i ClTAJTK VAX ODA" f % RAVNOST NA DOM ^^ ^r- ZANIMA i GLAS List slovenskih delavcev r Ameriki. Reentered as Second Class Matter September S3th 1940 at the Tost Offic e at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1819. 6UY£X7ftt WAR BONDS Nal78 — Štcv. ^OLUME LJI: — LETNIK Ln. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1944 — TOREK, 12. SEPTEMBRA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 PET MILJ V NEMČIJI Včeraj je ameriška prva armada prestopila nemško mejo severno od Triera ter prodrla v jo pet milj. — Na tem kraju so Amerikanei oddaljeni 55 milj od Koblenca ob Reni. Najprej je zavezniška artile-rija razbila sovražne postojanke, nato pa je vdarila infante-rija ter stopila na neinška tla. Tretja ameriška annada generala Pattona je zavzela precejšen del stare Maginotove črte ter razbija zadnje nemške utrdbe v Franciji. pisnik je pi^an v francoščini in se prične leta 1932; nazadnje pa je bil top očiščen 8. maja, 1940. V nemškem jeziku pa je še iodauo, da je bil top očiščen 11. avgusta, 1940. Anerleškn druga armada je prekoračila liolandsko nn»jo ter Roosevelt v Kanadi Zavezniške armade so se združile Včeraj sta se združili ame-sedaj i-e kako ^ao nekateri i>otniki pri-vič. da je kaka močnejša j»ovedovali, da so kajlaliko pri-a stopila na nemška tla. šli s severa do Sredozemskega Predsedwk Roosevelt je včeraj prišel v Quebec na posvetovanje z angleškim ministrskim predsednikom Winstonom Churchillom. To je že njihov drugi sestanek v Quehecu. Prvič sta se sestala 11. avgusta 1943 ter sta izdelala načrt za poraz Nemčije. Sedanj:, sestanek ima namen napraviti načrt za pogreb Nemčije. Na kontereneo je bil povab-i. , ., . .. + . t t** i- i - ingtonn; 14. junija 1943 sta se . , ,, • ...... , . ,-.,-11 tudi maršal fetaiiu, ki pa ,, ,, . iMri , , una, da so ruske straže prešle .Sinc-i je bilo uradno naznanie- • - * , , 1 Roosevelt m Churchill sestala i J ' , " i v . r> . . je odgovoril, da so ruske ar-, « ,, . . . e . cez reko Se«uDe na men med no združenje. Ze predenim te- , , , . . .. „ v Casablanci v severni Afriki; . „ , V ^ .. . . . • . .. - - I made na dol-i fronti preveč za-!n JJ|4;{ je Churchill zo-iLltvo 111 Vxh(Klno Prusijo m Rusi vdarili v Vzhodno Prusijo pri Lomžu Včeraj je rdeča annada prišla tri milje do močne nemške trdnjave Lomže, ki so vrata do Vzhodne Prusije. Moskovsko poročilo naznanja, da so ruske straže iz Litve prekoračile mejo v Vzhodno Prusijo. Berlinski radio naznanja, da so Rasi zavzeli trdnjavo Kro-sno ob vznožju Karpatov. Moskovsko poročilo nazna- Od časa daj prvi« armad Leta 19:v»so sicer Francozi to-1 tl,orjn. toda armadi sta -i podi vdrli v Nemčijo, toda so j dali roke šele včeraj in sic4-r biLi kmalu pregnani. i blizu Sombernona, 12 milj za-Amraiknnrf »so zavzel An- padno od Dijona, ki so ga vče ! metz, močno utrdbo v M.rjrino-J ra j zavz«»H Francozi, tovi črti. Ta del utrjene črte je1-- pomene s sovražnikom in da: povsod vodijo velike ofenzive.' v-Jed česar mu ni mogoče zapustili Rusije. Rekel pa je, da i ^ se ho ž njima sestal takoj, ko' nepokvarjen. Električna naprava za premikanje težkih francoskih topov, popolnoma dobro deluje. Nemci so tako na-crlo zapustili Maginotovo črto. •la ni*o imeli čas« je razstreliti. Najvažnejši del utrjene črte, ki je poznan pod imenom block 565. tri mM je od Anmetza, ima osem velikih trdnjav, ki 41 je Churchill ] ni • l v "Wash inert on ; IS. juni- mada maršala Malinovskega včeraj osvobodila nad 200 obljudenih krajev; zavzela je tudi mnogo krajev v Transilvaniji. kjer so zavzeli že okoli 1500 kvadratnih miij zemlje. Ruimmska armada pomaga Rusom. Največja ruska pridobitev včeraj je bila prehod čez Vulkan prelaz, ki je 8000 čevljev i Terenc e; 22. novembra 1943 Prusije za vpad: nad morjem. Rdeča armada je edanja ^ _ m___v Vzhodno Pru-sijo. ' zavzela Petrosani — prišel v Washington; 18. avuusta J!>4:J sta bila v Que- da so dobile važna obvestila o razpostavi t vi nemških Čet. — )ecu. nato na je Cliurchill šel z| dnl so Pohajala poro- »osev^om v AYashin^ton, "onoralJIvan Cermja- ikjer sta nadaljevala svoje kon-lhovskl *,pa mo<'no armado na 89 JAPON. LADIJ POTOPLJENIH V petek so armadni in mornariški aeroplani pod poveljstvom admirala Williama F. Halseya napadli otok Mindanao v Filipinskem otočju ter so potopili ali poškodovali 89 ladij vseh vrst. Poleg tega. so izstrelili še 68 aeroplanov in bombardirali pet letališč in tri pristanišča. v Vzliodno Prusijo. j zavzela Petrosani, 65 milj se Berlin poroča, da Rusi z ar-j verovzhodno od Turn-Severina, tilerijo in tanki natpadajo se-j ki leži pri Železnih vratih ob verno od Varšave. Neko poro-i Donavi na jugoslovanski meji. Teheran. kjer se'jfu/je" prTdra- d'a -1° bi! artilerij-| Vzhodno od Vulkan prelaza __ . _ ci'tl ti o vi o si c f o/% i ort t? ti o i ti^/vt-h oft nrkv /1 fn ta sc Roosevelt in Churchill **tili v Parizu, da bi mo-j goče ob kaki pj3ii*7uosti poi ski napad tako strašen, da so i so Rusi prešli še nek drug pre-se nemški vojaki oddahnili, ko'lar. in so oddaljeni 30 milj od je napadla ruska infanterija- Cluja, glavnega mesta Transil-Na Rumuiisikem je druga ar-! vanije. /-ledu francoskih maqnijev za- n>5, j°< da se je Madžarska pri- Z«»l(i zanesljivi viri nazna-.Clifford Norto?\^ht priznala- vzeli mesto. Včeraj je bilo v i kleti neke hiše aretiranih pet nemških voajkov, civilno oblečenih. S«'in pa tam še vedno poči kaka puška in se razleti ka^a Ixmtba — vse to je delo skritih Nemcev. Zavezniki rešujejo ranjene* Partizane Poročilo iz Rima naznanja, da so zavezniški aeroplani prepeljali 10,000 jugoslovanskih ranjenih partizanov iz Jugoslavije v Italijo. bližala zaveznikom in jih prosi za mir Ce je res, da želi admiral Nikolaj Ho r thy skleniti mir, tedaj bo Nemčija popolnoma osamljena in se bo razbila ob jekleni steni zavezniških armad. Neko diplomatsko poročilo pravi, da je bivši madžarski poslanik v Švici baron Jurij Backach - Bessenvev zavezniškim zastopnikom predložil željo Madžarske, da ji zavezniki dajo pogoje za premirje. Ameriški poslanik v Bernu Leland Harrison in angleški poslanik \ MEIUK ANCI PRT GOTSKI ČRTI Amerikanei so včeraj na 50 milj dolgi fronti v severni Italiji napredovali devet milj in so zavzeli Prato in Pistojo ob železnici, ki pelje v gotsko črto. Prekoračili so tudi reko Sieve severno od Florence. V pondel.iek je nemški poveljnik v Milanu naznanil, da 135-milimeterskega topa. Za-INemci odhajajo iz severne Ita-'nu. lije. Poveljnikovo ime je Se-vecke, ki je rekel, da se nemška armada naglo umika iz Italije in da je v desetih dneh odšlo po 500 trukov na dan čez Bren-nerjev prelaz. Nemci pa se trdovratno bojujejo na fronti angleške osme; munski zastopniki skušajo na armade okoli Rimini ob Jadra j vse načine, da bi se pogajali za da jima je znano, da Madžarska skuša skleniti mir. Isto poročilo naznanja, da sta Amerika in Anglija odgovorili. da