Primorski Gospodar JUist povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju. Ureduje Anton Strekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". |ti«žu. 4. | gorici, dne 19. februarja 1907. Jeeaj fff. Gorje hiši, ki ima zapravljivo gospodinjo. Na »Brinjevem vrhu" gospodari Tone Brbinc, mož najboljše starosti. Tonetovo posestvo je bilo še pred petimi leti, ko je umrla Tonetova mati Katra, eno najlepših v vasi. Niti krajcarja dolga ni bilo na njem, da, še celo nekoliko razposojenega denarja je imel Tone med sosedi. Danes pa je Tonetovo premoženje zadolženo, tako zadolženo, da se oglasi dan na dan beričev boben na dvorišču. Vsi ljudje v vasi se čudijo, kako je moglo priti to tako hitro. Saj ni Tone ne pijanec, ne igralec niti se ne oblači gospojsko, niti ne hodi po nepotrebnem z •doma. Priden pa je bil tudi Tone, kakor prava mravlja. Pa tudi ni Tone kak nazadnjak, kakor jih je v vasi celo število, ne, on čita kmetijske liste in knjige, kedarkoli mu dopušča prosti čas in se tudi ravna po tem, kar bere. In vendar gre njegovo gospodarstvo tako naglo rakovo pot. Vprašate zakaj ? Pa vam povemo. Tone Brbinc iznad „Brinjevega vrha" bil je priden gospodar, toda bi: je preveč popustljiv nasproti svoji ljubi ženici Urši. Urša, Tonetova žena, to vam je bila prava vaška pošta. O najmanjšem dogodku, ki se je vršil v vasi, znala je praviti Urša na dolgo in široko. Kakor po brzojavu seznalo se je v kratkem ne samo v spodnji, marveč tudi v gornji vasi, vse o čemur je •dobila Urša sporočilo. Prav zato so jo najbrže imenovali tudi s pridevkom ..Telegraf". Urša je vedela včasih tudi za take dogodke, kateri se niso nikdar vršili. Na „Brinjevem vrhu" bilo je nekako zbirališče vseh radovednih žena iz vasi. Posebno pogostoma si videl tu Nežo Kle-petačo. Dasi je včasih Tone zarentačil na to ali ono babišče, ki mu je brez posebnega posla prihajalo v hišo, vendar ni to mnogo pomagalo. Pa je prišlo, ko se je prepričalo, da je Tone z doma. Kako bi pa ne prišle uboge ženice h dobri Urši, ki jih je tako rada postregla s kofetom, samo da se je zamogla do dobrega nagovoriti. „Sedite botra, sedite, da vam skuham malo kofe".. ,.E saj ni treba botra ne. Pa naj bo no, ker ste tako dobra".. „Malka, teči brž po dva kila cukra v štacuno. Reci naj zapišejo, bomo že plačali. Eh, saj tudi kofeta je več malo; vzemi tudi en kilo kofe. Reci, naj dajo onega dobrega in ne takih smeti, kakor zadnjikrat-'. Tako se je navadno začel pogovor na „Brinjevem vrhu", ko je prišla Neža v posete, nadaljeval pa se je, dokler se niso zaslišali gospodarjevi klici na dvorišču. Mlada Malka pa je tekala v štacuno, kjer je dobila vedno zavitek bonbončkov. Sedaj je prinesla kofe in sladkor, potem je tekla po štruco belega kruha, potem po cikorijo, riž itd. Urša pa je kuhala svojim prijateljicam — vaškim klepetuljam.. Da ni šlo radi tega na „Brinjevem vrhu" vse v najboljšem redu si lahko mislimo. Ne samo, da je Urša moževo premoženje preveč delila med svoje prijateljice, marveč s svojim klepetanjem: zanemarjala je tudi gospodinjska opravila. Po smrti Tonetove matere bila sta nered in nesnaga na „Brinjevem vrhu" takorekoč doma. „Jaz ne morem vsemu kaj", izgovarjala seje Urša vedno nasproti Tonetu. Kolikokrat je moral požirati Tone sline, mesto na pol kuhane večerje, katero je Urša po dokončanih „avdi-jencah" v naglici napravila. Lačni prešiči cvilili so včasih tako, da jih je bilo slišati celo na drugi konc vasi,, ker jih je Urša v svojih ..dialogih" popolnoma pozabila. Samo včasih so bili zadovoljni s svojo gospodinjo. To je bilo večinoma takrat, ko. je šel gospodar bolj dale: z doma in se je Urša nadjala, da ga ne bo tako brž domu. V takem slučaju si je mislila Urša: kaj se bom trudila s kuhanjem, pa je tekla v podstrešje ter zajela s košem precej globoko v kup turščice, katero je vrgla v pre-šičje korito. „Saj Tone ne bo znal za to", si je pri tem mislila. Tudi kokoši, njene prijateljice, so morale včasih brez večerje spat. Povdarjamo pa, samo včasih, ko je imela Urša po- sebno važno razpravo. No, Urša se je pa s to nemarnostjo sama kaznovala, ker ni dobila naslednji dan v kurniku toliko jajc, kakor po navadi. In te je ona tako rada cvrla, oh tako rada! Zato pa ni štedila pri kokoših ne s turščico, ne z ajdo, ne z ovsom, ne s pšenico. Kar po poln lonec zrnja je vrgla na dvorišče. Seveda so pozobali večino tega zrnja vrabci, katerih je bilo na „Brinjevem vrhu" velika čreda. Njim ni bilo treba tu ne orati, ne sejati a želi so vseeno. Zato je bil okoli „Brinj-evega vrha" pravi živ žav. Urša je bila, od kar je prevzela ona gospodinjstvo, kakor pravimo, „odprta" žena. Vse bi rada razdala. Ne samo vaške klepetulje, marveč tudi drugi ljudje so jo radi obiskovali. Kedar so prišle ciganke v vas, tekle so najprej h Urši pogledat. Vselej so dobile precejšen kos slanine. Posebno one, ki so znale boljše lagati, niso šle praznih rok z „Brinjevega vrha". Lončarji so tudi mnogo zaslužili pri Urši. Rajši nego v denarju plačevala je Urša lonce in sklede, katerih je jako mnogo razbila, v naravi z ječmenom, s fižolom ali s pšenico. Lonc velja toliko, kakor ječmen, s katerim ga napolniš. Čim veči lonc, več zrnja treba. Proti temu, da je bila nasproti beračem radodarna, nočemo nič reči, ker so ti ljudje navadno potrebni. Tone Brbinc ni bil z gospodinjstvom svoje žene kaj zadovoljen. To ji je dal večkrat s prijazno besedo tudi razumeti in večkrat se je namenil, da bo nastopil bolj ojstro, toda njegovo jezo je vedno premagala ljubezen do svoje žene. Še celo takrat, ko mu je prinesel štacunar dolgi račun o kavi, sladkorju in drugih štacunarskih rečeh, ni rekel ženi drugega, kakor: kam si za božjo voljo dela toliko reči! Saj ni bilo prej, dokler je živela mati, nikdar kaj takega!" Urša je pričakovala daljšo pridigo, zato je bila zadovoljna, da se je izkopala iz zadrege na tako priprost način. To ji je dalo tudi pogum, da so postajali računi od časa do časa veči. Tone Brbinc prideloval je sicer precej žita, prodal pa ga ni niti zrna. Še pred veliko nočjo pa je moral kupovati moko. Temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da je razpolagala Urša v podstrešju. Celo zabelo, katera je za časa matere vedno dočakala nove koline, je pričela Urša že poleti jemati v štacuni na kredit. Prodati ni mogel Tone nič drugega, nego nekoliko vina. Ker je imel dve molzni kravi, bi se dalo včasih kaj masla spraviti v denar, toda večina mleka porabila se je za kofe a maslo je bilo dobro tudi takrat, kedar so se cvrla jajca. Sku-piček za vino je bil pač premajhen, da bi Tone zamogel ž njim plačevati davke, račune v štacuui, obleko in druge potrebščine, ki so se za časa Uršinega gospodinjstva strašansko narastle. Najprej je moral zato potirjati Tone kapitale, ki jih je imel pri sosedih, a ti so kmalu pošli. Moral je vzeti denar na posodo. Najprej mu je posodil vaški štacunar, ker je pa zahteval ta prevelike obresti, vzel je Tone posojilo pri posojilnici ter dal dolg