Vzgojni domovi in pouk v prirodi Dr. Franjo Higy-Mandič — kolekcija »Nova pedagogika«, založba Mine«rva, Zagreb. Založba Minerve v Zagrebu si je postavila važno nalogo, da seznani širši krog čitateljev s problemi nove pedagogike. Izdala je doslej več zvezkov odličnih in res sodobnih pedagoških razprav, ki so po vsebini in obliki, a 'trudii po nizki ceni vsakomuT dostopne. V zvezku o »Vzgojniih domovih in pouku v prirodi« govori prof. pedagogike dr. Mandič o prirodrtem, zdravem, živem in življenjslkem, za naše pojme -nešolskem vzgajaiiju in izobraževanju mladine v gozdnih in poljskih šolah ter v podeželskih vzgajališčih. Pisatelj se je mnogo časa posvečal studiju pedagoške teorije in prakse v inozemakih kulturnih centrih (v Ameriki Švici. Nemčiji) ter si pridobil bogatih in plodnih pedagoških izkustev, znana pa mu je tudi obširna pedagoška literatura. Tako odpira njegova razmeroma kratka razprava čitatelju šir«ke vid^ike po sodobni pedagoški problematiki. S kratkimi, jedirnatimi oz,niačitvami prikaže važnejše pedagoške smeri sedanjosti ter razvije v nekaj potezah cel historijat vzgoje pod vidom prirodnosti. Zanimiv in bogat je material, obdelan počl naslovom »Vzgojni domovi po deželi«, ki nam odpira pogled v zascbne institucije j>odeželskih vzgajališč, ter nas seznanja z us-tanovitelji poedinih zavodov, z izrazitimi osebnostmi širOikih, ^svobodnih koncepcii in toplega pedagoškega čuvstvovanja. (Dr. Reddie, Lietz, Geheeb i. dr.) Pisatelj razkriva glavne motive za ustanavljanje teh vzgajališč, navaja cilje, ki jih želijo d^oseči, načela, ki jim sledijo, in sredstva, s katerimi se približujejo smotru: vzgoji zdravih svobodnih. socialno čutečih Ijudi mpčne volje in značaja. (Življenje na prostem in v stiku s iprirodo, koediukacija, resnična življenjska zajednica gojencev in vzgojiteljev, 6-ocialna enakopravnost med člani, delo in odgovornosit, samouprava mladine itd.) Dalje uvaja razorava v razumevanje in pravilno ocenjevanje gozdnih in poljskih šol ter daje pregled teh šol po vsem svetu. Iz pregleda razvidimo, da prednjačiita v orgamzaciji zdrave, prirodne vzgoje na prostem Amerika in Francija, ki ima celo »Ligo za vzgojo dece na zraku«. Za nas je brezdvomno najzanimivcjši in najvažnejši tisti del knjižice, ki govori o gozdni šoli v zagrebškem Tuškancu, o naši prvi in daslej edini samostojni šoli na prostem (zasilnih nadomestnih šol&kih institucij pri zdraviliščih za bolno. predvsem tuberkuloznio mladino ne moremo smatraiti za prave šole v prirodi). Osnoval jo je pisatelj sam za slabotre in slabokrvne otroke. ki jih ima Zajreb kot vsako večje mesto izred-io mnogo. Z zdravniSko statistiko dokazuje dir. Mandič, pionir gozdnih šol v naši državi, potrebo vzgajanja in izobraževanja na svežem zraku in v zdravi prirodni okolici "tier jo tudi psihološki in pedagoški utemeljuje kot edino pravo in resnično življenjsko. delovno šolo. Na kratko prikaže metodo dela na prostem, lahkoto in prirodnost v izvajanju nače.a samodelav,nios-i in nazornosti ter skicira zdrav otirokov razvoj v veselem delu in v živahnih igrah na solncu in zraku, v pomladtiem zelenju kot v belem zimskem razpoloženju prirode, ki je nazboljši prijatelj vedrih in zdravih otrokovih dni. V zaključni besedi poud^arja pisatelj ponovno živo potrebo in profilaksno - zdravstveno važnost šol' na prostem te,r obljublja za slučaje ustanavljanja itakšnih zavodov pomoč in nasvete zagrebškega »Društva za podizanje i unapredenje šumskih narodnih škola«. Končujem. z njegovimi besedami: »Očuvajmo mladost tuberkuloze ini pomagajmo vzgojiti domovini zdrav in vcder jugoslovenski naraščaj«. Anica Černejeva.