Leto 1891.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXTII. — Izdan in razposlan dne 19. julija 1891.
(Obsega štev. 96.—101.).
96.
Razpis finančnega ministerstva z dné 19. junija 1891.1.,
kakô po teži ovedovati množino in alkoholovitost žganja, namenjenega v davščine prosto uporabo.
Déloma izpreminjaje določila točke 7. in 8. v 1. poglavji pravilnika za žganje, namenjeno v dav-čine prosto uporabo (Drž. zak. št. 133. iz leta 1888., Priloga D), ukazuje se porazumno s kraljevo-oger-skim finančnim ministerstvom to-le:
Kadar se odnaša žganjč, namenjeno v davščine prosto uporabo, iz izdelovališča žganja ali pa iz čistilnice žganja, proglašene za prosti sklad, in pa kadar žganje prigleduje kak finančni organ, kateremu je to žganje odkazano, smé se množina in alkoholovitost njegova ovedovati samo takč, kakor je predpisano v §. 24., poglavji L, številki 5. žga ujarinskega izvršitvenega predpisa (Drž. zak. št. 133" >z leta 1888.).
Zatorej morajo podjetniki žganjarnic, oziroma čistilnic žganja, proglašenih za proste sklade, ako hočejo dati žganje odpravljati v davščine prosto Uporabo, izpolnjevati v spredaj navedenem paragrafu izvršitvenega predpisa zaukazane pogoje za odpravo po teži.
Tudi stranke, katere imajo pravico, prejemati žganje davščine prosto, morajo priskrbeti po predpisih preskušeno tehtnico (vago) sè železnimi pre-skušenimi utežimi vrèd.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem septembra 1891. 1.
Steinbach s. r.
99.
Zakon z dné 9. julija 1891.1.
o prehodnih določilih glede na odmerjanje doma-rine, potem gledé na uporabo §. 11. v zakonu z dné 23. junija 1881.1. (Drž. zak. št. 62.) v občinah in občinskih delih, združenih z državnoglav-nim in prestolnim mestom Dunajem na podstavi nižeavstrijskega deželnega zakona z dné 19. decembra 1890. I. (Dež. zak. št. 45.), in pa glede na izpremeno tarifne številke 43., b. 1. v zakonu z dné 13. decembra 1862. I. (Drž. zak. št. 89.).
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takô:
(Slovonlseh.)
48
§• 1.
Gledé tistih poslopij, katera leže v kaki, po členu I. nižeavstrijskega deželnega zakona z dné 19. decembra 1890.1. (Dež. zak. št. 45.) z državno-glavnim in pristolnim mestom Dunajem v éno samo občino združeni občini in občinskem délu, in to v občinah : Simmering, Gaudenzdorf, Unter-Meidling, Ober-Meidling, Hetzendorf, Lainz, Hietzing, Penzing, Rudolfsheim, Fünfhaus, Sechshaus, Breitensee, Ober-St. Veit, Unter-St. Veit, Hacking, Baumgarten na Dunajščici, Ottakring, Neulerchenfeld, Hernals, Pötzleinsdorf, Gersthof, Weinbaus, Währing, Ober-Döbling, Unter-Döbling, Ober-Sievering, Unter-Sievering, Neustift am Walde, Nussdorf in Heiligenstadt, potem v katastralnih občinah: Schönbrunn, Speising in Josefsdorf, nadalje v tamkaj oznamenjenih delih katastralnih občin:	Asparn
na Donavi, uradna posestva mojstra deželnih lovcev pri Aspain na Donavi, gospoščina Kaiser-Ebersdorf, Kaiser-Ebersdorf, Schwechat, Kleder-ling, Unter-Laa, Ober-Laa, Inzersdorf na Dunajski gori, Altmannsdorf, Mauer, Auhof, Hüttel-dorf, Hadersdorf, Dornbach, Neuwaldegg, Salmanns-dorf, Weidling, Grinzing in Kahlenbergerdorf — in katera se tamkaj na novo sezidajo, prezidajo ali prizidajo, naj se domarina, na podstavi obstoječih domarinskih predpisov počenši z letom 1891. še pet let odmerja takö in v taisti izméri, kakor se je odmérjala pred združbo z Dunajem.
Počenši z letom 1896. naj se ta poslopja gledé na odméro domarine s poslopji, stoječimi v dosedanjem obsegu Dunaja in v predmestnih občinah, posebe imenovanih pri dolenji Avstriji poleg Dunaja v spisku A zakona z dné 9. febru-varja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.), zenačijo po prehodni dobi, katera naj pri poslopjih, ki so dotle bila zavezana najemni domarini z 20 odstotki davkovne najmovine, traja petnajst let, pri poslopjih pa, ki so dotle bila zavezana porazredni domarini, dvajset let.
