POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1981 V letu 1981 je gospodarstvo poslovalo v izjemno zaostrenih razmerah in izjemno visoki stopnji infla-cije. Dosežene stopnje rasti so bolj posledica gibanja cen kot povečanja obsega in kvalitete gospodarjenja. Cene so že v polletju presegle načrtovana razmerja, povzročale resne motnje in ogrožale stabilizacijska predvidevanja. Intervencijski ukrepi ekonomske politike so v dru-gem polletju sicer zavrli rast cen, kar je delno vpli-valo tudi na dinamiko rasti finančnih rezultatov. Razmerja v delitvi dohodka se sicer niso bistveno spremenila, čeprav so visoke rasti cen vplivale na višja porabljena sredstva in s tem tudi na počasnejšo rast dohodka. Gospodarski tokovi so se odvijali v neusklajenih tržnih razmerah. Povpraševanje je daleč presegalo ponudbo. Problemi preskrbe z domačimi in uvože-nimi surovinami ter reprodukcijskimi materiali so se v zadnjih treh mesecih še bolj zaostrili. Zaradi po-slabšanja proporcev v zunanjetrgovinski bilanci re-publike so bile restrikcije pri uvozu večje, istočasno pa so se zmanjšale tudi možnosti nabave materialov na domačem trgu. Takoj so se pojavile posledice, ki izvirajo iz tržnih neskladij. Neurejona preskrba ter neustrezne in pičle zaloge surovin in reprodukcijskih materialov so povzročile spremembe proizvodnih pro-gramov in celo ustavljanje proizvodnje. Vse to je zniževalo produktivnost dela, kvaliteto in še poveče-valo proizvodne stroške ob že tako pretiranem nara-ščanju cen (cene industrijskih izdelkov pri proizva-jalcih so se povečale za 42,5 %). Tudi cene na drobno so naraščale nad pričakovanji (indeks 45,1 %) in dvigale življenjske stroške. Zato je v zadnjih mesecih leta prej zelo restriktivna poli-tika delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe nekoliko popustila. Kljub temu, da so v zad-njem času osebni dohodki zaposlenih ponovno začeli naraščati, pa so realni osebni dohodki v letu 1981 za 8,5 % nižji kot Jeta 1980. so jih predložile temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Gospodarstvo občine Šiška je imelo najvišje in-dekse rasti osnovnih elementov poslovnega uspeha v mestu Ljubljani. Doseglo je 42 % več celotnega pri-hodka, 33 % več dohodka in 51 % več sredstev za akumulacijo kot v letu 1980. Gospodarstvo v občini je v letu 1981 doseglo 58,831.163 tisoč din celotnega prihodka, kar je 42 % več kot v letu 1980 in 7,7 % nad planirano višino. Na tolikšen porast celotnega prihodka je poleg večje go-spodarske aktivnosti v občini (fizični obseg proizvod-nje se je povečal za 7,7 %) vplivala tudi visoka rast cen. Občinsko gospodarstvo je doseglo višjo rast celot-nega prihodka kot druge mestne občine, toda bolj umirjeno kot ob polletju in devetih mesecih leta 1981. Nekoliko nižjo rast celotnega prihodka kot tudi po-rabljenih sredstev in dohodka pripisujemo rahli umi-ritvi cen po sprejetem odloku o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve v juniju 1981. Rezultati poslovanja v letu 1981: I. GOSPODARSTVO 1. DOSEŽENI DOHODKOVNI REZULTATI GO-SPODARSTVA V LETU 1981 Poslovne uspehe v letu 1981 ocenjujemo na osnovi zbranih podatkov iz sklepnih računov za leto 1981, ki Večja usmerjenost gospodarstva v izvoz in boljša dohodkovna povezanost med temeljnimi organizaci-jami združenega dela je povzročila določene struk-turne premike pri oblikovanju celotnega prihodka. Fovečal se je delež prihodkov, dosežen s prodajo na tujih trgih in delež prihodkov iz skupnega prihodka, znižal pa delež, dosežen s prodajo doma, in sicer tako: Več kot polovico celotnega prihodka gospodarstva občine ustvarja industrija. Prav tu pa je bila rast ce-lotnega prihodka nižja od poprečja v gospodarstvu (IND 136) in nižja kot v prvem polletju in devetih mesecih leta 1981. Pomemben vzrok je prav gotovo umirjanje cen, kar se kaže že od polletja dalje, drugi pa je slaba oskrba z domačimi ln uvoženimi materiali in surovinami. V nekaterih panogah industrije je bila proizvodnja v letu 1981 celo nižja kot v letu 1980, in sicer v: ko- 21 vinsko-predelovalni industriji, proizvodnji električ-nih strojev in aparatov, proizvodnji bazičnih kemič-nih izdelkov in še v nekaterih dejavnostih drugih panog. V naštetih panogah, razen v proizvodnji ba-zičnih kemičnih izdelkov, so kljub temu plan celot-nega prihodka presegli, kar pomeni, da so izpad kompenzirali z višjo ceno izdelkov. Združeno delo je v letu 1981 obračunalo 43 milijard din porabljenih sredstev. Njihov obseg je bil za 45 % višji kot v letu 1980. V primerjavi z rastjo celotnega prihodka so imela porabljena sredstva za 3-odstotne točke hitrejšo rast. Ekonomičnost poslovanja je bila v preteklem letu slabša kot v letu 1980. V letu 1981 je bil sprejet aneks o skupnih usmerit-vah za urejanje rasti obsega stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila prevoznih stroškov na službenem potovanju, izdatkov za reprezentanco, izdatkov za reklamo in propagando in avtorskih. ho-norarjev. Po usmeritvah aneksa bi morala rast stro-škov za te namene kot celota zaostajati za rastjo ce-lotnega prihodka oziroma dohodka. Občinsko gospo-darstvo je v letu 1981 v globalu upoštevalo dane usmeritve. Med porabljenimi sredstvi so pomembna še sred-stva amortizacije, ki oblikujejo del reprodukcijskih sredstev gospodarstva. V letu 1981 jo je gospodarstvo obračunalo še po starih amortizacijskih stopnjah, višja pa je bila za 31 %. V letu 1982 sta stopila v ve-ljavo novi zakon o amortizaciji osnovnih sredstev in zakon o revalorizaciji. Predvidene so nove, v popreč-ju višje amortizacijske stopnje, kar bo povečalo obseg obračunanih sredstev amortizacije. Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je poslabšala dinamiko dohodka. Doseženi dohodek 15,4 milijarde din je bil višji za 33 % kot v letu 1980. Kljub temu je bila načrtovana višina dohodka v poprečju za gospodarstvo presežena za 9,4 %, kar pa je bolj posledica visoke inflacije, ki ni bila predvi-dena v tolikšnem obsegu kot pa rezultat boljših po-slovnih uspehov. Razmerje med dohodkom in poprečno uporablje-nimi poslovnimi sredstvi, predstavlja učinkovitost gospodarjenja. V primerjavi z letom 1980 je ostala skoraj neizpremenjena; gospodarstvo je na vsakih 100 din vloženih sredstev ustvarilo 34,5 din dohodka, v letu 1980 pa 34,8 dinarjev dohodka. 2. INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO 2.1. Industrija Industrija je v letu 1981 dosegla ugodne proizvodnc rezultate glede na leto 1980. Količinski obseg indu-strijske proizvodnje je bil za 7,7 % višji, to je več, kot je načrtovano v družbenem planu občine za ob-dobje 1981—1985, kjer znaša planska stopnja rasti 5 % letno. Glede na to, da se je v drugi polovici leta zmanjšala možnost uvoza surovin in reprodukcij-skega materiala, da je bila oskrba na domačem trži-šču slaba in zaradi neurejenih dohodkovnih povezav organizacij združenega dela, je prišlo do prekinitev ali celo do ustavitev proizvodnje. Te razmere vedno bolj silijo delovne organizacije, da v zoženih mate-rialnih okvirih glede vrste in kvalitete proizvodov tef vlaganj v osnovna sredstva spreminjajo strukturo proizvodnje. Kljub visokemu obsegu količinske proizvodnje pa je industrija dosegla nižjo rast celotnega prihodka (IND 136) kot gospodarstvo v celoti (IND 142). Vzrok temu je slaba oskrba s surovinami in reprodukcij-skim materialom, umirjanje cen v drugem polletju (cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih — IND 142,5, eene reprodukcijskega materiala — IND 145,3) in ne nazadnje povečan izvoz, kar ni vedno pomenilo tudi povečanje celotnega prihodka in dohodka. Porabljena sredstva so se y industriji povečala za 37 %, tako da znaša povečanje dohodka 34 %, kar je za 1 % več kot v celotnem gospodarstvu. Če upošte-vamo porast cen v letu 1981, industrija ni dosegla planirane realne stopnje rasti družbenega proizvoda za leto 1981, še več, realni družbeni proizvod je celo nižji kot leta 1980. Sredstva za akumulacijo so porasla za 56 %, kar je znatno več od porasta sredstev za osebne dohodke (IND 134) in skupno porabo (IND 100). 2.2. Kmetijstvo V letu 1981 na področju kmetijstva nismo dosegli predvidenih ciljev v celoti. Planirana proizvodnja mleka je bila dosežena le 93 % in planski cilji niso bili doseženi ne v zasebnem in ne v družbenem sek-torju. Prav tako tudi ni bil izpolnjen plan prireje mesa. Vzroke za neizpolnjevanje plana v pridelavi mleka in vzreji klavnega goveda moramo iskati v izredno slabi oskrbi z umetnimi gnojili spomladi leta 1981. Frav slaba oskrba je vplivala na znatno manjši pri-delek krme in silaže, zaradi česar se je zmanjšal privez telet in tako celotna goveja čreda. Za izboljšanje takega stanja je Izvršni svet Sob Ljubljana-Šiška na predlog pospeševalne službe za-gotovil finančna sredstva za regresiranje krmil in krmnih žit. Kmetijski zadrugi Medvode je uspelo zagotoviti kljub velikim težavam na tržišču potrebno količino močnih krmil. Učinek usklajene akcije se že kaže v letu 1982. Tako je v prvih treh mesecih leta 1982 porasla tržna proizvodnja mleka za 10 % na-pram enakemu obdobju leta 1981, prireja klavnega goveda pa 26 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1981. Odkup krompirja je bil v letu 1981 organiziran kot široka akcija za oskrbo vrtcev, šol, obratov družbene prehrane v občini in za oskrbo kemične industrije. Tako je bilo odkupljenih kar 1116 ton, medtem ko je v letu 1980 bilo odkupljenih 309 ton. V kemični indu-striji je proizvodnja škroba iz krompirja nadomestila uvoženo surovino z domačo. Na področju odkupa pšenice je družbeno organizi-rana akcija dosegla svoj cilj, saj je bilo od zasebnega sektorja odkupljenih kar 96 ton, čeprav tovrsten od-kup ni bil planiran. Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je po-trebno posvetiti vso pozornost organizirani proizvod-nji mesa in mleka. Pri proizvodnji krompirja je po-trebno posvetiti vso pozornost agrotehničnim ukre-pom, ki naj omogočijo doseganje višjega hektarskega pridelka in s tem sprostitev njivskih površin za dru-ge kulture. Na področju proizvodnje pšenice lahko z zavestno akcijo dosežemo večji tržni delež kot pa v preteklosti. Načrtovana proizvodnja zelenjave kot dopolnilne ali samostojne dejavnosti na kmetijah ni bila dose-žena, čeprav obstajajo zanjo realne možnosti. V letu 1981 so družbenopolitična skupnost kakor tudi druge družbenopolitične organizacije posvetile kmetijstvu veliko pozornosti in skrbi. V začetku leta 1982 lahko ugotavljamo, da so vsa ta prizadevanja dala dobre rezultate. KZ Medvode se je notranje konsolidirala in tudi povečaia, saj je imela v marcu 1981 le 105 združenih kmetov, v letu 1982 pa jih ima že 367. Zadruga je zelo okrepila svojo pospeševalno službo, saj trenutno zaposluje 3 kmetijske strokov-njake, kar predstavlja osnovo za uspešno uresniče-vanje planskih nalog. Delovna organizacija Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo-govedoreja, je na organizacijskih eno-tah Vodice in Smlednik v celoti realizirala planske cilje. Prireja klavnega goveda je bila realizirana z indeksom 102 v primerjavi z letom 1981, pridelava mleka pa je bila dosežena 95 %. Izpad pri pridobiva-nju mleka je bil posledica pojava levkoze in pomanj-kanja kvalitetnih krmil z visokim odstotkom belja-kovin. Prevedbo mladih telic v krave, to je povečanje črede, je enota realizirala s 111 % glede na plan. V poljedelski proizvodnji ni bilo odstopanj od predvi-denih pridelkov. Plan investicij ni bil izpolnjen zaradi pomanjkanja denarja. Investicije so prestavljene v . obdobje 1982 in 1983 do 1985. V okviru Kmetijske zemljiške skupnosti so bile re-alizirane naslednje naloge: — Izdelana in sprejeta je dopolnitev družbenega plana za področje kmetijstva in gozdarstva za obdob-je 1981—1985; po prostorskem načrtu je trajno name-njeno kmetijstvu 4281 ha, drugih kmetijskih zemljišč 22 je 827 ha, gozda 8195 ha, v zaraščanju je 179 ha kme-tijskih zemljišč. — Izdelana je študija o možnostih razvoja kmetij-stva v višinskem območju občine. Ker je bila študija izdelana konec septembra 1981, se izvajanje progra-ma, ki bo temeljil na njenih ugotovitvah, prenese v leto 1982. — Izdali smo soglasja k spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč y primerih, ko je bilo nesporno, da obravnavano zemljišče ne bo opredeljeno kot zem-ljišče, trajno namenjeno za kmetijstvo. V spornih primerih soglasij nismo izdajali. — Skupaj s KIT KZ Medvode je bila organizirana poročevalska služba prek krajevnih skupnosti, ki poročajo o neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljiščih. Iz poročil lahko ugotovimo, da se neobde-lane površine pojavljajo predvsem na območjih, predvidenih za pozidavo ali za komunalne naprave. Na območju občine je po poročilih 15 ha neobdela-nih njiv. — V vednost smo prejeli 29 ponudb za prodajo kmetijskih in gozdnih zemijišč, in sicer za 39.862 m2 gozda in 33.043 m2 kmetijskih zemljišč. — Prejeli smo tri zahtevke za uveljavitev preživ-ninskega varstva kmetov. Po sporočilu KS, razen v eni, ni kmetov, ki bi bili potrebni in pripravljeni uveljaviti preživninsko varstvo. — Zemljišča zemljiškega sklada so dana v dolgo-ročni zakup združenim kmetom