mora Madžarska poslati polnomočno zastopstvo. da se pogaja za mirovne pogoje. Baikach-Bessenvev je deloma prekinil svoje zveze z madžarsko vlado v marcu, ko je nemška armada vpadna na Madžarsko. vendar pa. je še vedno pazil na dogodke na Madžarskem. Osiščniki se pogajajo za mir Medtem pa se mirovna pogajanja s Finsko, Ruinunsko in Bolgarsko naglo razvijajo. S Finsko so v prvi vrsti v teku pogajanja zaradi vojne odškod nine in Švedska se je ponudila, da dovoli Finski večje posojilo, ki bo največ v živežu. Pogajanja z Rumuiisko v Moskvi se bližajo koncu. Ru- pogoje, ruska vlada pa jim je stavila pogoje ter zahteva, da jih Rumunci podpišejo. Odkar je Rusija napovedala Bolgarski vojno, zavezniki razpravljajo o tem, če ne bi bilo 'bolj primerno da se pogajanja z Boiigarsko preneseo iz KLaire v Moskvo. Angleži temu sicer nasprotujejo, toda bodo privolili, ako pri tem Rusija vstra-ja. ^Zavezniki so Bolgarski stavili 13 pogojev in bodo pri njih tudi ostali. i mir, da bi dosegli ugodnejše Nemci v paradi v Moskvi Von Kitice mrtev List. "Mogontindingen" v Stockholm poroča, da je nemško časopisje potrdilo, da je bivši nemški poveljnik na ruski fronti feldmaršal Walter Model bil imenovan za vrhovnega nem&kega poveljnika v Franciji namesto feldmaršala Guentherja von Ivluge-a, ki je kmalu po svoji lastni odpovedi umrl za srčno kapjo. Londončani se na zmenijo za svarilo Na tisoče Londončanov, ki so se izselili iz mesta, se je v nedeljo vrnilo v London navzlic strogemu vladnemu svarilu, da bodo mogoče Nemci poslali n^d mesto še večje robotne aeroplane, kot pa so bili V-l. Komisar za. civilno varnost lord Dudtlev je izdal posebno ostro svarilo: <(Mogoče in sko-ro gotovo bo sovražnik iz večje daljave poslal kaj drugega, |kot pa je V-l." Ob času najhujšega bombardiranju robotnikov je zapusti lo London okoli 1,500,000 lju di, v nedeljo pa se jih je vrnilo RUSIJA BO NAPOVEDA LA JAPONSKI VOJNO Angleški Časnikar in poslanec Vernon Bartlett je v svojem govoru po radio rekel, da bo po njegovem mnenju Rusija šla v vojno proti Japonski, ko »bo končana vojna z Nemčijo. Bartlett pravi, da se bo Rusija morafla bojevati z Japonsko, ker potrebuje pristanišča na Pacifiku. In Rusija ne bo hotela stati ob strani in gledati, ko se bo odločevala usoda za-pad nega Pacifika. HULL JE POSVARIL AVSTRIJO Državni tajnik Cordell Hull je včeraj otpozoril Avstrijo, da bo že kmalu čas potekel, da se izkaže, da je sposobna in vredna dobiti svojo samostojnost, ko bo Nemčija poražena. Hull je na časnikarski konferenci rekel, da je bila na moskovski konferenci treh vna-njih ministrov avstrijskemu narodu obljubljena svoboda in neodvisnost, katero pa ibo dobil samo pod pogojem, ako kaj prispeva za svojo svobodo. Zavezniške armade 'bodo kmailu na avstrijskem ozemlju in zavezniški poveljniki bodo precenili, kofliko je Avstrija delala za Hitlerja in koliko proti Hitlerju. Hull je rekel, da bo notranja vstaja pokazala, ako Avstrija zasluži neodvisnost ali ne. Avstrija se je 15. marca 1938 brez boja in brez vsakega odpora predala Hitlerju, ki jo je priklučil k Nemčiji. Avstrijci so še cedo z velikim navdušo nem pozdravljali svojega rojaka Hitlerja — Hitler je bil rojen v Avstriji — kot svojega osvoboditelja. Zato je sedaj Hull Avstrijce opozoril, da se naj pokažejo, če so vredni, da dobijo svojo lastno državo. To pa morejo pokazati samo s tem da se dvignejo proti Hitlerjevi Nemčiji. kupite en "extra" bond danes! AMERIŠKI RDEČI KRIZ O SODELOVANJU TUJERODCEV Mr. Basil 0TConnor, novoimenovani predsednik Rdečega križa, se je pohvalno izrazil o aktivnosti tujerodcev v prid te humanitarne organizacije, zahvaljujoč se za njihov dosedanji doprinos in obenem izražujoč željo, da s svojimi tozadevnimi aktivnostmi nadaljujejo tudi v bodoče. Mr. O'Connor, ki je nadomestil pokojnega Normana H. Davisa, kot predsednika Rdečega križa, je dospel v "Washington, 24. julija in prevzel svoje nove dolžnosti. zadovoljstvom in hvaležnostjo sem zaznal v poročilih in seznamih koliko so storili naši Amerikanei tujega izvora za Rdeči križ ter za potreibne ljudi po svetu. Njihov doprinos človečanstvu in njihova želja in cilj, da pomagajo trpečemu ljudstvu, ter njihova energič-nost s katero so se polotili tega dela zasluži vse priznanje," je dejal Mr. 0>0onnor, ki je izjavil naslednje: "Oni izmed naših državljanov, ki so 'Ml i rojeni preko morja, toda so si po svoji 'lastni volji ustanovili svoje novo domovanje v tej deželi, znaibiti okoli 40,000. Mnogi.ne bodo do-, Celo bolj pojmujejo mednaro- Na*i dve uri so nemKki vojni ujetniki korakali po ulicah Moskve, predno so bili odposlani v vojna taborišča. V paradi je bilo 67,000 namarih častnikov in vojafcyv, ki so bili zajeti v Beli Eusiji. bili niti strehe, kajti v Londonu je še vedno okoli 800.000 hiš, ki morajo biti popravljene ali pa nanovo zidane. Laval v Nemčiji Kot poroča Associated Press, je načelnik vichyske vlade Pierre Laval prijel v Mainau ob Bodenskein jezeru. Ž njim je prišlo več njegovih pristašev, med njismi tudi poljedelj-ski minister Max Bonnafous. dni značaj Rdečega križa nego mnogi od nas, ki smo se rodili v Ameriki. Naši državljani slovenske, srbske, hrvaške in drugih narodnosti so v mnogih slučajih imeli priliko videti Rdeči križ v akciji v njih lastnih deželah. Radi tega se zavedajo visokih idealov te humi-tarae organizacije, katero so pri volji po svojih najboljših močeh podpreti In Bdeči križ se v polni meri zaveda hvalež- nosti, ki jo dolguje tem tujerodnim našim državljanom in njihovim potomcem, bodisi kot posameznikom ali pa kot skupinam. "Za uspehe v delovanju organizacije Rdečega križa se je nedvomno v veliki meri zahvaliti delu narodnostnih skupin in posameznikov. Prav iskreno polagam vsem na srce, da tudi v bodoče nadaljujejo s tem plemenitim delom in tako omogočijo Rdečemu križu nadaljevanje njegovega širokopoteznega h umanitamega dela.'1 Predsednik O'Connor je bil rojen v Tauntonu, Mass., 8. ja-narja 1892, ter je od leta 1915 vršit pravniške posle v New Yorku. Od leta 1925 do 1933 je imel skupno odvetniško pisarno s sedanjim predsednikom Rooseveltom, ki je bila znana pod imenom Roosevelt & O'Connor Law Firm. Mr. O'Connor je tudi predsednik National - Foundation for Infantile Paralysis, Inc., kot tudi blagajnik in odbornik izvrševainega ocHbdra predsednikove Georgia Warm Spring Foundation. TUESDAY. SEPT: 'jfiiiJi a 12*1944 V8IAN0VLJIN I* iM GLAS NARODA- ; raw tou u.I.X. 51st Year fl-—j u pol uia DfiBNI DKtATI Df CiMADO] LOTA S2___ m - , an. i^ Naša trgovina z Rusijo '< Spisal Lt. Commander, Chas. S. Seely, U. S. Nv (Bet'd) Tem potom objavljamo v prevodu, uaknadi članek, katerega je Objavil zgoraj omenjeni pisateilj v "Navy Pictorial New*". • • • Vojna v Evropi je že davno prekoračila svoj višek, in se sedaj približuje svojemu kom u, kateri zamorc biti edinole ene vrste, oziroma popolni poraz naci-fašizma. Mnogo