UČITELJSKI 1011
Glasilo Udruienja iugoslov. UilteUstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40°— Din, za naročnike v inozemstvu 60•— Din letno. Posamezna številka po l-— Din.		Za oznanila je plačati od enoitolpae petit-vrste, če «e tiaka enkrat 1 Din. Inaeratni davek posebej. Oznanila sprejema npravništvo lista.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 1 Din za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva I UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročnine posebe plačevati.
V»« «piše, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov:
UpravniStvo Učiteljskega To varila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni nrad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Program taktike enotne učiteljske organizacije v kralj S. H. S.
Trije principi: dobra organizacija, dobra delitev dela, zadostna materialna sredstva. — Dobra organizacija tiska za osvojitev javnega mnenja. — Gospodarski program: najglobji zadružniški princip. — Taktika gospodarske osamosvojitve in pridobivanja materialnih sredstev za organizacijo.
Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.
(Konec.)
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
Tretji del.
METODIČNI (TAKTIČNI) PROGRAM UČITELJSKE ORGANIZACIJE V KRALJEVINI SRBOV. HRVATOV IN SLO-«	VENCEV.
POTREBA METODIČNEGA PROGRAMA.
Potrebno ie da ima naša učiteljska organizacija tudi svoj precizen in določen metodični (taktični) program, ako hoče uspešno delovati na uresničenju načel, dolžnosti in zahtev v spredaj navedenem načelnem programu ki so tako važne, kot raznovrstne in mnogoštevilne. Da se ta potreba boljše in jasnejše razvidi je potrebno, da se jo tudi podrobneje obrazloži.
Dobra organizacija — delitev dela — zadostna materijalna sredstva.
Ker ima naša organizacija tako mnogovrstne in tako važne naloge in zahteve, nastopijo za uspešno izvedbo programa trije važni predpogoji: prvič dobra organizacija. drugič dobra razdelitev dela in na zadostna materijalna sredstva.
Princip diferenciacije dela.
Za zadovoljitev prve zahteve se morajo osnovati po iniciiativi učiteljske organizacije razne potrebne učiteljske ustanove (okrajna društva, odseki in uradi), na katere se razdeli po svojstvu vsa dela. Ako so postavljene vse te potrebne ustanove (odseki) s specijalnimi nalogami ki vse skupno služijo postavljenim nalogam učiteljske organizacije, na dobri in racijonalni podlagi, tedaj je s tem tudi že rešeno vprašanje dobre organizacije kot podlage za pridobivanje potrebnih mate'rijalnih sredstev.
OSVOJITEV JAVNEGA MNENJA IN
DOBRA ORGANIZACIJA TISKA.
Za uresničenje vseh navedenih mnogoštevilnih in raznovrstnih dolžnosti in zahtev v načelnem programu se mora tudi naša učiteljska organizacija kakor vse slične organizacije, posluževati javne besede, javnega mnenja in tiska. Javen govor potom tiska je danes za vsako tako organizacijo najmočnejše sredstvo za populariziranje misli in idej. ki jih ona želi uveljaviti, in najsposobnejše orožje za obrambo svojih interesov, kadar so ogroženi s katerekoli strani.
Iz tega izvira neobhodna potreba, da ima naše organizirano učiteljstvo svoje lastno, dobro časopisie na vseh poljih, tako za širjenje idej med stanom, ljud-
* Resolucije, sprejete k raferatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela ju-goslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3 Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sanucionira in prevzame d lžnost njegove izpeljave.
stvom in mladino, katerega se mora uspešno posluževati za širjenje in propagando svojih misli in idej, kakor tudi izpopolnitev in obrambo istih, ker so one v načelnem programu samo označene, ne pa popolnoma obdelane: rabilo ga bo pa tudi za obrambo svojih stanovskih interesov.
Učiteljstvo in niega organizacija nista sicer sedaj brez svojega časopisja, toda to je vse premalo, preslabo in nepopolno. Učiteljski tisk mora postati mnogo močnejši. Učiteljska organizacija mora imeti močnd razvit tisk: potreba zahteva, da ima več listov in časopisov z večjim obsegom, ki naj izhajajo pogostejše in naj bodo cenejši ter razširjeni v razne plasti naroda, poleg periodskih listov in časopisov naj pa ima učit. organizacija tudi drugačne tiskovne izdaje: poučna dela. šolske kniige, kniige za šolske, di-iaške in narodne knjižnice, popularne kniige za narodno prosveto itd.
GOSPODARSKI PROGRAM.
Ustanavljanje lastnih tiskarn.
Ako pa hočemo zadostiti tej potrebi, mora osnovati naša organizacija tudi v Beogradu svojo lastno tiskarno, ki je še sedaj, po preteku tridesetih let svojega obstanka nima. kar bi se pa lahko že zdavnaj zgodilo ako bi ii ne manjkalo inicijative, smotrenosti in premišljenega dela.
Učiteljska organizacija si ie stavila v dolžnost tudi delovati za napredek pouka v narodnih šolah. V dosego te naloge se ona bori za odpravo monopola šolskih knjig, da se omogoči tekmovanje, ki najbolj služi napredku pouka. Iz te dolžnosti učiteljske organizacije izvira naloga, da mora imeti svojo lastno veliko in dobro urejeno tiskarno za tiskanje teh del: šolskih in drugih kniig. učiteljskih listov in časopisov šoilarskih listov, literarnih kniig za mladino itd.
Ustanovitev lastne tvornice in razprodaje učil.
Pritožujemo se. da nimamo dovolj dobrih učil v narodnih šolah, ker za njihovo izpopolnjevanje in izdelovanje ni bilo nikakršne inicijative od strani centralne prosvetne uprave: toda poudariti moramo, da ni bilo nikakršne inicijative za to^ tudi od strani učiteljske organizacije. Če si ie učiteljska organizacija po. stavila v dolžnost in skrb delovati za napredek poučevanja v narodnih šolah, spada v to nalogo potem tudi skrb za izdelavo potrebnih in dobrih učil za narodne šole; šolskih zemljevidov, zgodovinskih, zemljepisnih in drugih slik za nazorni nauk ter ostale predmete kar bi se tudi moglo izdelovati v dobro urejeni učiteljski tiskarni ali na v specijalnem zavodu s potrebnimi delavnicami. (Op.: Tvornica učil je že ustanovljena v Ljubljani in je pristop mogoč vsemu učiteljstvu v državi).
Učiteljske gospodarske ustanove v Beogradu.
V najnovejšem času je učiteljstvo prejšnje Srbije započelo neko akcijo v tem pravcu ter ie ustanovilo nekaj ekonomskih učiteljskih organizacij, kakor: učiteljsko banko, učiteljsko knjigarno in učiteljsko nakupovalno zadrugo v Beogradu. Ne izgleda pa. da bodo mogle te učiteljske ekonomske ustanove v Beogradu izpolniti vse kar se od tiiih pričakuje in čemur bi morale one služiti kot učiteljski zavodi: to pa iz tega vzroka v prvi vrsti, ker niso organizirane na dobrem in sposobnem temelju.
Stanovsko - gospodarske ustanove pri Čehih in Slovencih.
Slične zavode imajo tudi naši bratje in tovariši Cehi in Slovenci, ki v polni meri odgovarjajo vsemu kar se od njih zahteva m ki uspešno delujejo in napredujejo. ker so postavljeni na dobrem sta-novsko-gospodarskem temelju.
Razlika med našimi (srbskimi) in njho-vimi (slovenskimi) učiteljskimi gospodarskimi ustanovami?
Učiteljska tiskarna v Ljubljani je osnovana že pred več leti. Zadružniki so samo učitelji ni učiteljice. Sedanji njen inventar predstavlja visoko vrednost. To je po velikosti in delavni moči druga tiskarna v Ljubljani. V njej se tiska 12 listov in časopisov in se obskrbujejo vse izdaje šolskih knjig, risank, zvezkov in drugih šolskih in šolarskih potrebščin. Ima torej ogromen letni obrat.
Ako bi si mi (Srbi) sedai postavili vprašanje: Kdo prejema dobiček od te Učiteljske tiskarne v Ljubljani in nienega premoženja, bi vsak od nas (Srbov) odgovoril, da ie to last njenih zadružnikov. Toda temu ni tako. ker to ni' last njenih ztdružnikov — ampak je last in dobiček vsega slovenskega učitelistva.
Njeni zadružniki imajo po pravilih določene le obresti in nič več. a ves prebitek čistega dobička se steka v korist vsega slovenskega učitelistva za podpore in subvencije organizaciji, raznim stanovskim in prosvetnim ustanovam, za olajšavo izdajanja učiteljskih listov in časopisov brošur, za propagando in za drugačno pomoč učitelistvu in celemu stanu v raznih drugih oblikah.
Edino zdrav stanovsko-gospodarski princip: zadružništvo!
