitev rač. sklepa za upr. I. 1924. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzoristvai. 5. Slncajnosti. onnoR. H1ŠA Z ZriMUIŠČEM ie na pro- daj na Lokvah št. 23 pri Trnovem. Hi- ša ima leix) lego na cesti. Več pove nprava listau NaVZNANJAMO, d.a smo na novo otvorili staro-znano gostilno, prej »Pri Lizi«, Via Cappnzzini št. 2, se- daj Levpušček. IZOLJBIL SK JE dne 25. pret. m. 12 letni Skok Ciril iz Pevmie. Kdor bi vedel zanj, naj sporoči očetn Skoku Josipu v I'evmi 195. Stroški se rim povrnejo. ZOÜBL.IENO. Neka oseba je zgu- bila 30. a.prila t. 1. zvečer okoli 7. ure zlato uro z dvojnim pokrovom, zlato verižico z oibeskom za slike in lepim hriljamtom v sredini. Posten najditelj je naprošen, da odda vodstvn garajre »Fiat«, kjer dobi bogato nagrado. IŠCflM NU.INO dva poštena, z-dira- va in popolnoma izurjena krojaška poinočnika za trajno ddo. Ivan Ker- telj, krojačiiica. Ajdovščina. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob težki izgubi nepozabnega sina, brata RIHARDA BUDINA, UČITELJIŠČN1KA izkazali resnieno sočutje, izrekamo tem potom najiskrenejšo za- hvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, učiteljstvu, so- rodnikom, prijateljem, peveem, domačemu Ijudstvu, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Pogreb pokojnika se je vršil vče- raj iz goriškega sanatorija na domače pokopališče v Zalošče. Zalošče - Dornberg, 6. maja 1925. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadni britki izgubi dragega nam sina IVfaksimlljarta izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čg. župniku, pevcem in gdčni Justin za ganljivo petje, „Slov. izobr. društvu", darovalcem vencev, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je blagemu pokojniku tako lepo izkazala zadnja cast. Slap, pri Vipavi, dne 1. maja 1925. Žalujoča družina Trošt. Valuta. Dne 5. maja si dobil : za 100 franc, frankov 127 50 do 127.75 Lir za 100 belg. frankov 122.50 do 124.50 Lii za 100 švic. frankov 470,- do 472.— Lir za 100 češ.-slov. kron 72. do 72.50 Lir za 100 dinarjev 39.15 do 39.45 Lir za 1 sterling 117.95 do 118.16 Lir za 1 dolar 24.27 do 24.37 Lir za 1 zlato marko 5.75 do 5.80 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 5. maja: Srednji kurs L. 79.05, v Trstu 79.00; v Milanu 78.75, v Rirnu 79.60 L. Gostilna in trgovina ob prometni glavni cesti v predmestju Ljubljane z enonadstropno hišo, go- spodarskim poslopjem in gostilniškim vrtom se z opravo vred proda. Cela hiša takoj prosta. Cena 140.000 lir. Staroznana gostilna, lepa lega, ugodna prilika za dobro eksistenco. Vprašati pri gospodarski pisarni Tribuč, Ljub- ljana-Glincc. „Mundlos" šivalni stroji ,,Görickeu dvokolesa — — — belgijske puške se vdobe Ie pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 IHehonicna delavnica, Piazza Cavour stcu. S. Cassa en risparmio unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione Conte Thurn - - - Gorišlci mont (Hranilnica) Ustanovljen 1831 Sedež Via Carducci 2 Operacije zavoda. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun. Posojila na nepre- mičnine z eno zapadno dobo, s plačilom na obroke in z amorti- zacijo (obrestna mera 6%)- — Tekoči računi z jamstvom i\a vknjižbe, menice in vrednostne papirje. - Posojila občinam in javno priznanim korporacijam. — Predujmi in posojila na vred- nostne listine. Nakup vrednostnih listin ter v tekočem polu- lete zapadlih odrezkov. — Eskomptovanje in reeskomptovanje me- nic (obrestna mera 7%) — Brezplačno izdavanje nakazil na „Banca d'Italia" in na „Istituto di Credito delle Casse di Ris- parmio Italiane v Rimu." — Navadna hramba ter uprava vrednot. •— Sodni pologi.