KIT KZ Medvode. V skladu je 43 ha zemljišč, od katerih je 10,5 ha ne-uporabnega za kmetijsko proizvodnjo (trajna moč-virja, pasovi ob Savi itd.), nekaj pa je tudi gozda. — Največjo pozornost pri izvajanju prostorsko-ureditvenih operacij je bila dana hribovskemu svetu. V ta namen so bile v vaseh. Golo brdo, Seničica, Te-hovec, Trnovec, Studenčice, Žlebe in Rašica, izvedene male melioracije in agromelioracije. Izvedene so bile tudi hidromelioracije v Sori, Seničici, Preski in Voj-skem. V letu 1981 smo opravili hidromelioracije na povr-šini 141 ha, male melioracije na površini 22 ha, agro-melioracije na površini 30 ha in založno gnojenje na površini 126 ha. Ustanovljene so bile tri melioracijske skupnosti (Golo brdo, Seničica, Vojsko) in usposob-ljenih 13.000 m poljskih poti zaradi lažjega in varnej-šega dostopa na kmetijske površine. Za komasacijo v Pirničah je bila izdelana idejna zasnova, iz katere izhaja, da je na 190 ha 189 lastni-kov, 695 parcel s poprečno velikostjo 0,27 ha, ob dej-stvu, da sta vključena tudi dva kompleksa KIT KZ Medvode in da je izvedba komasacije nujna. Zaradi racionalnejše rabe in večje proizvodnje je bilo izvršenih nekaj menjav kmetijskih zemljišč v lasti kmetov. V leto 1982 prenašamo naslednje naloge: — Revizija Odloka o zaščitenih kmetijah. Po za-konu so dolžne v postopku sodelovati tudi KS skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. Večina KS se v revizijo ni vključila, zato postopka nismo mogli zaključiti. — Izvajanje programa ukrepov na podlagi študije o možnostih razvoja kmetijstva v višinskem območju. Študija je bila izdelana konec septembra, zato naloge ni bilo mogoče realizirati. — Razmejitev kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo. Te naloge ni bilo mogoče uresničiti, dokler ni bil sprejet kmetijski in gozdarski del družbenega plana občine. 3. INVESTICIJE Pretekla gospodarska gibanja so zahtevala spreje-manje ukrepov kreditno-monetame politike v smislu omejevanja dolgoročnega kreditnega potenciala bank ob istočasnem zmanjševanju uvoza tuje akumulacije zaradi primanjkljaja plačilne bilance. V takšnih po-gojih so sledili normativno pravni posegi na pod-ročje uporabe sredstev za razširjeno reprodukcijo s sprejemom in izvajanjem Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981 in z izdelavo Metodologije za vrednotenje investicij-skih programov pri preverjanju družbene upraviče-nosti naložb. Pri investicijskih odločitvah v OZD in pri delu komisij za oceno investicij so bili upoštevani tudi poostreni kriteriji za prestrukturiranje gospo-darstva. To je privedlo do občutno manjše realizacije načrtovanih investicijskih vlaganj v primerjavi s prvotnimi predvidevanji OZD. Investitorji s sedežem. v občini Ljubljana-Šiška so v letu 1981 pričeli na novo graditi v občini 21 inve-sticijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 1,014.614 tisoč din, kar je veliko manj v primerjavi s prvotnimi predvidevanji OZD, ki so planirale pri-četi realizacijo projektov v skupni predračunski vrednosti 7,717.000 tisoč din. Od planiranih večjih investicij so se v letu 1981 pričele samo štiri: rekonstrukcija jeklolivarne v predračunski vrednosti 639.820 tisoč din investitorja Litostroj, TOZD PUM, graditev proizvodno skladi-ščne hale za notranjo montažo motomih vozil MAN, v predračunski vrednosti 166.082 tisoč din investitorja Avtomontaža, TOZD Tovarna vozil, rekonstrukcija in modernizacija mešalnice v predračunski vrednosti 125.663 tisoč din investitorja Color Medvode, TOZD Premazi in graditev izvoznega terminala v predra-čunski vrednosti 34.082 tisoč din investitorja Slovin, Slovenijavino, TOZD Vinarstvo. Zaradi tega predvidevamo, da bo prišlo do dvolet-nega zamika v izvajanju večine planiranih investi-cijskih programov, ker bodo resolucijske usmeritve za leto 1981 in 1982 podaljšane v obdobje 1983—1985. 4. IZGUBE IN REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST 4.1. Izgube Leto 1981 je sklenilo z izgubo 7 organizacij zdru-ženega dela v skupni višini 380.033 tisoč din. Za-ostrene gospodarske razmere so vplivale na izreden porast izgub v občini Šiška. Tudi če odštejemo izgubo v SOZD Petrol, DO Zemeljski plin v vrednosti 160.232 tisoč din, so izgube še vedno petkrat višje kot v letu 1980 in višje kot v drugih mestnih občinah. Izguba (v din) OZD Skupaj Nekrita ob ZR Nekrita na dan 10. 3.1982 Gospodarstvo: 1. ISKRA IEZE, DO Mikroelektronika — v ustanavlja- nju 70,337.644 70,337.644 70,337.644 2. ISKRA Avtoelektrika, TOZD Tovama žarnic 12,803.345 9,500.000 9,500.000 3. ISKRA Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze 25,090.363 21,512.175 — 4. ISKRA Elektrozveze, TOZD Telef. in teleg. sistemi 32,708.943 28,044.245 — 5. ISKRA Široka potrošnja, TOZD TV Pržanj 62,474.245 49,707.981 — 6. SGP GORICA, TOZD GO Ljubljana 16,386.472 — — 7. PETROL, DO Zemeljski plin 160,232.275 160,232.275 160,232.275 Gospodarstvo skupaj: 380,033.287 339,333.420 240,069.919 23 1. ISKRA IEZE, DO Mikroelektronika — v ustanav-ljanju Svet DO Mikroelektronika — v ustanavljanju je dne 25. 2. 1982 sprejel naslednje sklepe: — Uvede se sanacijski postopek zaradi ugotovljene izgube v poslovanju v letu 1981 v višini 70,338.000 din. — Svet DO Mikroelektronika — v ustanavljanju mora ugotoviti vzroke za nastalo izgubo do 18. 2. 1982. — DPO DO Mikroelektronika — v ustanavljanju in KOS SOZD so dolžni do 16. 3. 1982 preveriti ali so za nastalo izgubo odgovomi Svet DO, poslovodni organ DO ali drugi posamezni delavci DO. — TPF DSSS IEZE in strokovne službe DO Mikro-elektronika — v ustanavljanju do 15. 4. 1982 pripra-vijo Predlog sanacijskega programa na podlagi ugo-tovljenih vzrokov za nastalo izgubo. — Svet DO Mikroelektronika — v ustanavljanju sprejme sanacijski program 22. 4. 1982. Predvideni viri pokrivanja izgube: — 20,000.000 din kredit SOZD ISKRA (že pokrito), — 50,337.644 din vloga na republiški sklad in ob-činski sklad skupnih rezerv gospodarstva. 2. ISKRA Avtoelektrika, TOZD Tovarna žarnic Delavski svet ISKRA Avtoelektrika, TOZD Tovar-na žarnic je dne 2. 3. 1982 ob sprejemanju zaključ-nega računa za leto 1981 sprejel naslednje sklepe: — Zaradi poslovanja z izgubo v višini 12,803.345 din v letu 1981 se sprejme sklep o uvedbi sanacij-skega postopka. — V okviru sanacijskega postopka mora biti ugo-tovljeno in izdelano naslednje: a) vzroki za nastalo izgubo do 15. 4. 1982, b) odgovornost organov upravljanja, poslovodnega organa in posameznih delavcev za nastalo izgubo do 15. 4. 1982, c) izdelan in sprejet sanacijski program do 1. 5. 