Na čem temelji taka uredba ekonomskih učiteljskih organizacij v Sloveniji?
Ona temelji na prepričanju, da ves dobiček, ki ga ima Učiteljska tiskarna ne ustvarjajo deleži posameznikov, temveč povzroča ta dobiček aktivnost vsega učiteljstva ker deluje vse učiteljstvo za Drospeh zavoda, zato ie potrebno, da tudi dobiček pripada tistemu, ki ga ustvarja t. i. učiteljskemu stanu, organizaciji in izključno stanovskim ustanovam.
Ako ne bi bilo tako. bi učiteljska aktivnost postajala vedno manjša, ker
ooedini učitelji ne bi pripoznali razloga, da naj bodo aktivni pri večanju prometa in razprodaji onih produktov, ki jih izde-luiejo delničarji, ako bi ves dobiček oziroma vsaj večji njegov del pripadal le delničarjem, učiteljstvu za niega splošne interese pa nič za njegovo aktivnost, če na zamrie radi tega enkrat učiteljska aktivnost v pogledu razprodaje produktov gospodarskega zavoda, tedaj propade s tem tudi zavod sam.
Korist ¡h dobiček mora imeti ves stan!
Jasno je tedaj, da ne smejo biti ekonomski učiteljski zavodi osnovani na kapitalistični. bankokratski podlagi, da bi vlekli ves dobiček, ali vsaj večji del po-edinci iz učiteljstva t. j. delničarji, ampak morajo biti urejeni ti zavodi tako. da pripada največji del dobička učiteljstvu. ki s svo.io aktivnostjo pri razpečavanju izdelkov in pridobivanju naročnikov za zavod povzroča ta dobiček. (Seveda ne v osebnem, temveč v kolektivnem srnisu. Op. prev.).
Na vsak način je drugi način (zadružništvo) boljši, ker je pravilnejši in koristnejši: ker zavodi ustanovljeni na prvi način (na materialistiškem in kapitalističnemu temeljil) ne bi smeli nositi učiteljskega imena. Učiteljsko ime smejo in morejo nositi s popolno pravico samo tedai. kadar oni služijo in koristijo vsemu učiteljskemu stanu, a ne samo ooedincem iz učiteljskih vrst ki so v boljšem položaju. da si morejo kupiti delnice in biti delničarji.
Učiteljstvo je razred razsodnih ljudi, ki zna razumevati in razločevati zdrave principe radi tega se lahko trdi, da bo prej in bolj delovalo s svojo aktivnostjo za obče koristne učiteljske ustanove vseh vrst, kakor pa ^a one. ki služijo le interesom poedincev iz učiteljskih vrst.
Zmota kapitalističnega naziranja.
Ko se je pri nas (v Beogradu) po-skušavalo dokazati, da ima tudi učiteljstvo ki ni delničar, pravico izraziti mnenje. na kakšnem temelju naj bodo postavljene ustanove, ki nosijo učiteljsko ime in kdo je upravičen do dobička, se je vsakokrat odgovorilo: »tu govori denarnica!«
In res. sedaj v resnici »denarnica govori« pri vseh ekonomskih učiteljskih zavodih v Beogradu a to je ravno ono, kar ni prav in radi česar ni razloga, da nosijo ti zavodi učiteljsko ime; kmalu mora nastopiti čas, ko se bo sprevidelo in spoznalo, da veljata učiteljsko ime in aktivnost mnoeo več kot pa vrednost delnic poedinih učiteljev; tedai ne bo mogla »govoriti samo denarnica«, ampak vsakdo ki nosi učiteljsko ime in pripada učiteljski organizaciji, ker od nje bo odvisen orospeh ali propast zavodov.
S tem naziraniem se bodo morali sprijazniti tudi celo mnogi sedanji delničarji. če se bodo hoteli izogniti očitku, da se jih ne bo smatralo za ljudi, ki jim je v vseh vprašanjih lastna korist večja kot obče dobro vseh učiteljskih vrst.
TAKTIKA GOSPODARSKE OSAMOSVOJITVE IN PRIDOBIVANJA MATERIALNIH SREDSTEV ZA ORGANIZACIJO.
Iz vse te razprave o uredbi učiteljskih gospodarskih ustanov s specijalnimi nalogami slede tele zahteve:
1.	Radi potrebne organizacije in uspešne delitve dela ter pridobitve zadostnih materijalnih sredstev mora stremeti učiteljska organizacija za tem. da se ustanovijo potrebni učiteljski gospodarski zavodi s specijalnim pravcem. in sicer v prvi vrsti učiteljska tiskarna, založniška knjigarna (in prodajalnica šolskih zvezkov in učil) ter tovarna za izdelavo učil in drugih šolskih in šolarskih potrebščin.
2.	Vsi taki učiteljski ekonomski zavodi, ki nosijo učiteljsko ime in jih ustanovijo člani učiteljske organizacije ne smejo biti osnovani na kapitalistični, ampak samo na pravi in resnični zadrugar-ski podlagi, na temelju pravega bratstva in tovarištva. To pa se doseže na ta način. da dobivajo delničarji od čistega dobička samo po ,pravilih določene obresti in ničesar več a ves drugi del dobička, in rezervni fond (?! — uredn.), pripadata učiteljstvu, ki ga naj prejema v različnih oblikah po določitvi in odobrenju letnih zborov delničarjev.
3.	Taki ekonomski učiteljski zavodi se morajo osnovati kot skupne za celo državo ali pa za poedine pokrajine ali oblasti.
4.	Uprava učiteljske organizacije je dolžna izkazovati moralno pomoč vsem gosp. ustanovam, ki nosijo učiteljsko ime in so iih osnovali člani organizacije, če niso osnovane na kapitalističnem temelju; mora pa odpovedati svojo moralno pomoč vsaki učiteljski ustanovi, ki je zasnovana na kapitalistični podlagi.
5.	Odločbe o odpovedi moralne pod- j pore učiteljskim gospodarskim ustanovam. kadar in če nastopi taka potreba, se skler.eio na letni glavni skupščini učiteljske organizacije ter so obvezne za vse člane učiteljske organizacije. Zaradi tega si prisvajajo centralne in pokrajinske uprave učiteljskih organizacij pravico kritike in vpogleda v učiteljske gospodarske organizacije, ki nosijo učiteljsko ime.
6.	Vse že osnovane učit. gospodarske ustanove so dolžne spremeniti svojo uredbo po teh zahtevah, novi učiteljski gospodarski zavodi oa naj se ustanavljajo v sporazumu s centralno ali pokrajinsko upravo učiteljske organizacije.
•7. Vse te točke metodiškega programa. ki se nanašaio na uredbo učiteljskih gospodarskih ustanov s specijalnimi nalogami. se vnesejo tudi v pravila učiteljske organizacije.
SKLEP.
Le od dobrega metodiškega (taktičnega) programa učiteljske organizacije ie pričakovati uspešne izvršitve nalog organizacije in dobre razdelitve deia v organizaciji: je ob taki ureditvi na podlagi ugotovljenega načrta je pričakovati, ca bo zamogla učiteljska organizacija najprej in v najpopolnejši meri ugoditi svojim nalogam, obenem pa da bo trdi dobivala dovoli materijalnih sredstev za zasledovanje in udejstvovanje svojih ciijev.
Na ta način se. osnuje vzajemna, moralna in materialna pomoč med učiteljsko organizacijo in učiteljskimi gospodarskimi zavodi s specijalnimi nalogami; le tako se bo vse uspešno razvijalo in napredovalo, kar hoče služiti na korist in hoče biti ponos našega stanu — čemur mora služiti vse, kar nosi učiteljsko ime.
Vse učiteljstvo m njega zastopniki naj sedaj precenijo važnost takega načelnega in metodiškega programa ter njega nujno potrebo za bodoče delovanje učiteljske organizacije, da bo mogla v bodoče bolj koristiti sebi in domovini ter uspešnejše delovati. Zato naj se čimprej izda enoten program.
Zborovanje glavnega odbora UJU v Beogradu.
(Konec.)
Seja 6. inaja popoldan.
III.	Poročilo b 1 a g a j n i k o v o. Blagajnik g. Steva G j o r g j e v i č poda obširno poročilo o stanju blagajne UJU od 1. septembra 1922 do 1. maja 1923. Ker bo to poročilo, pozneje še izpopolnjeno. podano na glavni skupščini, se za danes vzdržujemo podrobne razprave. — D. Sirot a-novic (Vel. Bečkerek) želi za glavno skupščino celokupno, točno bilanco o imovini UJU. — Anton Kačič (Split) predlaga, naj se vrši denarno poslovanje UJU potom poštne hranilnice. Pojasni se da je nemogoče, ker poštno-čekovni urad v Beogradu sedaj še ne obstoja.