vknjižiti na premoženje. Sedaj je bilo treba plačevati spet tudi obresti. Šlo je trdo, prav trdo in Tone je bil prisiljen zadolžiti se v tretjič četrtič. — Sedaj pa se ne more več zadolžiti, ker nima na kaj Oh Urša, ti zapravljiva Urša, kam si pripravila tako dobro hišo, kakor je bila ona na ,.Brinjevein vrhu". Št. Hoj Sli moral imeti usuk tat u svojem urtu? V našem listu smo že povedali, kako slabo živi večina naših kmetov ter si ne zna v tem oziru pomagati. Rekli smo, da bi se kmetski živež prav lahko zboljšal, če bi se naši kmetje bolj lotili pridelovanja zelenjave. Zelenjava ni samo jako okusna hrana, marveč je tudi jako zdrava in tečna. Zato bi morali kmetje bolj poskrbeti za to, da jim zelenjava nikdar ne zmanjka. Že v prvih spomladanskih dneh mora biti zelenjava spet na kmetovi mizi! Kako pridemo do zgodne zelenjave? Radič pridelamo že v februarju in marcu, če ga skrbno pokrijemo s slamo, z listjem ali s košatimi vejami, druge zelenjave pa ne bodemo mogli dobiti na tako priprost način. Posebno ne sočne solate. Vohrovta (vrzot), kumar, paradižnikov navadno ne dobimo pri nas pred julijem ali avgustom. Pač pa bi lahko imeli že mnogo prej tudi mi to zelenjavo in še drugo, če bi si napravili enkrat za vselej v najbolj solčnem in zavetnem kraju svojega vrta zimsko gredico. Zimska gredica (konšerva), je z deskami ograjen ter s steklom pokrit prostor. Navadno se izkopa v vrtu približno 50 cm globoko in 11/2 m široko jamo, ki je lahko poljubno dolga. V to jamo dene se skoraj do vrha svež hlevski gnoj. Konjski gnoj je v ta namen najboljši Vendar se lahko rabi tudi goveji in ovčji gnoj. Svinjski gnoj je premrzel, zato se ne priporoča. Gnoj se bo v jami razkrajal a pri tem se bo naprav-ljala gorkota, ki pride rastlinam v prid. Ob robu jame deti je štiri deske in sicer tako, da bo ona stran, ki je obrnjena proti jugu, nekoliko fkakih 20 cm) nižja od deske na severni strani. Kedar kopamo jamo, napravimo jo vedno tako, da se bo vlekla od izhoda proti zapadu. Ob konceh jame pribiti je h stranskim deskam dve končni deski, ki sta, če jih merimo na zgornjem, po- Pod. 16. Zimska gredica obdana s hlevskim gnojem. ševnem robu, 140 cm dolgi. To je navadna širina zimskih gredic. Seveda se ta širina lahko zmanjša ali zveča. Dobro je, če de-nerao ob voglu -štirivoglat stebriček in deske na tega pribijemo. Ta stebriček naj bo tako dolg, da doseže prav na dno jame. S tem se ni bati, da bi se oboj (deske) pogreznil, ko se gnoj vleže. Vrhu oboja denejo se okna. Navadno se delajo po 1 m široka in, kakor zgoraj povedano, 140 cm visoka okna. Večinoma se napravljajo v ta narnen leseni okvirji. Da ne zdrsne okno z gredičnega oboda, pribiti je ob rob spodnje deske navadno latvo (remel), ki strči za l'/2 cm preko roba. Če hočemo, dane bo tekla voda v gredico, moramo napraviti med latvo in gre-dično desko tu pa tam kako luknjo. Steklena okna bodo še bolj trdno stala na oboju in bodo tudi boljše zapirala, če de-nemo med vsako okno po eno latvo, ki veže na gornji strani obe gredični stranici. Kako vzgleda dokončana zimska gredica, vidiš lahko v podobi 16. V zimski gredici napravlja se gorkota iz gnoja, kateri prhne. Razun tega pa prihaja gorkota sem tudi skozi steklo od solnca. Če hočemo varovati gredico hudega mraza, obdati jo moramo še od zunaj s hlevskim gnojem ali vsaj s zemljo tako, kakor se vidi na podobi. Raznega semena seveda ne smemo sejati naravnost v gnoj, ker bi v njem ne rastlo, marveč v zemljo, ki jo je deti