1982. Predvideni viri pokrivanja izgube: — 466.462 din iz sredstev rezerv v TOZD (že po-krito), — 2,836.883 din iz sredstev skupnih rezerv TOZD (že pokrito), — 9,500.000 din vloga na sklad skupnih rezerv ob-čine Ljubljana-Šiška za 8,000.000 din, ostalo naj bi pokril SOZD ISKRA s sanacijskim kreditom. 3. ISKRA Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze Organizacija je že v sanacijskem programu iz prejšnjega leta planirala izgubo — v višini 17,738.000 din, dosežena pa je bila v višini 25,090.363 din. Vzroki za izgubo so kot v prejšnjih obdobjih. Subjektivni razlogi slabega poslovanja in odgovor-nosti še niso dovolj analizirani, predvidoma bodo do meseca marca, to je na začetku sanacijskega postop-ka, ko bodo glede tega zavzeli natančno stališče in ukrepe. Skupaj z ostalimi TOZD in DSSS v DO priprav-ljajo dolgoročni sanacijski program na ravni delovne organizacije. Celotna izguba je bila pokrita po zaključnem ra-čunu, in sicer: — 3,578.178 din iz sredstev skupnih rezerv OZD, — 21,512.175 din s sanacijskim kreditom iz skupnih rezerv SOZD ISKRA. 4. ISKRA Elektrozveze, TOZD Telefonski in tele-grafski sistemi Ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1981, v katerem je izkazana izguba v višini 32,708.943 din, so na delnih zborih in delavskem svetu TOZD sprejeli naslednje sklepe: 1. Uvede se sanacijski postopek zaradi poslovanja z izgubo. 2. Morebitno odgovornost organov upravljanja, po-slovodnega organa in posameznih delavcev za nastalo izgubo mora ugotoviti odbor samoupravne delavske kontrole do izdelave sanacijskega programa. 3. Vodstvo TOZD mora skupaj s strokovno komi-sijo DO ter ob pomoči skupnih strokovnih služb iz-delati sanacijski program. na ravni DO v zakonitem roku. Celotna izguba je bila pokrita po zaključnem ra-čunu iz naslednjih virov: — 4,664.698 din iz sredstev skupnih rezerv OZD, — 28,044.245 din s sanacijskim kreditom iz skupnih rezerv SOZD ISKRA. 5. ISKRA Široka potrošnja, TOZD TV Pržan Delavski svet ISKRA ŠP, TOZD TV Fržan je dne 27. 2. 1982 sprejel sklep o uvedbi sanacijskega postop-ka, zaradi poslovanja z izgubo v višini 62,474.245 din v letu 1981. Izguba v letu 1981 je nastala iz razlogov, ki niso posledica napačnih poslovnih odločitev, saj je do re-alizacije dodatnih izvoznih obveznosti prišlo zavestno z vnaprej predvidenimi posledicami in ukrepi. Zato so že izdelali sanacijski program, ki sta ga sprejela zbor delavcev in delavski svet TOZD dne 27. 2. 1982. Celotna izguba je bila pokrita s sanacijskimi kre-diti dne 1. 3. 1982. Viri pokrivanja izgube: — 12,767.164 din iz sredstev rezerv TOZD, — 10,960.000 din sanacijski kredit iz sredstev rezerv TOZD v DO ISKRA široka potrošnja, — 30,000.000 din sanacijski kredit iz sredstev rezerv drugih DO v SOZD ISKRA, — 20,000.000 din sanacijski kredit iz sredstev rezerv SOZD ISKRA. 6. SOZD PETROL, DO Zemeljski plin Delavski svet DO Zemeljski plin je dne 26. 2. 1982 sprejel sklep o uvedbi sanacijskega postopka, zaradi poslovanja z izgubo v višini 160,232.275 din v letu 1981. V finančni analizi poslovanja od 1980—1985 so po-drobno analizirani vzroki, ki so v letu 1981 in ki bodo v naslednjih letih pogojevali izgubo. Kolektiv DO Zemeljski plin si je v največji meri prizadeval, da bi planirano izgubo čim bolj omilil in je bil v teh svojih prizadevanjih uspešen. DO Zemeljski plin je izdelala sanacijski program po pogojih in postopkih, ki jih določa zakon. Na pod-lagi predloženega programa je sklad skupnih rezerv gospodarstva SRS odobril sredstva za pokritje nastale izgube v višini 141,634.541 din, 4,134.541 din so zago-tovile delovne organizacije iz sestave SOZD Petrol, delovna organizacija z lastnimi sredstvi rezervnega sklada v višini 18,597.734 din. Za 10,000.000 din prosi delovna organizacija kot kredit pri skladu skupnih rezerv gospodarstva občine. 7. SGP GORICA, TOZD Gradbena operativa Ljub-Ijana Organizacija je zaključila leto 1981 z izgubo v vi-šini 16,386.472 din, ki je bila planirana že v sanacij-skem programu iz prejšnjega leta. Izgubo je pokrila TOZD Gradbena operativa Nova Gorica, h kateri se je ta TOZD v skladu z ukrepi iz sanacijskega programa priključila 1. 1. 1982 in druge TOZD v okviru DO na podlagi sprejetega samo-upravnega sporazuma. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Ljubljana-Šiška ugotavlja, da so v OZD pristopili k uvedbi sanacijskih postopkov in predlaga, da sanacijske procese v OZD, ki so poslo-vale z izgubo, spremlja Komisija za spremljanje pro-blematike izgub in sanacij v OZD pri Izvršnem svetu SO Ljubljana-šiška. 4.2. Akumulativna in reproduktivna sposobnost Kljub temu, da je gospodarstvo za akumulacijo razporedilo za polovico več sredstev kot v letu 1980, se stopnja akumulativne sposobnosti, ki je izražena kot razmerje med ustvarjeno akumulacijo (amorti-zacija nad predpisano stopnjo, del dohodka, ki je 24 rezultat izjemnih ugodnosti, del čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad, del čistega dohodka za izboljšanje materialne osnove dela in del čistega do-hodka za druge potrebe in sklade) ter dohodkom, ni bistveno izboljšala. V letu 1981 je znašala 7,5 in je bila višja za 12 % kot pa v letu 1980. Stopnja akumulativne sposobnosti v področjih go-spodarstva: GOSPODARSTVO Industrija Kmetijstvo Vodno gospodarstvo Gradbeništvo Promet in zveze Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Stanov. komunalne dejavnosti Finanč., teh. poslovne storitve Stopnja IND 7,5 10,4 7,5 3,9 5,3 1,4 4,9 2,4 5,3 3,1 5,1 112 116 500 325 65 100 98 56 88 194 57 Organizacije, ki so leto sklenile z izgubo, sredstev za akumulacijo niso oblikovale. Nekaj organizacij pa je poslovanje sklenilo le z minimalno akumulacijo, in sicer: Iskra IEZE, TOZD Magneti, Integral LPP, TOZD Obmestni promet, Avtoprevoz Medvode, Iskra Elektrozveze, TOZD Komerciala in inženiring, Dekor, fina keramika, Avtoemona, Avtotehna, TOZD Servisi, Integral LPP, TOZD Delavnice in PAF, TOZD Insti-tut za raziskave in razvoj. Reproduktivna sposobnost Združeno delo je v letu 1981 oblikovalo 4,752.752 tisoč din sredstev za reprodukcijo. V primerjavi z le-tom 1980 so bila višja za 44,5 %. Od celotnih sredstev za reprodukcijo je 34,2 % sredstev amortizacije, ki so namenjena le za eno-stavno reprodukcijo, pa še ta niso oblikovana v za-dostni višini. Sredstva rezerv (7,3 %) služijo le izje-moma za razširitev materialne osnove dela. Šele pre-ostali del so sredstva, ki so jih organizacije združe-nega dela prenesle v poslovni sklad in so namenjena za razširjeno reprodukcijo. Struktura reprodukcijskih sredstev: V tisočih din Leto 1980 Leto 1981 IND