IV.	Določitev letošnjega kongresa. Predsednik Stankovič javi, da se morata po čl. 18. in 21. Pravil vršiti letos glavna skupščina in kongres in se morajo na podlagi pravil vršiti letos nove volitve. Otvarja o teui predmetu razpravo. Po dolgotrajni debati v katero posežejo: Škavič. Radovanovič, Devčič, Jeilenc, Dostal. Jovič. Petrov e, sledi soglasni sklep da se vrši letošnja glavna skupščina in kongres začetkom avgusta v Ljubljani. Slovenska delegacija je hotela iz raznih vzrokov za letos zadržati, da bi se kongres ne vršil v Ljubljani, toda pritisk je bil tako silen in navdušenje tako vseobče, da se je morala uda ti. Točen datum in dnevni red bo določila centrala sporazumno z ljubljanskim oover-jeništvom.
V.	P r e m e m b a pi r a, v i f UJU. Predsednik naznani sklep izvršilnega odbora da se za enkrat do končne ureditve orilik v državi in razdelitve v oblasti ne izvrši nikaka večja prememba pravil. Tov. M. Jovič referjra o nameravani pre-membi pravil; določnejšo stilizacijo o cilju Udruženja: povečanje izvršilnega odbora na 12 članov: tajnik blagajnik in uredniki listov so lahko izven izvršilnega odbora. Vsa poverjeništva naj izdelajo svoia pravila v soglasju in z odobre-njem centrale. Sprejme se predlog, da se oremembe v principu navajajo o podrobnostih sklepajo posamezna poverjeništva in izdelajo definitivni predlogi. |
Sestavi se odbor za izdelavo reso- j lucije. predsednik in poverjeniki: Stan- ' kovic. Devčič, Jelene, škavič. Šušljič.
Seja 7. maja.
VI. Hrvatsko vprašanje. Na seji so poleg ostalih članov glavnega odbora navzoči tudi gostje iz Zagreba: tovariši Joca Milojevič, Blaž Štetič in Pero Horvat. Predsednik Stankovič v uvodnih besedah pojasnuje prilike v Hrvatski, kjer je na temelju UJU udruženih že nad 1700 učiteljev v 41 društvih. Dolžnost centrale je. da se zanima za razmere v katerih živi tainošnje v UJU udruženo učiteljstvo. Dolžnost centrale je, da povzdigne glas proti separatističnemu delovanju gotovih elementov. Sledi referat zagrebškega tovariša J- Milojeviča. V drastičnih potezah siika šolske in učiteljske razmere in prilike v Hrvatski. Reči moramo, da smo že mnogo slišali o teh hrvatskih razmerah, a Milojevičeve eks-plikacije so daleč nadkrilile vse. kar smo culi doslej. V uvodnih besedah govori o razmerju onega dela učiteijstva, ki je včlanjeno v UJU in odnošaju manjšine, ki je udružena še v Savezu hrvatskih učiteljskih društev. Prvi na stališču uje-dinjenja, drugi separatisti. Položaj uje-dinjenega učiteijstva pa je postal nevzdržen po volitvah po padcu koalicijske vlade. Nastale so nove borbe čisto politične narave. Govornik navaja gorosta-sue • izjave separatističnega učiteijstva. Tako'so n. pr. te vrste učitelji sprejemali hrvatske seljake. ki so se vračali s kraljeve svatbe z besedami: »Zakaj ste šli v Beograd, ko se še ne ve, da li je Aleksander tudi hrvatski kralj?!« V hrvatski prosvetni politiki je nastal nov kurz. ki mu načeluie dr. Stjepan Bosa-nac. Začelo se je preganjanje nacionalnega učiteijstva v obliki samovoljnega in poljubnega premeščanja. Bilo je to preganjanje. ki se ne pomni niti v predvojni dobi. Za prosvetne referente so postavljene osebe ki niso člani centralnega udruženja nasprotno celo niegovi odkriti in strastni sovražniki. Ako se bo godilo to še v bodoče, ne more se prevzeti garancije, da se obdrži maso nacionalnega učiteijstva v oravcu jedin-stva ... Gotvornik opozarja, da so se mnoge stvari dogajale zaradi neinformi-ranosti prosvetnega ministrstva. Tov. Milojevič končuje: »Znajte, če hočete voditi borbo v Hrvatski, morate imeti vojsko. A ta vojska; to smo mi učitelji. Brez nas ne dosežete ničesar proti nam pa še hujše.«
K stvari so govorili še Blaž Štetič. Josip Škavič in podpredsednica Jelisa-veta Vavra. ki ie v temperamentnem govoru izvaiala, da je ooložai ujedinjenega učiteijstva v Hrvatski v istini težak, popraviti na se da samo ako bo za to smisla in z urejenim sistemom, ker Hrvatska še n i izgubljena.
Na vse to so odgovarjali člani glavnega odbora tov. Jovo P. Jovanovič. Milan V. Popovič Mihajlo Stanojevič. referenti v ministrstvu prosvete, izvajali so. da nikoli ni obstojala tendenca proti onim. ki so nosilci ideje državnega edin-stva priznavali, da so se godile pogreš-ke iz nepoznavanja stvari nove pogreš-ke oa bodo odslej nemogoče. Izjavili so. da bodo ket člani glavnega odbora UJU in kot funkcionarji v ministrstvu prosvete vložili vso volijo vso avtoriteto, da onemogočijo preganjanje svojih tova-
LISTEK.
„Naše ljudsko vseučilišče".
(Odgovor g. kritiku.)
Uverjen sem bil, da bo moja kritika 'letošnjega »Pedagoškega. Zbornika« izzvala^ odgovor ki ga je v istini napisal g. Fr. Zgeč, cand. phil. za 20. številko »Učit. Tovariša«. — Ker pa vzdržujem v polnem obsegu vse besede, ki sem jih napisal v svoii kritiki štev. 19. »Učit. Tov.« podajam kot uvod svoii današnji razpravici »Naše ljudsko vseučilišče« nekaj opazk, ki naj služijo obenem kot odgovor na izvajanja g. Fr. Žgeča.
G. protikritik menda ni umel namena. ki sem ga imel s to kritiko; kajti v njej vendar nikjer ne trdim, da se branimo ravno osnovnošolski pijotiirji sodelovanja z delavoljno inteligenco. Menda bo ravno narobe, kar bi lahko potrdil z neštetimi dokazi iz svojega 321etnega podeželskega življenja. Toda o tem raje molčim! — Ravnotako nikjer v svoji kritiki ne trdim, da obsegaj vodilna kniiga »SloV. Šol. Matice« le praktična navodila za najboli surov utilitarizem. Nikakor ne! Hočemo, da se povspne ta vodilna knjiga na ono višino na kateri bi bila lahko, ko bi se hotela združiti naša de-
lavoljna inteligenca v tesnejši krog in da bi ne zijal ravno med akademično in ne-akademiono izobraženimi učitelji tisti prepad, katerega žal ne moremo premostiti kljub naši najboljši volji.
Sedaj pa k stvari, k referatu g. pro-t ikri tika oziroma k razpravi »Naše ljudsko vseučilišče«.1
Neumljivo. da ne rabim hujšega izraza. se mi zdi zakaj ni urednik »Pedag. Zbornika« pripomnil pod razpravo gosp. ni etiki itika »Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani« vsaj opazko: ponatis iz »Zbornika za pučku prosvjetu« št. 3. in 4. menda iz enostavnega vzroka, ker te revije »iz danes razumliivih razlogov pač ne dobi mnogo učiteijstva v roke — nekateri pa vendar. In če je urednik prezrl to opazko. nai bi ga pa vsaj avtor opomnil na to pri dovolitvi ponatisa. In s tem je tudi rešen problem izvirnosti.
In poglavje o »novih smernicah«? O ti ljuba, naivna mladost ti! »Nove smernice«? — Posezimo par desetletij nazaj. Bil sem mlad učitelj v Logatcu. Imel sem takrat slučajno stike z nekaterimi danes vodilnimi možmi takrat tudi še tako na-
* Primerjaj zadnjega »Popotnika«, 3. in 4. štev. glede termina »ljudsko vseučilišče ali univerza« in »ljudska visoka šola«.	Uredn.
vdušenimi akademiki, kakor se reprezen-tirajo v imenovanem krožku. Nismo »analizirali duš Notranjca Gorenjca, Dolenjca«. temveč pribiii smo dejstvo: pričnimo z ljudskimi predavanji vi ljubljanski akademiki mi pošljete predavatelje, a iaz vam preskrbim lokal in zbobnam poslušalce. In šlo je imenitno! Lokal »hotel Petrič« v Dol. Logatcu, a izmed predavateljev omenjam le: primarii dr. Robida, dr. Stoje. dr. Ravnihar. dr. Žerjov nestor slov. ribičev prof. I. Franke in drugi. In teme? Spominjam se le nekaterih. zapisnik tega prezanimivega pojava sem žal ob času konfiniranja uničil — in te so bile; »Naše nalezljive bolezn«, »Prva pomoč nri nesrečah«. »Pravna pomoč«. »Rusko-Japonska vojska« itd. Pa poslušalcev? Obširna dvorana »hotela Petrič« vselej polna a najboli nabasana ie bila pri predavanju »Rusko-Japonska vojska«. — In iz tega smo črpali nauk: ljudska predavanja morajo obravnavati »dnevna svetovna vprašanja«. — Rezultat tega uspešnega predavanja, je bil porod »Akademije«, ki je p.a žal kmalu zaspala. ker ie prešla na preveč »akademska tla«.