za 10 do 15 cm na debelo vrhu gnoja. Ta zemlja mora biti najboljša, kar jo imamo v vrtu. Navadno se rabi prst iz gnoja, ki smo ga deli prošlo leto v gredico. Zemljo v gredici je lepo poravnati in sicer tako, da bo nekoliko visela proti jugu ter nato razdeliti v majhne oddelke. Zimsko gredico bi moral imeti v svojem vrtu vsak kmet, ki noče živeti samo od krompirja. S pomočjo te naprave dobimo lahko dva, tri mesece prej zelenjavo, nego na prostem. Osobito za nabavo raznih sadik je taka gredica neobhodno potrebna. Že sedaj sejemo lahko v zimsko gredico sledeče seme: vohrovt (vrzote,) rano zelje, paradižnike (pomidore), malancane, papriko, čebulo, zeleno (šelin), redkvico, rudečo peso, razne cvetlice itd. Spet bo mislil kedo, ki bo to bral: to je za gospodo in ne za nas kmete. Ne, ne, dragi prijatelj! Res, da se dobijo sedaj zimske gredice le bolj pri gospodi in večih posestnikih to pa radi tega, ker so ti ljudje prej izprevideli, kakšne koristi imajo od zimskih gredic. Res stanejo zimske gredice nekoliko denarja, ker je treba kupiti steklo in deske, toda to je malenkost, če primerjamo velike koristi, ki jih dobimo od takih gredic. Štiri metre dolga zimska gredica stane da ali ne 15 K (steklo je po 2 K m'2), a kaj lahko vse pridelamo na tem majhnem prostorčku! Poznam moža, ki mi je pravil, da je dobival samo iz enega m2 gredic toliko solate, kolikor jo je zamogel po zimi porabiti. Vsekakor ni bila družina velika, ker je štela poleg gospodarja samo kuharico, toda že to je mnogo! To pa ni poglavitno! Ko je mož potrebil solato, posejal je v gredico vohrovt. paradižnike, malancane, papriko in pridelal je to prikuho že v onem času ko so jo drugi šele presajali. Kmetje, vidite toraj dobičke! Zato pokažite, da ne spite več v starih časih, ampak da se tudi pri nas razvijamo ter uporabljamo, kar nam ponuja moderno kmetijstvo. Št. Čiščenje sadnega drevja. Sadno drevje ne potiebuje mnogo oskrbe, toda nekatera •majna dela treba je opraviti, če hočemo, da nam bo prineslo sad. Pred vsem je treba sadno drevje včasih pognojiti in oko-pati ter ga varovati raznih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Dokler je drevesce še mlado, moramo skrbeti, da dobi pravilen vrh, kateremu ne bo škodil veter in bo kolikormogoče razpo-žen blagodejnim solčnim žarkom. Le na takem drevju zamo-remo dobiti mnogo lepega in dobrega sadja, kjer dobiva listje potreben zrak, solnčno gorkoto in svetlobo. Če pogledamo pa nekoliko po naših sadovnjakih, vidimo, da si krade eno drevo drugemu svetlobo in zrak a radi tega Pod. 17. Pod. 18. ;p,od. 17. Od zgoraj prežagana veja odčesne tudi mnogo lesu in lubada na deblu ter prouzroči veliko rano. Pod. 18. Vejo je treba najprej okoli 20 cm od debla spodaj nažagati in šele potem od zgoraj prežagatu Nastali štrkelj je potem tik debla odžagati. iiirata obe. Naši sadovnjaki so večinoma prava hosta in zato ne donašajo tistih dohodkov, ki bi jih lahko. Pa tudi na posameznem drevju vidimo, kako zatira veja s svojo senco sosedno vejo in zato ne rodi ne ta ne ona. Naši kmetje pozabili so večinoma dati drevescu že v mladosti primerno obliko in zato se starina grdo obnaša. Takemu staremu drevju je treba .zato včasih pomagati s item, da se ga očisti ter se mu odstranijo one veje, ki drevesu samo škodijo in nagajajo. To so pred vsem suhe ali na pol suhe veje in one veje, ki se križajo. Tam kjer so veje pre-goste, treba jih je zredčiti. Najboljša oblika na sadnem drevju je ona, ki jo navadno napravi