Struktura v % 1980 1981 Amortizacija po predpisani in nad predpisano stopnjo Sredstva za poslovni sklad Sredstva rezerv 1,205.696 1,626.315 135 36,7 43,2 1,824.109 2,777.700 152 55.5 58,4 257.800 348.736 135 7,8 7,3 Tudi sredstva, ki jih. je združeno delo preneslo v poslovni sklad, niso v celoti prosta za nove naložbe. Vključujejo namreč tudi vsa združevanja oziroma posojila za razvoj dejavnosti posebnega pomena (že-leznica, ceste, luške zmogljivosti) in sredstva za raz-voj manj razvitih področij. Samo za ta zadnji namen je gospodarstvo v letu 1981 obračunalo 272 milijonov din obveznosti, kar je 9,8 % sredstev vnešenih v po-slovni sklad. Na reproduktivno sposobnost gospodarstva vplivajo tudi obveznosti za zapadle, vendar še ne plačane anuitete in anuitete, ki bodo zapadle v letu 1982. Te obveznosti so naraščale hitro (IND 149) in so zna-šale 2,2 milijarde din, v celotnih reprodukcijskih sredstvih pa so bile udeležene s 46 %. To pomeni, da so ta sredstva že vezana in da gospodarstvo z njimi pri novih investicijah ne more računati (v industriji je na te obveznosti odpadlo 25,8 % celotnih reproduk-cijskih sredstev). 5. URESNIČEVANJE DOGOVORA O RAZPORE-JANJU DOHODKA 5.1. Razporeditev dohodka Ena od osnovnih usmeritev in nalog v družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1981 je bila še nadaljnja krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela v doseženem dohodku, oblikovanje vseh vrst porabe pod rastjo dohodka ter hkrati zagotovi-tev realnih osebnih dohodkov na ravni leta 1980. Združenemu delu v občini je dano usmeritev uspelo uresničiti le delno. Sredstva za akumulacijo so na- raščala znatno hitreje od rasti dohodka, povečal se je tudi njen delež v razporeditvi dohodka, toda sredstev za osebne dohodke jim ni uspelo zadržati pod rastjo dohodka. Občinsko gospodarstvo je v letu 1981 razporedilo 15,8 milijarde din dohodka, to je 35 % več kot v letu 1980 in 350 milijonov din več, kot ga je ustvarilo. To pomeni, da je razdelilo več sredslev za zadovoljeva-nje vseh vrst porabe, kot pa jih je ustvarilo. Gospodarstvo občine Šiška je v letu 1981 razpore-dilo za akumulacijo 3,4 milijarde din ali 51 % več kot v letu 1980. Dosežena sredstva akumulacije so na-črtovano višino presegla za 19,7 %. Delež akumulacije v dohodku je bil v letu 1981 višji kot v leiu 1980. Ob primerjavi doseženih raz-merij v razporeditvi dohodka v posameznih četrtlet-jih leta 1981 pa smo žal ugotovili, da je njen delež y dohodku strmo padal proti koncu leta. Zniževala se je predvsem na račun višjega deleža čistih osebnih dohodkov in skupne porabe, in sicei" I. tro- II. tro- III. tro- IV. tro- mesečje mesečje mesečje mesečje 1981 1981 1981 1981 del dohodka za čiste osebne dohodke in skupno porabo del dohodka za akumulacijo 31,2 28,8 30,9 27,5 35,5 17,9 41,9 13,8 V tisočih din Struktura v % Leto 1980 Leto 1981 IND 1980 1981 Razporejeni dohodek: — obveznosti iz dohodka za skupne potrebe — obveznosti iz dohodka za splošne potrebe — obveznosti iz dohodka za druge namene od tega: obresti delitve dohodkov za delovne skupnosti — čisti osebni dohodek — sredstva skupne porabe — akumulacija od tega amortizacija nad predpisano stopnjo 11,697.413 2,026.096 234.727 2,751.550 966.211 1,016.837 3,468.343 958.183 2,258.511 176.603 15,839.809 2,754.366 287.164 3,813.872 1,502.990 1,274.149 4,614.210 967.003 3,403.191 276.754 135 136 122 139 156 125 133 101 151 157 100 17,3 2,0 23,5 8,3 8,7 29,7 8,2 19,3 1,5 100 17,4 1,8 24,1 9,5 8,0 29,1 6,1 21,5 1,7 26 Pretežni del sredstev za akumulacijo je oblikoyala industrija, ki je v ta namen razporedila 2,85 milijar-de din, to je 56 % več kot v letu 1980 in 26,7 % več kot je načrtovala. V večini področij (razen v gostinstvu in turizmu ter v finančnih in drugih poslovnih storitvah) so za akumulacijo razporedili več sredstev kot leto prej; planirane vrednosti pa so realizirale le organizacije iz področja kmetijstva, trgovine ter stanovanjske in komunalne dejavnosti. 5.2. Uresničevanje dogovora Po podatkih iz sklepnih računov za leto 1981 so organizacije združenega dela povečale doseženi do-hodek za 32,6 %, razporejena sredstva za osebne do-hodke pa za 33,7 %. Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke je presegla rast dohodka za 3,3 od-stotke. Tudi možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (izračunan je bil iz možnih mas sredstev za osebne dohodke v posameznih temeljnih organizaci-jah) je bil presežen za 3,5 odstotne točke. Foudar-jamo, da izračunani možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke poleg dosežene rasti dohodka upo-števa tudi izvozne dosežke (7. člen in 3. odstavek 9. člena dogovora). Uresničitev dogovora v letu 1981 v gospodarstvu občine: % povečanja v primerjavi z letom 1980 dohodek možni odstotek rasti sredstev za OD (4., 7. in 9. člen dogovora) doseženi odstotek rasti sredstev za OD možni odstotek rasti izplačil sredstev za namene skupne porabe brez stanovanjskih sredstev in sredstev prehrane na zaposlenega doseženi odstotek rasti izplačila sredstev za namene skupne porabe brez stanovanjskih sredstev in sredstev prehrane na zaposlenega izplačilo sredstev za regres za prehrano na delavca izplačilo sredstev za letni dopust na delavca izplačilo sredstev za druge namene na delavca 32,6 30,2 33,7 18,0 17,9 22,6 12,1 22,2 Izplačila sredstev skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko gradnjo so v letu 1981 znašala 472 mili-jard din (IND 121); od tega je bilo za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe izplačano 233 milijard din (IND 124). Izplačana sredstva skupne porabe brez sredstev stanovanjske graditve in prehrane delavcev so zna-šala poprečno 651 din na delavca, kar je 17,9 % več kot v letu prej in v okviru dogovora. Poprečni dogovorjeni znesek za prehrano delavcev (650 din mesečno) ni bil presežen in je znašal 635 din ter je bil za 22,6 % višji kot v letu 1980. Na osnovi podatkov SDK je v gospodarstvu 110 kršiteljev, katere lahko razvrstimo po naslednjih vzrokih oziroma kriterijih: Vzrok Število OZD TOZD ni kršitelj na nivoju DO Aktiviranje novih naložb — investicije Statusne spremembe Spremembe dejavnosti Minimalna prekoračitev Prekoračitelj Mesečna odobritev odbora udeležencev Skupaj 34 18 7 3 16 31 1 110 Ugotavljamo, da je 7 OZD družbenih dejavnosti preseglo možno stopnjo rasti pri masi razporejenih sredstev, ki je 33,34. Na osnovi ugotovljenih vzrokov Izvršni svet ocenjuje, da gre za objektivne razloge, ki jih je zahtevala zlasti razširitev osnovne dejav-nosti (višja zaposlitev). Pri poprečno razporejenih sredstvih za OD na zaposlenega pa ugotavljamo, da je možne stopnje rasti 33,34 preseglo 6 OZD, za kar bomo zahtevali dodatne obrazložitve. Gospodarstvo je v letu 1981 v poprečju izplačevalo 12.341 din čistih osebnih dohodkov mesečno na de-lavca, kar je 31 % več kot v letu 1980. Ob upošteva-nju 42,6 % rasti življenjskih stroškov so bili realni osebni dohodki za 8,3 % nižji kot v primerjalnem letu. Več kot so znašali poprečni čisti osebni dohodki na delavca v gospodarstvu so prejemali zaposleni v pod-ročju industrije, vodnega gospodarstva, stanovanjsko-komunalne dejavnosti ter finančnih in drugih poslov-nih storitev. Najnižje poprečne mesečne čiste osebne dohodke pa so izplačevali v gostinstvu in turizmu. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca v letu 1981: Znesek v din IND Industrija Kmetijstvo Vodno gospodarstvo Gradbeništvo Fromet in zveze v Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Stano van j sko-komunalna dejavhost Finančno tehnične poslovne storitve GOSPODARSTVO Izobraževanje, znanost, kultura Zdravstvo in socialno varstvo Družbenopolitične skupnosti, SIS in družbenopolitične organizacije Dejavnosti izven gospodarstva 6. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA Organizacije združenega dela v občini Šiška so v letu 1981 izvozile blaga v vrednosti 6,1 milijard din, kar je 14,5 % več kot v letu 1980. Vrednost uvoza je bila višja, znašala je 7,6 milijard din, vendar vklju-čuje tudi uvoz zemeljskega plina v vrednosti 4,2 mi-lijarde din. Brez tega zneska bi bila vrednost uvoza le 3,4 milijarde din. Načrtovana višina izvoza je bila v celoti realizirana oziroma celo presežena za 0,8 %. Organizacije so iz-važale predvsem blago visoke potrošnje (41,8%), nato sledi reprodukcijski material, surovine in re-zervni deli (20%), investicijska oprema (18%), sto-ritve (6,9%) ter višje oblike menjave (13,3%). Pre-težni del izvoza (93%) so realizirale organizacije iz področja industrije. Izvoz je bil usmerjen v socialistične države (45,7%), države EGS (24,6%), države v razvoju (21,7 %), države EFTA in ostale razvite države (8 %), skupaj na konvertibilno področje 54,3 % vsega izvoza. Planiran uvoz v gospodarstvu občine ni bil dosežen, in to izključno zaradi nižjega uvoza od načrtovanega v industriji: Organizacije iz tega področja so načrto-vale 4,2 mlo din uvoza, realizirale pa so le 3 mio din oziroma 71 % predvidene vrednosti. Gospodarstvo je uvažalo predvsem reprodukcijski material in suro-vine, le manjši delež je odpadel na uvoz investicijske opreme, storitev in drugo. Pokrivanje uvoza z izvozom v občini Šiška je v letu 1981 79 odstotno, če pa ne upoštevamo uvoza zemelj-skega plina pa je vrednost izvoza za 76 % večja od uvoza. Pospeševanje izvoza, s katerim si organizacije za-gotavljajo devize za uvoz nujno potrebnih surovin in 26 reprodukcijskega materiala je vplivalo na znatno (1,7 milijarde din, IND 158) in proizvodnja pijač višjo prodajo na tujih trgih. Prihodki iz tega vira so (750 mio din, IND 147). se povečali za dobro polovico, oblikovali pa so že Posebej velja omeniti še nekatere druge panoge, 12,4% celotnega prihodka (v letu 1980 11,2%). Večji kjer so se prihodki iz izvoza v letu 1981 močno po- del teh prihodkov je ustvarila industrija (6,5 milijar- večali: proizvodnja prometnih sredstev (IND 234), de din), v okviru tega področja pa predvsem nasled- proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov (IND 238), nje panoge: strojegradnja (6,9 milijarde din, IND proizvodnja in predelava papirja (IND 251), grafična 124), proizvodnja električnih strojev in aparatov (1,6 dejavnost (IND 412), cestni promet (IND 161) ter milijarde din, IND 188), predelava kemičnih izdelkov zunanja trgovina (IND 355). IZVOZ UVOZ iqsn iqsi Indeks % izP- iqsn iqai Indeks % izP- 1980 1981 81/8Q pJana 1980 1981 81/8Q plana SKUPAJ 5,330.945 6,101.614 114,5 100,9 6,625.365 7,682.783 116, 88,1 Po namenu: široka potrošnja" 2,082.655 2,548.922 122,4 109,6 — — — — repromaterial 1,206.563 1,221.793 101,3 104,3 5,133.456 7,194.754 140,2 93,9 investicijska oprema 1,037.952 1,096.863 105,7 91,7 416.798 119.418 28,7 19,8 višje oblike menjave 638.346 814.106 127,5 86,1 316.204 252.489 79,6 77,0 storitve 365.429 419.930 114,9 102,8 758.907 116.122 15,3 91,9 Po državah: zahodne države (EGS, EFTA) 1,518.968 1,824.746 120,1 99,1 3,909.948 3,188.957 81,6 73,9 ostale razvite države 86.485 164.468 190,2 76,6 14.825 321.783 2.170,5 152,9 socialistične države 2,548.987 2,788.299 109,4 102,5 2,678.270 4,129.484 154,2 99,1 države v razvoju 1,176.505 1,324.101 112,6 104,2 22.33L 42.559 190,7 150,7 Po panogah: industrija 4,860.319 5,672.555 116,7 100,3 3,369.572 3,023.069 89,7 70,9 gradbeništvo 14.160 — — — 17.202 7.017 40,8 181,0 promet 262.374 321.714 122,6 121,3 3,191.134 4,361.035 136,7 103,1 gostinstvo 71.020 15.431 21,7 56,9 137 299 218,3 29,8 obrt 31 — — — 31.458 276.424 878,7 135,4 finančne storitve 123.041 91.914 74,7 93,9 15.862 14.939 94,2 89,0 Uvoz plina v letu 1980 = 3,054.953 Uvoz plina v letu 1981 = 4,217.723 IND 81/80 = 138 UVOZ BREZ PLINA 1980 1981 In8dl/!o SKUPAJ - 3,570.412 3,465.060 97,1 Po namenu: široka potrošnja — — — repromaterial . 2,730.730 2,977.031 109,0 investicijska oprema 415.870 119.418 28,7 višje oblike menjave 316.204 252.489 79,9 storitve 107.608 116.122 107,9 Po državah: ' zahodne države (EGS, EFTA) 3,266.094 2,899.249 88,8 ostale razvite države 14.825 321.783 2.170,5 socialistične države 267.171 201.469 75,4 države v razvoju 22.322 42.559 190,7 II NALOGE Kl SO SKUPNEGA PO- Trgovina si v celoti ni zagotovila mesta aktivnega iuicma -wk ei/iAnuci6i rncDnnADCvi člena v reprodukcijskih verigah, da bi se razvijala MENA ZA SKLADNcJSI CaUSPUDARbKI, skladno z drugimi gospodarskimi področji in potre-SOCIALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ bami Zaradi motenj v preskrbi z reprodukcijskim materialom (surovinami), nezadostnega vpliva zdru-ženega dela na gospodarske ukrepe in še zlasti na 1. TRGOVINA vodenje in izvajanje politike cen, prenizkega vred- notenja deleža trgovine v procesu proizvodnja-pro- V letu 1981 so bile v skladu s srednjeročnim na- daja-poraba so OZD trgovine poslovale z nezadovo-črtom razvoja trgovine v občini realizirane naslednje ljivo akumulacijo in je njihova reprodukcijska spo-naloge: sobnost neznatna. — v KS Gunclje — Male Vižmarje je bila odprta prenovljena samopostrežna trgovina Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, ki predstavlja veliko pridobitev 2. TURIZEM za krajane Guncelj, Dvora in Stanežič. — DO Loka — Škofja Loka je dokončala samopo- V letu 1981 se je nadaljevalo z izvajanjem PRO-strežno trgovino v novozgrajeni soseski Preska. GRAMA RAZVOJA TURIZMA IN GOSTINSTVA V — V campu Dragočajna je bila v letu 1981 odprta OBČINI, katerega je sprejela skupščina že leta 1979 trgovina Mercator Rožnik, TOZD Grmada, ki ima za- in resolucijskih zadolžitev za leto 1981. Naloge in cilji dovoljiv promet. so vsebovani tudi v programih 12 turističnih društev, — Zgrajen je bil Emonin center v Dravljah ŠS 7. katerim se je vračala turistična taksa za izvedbo za- 27 črtanih nalog oziroma prireditev na območju, ki ga Primerjava gostov in nočitev pokaže večje poveča- pokrivajo. nje nočitev tujih gostov (4,4%) kot domačih (1 %), V zasebnem sektorju gostinstva ni prišlo do priča- kar Je pripisati predvsem povečanemu številu gostov kovanega večjega deleža hrane v skupnem prometu, in nočitev v dobro. urejenem campu v Dragocajni. kar pa bo treba doseči v prihodnje, saj primanjkuje camP Je uspešno saniralo turistično društvo Drago-t. i. gostiln in restavracij z domačo hrano čajna tudi na račun dotacije iz sredstev zbrane tun- Izletniški kraji so dobro obiskani tudi po zaslug! Sna^v^oIvfru^MeTcTor j tSzV&S?1 Iri 1l uvedbe Fohodne transverzale, ki propagira kontrolne S^ala tako^uriS kot^do^ne. Sdttega se je vidno opazilo tudi povečano število gostov oziroma Na območju občine Šiška je bilo v letu 1981 zabe- daljša doba bivanja. leženih skupaj 163.716 nočitev, od tega v družbenem sektorju 131.740, v zasebnem 24.173 in v campu Dra- Število gostov — nočnin v letu 1981 v primerjavi gočajna 7.803 nočitev. z letom 1980 (po podatkih stat. TU obr.): Domači Tuji Skupaj gosti nočnine gosti nočnine gosti nočnine 1980 53.226 108.315 37.316 52.044 90.542 160.359 1981 51.675 109.394 42.259 ' 54.322 93.934 163.716 Endeks 100,9 101 113,3 104,4 103,7 102,1 Družbeni sektor 1981 43.409 90.117 32.289 41.623 75.698 131.740 Zasebni sektor 1981 8.071 18.982 4.528 5.191 12.599 24.173 Camp Dragočajna 195 295 5.442 7.508 5.637 7.803 Rekreacijski center Sora lagi dolgoročnega sodelovanja, ki bi temeljilo na vza- jemnem interesu in dohodkovnih odnosih. je bil v sezoni dobro oskrbovan, k čemer je pripo- Pri povezovanju samostojnega osebnega dela z moglo sodelovanje krajevnih faktorjev in Komisije združenim delom je imelo pozitivno vlogo Obrtno z novo zakupnico. Novoustanovljeno turistično dru- združenje samostojnih obrtnikov, ki je svojo angaži- štvo Sora je pripravilo obširen program ureditvenih ranost usmerilo predvsem do tistih, ki v svojem pro- del na kopališkem prostoru, ki je pomemben tako za izvodnem programu proizvajajo za nadomeščanje občane Šiške kot za celo Ljubljano. Pripravljena je uvoza in za izvoz. tudi lokacijska dokumentacija za gradnjo novega Na pospešen razvoj drobnega gospodarstva v ob- objekta v zasebni lasti. dobju 1981—1985 bo brez dvoma vplivala vključitev v izvajanje družbenega dogovora o pospeševanju Kniečki turizem drobnega gospodarstva. V ta naraen je skupščina občine Ljubljana-Šiška že zagotovila 6,2 milijona din V letu 1981 je bila sklenjena kreditna pogodba iz proračuna za leto 1981 za odkup lokalov za drobno (sredstva, zagotovljena iz zbrane turistične takse) gospodarstvo. med Tavčar Ivanko, Vodiee in KZ Medvode za adap- • . tacijo domačije, ki je bila predvidena v Programu 4. GRADBENIŠTVO razvoja stacionarnega kmečkega turizma v občini, vključena pa je tudi v program mesta Ljubljane. Zaradi restrikcijskih ukrepov na področju krediti- Adaptacijska dela so bila zaključena, pdtrebna bodo ranja je v prvem letu planskega obdobja občutna še sredstva za nabavo opreme, tako da bo objekt stagnacija na področju gradbene operative. Težnje iz usposobljen že za sezono 1982. preteklega obdobja — odpiranje večjih gradbišč — so V letu 1981 je bila uspešno izvedena prireditev XI. y sedanjem gospodarskem trenutku neizvedljive, saj Planinski tabor na Šmarni gori in proslava ob občin- je vse bolj prisotno pomanjkanje dela. Izvajanje skem prazniku v Mostecu. - družbenega plana v letu 1981 ni bilo povsem uspešno, Da bi Mostec še bolj zaživel, bi ga bilo treba po- saj so naloge, ki so opredeljene v resoluciji pred- vezati s programom ureditve Koseškega bajerja in vsem v domeni posameznih delovnih organizacij. Poti spominov in tovarištva ter parkom Tivoli. Gospodarski položaj gradbeništva je odvisen od Čimprej bi bilo treba povezati interese za ta del lastnega prizadevanja k uspešnosti v poslovnih odlo- občine in Ljubljane tudi v okviru prihodnjega turi- čitvah organizacij združenega dela v gradbeništvu, stičnega društva Koseze. prav tako pa je ekonomska stabilnost te panoge od- Froblematike zapiranja gostinskih lokalov v času visna tudi od zunanjih vplivov in splošnih gospodar- največje turistične sezone ni bilo, ker že tretje leto skih pogojev. Zato so za gradbeništvo še kako po- teče sodelavanje med krajevnimi skupnostmi oziroma membne integracije, vendar ne samo v okviru občine, potrošniškimi sveti, Komisijo za turizem in občinskim temveč širše družbene skupnosti. upravnim organom. Plan koriščenja dopustov je bil Nekatere OZD s področja gradbeništva so se že prirejen tako, da je na primer bil en lokal zaprt, začele prilagajati ostrejšim gospodarskim razmeram, obratoval pa je najbližji sosednji. kar se kaže predvsem v povečani aktivnosti na pod- ročju integracijskih procesov. V letu 1981 je bilo na 3. DROBNO GOSPODARSTVO območju občine pričetih več postopkov združevanja gradbenih organizacij združenega dela, uspešen za- V družbenem planu občine za 1981.—1985. leto je ključek le-teh pa pričakujemo v letu 1982. Bolj eko-bil v okviru družbenogospodarskega razvoja predvi- nomično poslovanje je zahtevalo tudi drugačno orga-den pospešen razvoj drobnega gospodarstva. V prvem niziranost in specializacijo posameznih organizacij letu tekočega planskega obdobja je bil dosežen na- združenega dela. predek, na kar kažejo poslovni rezultati obrtnih in pogodbenih organizacij združenega dela. Kljub zelo 5. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJ- spodbudnim rezultatom in uspehom ustanoviteljev STVA pa v tem obdobju v naši občini ni bilo ustanovljenih novih POZD, prav tako niso odpravljena neskladja Skupnost za pospeševanje kmetijstva je v skladu v strukturi gospodarstva, čeprav je bila tendenca s temeljnimi nalogami ter sprejetimi planskimi do- oživljanja drobnega gospodarstva prisotna že v pre- kumenti v letu 1981 pospeševala in regresirala na- teklem planskem obdobju. Neizkoriščene so ostale slednje kmetijske dejavnosti: številne možnosti povezovanja organizacij združenega 1. Umetno osemenjevanje govejih plemenic je po- dela z enotami drobnega gospodarstva, zlasti na pod- tekalo po predvidenem planu in je plan v celoti re- 28 aliziran. V preteklem letu je zabeležen porast števila oplemenjenih plemenic napram. letu 1980, in sicer za 42 kooperantov, kar je ca. 2 % več. Že v prvi polovici leta 1981 je bil tudi za hribovito območje nabavijen plemenjak. 