Ko sem prišel na Jesenice — v eldo-rado industrijskega delavstva, sem se ka] kmalu uveril, da ie tu pravo torišče za »liudsko vseučilišče«. S tovarišem Zupančičem sva se pogodila da sva pri-
rišev. da jim pomagajo v njihovi veliki rnisiii.
Po sklepnih besedah tov. Ivo Rado-vamoviča. Spasoje Hadži-Popoviča in predsednika Stankoviča je bila formulirana sledeča resolucija:
Zastopniki Udruženja jugoslovanskega učiteijstva smatrajo za največje vprašanje današnji položaj narodnega učiteijstva na Hrvatskem, ki ie v ogromni večini vstopilo v Udruženje iugoslovenske-ga učiteijstva in se eksponiralo za ideale narodnega edinstva. Zastopniki učiteijstva ne vidijo v teh svojih tovariših samo prosvetnih in narodnih delavcev, aimpak tudi možd ki hdčejo uresničiti državne ideale v onih krajih svoie domovine kjer je to najbolj potrebno, in se zato obračaio na ministra za prosveto. na vlado in na pristojne činitelje s oroš-nio. naj bi posvečali večjo pažnjo njihovim razmeram in jih osvobodili napadov, katerim ie tam izpostavljeno njihovo pa-triotično in narodno delovanje. Vlada naj tudi prepreči, da se taki dogodki več ne
oonove tudi v drugih krajih ne. *
Popoldan je bilo zborovanje zaklju-' čeno. Glavni odbor ie izročil resolucije, ki smo jih priobčili začetkom našega poročila, ministru orosvete g. Miši Trifu-noviču ki je obljubil prisostvovati kongresu UJU v Ljubljani. Potek zborovanja glavnega odbora ie mnogo pripomogel k bližnjemu medsebojnemu poznavanju prilik in razmer v posameznih pokrajinah Dokazal ie oa tudi da ni več daleč čas. ko bo vladal na naših zborovanjih in skupščinah popoln red in prava sokol-ska disciplina.	R. D.
Obrambni vestnik.
—ob Kdo ie denuncijant? »Slovenec« z dne 24. maja t. 1. št. 115. prinaša sledečo notico: »Trbovlje. Učiteljica* na šoli v Vodah prihaja v šolo z oriun-skim znakom in učenke prinašajo v razred list »Oriuno«. In uspeh te vzgoje ie: »Dol s kraljem, dol z Orjuno. dol s Sokoli!« kliče učenka ljudske šole. ker se čuti od učiteliice zapostavljeno, ker ni pri Sokolicah in se ne navdušuje za Oriuno. In otroci so se potem izgovarjali »saj so naša gospodična tudi pri Orjuni«, ko ie katehet grajal vzklike, kakor tudi da se pečajo z Oriuno. Najlepše pa še pride. Nadučiteljica Wesnerjeva in učiteljica Pustova hočeta spraviti kateheta v disciplinarno preiskavo češ. da je i&mal učiteljici ugled, ko ie obsoial Orjuno. kateri pripada tudi Pustova! Gospodični nai pazita da sami ne zdrkneta v iatno. katero drugim kopljeta.« — Kdo ie denuncijant ni težko .pogoditi!
Ferijalni Savez učiteijstva.
—f Ferijalni Savez je imel na bin-koštni ponedeljek opoldne v poslopju državne realke svoj IV. pokrajinski zbor za Slovenijo. — Navzočih ie bilo 18 zastopnikov Podružnic Fer. Save za. nekateri z dvema glasovoma. Prvič so bile zastopane tudi učiteljske podružnice F. S. Ugotovilo se je. da ima Pokrajinsko po-verieništvo za Slovenijo v. svo;em območju okoli 1700 članov, od katerih jih bo nad 600 potovalo. Potovali bodo tako
mavljena prevzeti vsak petek vrstoma kako primerno predavanje, sporočila to delavskim voditeljem in »ljudsko vseučilišče« je zagledalo luč sveta. Seme je padlo na rodovitna tla in danes s tovarišem Zupančičem lahko s ponosom gledava na svoje delo ker ie obrodilo sto-teren sad.
V poldrugoletno dolgem času smo priredili v »našem ljudskem vseučilišču« na Savi ta-le predavanja ki slede v časovnem redu.*
1. »Železo — Z. — 2. »O živalstvu«
—	Š. — 3. »-Zgodovina« Z. — 4. »Umetniški večer« — priredili: Podbevšek, Seliš-kar, A. Ravnikova. 5. »Alkohol z ozirom na socialni svetovni nazor«; Cerkve-nik. Ljubljana. — 6. »Živalstvo I. štiri-nožci«. Š. — 7. »Prerodoslovje«. Z. — 8. »Živalstvo II. kače«. Š. — 9. »Usoda židovskega naroda«. Z. — 10. »Živalstvo III. ntice«. Š. — 11. »Misel o draginji«. Š.
—	12. »Veda o zemskem potresu«. Š. — 13. »Otrok in njegova vzgoja«. Š. — 14. »O elektriki«. Z. — 15. »Francoska revolucija« 1. del. Š. — 16. »Francoska revolucija« II. del. Š. — 17. »Razvoj živih bitij z ozirom na človeka«. I. del. Z. — 18. »Socijalizem«. dr. Lernež. Ljubljana.
—	19. »Socijalizem«. Isti. — 20. »Razvoj
* Po vsaki temi je začetnica imenov Zupančič. Šega.
dijaki kot učitelji letos na Dačko legitimacijo. ki velja za četrtinsko vožnjo po državni železnici. Druge vozne in poštne olajšave bodo popisane v »Popisu Fer. olajšav«, ki ga dobe samo ferijalci-poto-valci. Ta »Popis« bo edino veljavna legitimacija F. S. na potovanju. Celjska ¡podružnica F. S. bo ustanovila kolonijo F. S. v Kocbekovi koči ljubljanska podružnica pa kolonijo ob Bohinjskem jezeru. K tei zadnji prispevajo vse slovenske podružnice F. S. Dobrotvorov je v Sloveniji do sedaj 480 kar je za gostoljubni slovenski narod mnogo premalo. Določil se je nastop na III. kongresu F. S., ki bo v Beogradu 17. in 18. julija. Slednjič se ie še- izvolil pokrajinski poverjenik F. S. iz Slovenije, ki je ostal isti kot lanski: osmošOlee Viktor Maček, njegovim namestnikom Pa ie bil izvoljen učitelj Viktor Pirnat iz Novega mesta.
—f Kranjsko učiteljsko društvo je na svoiem občnem zboru od 9. maja ustanovilo podruž. F. S. Pri tei priliki so ne-kate'- tovariši(-ice) vzeli članske izkaznice F. S. Odbor prosi da iste nemudoma vpošljejo izpolnjene s priloženo č'a-narino sicer na vrnejo golice tov. Fr. Ranetu v Šenčur pri Kranju. — Ostale pa vabi. da zglase pristop tudi tam. — Odbor.
—f Celjsko učiteljsko društvo ie v
Tehariah na svojem zborovanju ustanovilo podružnico Feriialnega Saveza za celjski okraj V odbor so izvoljeni tov.: Schreiner. Žagar Gobec in Petrak.
Iz Jugoslavije.
—	Tov. predsednike okrajnih .učiteljskih društev, oziroma razpečevalce 1. zvezka »Stanovsko-strokovne knjižnce«
prosimo, da nam poleg denarja vrnejo tudi izpolnjeno razpečevalno polo. ki je
bila pridelana pošiljatvi z enotnim navodilom za razpečavanje. Polo nujno rabimo za 2. zvezek. Pričakujemo da bodo društva že v prvi polovici junija poravnala prvi zvezek, ker ie treba o tem poročati pokrajinski skupščini. Dosedaj ie uredilo zadevo šele sedem društev.
—	Proti rovarenju nemškega »Schul-yereina« v naši državi. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je naročil višji šolski oblasti odn. podrejenim okrajnim šolskim svetom v Sloveniji, vestno zasledovati zahrbtno germaniza-tOrično delovanje tega društva v naši državi ter nabirati točne podatke v posam-nih-okrajih zlasti v Sloveniji ter o stroških. ki jih izdaja centrala tega društva v svoje propagandne svrhe (na pr. na Štajerskem, v Prekmurju in v Vojvodini).