Američanov je moralo umreti v tem boju proti velikanskemu zlu. in. £e mnogo jili ibode umrlo, predno zavlada mir, toda sedaj se lahko trdi z vso gotovostjo, da mi ne «bodemo pozvani da do-prine«enio v k vrbo svetovne varnosti tolike žrtve, kakor naši zavezniki, Rirsija in Velika Britanija. V tej, 'kakor tudi v prvi svetovni vojni nam je »bila sreča mila, in večina našili bojevnikov, kateri so se pred kratkim miši i takorekoč v gotovo smrt, se bodo vrnili domov, In ti vojni veterani pričakujejo, da 'bodo deležni miru in varnosti, katero so izvojevali za vse nas. 7, de mobilizacijo se bode kmadu pričelo, in bivši vojaki pričakujejo na podlagi naravnega prava, da bodo dobili zaslužek ki dostojno pltK-o. kar je tako naravno, da je o vsem t"m vsaka debata povsem nepotrebna. Neoporekljivo je namreč dejstvo da se veteranom mora preskrbeti delo in zaslužek, kajti povsem naravno je, da veterani sedanje svetovne vojne ne bodo — prodajali jabolka na javnih ulicah, kakor so bili veterani prve svetovne vojne primorani to storiti, ako so se 'loteli preživljati. Prišlo bodo do velikanskih neprHik v Ameriki, ako bode ostalo vse ono. kar se sedaj obljubu je veteranom le pri obljubah. Vse naše politične stranke se tega zavedajo. Toda tudi opazovakn položaja, ki so optimisti, se zavedajo, da nam je pričakovati dobe zopetne ustanovitve starega reda, ki IkkIc dokaj težavjia, in da l>ode vprašanje kako zagotoviti delo veteranom, ko se vrnejo domov, dokaj težavno rešiti v splošno zadovoljnost. JS tem vprašanjem se bavijo sedaj naiši najsposobnejši vodje vseh vrst vsakdanjega življenja, in io vprašanje postaja danzadnem vejčje važnosti in večjega pomena. Vsak načrt, vštevsi trgovino z inozemskimi državami, vsled katere se lahko ustanove nove službe, je treba uva-ževati. Povsem jasno je namreč, da bode vsled trgovine z ino zemstvom in prodaje naših tovatrukškili izdelkov v inozem->tvo, nastalo veliko povpraševanje po naših delavcih. Istodobno je pa tudi povsem jasno, da kljub temu, da bi razne inozemske dežele rade nabavile raznotere naše izdelke, — da je na svetu Je jedna in edina država, Rusija, katera bode v po-1 >žaju plačati te izdelke v gotovini, ne da bi jej bilo treba, «ia si izposodi v to svrho potrebni denar — od nas. (Posoje vati inostranim državam denar, da potem nakupijo naše bla fro s tem denarjem, je nekake vrste kupčija po pravilu "oropaj Petra in jiflaeaj Pavlu*', kar smo na žalost že poskusili in preiskusili potom žalostnih posledic — takoj po prvi svetovni vojni. In to ni dobro.) Xikakega dvoma namreč ni. da namerava Rusija nakupiti za najmanj $10,000,000.000 inozemskega blaga in izdelkov, ■^akor hitro zamorc to blaifo dobiti po končani vojni. Rusija hode takoj otrel>ova4a vsakojake tovarniške izdelke, kateri s« potrebni v mirovni dobi. Neposredno po zaključku vojne bode Ru«sija potrebovala avtomobile, trucke. lokomotive, železniške vozove, traktorje, motorje*, parniške in piinove stroje, sesalke, stroje za tovarne, stroje za tovarne, »troje za izdelovanje stroje, instrumente* natan/md.sti, in vsakovrstne druge rzde*ke, katere izdelujemo mi in jfli»prav lahko dobavi si?o, kjerkoli jih potrebujejo. (Tem potom predlagam, da si na* i tovarnarji že sedaj preskrbe tozadevna naročila, da nas druge dežele v tem oziru ne prebite na tem—ruskem—trgo-vLsču.) Morda bode kdo vprašal—4'zamore li Rusija plačati, ne da 'bi si v to svrho potreben denar pri nas izposodila?" Odgovor je "Ves". Rusija prav lahko to stori, kajti ona ima velike zaloge, — večje nego jib potrebuje—zlata, manganeze, kroma, niklja, cinka, svinca in mnogo drugega blaga, ki je i »a ni potrGbno, in s katerim umore plačati za v»e, kar potrebuje. .... _ . Rusija mora kupovati potrebno blago v inozemstvu, kaj- ti njene potrebe za zo^etno gradnjo razdejanih podjetij, so fako velikanske, da potrebuje tozadevno pomoč iz inozemstva. Rusija namreč enostavno nima časa in tudi potrebščin, s katerimi bi zamogla doma izdelati vse ono. kar nemudoma potrebuje. Vsled tega mora kupovati v inozemstvu. (Rusko delavstvo bode predvsem moralo ograditi nove domove, tovarniška iposdopja, pogonske postaje, boJnice, šole. nasipe, mostove in slične naprave, ki so bile razdejane tekom sedanje vojne.) Povsem naravno je. da bodo nekateri Američani nasprotovali naši trgovini z Rusijo. Ti ljudje še vedno sovražijo Rusijo in so v velikih skrbeli, kaj bode Rjfsija počela in storila jMjtem, ko bode naci-fašizem poražen. Toda teh ljudi med našim pn^bivajl-stvoin sploh ni treba trvaževati, ker razloga, da bi biii vsled tega v skrbeh, »ploh ni. Kajti, v vsakem slučaju, ne irlede na to kaj bode Rusija storila, na Rusijo se lahko zamešamo, da bode uničila vse fašistične klike, katere bi morda ostale v Evropi potem, ko il>ode vojna končana. In vsem naravno je. da Rusija ne bode nikdar dopustila, da se naci-la£izem zopet Obnovi poti katerimkoli novian imenom. Glede lega za moremo biti gotovi, in to dejstvo že samobsebi deluje pomirljivo na vse one, ki verujejo v demokracijo. Nit; najmanjšega povoda nimamo, da bi se bali Rusije. In z virno vestjo se dahko zanašamo na mnenje mož, kakor Frarfklin Roosevelt, Cordell H til], Edward StettiniiV, Ave-rill Harriman, Joseph Davies, Wendell Wilkie, Thomas La-ntont, Marshall Field, Harland A Wen, Eric Jolmson, Edward Rictkeubacker, in množili dnigih znanili Američanov, katerih delovanje v dobrobit Amerike je tako vsestransko znano, da glede njih ni niti najmanjšega dvoma. Ti ljudje so vedno po-vdarjali. da je Rursija naš prijatelj ne pa sovražnik, in da je ■mir, varnost in blagostanje Amerike v izredno veliki meri odvisno od sodelovanja med 'Zjedinjenimi državami in Rusijo. IZ BORBENE JUGOSLAVIJE V neosvobojenih področjih Jugoslavije se že več tednov bije boj za* žetev. Ženske in omladiifcjke dejanske brigade pobirajo zemeljske ipridelke pred nofX>in okupatorja. Partizanske enote neprenehoma napadajo sovražnikove prometne žile, da bi onemogočile sovražniku prevažanje koruze v Nemčijo. V eni noči je bilo požetih 230 'hektarjev žita blizu sovrcažniške linije v Slafvo-niji- V enem dirugem kraju Slavonije, je vse žito, katero je pustil sovražnik, prevzelo ljudstvo in odpelalo v 1538 vagonih Narodni Osvobodilni Vojski. V Baniji blizu Petrinje je mladina pobrala 38,820 storže v k u ruze v dveh nočeh, >v nepo-sredni bližini nemških bunkerjev. V drugih krajih Ban i je se je 1400 srbskih in hrvaških otrok vrglo na delo in, ko so zbrali vse žito v okupiiumih krajih, so ga odpeljali *v osvobojeni del Ban i je. V Istri je 400 žena. zaščitenih is »stražo Pr>ve istrske brigade, prišlo na Cetinjsko Polje, poželo vse žito in fra preneslo v sigurno skrivališče. RAZGLEDNIH (Oopi&L SE NI PREPOZNO/ Priprave za Amerikansko-SlovauMki kongres so v polnem teku. Pri sejah so razprave zelo tžrvaihne v tem oziru. Jugo-slovanskili delegatov pripravni odbor pričakuje