Podrobnejša določila gledé te prehodne dobe se prihranjujejo posebni zakoniti vravnavi.
§. 2.
Gledé na davščino od trgovine sè žganimi opojnimi pijačami, od njih točenja in prodaje na drobno, uvedeno sè zakonom z dné 23. junija 1881. 1. (Drž. zak. št. 62.), dovoljuje se prehodna doba 15 let takö-le:
a)	V §. 11., št. 1., 1.—5. navedenega zakona za pol leta s 5 gl., oziroma z 10 gl., 20 gl., 30 gl. in 45 gl. ustanovljeni postavki ohranijo v krajih, vdruženih glavnemu in prestolnemu mestu Dunaju céloma ali déloma, v tisti izméri, ki
(na sploh) ustreza posledku ljudstvenega popisa v teh krajih, moč in veljavo vštevši do 31. dné decembra 1893. 1.
b)	S 1. dném januvarja 1894. 1., potem po preteku nadaljnih 3 let naj se vselej pripisuje najbliži viši postavek tako, da bode s 1. dném januvarja 1906. 1. v vseh vdruženih krajih plačevati pod številko 6. na navedenem mestu zakona ustanovljeni najviši postavek 50 gl. za pol leta.
c)	V zaukazanem razmerji je odmerjati tudi v §. 11. navedenega zakona pod št. IL, III. in IV. ustanovljene davščine.
§• 3.
Tarifna številka 43. tl. v zakonu z dné 13. decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 89.) izgubi v svoji sedanji obliki moč in veljavo ter se mora glasiti :
b) Vloge zastran nastopnih pridobitnih pravic:
1. S katerimi se samostojni obrat svobodnega obrta zglaša oblastvu ali s katerimi se prosi oblastvenega dopustila, potrebnega za kako obrtovanje, in pa za pravice za zasebne agentije.
a)	v državnoglavnem in prestolnem mestu Dunaji in v krajih, ki imajo prebivalcev več kakor 50.000 duš, od prve pole
4 gl. — kr.
v krajih, ki imajo prebivalcev več kakor
b)	10.000 do 50.000 duš, od prve pole
3 gl. — kr.
c)	5.000 do 10.000 duš. od prve pole
2 gl. — kr.
v vseh drugih krajih, od prve pole
1 gl. 50 kr.
Tedaj, kadar 10 odstotkov letnega zneska za dotično obrtovanje pripadajočih neposrednih davkov brez priklad presega zgorenjo stalno kolkovino, ki jo je plačevati od prve pole vloge, pripisovali je ta viši znesek v neposredno plačilo ob enem z neposrednimi davki za obrtovanje, ter plačati ga je s prvim njegovim obrokom.
Sè zgorenjimi določili izpremenjena tarifna številka 43., b 1. zadobi moč in veljavo ob enem sè zakonom z dné 10 maja 1890. 1. (Drž. zak. št. 78.). Do tega časa velja gledé obrtnih zglasil v občinah in občinskih delih, oznamenjenih v §. 1.
in združenih z državnoglavnim in prestolnim mestom Dunajem, kolkovni postavek tarifne številke 43. b), št. 1. e v zakonu z dné 13. decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 89.).
§. 4.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
V Gasteinu, dné 9. julija 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbacli s. r.
9S.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 15. julija 1891. 1.,
da naj okrajno sodišče zatorsko v Galiciji prične svoje delovanje.
Z ukazom pravosodnega ministerstva z dné 17. marca 1891. 1. (Drž. zak. št. 39.) ustanovljeno okrajno sodišče v Zatoru naj svoje uradno delovanje priéné s 1. dném oktobra 1891. I.
Scbönboi n s. r.
99.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 16.julija 1891.1.
o odpravi v prometu z Romunskim obstoječih odbojnih colov in čolnih doklad, in pa nekih drugih v tem prometu obstoječih omejitev.