—	Učhejski doousti. Prosvetno ministrstvo je odredilo da morajo prosilci za dopust navesti, koliko let že službujejo in koliko časa so imeli v tem času dopust. — Tako sestavljene prošnje mo-raio poslati potom nadzornikov na višjo oblast. Nadzorniki priključijo svoje mne-nie o možnosti > dopusta.
—	Redukcija učiteljstva. (Dopis izven uredništva.) Mnogo razburjenja povzroča tudi v naših vrstah misel na redukcijo. Kako si to mislijo pri šolstvu, ne vem. a bojim se da ne bodo zadeli pra-
živih bitij z ozirom na človeka«. II. del. Z. — 21.. 22., 23. »Mojzesova zgodba o ustvarjenju sveta in naša znanost.« L. II., III. del. Beniot Ljubljana. — 24. »Toplota«. Z. — 25. »Življenje in delovanje K. Marxa, dr. Lemež, Ljubljana. — 26., 27. »Mojzesova zgodba o stvarjenju sveta in naša znanost«. IV. in V. del.. Ber-not, Ljubljana. — 28. »Zgodovina .lan Husa« 1. de!. Z. — 29. »Zgodovina 30-letne vojne«. Š. — 30. »Zgodovina Jan M usa«. II. del. Z. — 31. »Napredek človeške družbe z ozirom na iznajdbe«. — »O družbi in organizaciji«, dr. Lemež, Ljubljana. — 32. »Misli o draginji«. — »Črtice iz ljudskega gospiodairstva«, I. del. Z. — 33. .»Črtice iz ljudskega gospodarstva«. II. del. Z. — 34. »Reformacija v Sloveniji«. Š. — 35. »O elektriki« (s poizkusi). Z. — 36. »Pojavi prvega človeka«. I. del. Z. — 37. »Črtice iz priro-de«. I. del. Z. — 38. »Pojavi prvega človeka« II. del. (stavbe na koleh). Š. —
39. »Pojavi prvega človeka«. III. del (verstvo). Š. — 40. »Črtice
iz prirode«,
II. del (megla). Z. — 41. »Skioptično predavanje o Bosni in Hercegovini«. Z. —
42.	»Staroslovansko bogoslužje«. Š. —
43.	»Življenje v morskih globinah. Š. —
44.	»O trustih«. Z. — 45. »Banke in delavstvo«. Z. — 46. »Francoski komunardi ter brikade francoske revolucije in obstoj 51etne rdeče armade — Rursko ozemlje«. Krivic. Ljubljana. — 47. »Mohamed in Budlia
«. I. del. Š. — 48. »Mohamed in Budlia«. II. del. Š. — 49. »Na-
\
vega, osobito, ako bodo o tem imeli odločati ljudje, ki šolstva sploh ne poznajo. Do sedaj ie učiteljstva še primanjkovalo, seveda po mestih ne, zato bi ne smeli števila krčiti. Ako pa že posežejo tudi v naše vrste, naj izločijo iste. katerim je učiteljevanje le postranski zaslužek, le nek prilpoljšek. Tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev one omožene učiteljice, ka-verih možje zaslužijo dovolj, da prežive svoje rodbine, ne da bi trebalo njih ženam dalje učiteljevati. To so osobito žene bogatašev, žene raznih doktorjev in dobro plačanih bančnih uradnikov. Te se itak ne čutijo več kot učiteljice ter se jim no zd vredno in stanu primerno, družiti se 7 učiteljstvcm ter z istim boriti se za stanovske prav ce. Te. ki so se že same izločile iz naših vrst naj se izločilo popolnoma ter nai ne odjedajo kruha onim. ki ga stradajo. Šolstvo bi na tak način le pridobilo V drugi vrsti so nezdrav pojav upokojene državne uradnice. ki so se dale upokojiti le za to, da so se poročile z uradniki. Reducira naj se nekvalificirano učiteljstvo. Na noben način pa bi ne smeli poseči oo učitelj cah ženah državn h nameščencev in učiteljev, ker s tem bi bedo v naših vrstah le še povečali.
—	Komenda pri Kamn ku je nesrečen kraj. Svoiečasno ie tamkaj služboval tov. Grmek. Ker ie ustanovil tamburaški zbor. je bil prestavljen z ženo vred v Krašno. Mladeniči okoliških vasi so v znamenju napredka samolastno ustanovili Sokola, ki mu ie pristopil tudi tov. P. Da bi ne okužil mladine, so prijatelji šole posegli v niegovo privatno življenje in toliko časa brodili, da ie bil prestavljen v M Tov. V. je ustanovil pevsko društvo,' kar ie znova povzročilo vulkanične izbruhe. Dve tovarišici sta morali podleči prepirom in oditi s trebuhom za kruhom, nevsko društvo pa ie spuhtelo nad žari-
, ščem patentirano omejene narodne pro-svete. Da Sokol živi. da se škodoželjne namere ne uresničijo, sta posegli v javno življenje nadebudni tovarišici gg. L. in V. Lepo uspela predstava, ki sta jo preteklo nedelio s pomočjo g. poštarice in domačih fantov uprizorile na občno za-dovoljnost priča, da prosveti današnje dni ni mogoče pri,striči peroti. Na več-razrednih šolah ie učiteljstvo dolžno, da drug drugega oodpiraio: neudeležba na prireditvah ie že negacija, da ne rabim drugesra izraza.	.1. L.
—	Orožne vaje učiteljev in drugih državnih nameščencev. Ministrstvo pro-svete ie obvestilo višjo šolsko oblast da ie minister za vojno in mornarico odredi!. da imajo nastopiti učitelji in drugi državni nastavljenci. ki imajo izpit za ¡podporočnike, orožne vaje šele s 1. ju-liiem (t. j. v dobi velikih počitnic). Gori imenovanim rezervnikom se ie zglasiti torej 1. juliia pri pristojnem vojaškem poveljstvu za nastop teh vaj.
—	Tovariši — maturanti iz 1. 1913. S Predanoui sva se svoi čas menila o tem da bi proslavili našo desetletnico v Rogaški Slatini. Kakor pa ie zdaj poročal, bi bilo jako težko dobiti tam prenočišč. Menda bi bilo najprimerneje, da priredimo to v Mariboru, za prenočišča bom
še večerno nebo«. Š. — 50. »Srednjeveški Srbi«. Š. — 51. »Delavčevo gospodarstvo in zahteve modernega časa za niegovo eksistenco«. Jeranr. Jesenice. — 52. »Statistika in številke«. Z. — 53. »Zgodovina Zrinskega in Frankopana«. Š.
—	54. »Kmetski upori«. Š.
V obči pregled naše — lahko trdim
—	najpopolnejše »ljudske univerze«, podajam sledeče podatke: teme so najčešče zbrane take. o katerih so /Poslušalci želeli ka.i več zvedeti ali pa. ki se tičejo slučajno dnevnih vesti, n. pr. »O potresu«. tisti čas je razsajal potres po Srbiji: »Naše večerno nebo« pred znanim pojavom na nebu itd. Obiskovalcev največ 360, naimanj 30, povprečno 60. — Vsako predavanje je trajalo povprečno IV2 ure, a mnogo nad 2 uri. po mnogih predavanjih se ie vnela prav zanimiva debata, ki ie pokazala da naš trud ni bil zastonj.
Če pregledamo kopico teh predavani. mi mora pač vsakdo pritrditi da sva porabila s tovarišem Zupančičem samo za svoja predavanja lepo število uric. ker taka predavanja se ne more kar iz »rokava stresati«. In predno človek dobi potrebne vire? Tu moram pa pribiti iavno par dogodkov. Potreboval sem podatke za »potres«. Pišem prijatelju akademiku v* Ljubljano, da mi preskrbi vsaj oar knjig o tei stvari. Po večkratni opombi mi piše: Obžalujem, naša knjižnica še ni urejena, drugje nisem mogel dobiti a potrpi, v našem društvu se snuje ravnokar nekako društvo, ki hoče pri-
že preskrbe!, upam. da vse pri znancih. Prosil bi Vas pa vse. ki se mislite udeležiti, da uii to čimprej javite. Shod časa se mi zdi najprimerneje 28. junija zvečer in 29. junija. — Ako bi imel kdo kakšen primernejši predlog, naj ga objavi v »Učit. Tovarišu«, bomo se pa držali tistega. Zdravo! Anton Osterc.