zelo veliko. Zato jih ne .smemo razočarati. Slovenci in Slovenke, kateri še nimiate izvoljenih delegatov, Ktorite to nenadosna! Ne izvolite samo enega, pač pa kar jih morete. Ne čakajte na mesečno sejo. skličite posebno sejo, ker čas je žejo 'ki a tek. Za listin« (credentials) «pisite na "American Slav Congress of West erm Pennsylvania", 1005 Rer-g"t-r Building, Pittsburgh 19. Pa., ali pa kličite: Atlantic 6958. I Kako lepo je slišati, ko Če-lioslavaki, Hrvatje in drugi proglasijo kar stojjetindvajset ali več delegatov! Uipam, da vzamete to v pretres in vsaj zdaj «v zadnjih trenutkih dela- te M neumorno silo, da? bo za stopstvo slovenskih kandidatov ipopolno. Kaj je namen kongresa? Skorajšnji anir, trajni mir, za-posljenje vseh iunožnili delavcev in več drugih narodom iko-rLlenaJstih zvečer. Program bo zelo interesimten, Ne pozabite poslušati. Prisostvoval na tem programu bo tudi naš slovenski zdravnik, g. Dr. Arcli. Rojarki. razmere in časi so resni! THdi mi hodnim resni in tvtorbi^o svojo dolžnost! Pozdrav. • Marv Skerlongr. NAJLEPŠI MESTNI PARK V ZJED. DRŽAVAH Oblasti Osvobodilnega gibanja poizkušajo oživeti obrt. Na osvobojenem slovenskem ozemlju je bil sklican prvi se stanek zastopnikov oblasti in obrtmikov. Odločeno je, da se osnuje trgovske zadruge sv: ho, da e-e zunaj kot v deželi takoj nabavi nujne industrijske in obrtne produkte. Obrtniki in trgovci bodo imeli popolno svobodo ustanavljati imenovane zadruge, ali cene bodo kontrolirane po oblasteh. Denarni zatvodi so ponudili obrtnim in trgovskim zadrugam, potreben kredit. Najlefiši mestni park v vseli Zjedinjenih državah je brez dvomim Rock Creek Park v Washington!!. I>. C\, dasiravno je tekom mnogih let baš v tem parku izvršilo veliko število ljudi — samomor, in dasinrvno je prišlo tudi v tem parku tekom desetletij clo nekoliko u-m o rov. Rock Creek Park se razprostira proti severu in sicer sredi našega glavnega mesta tako, da sledi toku potoka, po katerem so ta park imenovali, ko so ga ustanovili. Dasi ravno je ta park obfa/jen z mestnimi u-licami, ki so vedno polne ljudstva. — so pa njegova prekrasna pota, vedno mirna, tako. da ako je človek v tem parku, nehote pride do misli da je od glavnega mesta oddaljen saj par sto milj. Ta park seveda ni največji mestni park v Zjedinjenih državah, kajti splošni znani te gričaste gozde, katerih gričevje je »lokaj slično pravim goram. In potok — ta je hladen. šiHiteč in >e vijuč. tako, da človeka nehote spominja na pesmi o rekah Suwaiiee in Wabash. Preko Taftoveira mostu v tem parku, vodi elegantna 0>n-ueetieut Avenue po Ro "k Creek parku in !e nekoliko blokov dalje, stoji Ca I ve rtov most, ki vodi preko imenovanega potoka v parku. Setalei toira parka irredo lahko na ta mostova ill glede jo navzdolj na vrhove najvišjih starih dreves, katerih je v parku vse polno,— in tudi na vijoča se pota v gozdu, kar vse je tako krasno, da bi človek najraje vsaki dan prihajal v ta park kar za nekoliko ur, kar .Je pa večini Ijudij nemogoče vsled prevelike zaposlenosti. In morda baš vsled tega prihajajo v ta park in tudi na o- Faimiount Park v Philadelphi | men jena mosta ljudje iz raznih ji. Pa., je mnogo večji, ker meri 7800 akrov površja, dočim dbseza Rock Creek Park v Washington!! le 17(K) akrov. Toda divje krasote tega par' ka ne prekaša niti Jeden drugi mestni park. Gozdovi v tem parku so povse.ni naravni; taka so tudi pota, ki vodijo skozi krajev dežele, kjer obude svoje misli na rano mladost, katero so preživeli v svobodni naravi ob bregovih potokov in rek in v senčnatih gozdih — in potem v svojem obupu in domotožju izvrše samomor s tem, da skočijo v gloll»očino prek rasnega gozda. Avstralski pobočitik in ameriški general šepeta je dejal: "Prišel sem, da fmApDJKmp snmiio, kako m po^rnSD^ tn »Tnotako tudi tiakovnl papir in drngf tiskar-tka potrebščin*. Da d rojaki isatfi^njp radno čtDjmiOjaau* Bata, lahko gredo upnvmtovu na roko i tem, da imajo wmdmmt že le mogočo, Tnalo. ALI Kfi BI OBNOVILI r0J0 HAltbdimrO ŠE DANKS te ne Čakajte na opomin, ker s stom prihranite nprayniitTu nepotrebne stroške? Od nekje na otoku New Guinea prihaja poročilo, da je dne 17. avgusta iprlšel nek avstralski podpolkovnik v kočo. kjer je tal nastanjen nek ameriški general, čegar urad je bil tudi v isti koči. V drugi sobi, je generalov pobočnik nekaj pisal. Ko se je avstralski podpolkovnik predstavil, je vprašal častnika, kateri ga je sprejel: "Je general — Ameriški častnik, mu je tiho dejal, naj molči ali pa tilio govori, in ipristavil: "Ona je danes tukaj/' Avstralskemu podpolkovniku so se zasvetile oei, na kar je Ameriški častnik, ga je zopet ifrefkinil in tudi ^epeitaje dejal: ''Ona vedno pride k nam in odide naravnost v generalovo rpisarno. Tiho!" Podpolkovnik je potem odšel pred hišo. In za njim je korakala iz generalove pisarne — velika črna kokoš in pričela veselo ko-kodakaii. Kokoši je sleidil a-meriški častnik, ki je držal v desnici veliko novoizleženo jaj ce. "Ona pride vsako jutro in iz leže v generalovi sobi jajee, ter odide. — Prosim,, sedaj mi pa povejte,'česa želite.*^ "V Slavoniji so mmoge češke in ,-lovas.ke žene organizirane v anti-fa*C?tični ženski borbi. Zene dveh vasi, ki so nastanjene po Čeliih — Otkapi in Lipovac 'v Sremu — dopi maša jo največ hrane Narodno o-stvobodilni vojski v "tem okraju, čeprav so obe vasi precej majhne. Vsi njihovi sinovi -.-o v Tenki brigadi Narodne okvo bodi I ne v KURJAVA Z NAVADNIM PREMOGOM DIMA IN PLINOV BREZ Tristopedeset delegatov iz celega Hrvaškega Primorja in otokov Kil-k a in Raba, je bilo prisotno -na prvi okrožni, konferenci Žeqske a nt i-fašistične fionte za Hrvaško Primorje. Na konferenci je ustanovljena organizacija Primorskih žen. ki znatno prispevajo osvobodilni borbi. Okrožni odbor tii>-ka politično-kulturni časoj)is pod innenom "Primorka". Ta časopis se raznaša tudi 'v vseh okupiranih krajih Priinorja- (ZOJSA.) ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA "Ulie Free Press*' v Detroi-.predsenieko mesto... Istočasno tu, Mich., trdi, da ameriški ve- tudi javlja v istem članku, da terani, ki so se bojevali v Fran-; sta se —znana igralka, Gloria ciji leta 1917—-18, pazno čita-jo novosti, ki prihajajo iz Francije . . . Pri tem oživljajo svoje spomine nekdanjih dni in se spominjajo imen krajev, ob katerih so preživeli pravi pekel v strelnih jarkih ... In. ker se zgodovina rada tponavlja, moramo sedaj skrbeti za to; da se ne bode v tretje iponovila. NewvorSka "'News" je mnenja, da bodo za predsedniške volitve leta 1SM8 ustanovili povsem novo politično stranko, v kateri bode Willkie nastopil S vran son i n igralec Ralph Forties, skregala, vsled česar so v Chicagu, Ml., morali začasno zapreti gledišče v katerem so predstavljali prizor znan pod imenom "Goslka "in gosjak" ("■Goose and the Gander" . .. V onem članku tudi naznanja — da pride takoj po vojni princezinja Elizabeth, ma obisk v Zjedi njene države ... "The Washington Post" v Washingtonu javlja, da so dogodki, :ki se vrse sedaj v Evropi, tako velikanski, da se lah- kot predsedniški kandidat iniko trdi, da Je ^^Nemčija ta- jWnjl^s fau to&dftt imsksx i g£ owm* v klavnici, in da ne tl>ode dolgo, ko jo 'l>odo razkosali, kakor mora 'biti razkosana. • Xewyorski "Mirror" javlja, da bode Herbert Lehman v kratkem podal ostavko, ker se je naveličal 'biti predsednik znane organizacije TJNRRA, katera daje podporo osvobojenim evropskih narodom v obliki oblek, hrane, itd. Mr. Lehman bode podal ostavko vsled osebnih razlogov in poleg tega se tudi zatrjuje, da je imenovana organizacija preveč — ozko-srčna. "The Tele^rram" v Toronto Kanadi, izraža izredno zadovoljstvo, da so zavezniki napadli in uničili inderstrijalne naprave v Nemčiji, češ. da je to najboljši odgovor na napade nemških "robotov" na Anglijo, m pristavlja? "napadi (zaveznikov) na Nemčijo naj se na-daljlijejo toliko časa, da ostane vse nemjsko prebivalstvo bre£ gtrehe . •« Zavod trdega premoga, oziroma "Blituminous Coal liisti-tute" naznanja javnosti, eč; katera je izdelana tako. da hode v njej premog, oziroma trdi premog docela zgorel; da I »ode v tej peči "zgorel" tudi premogov plin in dim, in da hode ta per velikanske vrednosti za hodočo kurjavo zasebnih hi>. ki bodo vsled nove iznajdbe o-ta-le vedno čiste. Nova peč je zgrajena na povsem novi in znanstven način i tako da prihaja v |»ee dovolj na kolieina zraka na pravem mestu in prostoru s pomočjo vrtečih se pihaluikov, kar povzroča večjo gorkoto in privajanje premogovega plina naravnost v ogenj, kjer plin takoj zgori.• Lastniki novih peči bodo vsled nove iznajdbe dobili najmanj 50% vee toplote od iste količine premoga, kakor sedaj, »ločini se bodo v novih pepeli pomanjšala količina pepela za tretjino. Dim bode prihajal iz peči le par trenutkov potem, ko se zakuri in ker se nailoži v novo peč lahko kar 100 funtov premoga, v bodoče ne 'bode treba kar vedno nalagati novi premog. Ta količina premoga'bode zadosto- vala za dobo 7'J ur in zadostuje za gretje hiše šestih -ob, ne da l)i t > i I«* treba peč kar vedno nalagati z premogom. Za produkcijo tovrstnih peči je že vse pripravljeno, in kakor liitrobode vlada poskrbela za to. da dobe podjetniki potrebni materijal, se l>ode z izdelovanjem novih peči pričelo, tako da pridejo nove pe»'*i kmalo po končani vojni na trg. POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo (F. J. Karu) — Vemnn knjiga Cena $2.— Brezposelnost Spisal Fran Erjavec Cena 50c Obrtno knjigovodstvo 2AS strani, eaana. — Knjiga )• namenjena ▼ prrl »rati aa stavbno, umetno In strojno kiJuOB*-nltaratro ter leleaollvaratvo Cena $1.— Mlekarstvo Hplaal Antra Pevno, koliko jih itua naslednje leto spraviti v klobas, ker za dobrega klavci*« je veliko JK>vp ra ie van je. Smo pav tako ustvarjeni, da Slovencu krvavica in }K>seoštev postre-f »ho oh takih dneh, ni t«4o *l«t»o. Iti da je strežeu ni čudno — komu boš pa postregel, če ne SIkh človeku ki t i da toliko klofaa*. Ko jih dela za>e, so ponavadi nekoliko manjše, kot za dona, to pa za to, ker je ponavadi skromen; to se reče. tla so manjše, če zmanjka črev, a drii-gHo del»elosti arlave. Tako, da jo lahko na vrat natakne. No poglejmo enega teli klavcev. Kavno je spravil v črev a zadnjo drobce sesekaiicfra mesa in zavalil zadnjo klobaso; bi4a je mesena in žež žje ogledoval velik lesen škaf, v katerega bo nasolili meso. Zunaj je bilo malo snega, bilo pa je vreme, ki ga najdemo v zimskem času; tista mehkoba in težke megle, so se tlačile po ob-nebju. Bilo je že proti večeru in gospodar je prišel, z novo jjierico k mizi; a klavec ni hotel slišati o pijači, dokler ne nasoli mesa, ker se ^ t^hko pokvari, če ni vse ravno tako. kot h\ moralo biti. Ko je na^olil, so zadišale krvavice iz kuhinje. Velika postava klavca, se je zravnala in potegnil je aromo v nos, s takim užitkoi n. kot bi imel že klobaso v ustih. 4»Eli, 4>odo, *>odo ta prave. Sem mislil, da se mi je vsuio preveč pleve, ampak že naprej vem, da jih je ravno prav. Nos starega mačka, se ne ugoljnfa tako hitro," godrnjal sam meti seboj in nato v zadovoljstvu malo požvižgal. Ko je hil gotov s soljenjem, se je tudi pribli-PŽ&la noč in pričelo jt- deževati. Debel dež in težak, da je kar razbijal to|>eč m> sneg. Ko je prišel gospodar v hišo. je povedal o tem dežju in dostavil: »»No, pa saj imaš škornje iu dežnik ti pa mi lahko posodimo; hoditi ti pa ni treba več, kot eno uro in pol." Klavec je prikimal in pričel pospravljati svojo stvari, kot rog, sekiro, nože, tisto palico za preobračati črevu — iu njegov«) plačo. To je, par mesenih in nekaj krvavih. Vse to je spravil v tisti, takoimeuovani cekar. Skozi roče je pa položil t oporišče sekire, tako, da ji' bilo vse v redu za odhod takoj po večerji. >'iž je bil ^ korenjak iu je sukal prašiča,kot igračo, f'cz |»leča ga je bilo, kot hi Šupo od strani pogledal in nese preveč v letih. Torej, ko je prišla večerja in krvavice na mizo, so se podali na blaženo tlelo, pospravljat klobase iz mize. Pri tem so pa žalilil, da je boljšo teknilo. Sprva se je nekoliko branil, češ, da mora Še daleč hoditi, a ker ga je gospodar silil, kot zna siliti le tak, ki v polni meri upošteva srečen dan, ki mu ga je nekoluil Vsemogočni, namreč, da se mu je posrečilo spraviti edino žival, ki je bila pri hiši. tako daleč, da mu ne bo treba jesti neza'beljeno in je imel mesa za Božič, Veliko noč in še ifled tem za mnogo drn-gih nedelj. Sem in tam, Ibo tudi malo nož nama-f pial. kakšen delavni dan, tako, da ovzro-čilo malo sitnosti in koraki kar niso hoteli dosti hitro iz mesta. Tn še nekaj mu ni »bilo po volji; tiste deževne kaplje in veter so so ne&ako čudno mešale v glasovih. To mu pa še vse ni delalo toliko preglavic, kot dejstvo, dg je vrjel v čarovnice. Zdelo se mu je, da vidi luč; in potem luči ... in več luči. Do doma je je bilo še preko pol ure. V zvoniku daljne vasi je pričela biti ura pol noči. Veter mu je prinesel glas in na* znanec je štel. * * Hm, polnoči; zdaj bo kar bo," je potožil ic tista pijača se mu je izgubila iz glave, kot izdih dima v zrak. Zdelo se mu je, da je fbil bolj trezen, kot pri krstu, ko je bil en dan star. Toda luči pa niso izginile. Štel jih je; vsepovsod so bile, v okolici, na dežniku, po svetilki—same Čarovnice. Srce se mn je treslo in pričel je moliti po tihem, nato pa kar naglas. Veter pa ni ponehal. Naenkrat je pa i^asfnšal poleg Wbe puh in luč je ugasnila. "No, ali si jo? Da bi lažje zribtala, prokleta copernica." Prekrižal se je in pričel moliti vse molitve, ki jih je znal na pamet, da bi se tem obranil to groze. Strahu je 'bilo veliko več, kot je bilo prostora zanj v njegovih hlačah. Med tem pa je potegnil veter in mu zasukal dežnik. Z eno roko je manevriral z dežnikom, z drugo pa je poskusil obdržati sekiro in cekar. A veter je sukal vse