na prostem rastoči bor, toraj kegljasta oblika. V to obliko skušajmo drevo vzgojiti ali Naš priprost kmet sicer odstrani včasih kakšno vejo tudi na drevesu, toda večinoma samo tako, ki mu nadleguje pri oranju ali pri košnji. Navadno vzame sekiro ali „renčelico" pa mahne po veji', ne glede na to kje in kako.. Štrkelj, ki nastane, se posuši in nazadnje začne gniti. Zato vidimo na našem sadnem drevju toiiko suhih ostankov in toliko nagnitih vej in debel. Nagnito drevo seveda izgubi svojo moč in zato tudi ne rodi tako, kakor zdravo drevo. Kedar odstranjujemo toraj debele veje, moramo bolj paziti, nego se-pri nas navadno pazi. Pred vsem moramo vejo gladko odrezati. To se najlažej napravi z dobro žago. S sekiro je delo težavno. Da se debele veje, ko smo jih na pol prežagali ne odčesnejo ter zavdajo s-tem deblu ali drugi veji še večo rano, morajo se najprej spodaj nekoliko nažagati in še le potem od zgoraj prežagati. Podoba« št. 17 kaže, kako potegne veja tudi lubad na deblu s seboj, če se žaga samo od zgoraj. Na pod. št. 18 se vidi kako je treba najprej od spodaj nažagati a šele potem od zgoraj žagati, da se veja odlomi. V pod. 18.. nastali štrkelj pa je treba potem vnovič tik debla odžagati. V nasprotnem slučaju bi se začel štrkelj sušiti, potem pa gniti in v drevesu bi nastala s časom votlina. Če pa štrkelj gladko- odrežemo, zaraste lubad v nekoliko letih popolnoma nastalo- rano. Podoba 19. in 20. nam to-jasno kažeta. Dobro pa je, če nastalo rano z drevesnim voskom ali z kotramom zamažemo,, da. gnitje laže j ubranima. Pod. 19. Pod. 20. Pod. 19. Slabo odstranjena, veja. Rana bo začela gniti. Pod. 20. Pravilno odstranjena veja. Rana se v kratkem zaceli Sedaj je najboljši čas, da drevje pregledamo in ga prečistimo. Komur je toraj za to, da bo imel mnogo dobrega in. lepega sadja, naj ne zamudi tega prepotrebnega dela. Št.. Deset zapovedi za konjska krmljenje. 1. Prvo leto krmi žrebe obilno. V tem času razvija se to-najbolj hitro in postane tako težko in visoko, kakor vsa druga leta njegovega razvoja skupno Če ne damo pa žrebetu za razvoj potrebnih snovi, se žrebe ne razvija tako, kakor bi se lahko. Kar zamudimo v prvem letu, ne moremo popraviti bolj pozno 2. Konja krmi večkrat in redno. Včasih ima sredenj konj manjši želodec, kot velik pes. Posebno je treba paziti v tem-oziru pri žrebetih. 3. Kedar konja močno rabiš, krmi ga boljše in več časa pred rabo. 4. Neposredno pred težkim in hitrim delom, ni treba močno krmiti. Konj dela s hrano prejšnjega in ne tistega dne. „Jutranja piča gre v gnoj, večerna v hrbet in v žile". Krmske pripomočke (oves) dati je zato večidel (dve tretini) zvečer po delu. Ko bo konj po noči počival, prebavi to krmo dobro. Slabo pa prebavlja konj, če mora po krmljenju težko in hitro delati. 5. Čim bolj naglo mora konj delati, tem bolj gosto (koncentrirano) pičo mu moramo dati. 6. Fini konji za jahanje in za kočijo morajo se krmiti večinoma z ovsom. 7. Konjem, ki delajo počasi (korakoma), polagati smemo tudi bolj redko krmo. 8. Jako dobra konjska hrana je: bob, tropine podzemskega oreha (arahidove), turščine kali, posušene tropine od piva. Tu pa tam se krmi konje s turščico, ker je pa ta draga, ne daje to-krmljenje dovolj dobička. Tudi pri finih konjih zamore se nadomestiti del ovsa z gornjimi krmili. 9. Zelena krma se mora konju prej polagati, nego krmski ;pripomočki in ti se ne smejo mešati s prvo. Tudi napajati se mora konja prej, nego se mu polaga oves. Če bi napajali potem,