—	Sotrpini in sotrpinke iz leta 1898. Letos je 251etnica. odkar smo šli s trebuhom za kruhom." Ali bi ne bilo lepo, da bi se sešli 3. iulija pri mali večerji v Ljubljani in si vzbujali spomine na brezskrbno dijaško življenje? Javite se mi čimprej (vsaj do 6. junija) da pripravim po možnosti potrebno in povabim gospode .profesorje! Čas beži. ne odlašajte! — St. Legat. Ljubljana. Pražakova ulca 3, I. nadstropje.
—	Izgubljen dežnik. Gospodična učiteljica, ki ie vstopila na binkoštno soboto med Trebnjem in Višnio goro v večerni dolenjski vlak in ondi pozabila svoj dežnik, nai se cglasi pri gosn. zobozdravniku Ogriču v Novem mestu.
—	Razpis učnega mesta na enoraz-redni osnovn šoli na Rovih v kamniškem okraju z dne 1. maia 1923 oot št. 1089 se preklicuje. — Okraini šolski svet Kamnik, 26. maja 1923.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Koncert »Zveze učiteljskih dru štev«. Kakor smo že poročali, se ie vršil v nedeljo koncert omenjenega društva na Kontovelju pri Trstu. Poročila pravijo, da ie koncert krasno uspel. Poleg domačega prebivalstva so se koncerta udeležili tudi številni Italijani, med njimi italijanski skladatelj Smareglia. Zbor in voditelj Kumar so bili predmet številnih čestitk ter prisrčnih ovadi. Udeležba je bila naravnost ogromna, kar je popolnoma razumljivo ako pomislimo, da imajo naši kulturni roiaki tako malo prilike da bi se naslajali na lepi slovenski pesmi.
—r Reforme uČ:teIjišč v Italil*. Kakor ooročaio italijanski listi, pripravlja italijansko prosvetno ministrstvo reformo učiteljišč. Nova učiteljišča nai bi bila zasnovana popolnoma po vzorcu srednjih šol. Obsegala bi sedem razredov, v prvi razred bi se sprejemali učenci in učenke stari na]mam 10 let. Eden glavnih predmetov bi bila latinščina. Vadnice bi se ukinile. Pedagogi odločno zavračajo to reformo, naglašaioč da bi taka reforma pomenila veliko nazadovanie ne pa napredek.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Naše gobe. Navodilo za spo-znavanie užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek. ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 100 Din.
—kpl Ravnokar ¡zšla knjiga lzpre-membe in dopolnitve stanovanjskega pravilnika. Brošurica velja s poštnino
četi z javnimi predavanji, potem bo bolje.
—Potreboval sem podatke o reformaciji na Kranjskem. Obrnem se /potom precej merodajnega prijatelja na »Zvezo kulturnih društev« v Ljubljani, da m/ pošlje veliko izdajb Dimitza »Geschichte Krains«. — Na dvakratno prošnjo' nikakega odgovora. — Imam v mislih predavanje o Mohamedu, pišem uredniku »Učit lov.«, če ima 011 v knjižnici UJU kaj obširnejšega o tem možu. »Žal nimamo a treba bo misliti da si nabavimo take vire«, je bil odgovor. — Tako rešujejo v Ljubljani ta problem z največjo pozornostjo — bolje kakor misli marsikdo.
In da spopolnim ta svoj proti moji volji napisani a izvan v to — skromni članek, pripominjam še to-le: da dovršiva svoje znanie do popolnosti, sva s tovarišem looklicaila istočasno s to ljudsko univerzo v živlienie še takozvano strokovno šolo za odrasle tovarniške delavce kjer vršiva tedensko po 4 ure pouk on na Javorniku. a iaz na Jesenicah. — In kako plačujejo naše višje šolske oblasti ta najin trud za kar ne prejemava niti' beliča o tem bi znal zapeti prav lepo oesemco tov. Zupančič. A še bova vztrajala.	Iv. Šega.
f Josip Brezigar.
8. maia 1923 smo položili k večnemu počitku upokojenega nadučitelja Josipa Brezigarja. Rojen je bil 7. marca 1862 v
vred 4.50 Din. Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54.
—kpl Ravnokar je izšla knjiga L. Thoma Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Zbirka Oder 5. zvezek. Strani 84. Cena s poštnino vred 13.50 Din. Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
—kol »Ženski svet« izhaja prve dni vsakega meseca in stane 48 Din letno, četrtletno 12 Din. Naročila sprejema ga. Mila Prunkova. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14. II. nadstropje.
—kpl Josro Kostanjevec: Zbrani spisi. 1. zvezek. Samozaložba: Josip Kosta-nievec. Maribor. Ob železnici 6, II. nadstropje. Cena posameznim zvezkom 6 Din._
Književnost in umetnost.
—k Naše gobe. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil D. Humek. Slovenski gobar se ie na svojih prijetnih in koristnih gozdnih izletih dosedaj posluževal veči-I noina nemških »voditeljev«, da imenujem med znanimi le nekatere: E. Micha-ela v treh knjigah in v ljudski izdaji. Mi-gulo odličnega švicarskega gobarja J. Rathmaye,rja elegantnega Gramberga ali pa priročnega Sydowa. Ko se ie med svetovno vojno začelo širiti zanimanje za »mesorevnih« tudi pri nas. se ie. vedno /Pogosteje izražala želja, nai nam vešča roka poda v besedi in podobi najna-vadneiše vrste naših gob. In baš sedaj ob začetku »gobarske sezone« smo dobili lično opremljeno knjigo, ki bo z uspehom nadomeščala razne nemške priročnike Na podlagi večletnih izkušeni je sestavil Ante Beg pregleden in jasen opis gobnih vrst. ki bo kot praktično navodilo za spoznavanje . užitnih, opasnih in strupenih gob vsakemu dobro služila. Kot uvod opisom čitamo kratko pojasnilo. kako gobe rastejo nato važno navodilo za razlikovanje užitnih gob od strupenih ter pravila za nabiranje, pripravljanje in uporabo gob. Gobar, ki se ravna do danih navodilih in pozna strupene in užitne gobe no slikah in opisih, se ne bo bal zastrupljenia. kajti več ljudi se zastrupi s pokvarjenim mesom s klobasami in ribami, kakor pa z gobami. V tem oziru nai že ljudska šola poskrbi za primeren pouk Kdor se ie kdaj ukvarjal z gobarskim imenoslovjem, ta ve koliko težav in truda ie imel pisateli ravno na tem polju, zakai skoro vsak kraj ima svoja posebna imena: često služi isto ime za razne vrste. Slovenskim nazivom so dodani še srbohrvaški nemški in latinski, kar bo porabnost knjige izdatno povečalo. Za opisi slede kratka navodila o razni porabi gob. kakor o sušenju, vla-ganiu v kis. o gobiem ekstraktu prašku, o gobjih juhah. Našim gospodiniam in kuharicam bodo dobrodošli podrobni recepti za pripravljanje gobjih jedi. ki bi iih mogli seveda še pomnožiti, toda že teh trideset receptov svedoči. kako malo oažnie smo dosedai posvečali tei strani naše hrane ki ie v dobi splošne draginje ne smemo podcenjevati. — Izreden kras knjige na so barvane slike ki jih je umetniško izvršil naš priznani ilustrator Dra-
Pevmi — prijazni vasici ob vznožju goriških Brd. Učiteljišče je dovršil 15. julija 1881 v Kopru. Služboval ie od 1. novembra 1881 do 31. marca 1882 v Merniku na bivši avstrijsko-italijanski meji v Brdili. Dne 1. aprila 1882 ie nastopil službo v Doberdobu v tržiškem okraju na Krasu, kjer ie oskrboval dolgo vrsto let ekskurendni pouk v Jamliah. Po preobratu do upokojitve je bil prideljen V. deški osnovni šoli v Ljubljani.
Takoj po izbruhu svetovne vojne 1914. leta so ga tirale avstrijske oblasti na goriški in pozneie na ljubljanski grad kot nevarnega »s r b o f i 1 a«, kjer je bil dalj časa zaprt. V ječi si ie nakopal bolezen vsled katere ie no vojni vidno hiral, dokler ii ni končno podlegel — lahko rečemo — kot vojna žrtev.
Pokojnik ie bi kremenit značaj, neomajen narodnjak — zvest pionir na braniku skrajne kraške planote, vzoren družinski oče in iskreno odkritosrčen tovariš. blaga duša. ki ie užival splošno spo-štovanie v službenem kraju in širni okolici. S svojim neumornim delom na vzgojnem, kulturnem in gospodarskem polju in s svojim značajem si je vzgojil dragi Joško zvest, narodno zaveden in gospodarsko napreden naraščaj in pokazal. kai zmore ljudski učitelj.