Porazumno z udeleženima kraljevo-ogerskima Oainisterstvoma se določuje to-le:
Ker se z avstrijsko-ogerskimi ladijami in blagom avstrijsko-ogerskega izvira počenši zli. dném joiija 1891. v kraljevini romunski ne ravna ne-
ugodnejše, kakor z ladijami in provenijencijami drugih držav, razveljavljajo se nastopni ukazi:
Ukaz z dne 22. maja 1886. 1. (Drž. zak. št. 77.) o uvedbi odbojnih (retorzijskih) colov in čolnih doklad za blago rumunskega izvira ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš; potem
ukaz z dne 22. maja 1886. 1. (Drž. zak. št. 76.) o prepovedi cola prostega mlevnega prometa sè žitom iz Rumunskega; nadalje
ukaz z dné 27. junija 1886. 1. (Drž. zak. št. 101.) o uporabi odbojnih colov in čolnih doklad na rumunsko blagö, oziroma o prepovedi cola prostega mlevnega prometa z rumunskim žitom tudi ob uvozu preko Trsta in Reke, oziroma o donašanji spričeval o izviru za neko določeno blago neru-munske provenijencije ob uvozu črez meje proti Rusiji, Rumunskemu in Srbiji ali pa po morji, in pa za žito iz Italije v mlevni promet, naposled
ukaz z dné 1. avgusta 1890. 1. (Drž. zak. št. 158.) o dokazilu izvira za bolgarsko in turško žilo, katero se preko Srbije uvaža v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Iz ukaza z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 56.) o deloviti izpremeni izvršitvenega predpisa k čolni tarifi z dné 25. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 49.) izbrisati je točko 2. o colnem postopanji z blagom rumunske provenijencije.
Potemtakem so rumunske provenijencije ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš zavezane samozakonskim colnim postavkom avstrijsko-oger-ske čolne tarife z dné 25. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 47.), izpremenjene sè zakonoma z dné 21. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 52.) in pa z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 95.). Mlevni promet z Rumunskim je dovoljen, ako se pazi določil točke III., lit. A ministerstvenega ukaza z dné 29. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 50.).
Da se zabrani vsaka nesporazumnost, opozarja se na t6, da ostanejo v opomnji 3. k tarifnemu razredu VI. (žito) obče čolne tarife za žito iz Srbije v mejnem prometu priznane čolne ugodnosti tudi še za naprej odvisne od tega, ali se donese spričevalo o njega izviru (ministerstveni ukaz z dné 2. oktobra 1888. 1. [Drž. zak. št. 153.]).
Ta ukaz zadobf moč z dném razglasitve.
Ntciiibach s. r.	Ilacqiioheni s. r.
10©.
Ukaz ininisterstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance in trgovino z dné 16. julija 1891. I.
o uvozu in prevozu sočivja, sadja in rastlin iz Rumunskega.
Izpreminjaje ministerstveni ukaz z dné 22. maja 1886. 1. (Drž. zak. št. 80.), s katerim se je prepovedalo iz Rumunije uvažati in prevažati sočivje, sadje, rastline in rastlinske dele (razred VII. čolne tarife z dné 25. maja 1882. 1.), zaukazuje se po-razumno s kraljevo-ogersko vlado, da se take poši-ljatve v bodoče sinejo uvažati in prevažati po določilih, obstoječih za splošni promèt.
Kolikor torej gré za predmete, po katerih bi se utegnila prenašati trtna uš, zavezan je njih uvoz in prevoz iz Rumunskega v zmislu §. 4. mini-sterstvenega ukaza z dné 15. julija 1882. 1. (Drž. zak. št. 107.) določilu naposled navedenega ukaza dotlé, dokler se drugači ne ukrene.
Ta ukaz zadobl moč z dném razglasitve.
Taaffe s. r. Kacqueliem s. r.
Falkeiihayn s. r. Steinhach s. r.
101.
Ukaz ininisterstev za notranje stvari, poljedelstvo, trgovino in finance z dné 16. julija 1891. I.
o prehodu oväc in köz, jagnjet in kozličev, prascev in prasét, konj in žrebet, mul, mezgov in oslov iz Rumunskega po ozemlji, zastopanem v državnem zboru.
Razveljavlja se ukaz z dné 26. maja 1886. (Drž. zak. št. 83.), s katerim se je, počenši s 1. dném junija 1886. 1. prepovedal prehod ovac in köz, jagnjet in kozličev, prascev in prasét, könj in žrebčt, mul, mezgov in oslov iz Rumunskega po ozemlji, zastopanem v državnem zboru.
Ta prehod (tranzit) je torej zavezan obstoječim živinozdravstveno-policijskim predpisom.
Ta ukaz zadobl moč z dném razglasitve.
Taaffe s. r.
Ra r(| in>li e m s. r.
Falkenhayn s. r. Steinhach s. r.