to, tako, če pridenemo še strah, je bilo njegovo stanje nevzdržno. Potrpljenje je odpovedalo. Spustil je sekiro in dežnik, ter jo ubral proti domu, kot so ga nesle nogo. Zdelo so mu je, da jih teče za njim cela truma. Ob-je in poslušal—nič glasov, razen kapdj. Strah ga je bilo in spustil se je v tek nanovo in zopet so tekli za njim. Do doma ni bilo več daleč, a do soseda je bilo še bližje. Segel je po sosedovi kljuki in ves upehan, kar padel v vežo. Družina je vstala, vsa razburjena in poslušala, kaJko so ga mr-cvarile ropemice. Drugi dan je bilo treba iti po trsto reč in sosed je šel z njim prav zgodaj. V V sneženi brozgi sta našla, preobrnjeno mare-lo, malo proč od njo, je ležala sekira in cekar, iz katerega so gledale klobase. Luč je bila pa malo bolj oddaljena — in on je z vso vnemo t i dil, da inu jo je iztrgala iz rok, ko io je ugasnila. Sosed je stopil po luč in jo nekoliko po-zibal ob ušes«. "Hm," jo rekel, "kako ti bo pa hie go red a, ko nima nič olja!" Združenje Jugoslovanskih Amerikancev v N. Yorku sklicuje konferenco za pomož. akcijo New York, N. Y. — Druga svetovna vojna se vsebolj pri-'P*VAXI FEDERALNE bližuje koncu. (Zmaga zavezniškega orožja -bo odprla novo stran zgodovine za vse narode. Svoboda. za katero je naš narod v stari domovini prL*peval neizrečne žrtve, bo kmalu pri-! »la. Ali trpljenje katero je tri-Iet na borba proti sovražniku povzročila, jo tako ogromno v vseb krajih Jugoslavije, da more samo naša najhitrejša pomoč rešiti na tisoče življenj in olajšati ljudstvu, da nadaljnje z ustvaritvijo nove, federativne, demokratske Jugoslavije. V cilju, da vso naše ljudstvo New Torka in okoliee pomaga našim boreči m se bratom v stari domovini kar največ mogoče, ZDRUŽENJE JFGOSU)-VANSKEH AMEKIKAXCEV va'bi zastopnike vseh hrvaških, srbskih in slovenskih društev na KONFERENCO ki se bo vršila V PONDELJEK, 18. ŠEPT. ob osmih zvečer v HRVAŠKEM KULTURNEM 336 West 48th Street, New York City Na tej konferenci se 'bo razpravljalo o načinih kako bi se našemu narodu čim prej in čiin; kn bolj pomajgalo, ter bo predložen načrt za vseobčo pomožno akcijo. Združeni odbor J. S. A. je dobil dovoljenje za zbiranje denarja in robe za pomoč Jugoslaviji in za pošiljanje iste di- AGENCUE POŽIVLJAJO OTROKE NAJ SE ŠOLAJO "Ravno izdaj, 'ko se nahajajo naši .vojaki na v-eh bojnih poljih sirom ?\eta v borbi, ko moramo naj h-t i vse sv oje energije doma, da proizvajamo čim več vojnega materijala, ravno xdaj kličemo našim dečkovn in dekl i ca m: Pojdite v šole — tako pravi predgovor knjiži t*e. katero so izdal-i skupno: Katharine F. Len root, ravnateljica ureda za otroke pri a-jikfm inkemu ministerstovu dela, John \V. Studebaker, ameriški komisar za vzgojo, v federalni agenciji za varnost in v sodelovanju z uradom za vojne informacije. V tej knjižici so opisane ideje in predlogi za občinske kampanje. kate»ie namen .Jo pripraviti otroke do toga, da se 'vrnejo k svojemu šolanju. Knjižica navaja poslanice ravnatelja War Manpower Komisije, g. Paul V. McNutt-a, ki pravi tlečikom- in deklicam v starosti za obiskovanje high school naslednje: "Danes se branimo proti sovražnikom, ki so nas nameravali zasužnjiti. Ko jiiu bomo odbili, 1k> polovica n<«i~e naloge izpolnjena- Toda naša v dibit k a za ohranitev »vobo-de se bo nadal je vala. "V tej borbi bo vaša naloga ogromne veličine. Radi tesni je t ml i tako njuno potnelv no, da nadaljujete lšolanje, ki vas bo opremilo z vsem potrebnim, ter vam dalo razume .rfllllil^ NOVA IZDAJA ~ Hammondov j SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vatga sveta, ki 00 tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi bo v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G L A 9 U NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y. rektno v osvobojene kraje. Na vanje za probleme, ki -o pred SOVJETSKA SLIKA "1812" V N. Y. GLEDIŠČU STANLEY THEATRE V newyorsfcem gledišču Stanley Tfoeatre predstavljajo ta teden sovjetski dramatični film imenom "1812", in sicer po petkrat na dan. V tem filmu je prekrasno predstavljena ruska vojna, katero je vojevala Rusija pod vodstvom maršala Kutuzova proti Napoleonu leta 1815. Slika tudi /prikazuje pogled na gorečo Moskvo, katero eo tedaj, kakor znamo Rusi zažgali, vsled česar so bili Francoz je prisiljeni umakniti in bežati proti reki Berezmi. Tudi ra^ne d»n>ge bitke med Rusi in Francozi so izborno predstavljene >v imenovani sliki. Tekst tej igri je spisal V. Rolovjev i>n flerjgej K uma kov je igro pre v el v angleščino. nas je sedaj, da storimo vse kar moremo, da se vsakovrstna pomoč TAKOJ ZBERE IX POŠLJE. Da bi v tem delu iispeli je važno sodeflovanje vsega našega ljudstva, posebno naših društev. Radi tega vabimo zastopnike vseh društev v Now Yorku in okolici, da pridejo na to konferenco s ciljem, da bratski storimo vse za to plemenito stvar. Za predsedništvo Združenja: Joseph Zavertnik John Radoman Harrv M. Justiz nami. ter vam povedalo kako jih rešiti. Vaš D-Day bo pri šel v j^eni, ko >e bodo odprla vrata šol — začetek l>orbe za boljši svet99. i KUPITE EN "EXTRA" BONO OANEtl MAKSIMALNE CENE ZA SLADOLED OSTANEJO VELJAVNE Maksimalne cene za sladoled ostanejo v veljavi tlo 21. novembra 1044, je naznanil Office of Price Administration. To je zdaj že sednto podaljšanje začasne ureditev cen, ki je bilo objavljeno prvič dne !. febniarja 1943. ki ima o-stat-i v vtiia'vi do končne ureditve cen tega proizvoda. VETERANI BODO POZNALI SVOJE i PRAVICE •Veterani sedanje vojne bodo poznali svoje pravice in pivdnosti, ker jih bo vlada opisala v j>o>ebni brošuri. U-red za vojne informacije .javlja, da bo izdala administracija za Retraining and Re-em-plovmbut pri uradu za vojno mobilizacijo prvo brošuro te \ r>te. Nameravano je izdanje 2,-tf.KMJOO izvodov za dan 22. avgusta ]w)d na-lovom "YOUR RKBHTTS and YOUR RENE-FITS. a handy guide for Veterans of the Ai irnetl Forces and their Dependents", k i bodo razdeljene veteranom vojakom. Ko bodo te knjižice v javnos"ti, jih bodo dobivali veterani »vojske in imornarice v svojih centrih demobilizaeije. Ktnjižica p ni v i veteranom naslednje: Po času njihovega službovanja in ako so odpuščeni na časten način, bodo avtomatično dobivali pri odhodu plačo od 100 do :i00 dolarjev. Vsi veterani, ki so odpuščeni na časten način, imajo pravico na ."> do 10 iočk prednosti v well izpitih za V. S. Civil Service. ;V slučaju začasne brezdel-nosti, bodo mogli dobiti. jK>d-poro pri državi ali od federativnih uradov. Federalni program za take, ki ne morejo dobit? ]M>dpore pri drza*vi. predvideva tedensko poti port > od 20 dolarjev od 4 do 52 tednov, po dolgosti služI«'. Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO z;-) 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Rloflsom«! Cvetni tea) * Po Jezeru Kolo * SpavaJ Milka MoJa Orphan Waits * Dekle na vrtu / Oj, Marička. im-sUhj * Ba rčica Mladi kape ta H V Gremo na dtajernko Staje rl? / * Happy Polka J Če na tujem * Slovenian Dance Vflnda Polka * Žida na marela Veseli bratd * Ohio Valley Sylvia Polka 1 * Zvedel nem nekaj Ko ptJPlca ta mala * Helena Polka / ^ , Slovenska 1'olka ^ Pojdi 7, menrij I »»»I s planine CT-ZVEZEK lO^LO-VENSKIH PESMI za piano-jhaTTiioTiiko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročit« i»M ; K n j i c a. r n 1 Slovenic Publishing Co. 216 VS. 18tti Street New York JI. N. ¥. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE; SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženake v letih od * 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. ClanitTo: 64JXX) Premoženje: $11,000,000.00 Za olje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI ' pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK ^ "Two Way Passage ▼ tej Injifi, Id Je sbndilm pozornost vsega ameriikeica naroda, da. Je pisatelj nasret. kako bi Ulo mecoie po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ M prišli ansrtjead v Ameriko in pomagali postaviti najbolj na-predne in najbogatejšo driavo na svetu. Sedal je prišel trna. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njibo* vega sijaja la me«. Pot na dve strani — kakor bi se mogel mulov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in Jo vsakemu« ki razume angleško. What JJ "Človeški odgovori na vprašanje, ki se ttte sreše milijonov . . (V tanje te knjige je bogato plašano."--Tako se je izrazil veliki amsrišlfl dnevnik o tej knjigt Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoBDJam Money Order sa 9.............. sa lastnoročno podplssnd(l) knjigo(1) j Mole Ime ......... 8t. ulica ali Bok it. Mesto in država Glas 99 Naroda 216 W. 18th STREET 4fEW YORK 11. N. Y. j 235323235348235353534848532323532323235323534848534848532348 TUESDAY SEPTEMER 12,1944 PROKLETfl :: Spisal EMILE HICHEBOXJRO Is francoščine prestavil J. L. m (118) "Ah, L/iscila! L/ucila!" zakriči grofinja Bussieresova. Obe roki si pritisne na srce , kakor da bi hotela zabra-niti, da ji ne poči. Potem povzdigne veseli pogled k ndbu. Goli jc je opazoval ves ginjen. "Nadaljujte, Gos, nadaljujte, za Boga svetega! Povejte lili, kako ... je našel vas sin moža, ki mu je izročil papirje.v 4 4 Isto tako sliičajno milostiva gospa. Star Iberae je to, z imenom Mardoclie, je — kakor 2di — poznal očeta in mater mojega rejenoa. Ta mož pa ni hotel iz važnih vzrokov (kakor se je sam izrazil) Leonu povedali imena njegove matere.'' "To je čudno!" "Toliko čudne jše, ker je stari Mardoche razodel Leonu marsikaj drugega važnega." "Govorite, govorite!. . . " 44Neko noč je peljal ta berač Leona na pokopališče." 44Dalje, dalje!" "Peljal ga je k nagrobnemu kamnu, ki je imel grozen napis." 4 Iz ene same besede je in iz datuma. Besedilo je: — *T'uiorjenec,' a datum: 24. junija 1850." Orofinja skPene trepetajoče svoje roki. 4'Dalje, Goš, dalje!" dih ne. "Stari berač, reče Leonu: 'To je grob vašega očeta!' . . . Na to se Leon naenkrat .opomni, da je že kot otrok prišel bil s svojo materjo le sem. Padši na kolena, prične šepetati molitvico, ki ga j*- bila nam-ila njegova mati in kojo j»- našel hi-f»omc. v svojem spominu — liki izgufbljen biser." "In potem, kaj je storil potem berači" "Bil je prepričan, da je 1a?oii sin umorjenčev. Povedal mu je tudi, da se je umorjene© zvaiL Leon in da iru nekdo v 1 istem kraju ubil zaradi njegovega denarja." "Vem. veni! Jean Renaud se je imenoval mož, ki jn bil' zaradi uboja obsojen na dožitno prisilno delo." "Kako gospa grof in ja veste ..." "Da, vem, kako nesrečno je umrl moj sin, ljubi Gos. A česar nisem vedela, je to, da je ubogi otrok otrok, ki ste ga pobrali na cesti tudi moj otrok! O Bog, o Bog, ti si se usmilil naju, mene in grofa, po dolgih izkušnjah ter si nama dal na starost še eno veselje! ... O Goš; zakaj niste s -el»oj pripeljali mojega vnuka." Goš postane redkobeseden. "Izvedela sva — jaz in Leon na d'Arlquilleoi, da ste gospa grofinja, odpotovali v Pariz ..." "In zakaj ni prijel z vami?" "Smem li vam povedati resnico?" 4 4 Gotovo! Not Govorite! ..." "No, gospa grofinja, Leon si ne prisvaja nikakih pravic; naročil mi je, naj vam povem, da ničesar ne zahteva, da ničesar neČe ..." 4 Pa saj to ni mogoče!" za kliče vsa kakor iz sHbe. "On jt moj vnuk, čujte Go*, on je moj vnuk!" 'Skoro gotovo je, da njegova mati ni bila poročena, gospa grofina . . . Torej ni listine, ki bi izpričevala, da je Leon vaiš vnuk." "Baš nasprotno, Goš, vse dokazuje, vse! Ali sem se obotavljala. pripoznati ga t Ah jaz umejetn, kako ncfcnoouten človek je Leon; a hočemo že pregnati njegove pomisleke! O, kake dober je pač iljubi Bog! Vprvo po tolikih letih jokam zopet od veselja! Blažene solze! Zopet imam otroka v tolažbo, biagodar! Oj, koliko bi vas imela še vprašati, Goš; a zdaj ne morem misliti na nič drugega, kakor na svojega otroka! . . ." To rekši hiti k zvončku, ter ž njim pozvoni. *u tu ba delati iu tudi žrtvovati, in kaj je treba vedeti, da Ihj čimprej dobljena zrnata. — Take informacije in navodila objavljamo pud naslovom "Domač-a Fronta.*' RAZSUL NZMČUE NE BO IZBOLJŠAL ŽELEZNIŠKE SITUACIJE Tovori, kaite-re prevažajo železnice naše. države, iše nikdar niso bili tako visoki, in ven dar se nam. obeta, da bodo vojne zaJiteve še namasle, je •izjavil polkovnik J. Monroe Johnson, ravantelj urada za transport v vojni. MaJo je izgledov na to, da bi t?e zmanjšate potrebe vojnih transportov, je poudaril g. Johnson. "Raizvoj i invazije iz Normandije in naiSh sredozemskih mostišč v snveri proti Parizu in reki Ron i, pom-eni. da bomo potrofrili .se večje inmožine niunieij-o in benc:na. pokvarili še več opieme, tako da lxmmi morali nat hitro pošiljati na fronto irarosčajoče kol i (*;ne v o jne o-a m a teri jala * **Ni ]m>ložaj na na sili železnicah hitro izboljšal", je dejal. "Takrat bomo morali obrniti tok ovojih dobav od . Atlantika proti Pacifiku, a to pomeni, da bomo iiikoli daljše vožnje iz produkeij>-k:h centrov mi vzIhnIh. Ako pa začnemo na Pacifiku operacije velikega obzira. šo v času. ko fro bije jo Itoji v K v ropi, kot je videti Vojska je naznanila, da pošiljka, ki so namenjene vojakom ali osebam, ki prejemajo svoja pisma preko armadne po&te onkraj morja:, ne bodo moirle biti sprejete kot zavarovane, ali kot c- o .d pošta. Mornarica pa je izjavila, da l>o mogla prevzeti tudi tregis-trirano ali zavarovano pošto. Domači poštni nradi bodo dajali podrobne informacije. * BOLNICE SO VARNE ZA ONE, katere je zadela OTROŠKA PARALIZA lAr. Betty HLuse od urada za otroke pri ministerstvu za delo, oddelek za pohabljene ot-ro OSTANI NA SVOJEM POSLU Washington. — Miiss Margaret Hickey, »ravnateljica posvetovalnega komiteja za žensko delo pri War Manpower komisiji, je izjavila, da je pripomogla 4'skrita annjada" ženskih delavcev Ameriki do "njenega sijajnega uspeha v vojni produkciji", ter je naslovila ženam Amerike