Naj mu bo >olh ranjen blag spomin, primeren njegovi blagi duši!
gotin Huniek. Na 75 tabelah pojasnjujejo Begove opise tako nazorno, da ne boš menda nikdar v zadregi glede določitve posameznih vrst. Vidimo gobo v njenem prvem razvoju in doraslo, od zgoraj, spodaj in od strani, često v njeni značilni okolici med listjem, iglovjem ali travo, z narezanim klobukom, da vidimo barvo mesa itd. Nobena ljudska in srednja šola ne bodi brez teh krasnih učnih pripomočkov. Bodi knjiga, ki ie prva te vrste v jugoslovanski strokovni književnosti taolo priporočena.
—k Izpremembe in dopolnitve stanovanjskega pravilnika so izšle kot posebna brošuri ca pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred ve-lia 4.50 Din. Stanovanjski zakon. Pravilnik in Izpremembe sku,pai pa veljajo s poštnino vred 15 Din.
—k Thomane L.: Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdala »Zveza kulturnih društev«. Strani 84. Peti zvezek zbirke Oder. ki jo iz-daia Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša izvrstno Thomejevo komedijo Lokalna železnica. Priporočamo jo vsem podeželskim odrom.
—k »Ženski svet«. Pravkar je bila razposlana 5. številka »Ženskega sveta«, ki prinaša sledečo vsebino; (B.) Obrazi in duše II. — Sarah Bernhardt (s -portretom). — A. I. Kuprin (Iz ruščine prevela P. Hočevarjeva): O i e s j a. — Dr Ivan Lah:Gabrijan inŠembi-■1 j a. — Anica Lebarjeva: Slaboten otrok — materina posebna skrb. — Davorinka Deželova: Lepi dom — ljubi dom. — Marica Barto-lova: Jubilej. — Iva Rod I.: Pe-sme. — Poldi Leskovčeva; Gorje. — I z v e s t j a: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Materinstvo. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Ročno delo. — Razgovori. — Listnica uprave. — Modna priloga v peti številki obsega 6 strani ter prinaša prav čedne modele, med temi tri lične oblekice za birmanke, več vzorcev na križce (moravski motiv) risbe za okraske k modelom, peri'a in zavese za okno ter popis modne priloge. Stremljenje za napredek tega lepega slovenskega ženskega lista se izraža v vsaki novi številki bolj in bolj in ni čuda. da se dan za dnem oglašajo nove naročnice. — Vse one ki so se priglasile pozneje, ko ie pošla že II. naklada prvega zvezka, prosi uprava potrpljenja. čim bo dotiskana tretja naklada 1. zvezka, ga dooošlie uprava vsem onim, ki ga niso še prejeli.
—k Josp Kostanjevec: Zbrani spisi. 1. zvezek. V samozaložbi je v tiskarni »Panonia« v Gornji Radgoni izšel te dni prvi zvezek Kostanjevčevih zbranih spisov — Zvezek obsega 80 strani in prinaša tri pisateljeve prvence, povesti »Na Silvestrov večer«, »Kmetiška ljubezen« in »Škof«. Vsa izdaja je preračunjena na okroglo 40 zvezkov, ki bodo izhajali v mesečnih presledkih po eden ali dva zvezka v 2000 izvodih. Spisi so urejeni kronologično torej tako kakor so nastali. Pisatelj omenja v uvodu »Na pot« — kri-žev pot svojega življenja s katerim je bil često zvezan začetek in konec poedi-* nih spisov. Ob koncu namerava izdati poseben dodatek celotni zbirki, pod napisom »Moje življenje«. — Toplo priporočamo!
Naše narodno prosvetno delo.
Anketa o našem narodnem prosvetnem delu.
DELAVSKA LJUDSKA VISOKA ŠOLA.
(Konec.)
Delavska ljudska visoka šola v Liubljani si ie stavila nalogo kakor sem to že omenil, da pokaže v prvem tečaju svojega obstoja delavstvu najvažnejše niti in medsebojne vezi v kulturnem razvoju. Za orvi začetek bi naj omogočil ciklus desetih predavani razumevanje vsesplošnega razvoia ter opozoril na medsebojne vplive na gonilne sile in na ovire v tem razvoju.
Posamezna predavanja bi pokazala vsesplošni razvoi v naravi in kulturni razvoj človeštva razvoi orodja, tehnike, načina proizvajanja, ustroja družbe in države, duhovnega življenja itd. Obenem oa bi krepko podčrtala vsaj glavne medsebojne vezi in vplive, tako na primer vpliv iznaidb na razvoj tehnike, vpliv razvoja tehnike na način proizvajanja in s tem posredno na ustroj in strukturo družbe na obliko države, na vse gospodarsko, socialno in politično življenje, nadalje vplivi znanosti, umetnosti in re-
ligije na kulturno življenje in na družbo itd.
Predvidevati bi morali, da se tako obširna snov da le težko obdelati v tako ozkem ciklu. Že takoj spočetka je nastala potreba da se vrinejo še nekatera sorodna predavanja. Prvi del cikla je tako neprestano naraščal in najbrž ne bo mogoče vse snovi niti površno obdelati še sedai spomladi, dokler ie čas za slično delo pripraven. Del načrta bo treba pustiti za jesen.
S svojim delom ie začela Delavska ljudska visoka šola na belo nedeljo, dne 8.-aprila 1923. Ker niso bila še izdelana in potrjena pravila, ie vzel vse nieno delovanje Akad. socialno-pedagoški krožek pod svoje okrilje. Univerza pa je dovolila začasno veliko dvorano za predavanja. Kakor skrbi tudi pri drugih kulturnih narodih univerza vsai deloma tudi za duševno hrano nižjih .plasti ter vodi izobraževalno delo med narodom, tako je tudi naša univerza šla na roko Delavski liudski visoki šoli. Več vseučiliščnih profesorjev ie obljubilo, da bodo sodelovali s predavanji in -po potrebi tudi v tečajih, — Trebalo bi le spraviti oba dela. repre-zentante naivišje izobrazbe in delavstvo v tesne medsebojne-stike, tako da predavatelji in voditelji tečajev spoznajo potrebe in duševnost delavstva ter si vzamejo to za merilo pri svojem delovanju.
Uvodno predavanje: »Proletarijat in problemi njegove izobrazbe«, ie imelo namen, da pokaže delavstvu eminentno važnost prave globoke izobrazbe in glavne naloge, ki jih ima delavstvo na vzgojnem poprišču. Vedno važnejšo vlogo igra delavstvo in kakor kaže smer razvoja, ga čakajo težke naloge zlasti na gospodarskem in političnem polju. Za vse naloge ki mu jih prinaša razvoj pa se mora temeljito pripraviti, ker sicer sploh ni upania na zdrav izhod iz današnje vsesplošne svetovne krize. Čuvati mora svoj najnežnejši naraščaj ter ščititi šoli odraslo mladino, ki se neusmiljeno izkorišča. Obenem pa se mora boriti za vpliv na osnovno šolo ter ii dajati za vzgojo lastne dece gotove smernice. V Nemčiji delavstvo to že deloma vrši in pod njegovim pritiskom zadobiva ideie delovne in produktivne šole na resnosti, njeni principi se tudi v praksi vedno bolj in bolj uveljavljajo. V interesu delavstva je da se šola spet približa življenju ter se prilagodi današnji dobi. — Tako mora delavstvo samo paziti na zdrav razvoj in na vzgojo mladine od rojstva naprej ter se mora pripravljati za naloge, ki ga čakajo. Refren vsega ie — izobrazba, Toda to ie izobrazba delovnega človeka, ki mora biti najtesneje spojena z njegovim delom in življenjem in ki ga usposablja za samostojno mišljenje in razsojanje za samostojno ustvarjanje na kakem poprišču in za uravnavanje vsega deianja in nehania v smislu najvišjih etičnih norm. Delavska ljudska visoka šola ie le en člen v vzgoji najširših plasti, ki hoče mašiti vrzeli, kakor jih ie hote ali nehote pustila ljudska šola in domača vzgoja. ki hoče pomagati razvijati vse tvorne sile delavstva.
Na željo delavstva samega je predavatelj to predavanje ponovil par nedelj pozneje, ker je bilo uvodno predavanje slabo obiskano. Diskusija po predavanju je bila mestoma zelo živahna ter se je sukala okrog prave izobrazbe, ki mora stati nad strankami in izven strank, nadalje ojkrog vzgoje, okrog šolstva, okrog kulturnega dela v strokovnih organizacijah in političnih strankah itd. '
Od bele nedelje so se vršila redno vsako nedeljo (z izjemo binkošti) predavanja z diskusijo v prej omenjeni smeri, tečajev pa še ni bilo mogoče doslej realizirati.
Šolski odri in pevski zbori.
—ph Šestrazredna osnovna šola v Cerkljah pri Kranju uprizori v nedeljo, 3. junija 1923 ob 3. uri dramatizirani qpis: »Posavje«. Spisal Josip Lapajne. Vodja igre: g. Milan Pavlovec. Pevo-vodja: g. Peter Potočnik. Dohodki za šolski oder. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča: 3 Din. Pričakuje vas Cerkljanska šola.
—po V Šmarju pri Jelšah bo šolska pr reditev dne 24. junija ob 15. uri. Igra s petjem: »V kraljestvu palčkov«. Narodne pesmi in deklamacije.
Naša gospodarska organizacija.
—g Ljubljanskemu učiteljstvu. — Drva! Naročila takoj oddajam. Vsakdo iih dobi v času. ki si ga ie določil. Kdor želi drva za katerikoli mesec, naj mi spo-
roči. ker bodo na razpolago! — Plačevanje: obroke mi vroči naročnik osebno ali po pošti. — S količino, kakovostjo in ceno ie gotovo vsakdo zadovoljen. — Ugodna prilika tudi za naše prijatelje tu. Vsakomur rad ustrežem. — St. Legat, Pražakova ulica 3, I. nadstr.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov. Okrajna društva! Kaj morajo
čimprej storiti?
1.	Javiti delegate in namestnike za pokrajinsko skupščino v Ptuju po poslovniku § 28. b), § 29., § 38. — Kjer ni več društvenega zborovanja, naj javi delegate društveni odbor. To naj store društva takoj!
2.	Javiti po enega delegata in enega namestnika za glavno skupščino UJU v Ljubljani v zmislu čl. 18. pravil UJU.
3.	Javiti imena predsednikov, podpredsednikov in tajnikov tier točno su-marično število članov posameznih društev (stanje s 1. junijem t. 1.). ker moramo javiti na centralo zaradi letnega poročila na glavni skupščini. To naj stare društva takoj!
4.	Javiti število članov, ki potrebujejo izkaznice za vožnjo po južni železnici na pokrajinsko skupščino v Ptuju Zahtevamo število izkaznic za polovično vožnjo, bomo razposlali na predsednike društev.
5.	Javiti predloge za stalne člane odsekov po poslovniku § 21. e), k), § 37.
6.	Javiti govore in predloge za skupščino § 23. a).
7.	Oskrbeti legitimacije za delegate in člane odsekov § 18., § 80. — Legitimacije izdajo topot okrajna društva sama.
UJU pov. Ljubljana.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+§ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 16. junija t. 1. ob 10. uri v Slatini po sledečem vzporedu: Poleg običajnih točk poročata tajnik in blagajnik. Predavanja: »Pravo in nepravo tovarištvo«, poroča tovariš Volavšek. »Kmetijski pouk«, poroča podpisani. Volitve: 1. Poročevalcev o stanju šolskih vrtov. 2. Volitev odbora F. S. 3. Delegatov za pokrajinsko skupščino. Pobiranje članarine za »Slovensko Šolsko Matico«. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — T. Kurbus t. č. predsednik.
+§ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 9. junija 1923 ob 9. uri na Vinici. Dnevni red: 1. Odo-brenie zadnjega zapisnika. -2. Poročilo predsedstva. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. 4. Ivan Cankar in slovenski učitelj — poroča tovarišica Marija Fabjanova. 5. Slučajnosti. 6. Zgodovina Vinice in ogled okolice — pojas-nuje tovariš Fr. Lovšin.- — Ker se bomo peljali na Vinico z vozmi. sporočite svojo udeležbo sigurno do 4. iunija 1923 tovarišu Štrublju v Črnomelj. Vožnja bo ve-liala okroglo 25 Din. Odhod iz Črnomlja točno ob 6. uri. povratek ob 20. uri. V slučaiu slabega vremena se vrši zborovanje isti dan. izvzemši 6. točko, z istim vzporedom ob 13. uri v Črnomlju. Tovariši! Dolžnost vsakega učitelja je. da natančno pozna svoj okol>'š. zato vsem na veselo svidenje na Vinici! — Odbor.
+§ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zbo-ruie v sredo 6. junija ob 8. uri na Go-milskem. Poleg običajnih točk sporeda je tudi predavanie tov. Sotlarja o temi: »Uvod v narodno gospodarstvo«. — Predsednik.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJGRAŠKI OKRAJ zboruje glasom društvenega sklepa v četrtek, dne 7. junija ob 9. uri v Slovenjgradcu s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi, društvene in stanovske zadeve. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in ' glavno skupščino UJU. 4. Prevadanje. 5. Razgovor o »programu UJU«. 6. Slučajnosti. Pred zborovanjem ie ob 8. uri seja stalnega konferenčnega odbora. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba ie obvezna. — Predsednik.
+§ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 9. junija t. 1. (sobota) na Bledu po prihodu dopoldanskega ¡ljubljanskega Vlaka. Vzpored: 1. Otvoritev po tov. predsed-
niku. 2. Tovariš. E. Schiffrer poroča o Jovanovičevem programu UJU. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. Slučajnosti. K točki 2. vabimo vsled poziva UJU poverjeništva člane, da se vsi udeleže razprave. Sestavite izpremin.ievalne predloge pismeno. ki iih oddaste na zborovanju tov. tajniku. Program UJU ie tolike važnosti, da se moramo za debato vsi pripraviti. — Predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruie dne 9. junija
t. 1. v Ribnici na deški osnovni šoli. Radi važnosti zborovanja in najbolj prikladne zveze smo se morali zopet odločiti za Ribnico. Na dnevnem redu poleg običajnega: Referati o programu UJU. Glede kosila se ie obrniti na ravnateljstvo meščanske šole. Začetek zborovanja ob pol 11. uri dopoldne. Odsotnost je treba opravičiti. Ker ie to zadnje zborovanje v tem šolskem letu. pričakujemo kar največje udeležbe. Zdravo.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ (ZBOROVANJE) je
v odborovi seii dne 27. maja t. 1. sklenilo proslavo svoje 501etnice preložiti na 2. september 1923. Zato .pa izleti društvo 9. junija t. 1. na Hum. kjer se vrši ob 9. uri zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Program UJU. 4. Eventualno predavanje. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino dne 7. in 8. julija t. 1. v Ptuju. Opomba: 1. Toplega obeda ne bo zato si naj prinese prigrizek vsak seboi: dobiti pa bo kruh in pijačo. 2. Ob slabem vremenu se vrši izlet en teden pozneje. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
+ KOZJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 22. marca 1923. v Kozjem ob prav številni udeležbi. Izostali so trije člani, od katerih se dva radi bolezni nista mogla udeležiti zbora. Le o tretjem, najbližjem tovarišu-nismo izvedeli, kaj ga je zadržalo doma. V pozdravnem govoru je tov. predsednik prisrčno pozdravil tov. Sajevičevo in Štadlerjevo ter tov. Kosa kot nove člane društva.
Prečital se je nato zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je odobril, ter so se obravnavali dopisi.
Predavanje. Tov. Šetinc je podal zanimive Črtice o bivših kulturnih delavcih v kozjanskem okraju. V svojem poročilu ni opisal samo pesnikov, ki so živeli v tem okraju ter kot taki obče zasloveli, temveč je predočil življenske prilike tudi onih, kojih ime ni tako zaslovelo, a so si s svojim kulturnim delom stekli mnogo zaslug tako na gospodarskem, kakor tudi na zdravstvenem in pravnem polju.
Tajniško poročilo. Iz njega posnamemo, da je društvo v minulem letu štelo 25 rednih in 2 častna člana. Med letom sta odpadli 2 članici, pristopila pa 2 člana. Bila so 3 zborovanja. Predavanje je bilo 1 in 1 hospitacija. Odbor je imel 3 seje. — Društvo je bilo zastopano na pokrajinski skupščini poverj. UJU v Ljubljani. — Udeležba pri zborovanjih v minulem letu je bila povprečno 54%.
Blagajniško poročilo tov. Šketove izkazuje 1865.75 Din prejemkov in 1694.35 Din izdatkov, tedaj prebitka 171.40 Din. Račune sta pregledala tov. Mohorčič in tov. Rauterjeva ter našla iste v popolnem redu.
Novih volitev ni bilo, ker so se vsi zboro-valci izrekli za stari odbor.
Zastopnikom učit. društva na pokrajinski skupščini je bil izvoljen tov. Kravarič, namestnikom pa tov. O. Rauterjeva.
Članarina znaša za 1. 1923: 100 Din ter se je prvo četrtletje že pobrala. ,
Prihodnje zborovanje se vrši meseca maja v Podsredi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
-^fu Podmladek Rdečega kr'ža v šolski veži. Prihodnjič!
—lu G. tov. Ivan Lapajne; Hvala za doposlane dopise. Porabimo po vrsti vse!
—lu H. Š. v Š.: Poročila in opis predavanj so vzeta iz društvenih poročil, kakor jih pošljejo poročevalci ki poročajo o zborovanjih okrafnih učiteljskih društev. Zadeva se da z njimi urediti.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Pokosile - -
.... ZIKO - - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.