poziv, naj nas ne "puste na cedilu". — Miss Haekev je poudarila, da sta hitrost in produkcija dve poglavitni potrebi v trenotku ko sevojna nagiba h koncu, tako da je največje važnosti, da ostanejo žene na svojem posla, prav posebno pa fte e one v rzeli, ki l>odo nastale radi vrnitve mladine v šolo. "Nikdar šie n? bilo trenot-ka, ko je bilo dol o doma tako ogromne važnosti", je dejala i , wmuiiine vaj ke, pravi, tla so slučaji otroške -\r- Tr- i , , „„ „ Hickey. "Bitka produk- na tako dolgo. dokler ne pade zadnji strel paralize na varnem v javnih' •• , ... -----, v......... bolnicah. Dr. Iluse nujno sveJ^^0 J^I'T^ AaH? do1; tuje, da se odpošlje vsakega-~ 'u ■ vo- j bolnika, pri katerem sumijo,!, ^ i, - , . , , .. iOstani na svojem poslu in Po- da je zadet od otroške parali- L9M{ . \ , - vi- \ magaj kriti važne voine po- ze, takoj v bolnico, tako da trebe - to je naše edino upa- zrtev ;¥ezna f u rokov-njc 2a čimJ hj^ ne nego, ki v nravi Vse Ameriški Od- nam naložilo kar največje to-[Rame odgovoren za objji-n ju je dr. 11Vj^o. , . ... jueve, jiravi vse AinerisK strah obo.ne lx,r Z;J izvo]itov Dow za to stališče: Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani. Cena je 00 Naročite jo pri : KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. sobo j zvezana v vseh ozirih, ter naj bi preprečila ol>orože-vanje sovražnih sil, ter za dosego tega, naj bi se v slučaju potrel»e posluževala tudi orožja. Da pa bo mogoče doseči to,, moramo biti po vsem pravični napram manjšim narodom, ki morajo imeti enake pravice večjih narodov pri izposlova-uju svetovnega in stalnega mini. Takozvani **New Deal". — je rekoj Dewey v svojem iro-vorn, — so lkoji miru. isti jo namreč priporočal, da naj so! vore v ol»eh s■merell.,, |boin:ce. Nepotrebno je, da — Potrebno je, da se orga-jlmsti fante" v armadi tudi po to čosto dobro radi dela in nizira svetovno organizacijo v! vaJni- da jili je jjo to < 'Oslo ijonro radi dela in I nizi ra svetovno organizacijo v!v,,Jn". Kor ee<, na jUi je con«-,i jnesre. Bistveno ,jki jo, da se u- kateri naj bi bili vključeni vsij;f' olnlržati tam. nego jih «,d-:krene vse potrebno, in pred*]manjši narodi ljubeči miru, ki!domov v brezdelje, i vs»«m pa dizenficiranje n ?eh j naj bi imeli enake pravice " ----- BOŽIČNE KARTE BODO POSLANE PREKO MORJA KADARKOLI i odpad k oV' Perioda od 15. septembra do! To pripowilo glede h<*~pi-15. oktobra, ki je bila označe-!tal!Zao'Je podpira posvetovalni na kot doba zo pošiljke zavo-j0,.1W m,ivtHX-i,h zdravnikov in jev namenjenih vojakom pre-jk,nircror* k} v ^d^oltkih ko morja in moštvu mornari- J? ua.rork Xew ^ork. ki bodo mogle biti ]x>slane ka-|]e l>°"l dr_Huse ilarkoli, v teku omenjene pe-| riode ali pa tudi pozneje. TaiMESO. MLEKARSTVO vest prihaja iz uradov (za pošto vojske in mornarioe. Dobro !x>, ako odjjošljete božične karte že jako zgodaj, da l>odo mogle biti pravočasno tudi na najliolj oddaljenih vojnih ])odroč!h. Poslati jih je t roba v zapečačenih zavojih. Znainjke morajo biti kot za pisma. i AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natanfino popisano fir-IJenje ponameznib živali, fivečlb na fDbem, r morjn in t srako, tako d« bo Tsakdo. ki Uabl naravo lu njeno pestro ftlvalstro, knjigo bral a velikim sanlmanjcm, ker bo v njej nafel mar* alkaj 1* življenja dlvjlb HvaU, kar no duaedaj 4t» nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjiga*, toda Je slednjič iafila v eni sami knjigi. kS P« pri vsem svojem skrOenJa prlnate POPOLNI POPIS ZlVUKNJA AMEriške divjačini:. Knjlitn b« t niltkimi bral love«, ker uavaja ln poplmije vse tlvall, ki jih je dovoljeno lu prepovedano streljati; farati, ker ao popinane tlvall, ki na polju koristijo ali ftkudtijejo ter ried-ojl« HbM. ker k t knjigi naStete VSE KIBK, KI 21 VE V A MEHIŠKIH VU DAB. Pole« poljndn*^pk popisa in pri pove dovsnja vsehaje knjipi 327 8IJK (fa-tosraflj); « slik v naravnih karvah, v velikosti rele strani, ter ha 778 *raiil. Velikost knjige je • z ft later. Knjijca opisnje sesavre, ptke, ribe, kS te bi tfvalL ki so ravnotake ob snbon kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno » zlatimi Črkami. tr V ANGLEŠČINI Cena $3» NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11. N. Y. IN PERUTNINA PRVI NA LEND-LEASE SEZNAMIH ZA ŽIVEŽ mlekarski proizvodi in j>^rutn:na so na prsnem, mestu seznama živeža poslanega zaveznikom v okviru Lend Lease dol>av za nsesec julij Dobave tso znašale 522,251.964 funtov. i36 odstotkov v^eh dobav v juliju so Vili proizvodi me^*a. pred vsem zmrzlo prašičevo meso, ter meno v "konzervah in mast. slanina. 19 od?totko\ pa je bilo proizvodov mlekarstva in perutnine, pred -v^th kondenziranejra mleka, sira in >ii'liih jnje. Dru^e dobava v juliju >x» bilo: žito lfi odstotkov, sadje in prikulie 7 odst., masti in olja 7 od^t., sladkor 7 otlst., ywseb noeti 6 oilst., bomhaž in tkani na 2 od?t., tobak manj o^l 1 ojih okoli Niša so parti-ru. Večji narodi v tej organi- zani maršala Tita vjeli nemške-i zaeiji naj bi bili zastopani po ga polkovnika Werner ja vonj svojih izvoljenih delegatih, Hansen a, ki je pripadal k gene-! manjši pa po svojih izvoljenih rajnemu štabu generala vonj - zastopnikih. Ta svetovna orga- Weielia, nemškemu povel jnikuI Podprite napad! _ Kupuj nizaeija naj bi bila tesno med na Balkann. ( te bon de Votneea nosoiila. Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten po jav v slovenski književnosti, kajti v nji je v in dolgih poglavjih opijanili 1--5 rodov sl«vensk«*£ra naroda od davnih poeetkov v starem s'ovanstvu do dannš-njesra dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK KnJlSlr« p^jndn« navodila fcatn tvMtH trorrtfkl <1rM*11»n IX «UrrT«nVlTif> Ona M wulrn Dobite pri Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y, KNJIGARNA Slovenie Publishing Company 216 West i8th Street_New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IGRE IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA 28 Magda ~ Alojzi} Sem*« I Domače živali Spinal Daantr Fel«el Kreatzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Splaal Ivan Albreht 15 Suneiki invalid Spl»«l Sllv^ter KoSutnlk 29 jPeterčkove poslednje sanje lljrra. — Pavel Oolln 17 Vojnimir ali poganstvo in krst 8p(.«al 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpiUmaii 8 Pravljice Zapisal EL Majar 18 Mladim srcem 30 j Potopljeni »von , i igrai — (iertaart Hanplmaiui — i Revizor PoHoreull C- Oolar 28 Denar Dr. Kari Eoglt* — Po*lnrenll Dr. Albin Oerla Edini vojni bond, zn katerega vam ho žal, oni. ki niste kupili I 36 Sveti Just (Ijfra> — Sp| aal dr. r. Petrooln 35 Praški Judek Spillmannova povest vel Josip Vole 38 Tončkove sanje na Miklav lev večer (Ijrm> — J. Rrbeftnlk ln T. Rojr Pre- Kupite en "extra" bond ta teden! m*r"Ker Je salotra teh knJHr aHo omejena, je prt osroiHln piiporoAjWo j^ymltl teč ablrfc. da naot bo u ta ntOn nocofis vsakega vadovotjltt.