2. Vsem združenim. kmetom je bil preko KZ Med-vode izplačan regres v višini 30 % pri nakupu spo-mladanskega semenskega blaga in je bilo iz tega na-slova regresirano 16.000 kg semenskega krompirja, 13.500 kg koruze, 3800 kg ječmena, 3800 kg ovsa ter 860 kg grašice. Pojasniti je treba, da je bilo zaradi spomladanske pozebe pšenice ter preoravanja le-te znatno večja poraba spomladanskih semen kot ostala leta. Plan porabe finančnih sredstev za regresiranje semen je realiziran z 98 %, vendar brez regresa se-menske pšenice v jeseni 1981 — katera bo regresi-rana iz republiških sredstev. 3. Z namcnom, da se ohrani kmetijstvo v hribovi-tem območju naše občine je SFK prav vsem združe-nim kmetom v hribovitem predelu naše občine na podlagi realizirane tržne proizvodnje izplačala regres pri nakupu umetnih gnojil v višini 50 % od nabavne vrednosti. Ta akcija je v letu 1981 potekala slabo za-radi pomanjkanja umetnih gnojil na trgu, posebno v prvi polovici leta 1981, vendar je kljub temu reali-zirana v višini 90 %.' Pri nakupu kmetijske mehanizacije za hribovite je bil izplačan 20 % regres 21 združenim . Z ozirom, da so bile med letom znatno .e kmetijskim strojem kot spomladi leta 1981, sprejemal plan, je pri iej poziciji dosežena ¦ porabljenih sredstev za ca. 40 % in je bil izvršilnega odbora narejen rebalans fi- ie. da je zelo dobro realiziran plan i »Strojnih skupnosti«, kreator razvoja druž- : vasi z nalogo, da mak- ¦¦-irk in proizvodne ka- • ;ie bilo ustanovljenih 9 Strojnih skup- ¦'"¦.ovitelji vsi člani in kooperanii KZ ivno je bilo do sedaj v naši občini ¦mbajnov,, S cistern, 12 nakladal- .i nekaj ostale kmciijske meha- ¦ i je treba, da kmetijska mehaniza- i prispcva k intenzivnosti kmetijske k clajšanju težkega kmečkega dela in a ter kvalitetnega spravila pridelkov. iui plan je ta pozicija sredstev prekoračena 60 %, in sicer zaradi večjih cen kmetijskih b,i,:iC, in je bil na 13. seji Izvršilnega odbora urejen rebalans finančnega načrta. Po sklepu »Skupnosti za pospeševanje kmetijstva« sta bili v letu 1981 regresirani tudi dve »Skupnosti za proizvodnjo mleka« v Hrašah in Mosah. 5. Regresiranje objektov za živinorejo je potekalo po predvidevanjih, vendar z določenimi odstopanii zaradi višjih een projektov za hleve. Skupnost je plačala projekte za 133 novih stojišč in dotacijo za 700 m3 novih silosnih kapacitet in sušilne naprave. 6. V skladu z bančnimi predpisi je Skupnost regre-sirala tudi obrestne mere pri odobrenih kreditih za proizvodnjo mesa in modernizacijo gospodarskih po- ¦ slopij. Plan je v celoti realiziran, razen pri poziciji sofinanciranje za zavarovanje živine v »Zavarovalnih skupnostih«. Povedati je treba, da ta akcija ni uspela. 7. Po sprejetem programu je financirala tudi po-speševalno službo pri KZ Medvode. Prav tako je skupaj s KZ Medvode sofinancirala strokovno izobra-ževanje kmetov in kmečke mladine, v celoti pa je plačala vse stroške analiz tal in silaže. Pri izvajanju pospeševalnih ukrepov v kmetijski proizvodnji in politiki je skupnost sodelovala z obe-ma kmetijskima organizacijama na področju občine. 6. GOSPODARJENJE S PROSTOROM Naloge, opredeljene z resolucijo za leto 1981, so bile izvršene v naslednjem obsegu: Za stanovanjsko gradnjo: 1. ŠS 11 Stanežiče — izločena območja — zazidalni načrt je bil sprejet v letu 1981. 2. ŠS 109/1, 2 Gunclje — zazidalni načrt je bil sprejet v letu 1981. Naloge, katere se prenašajo v leto 1982 ali pa se zaradi posebnih razlogov umikajo iz izdelave: 1. ŠO 1/1, 2 — URBAN — naročilo zazidalnega načrta se planira do leta 1985 glede na dejstvo, da ni poznan investitor. 2. Š_S 1/1—3 ŠTUDIJA STARE ŠIŠKE — naloge se prenaša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega usklajevanja interesov v prostoru med interesi združenega dela in krajevno skupnostjo. Potrebna je bila izdelava do-datne prometne študije navedenega območja. 3. ŠS 4/2 NA JAMI — novelacija zazidalnega na-črta se umika iz realizacije zaradi nepoznanih inve-stitorjev in spremembe programa v zazidalnem oto-ku. 4. ŠR 4 POD HRIBOM — naloga se umika iz pro-grama zaradi opredelitve zazidalnega otoka v GUP z izdelavo urbanističnega načrta mesta Ljubljane, kot sestavnega dela dolgoročnega plana. 5. ŠS C/2 NOVE DRAVLJE — IV/2 — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi kasnitve rokov, ki so na-stali pri usklajevanju pripomb v fazi javne razgrnitve zazidalnega načrta. 6. .'¦". ""¦-jEZE — nalogo t;r . . " ' :032 zarac: e izdelave progra. 8. ŠS 10 DRAVELJSKA ; izvrSena zaradi opredelitve o^...^,. . ,,..,_...,.. ., ^. razumom, kot nebistvena sprememba. 9. ŠS 11/1 STANEŽIČE — naV.aa se ne bo i/. ^nla zaradi sprememb odnosov '"u in d nega izkoriščanja gramoza ...: _. .ijmočju. zazidalnega načrta bo izvršeno v tern planskem ob-dobju. 10. ŠS 12, II. faza, 1. etapa — POD IV/1 — naloga se prenaša v leto 1982 zavnrH ¦ ,1(1 n? izdelavi ZN, zaradi neusklajeni' 11. ftS 12/6 c PODUTIK — IV, ; . ¦) 1982 zaradi kasnitve rokov izdeiave xeh- r -'a zazidalnr;;'a načrta. ' .'/2 — naloga r ..rajnega uskit. ;¦ aitvi. ¦ . ŠI 6 ŠENTVID — naloga se prenaša v ielo 1^^2 zaradi opredelitve programa na podlagi znanih investitorjev. 14. ŠS 110, 111, 112 VI2MARJE-BROD naloga se prenaša v leto 1982 zaradi op vršin na podlagi družbenega plana za poc::« tijske in gozdne dejavnosti in zaradi dolgc usklajevanja pripomb ob javni razgrnitvi. 15. MEC 1, 2, 3 MEDVODE-CENTER — naloge se prenaša v leto 1982 zaradi sprejetja novelacije urba-nističnega načrta Medvod. 16. MES 5 GORIČANE — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi sprejetja novelacije urbanističnega na-črta Medvod. 17. MES 7 A PRESKA — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi usklajevanja interesov v prostoru na pod-lagi programskega dela zazidalnega načrta in potreb-ne spremembe le-tega. 18. ŠS 201/4 TACEN — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi spremembe programskega dela zazidal-nega načrta in pridobivanju soglasij na tehnični del. 19. ŠS 201/5 TACEN — naloga ne bo izvršena za-radi ukinitve zazidalnega otoka po predlogu družbe-nega plana 1981—1985 za potrebe kmetijske in gozdne proizvodnje. 20. ŠS 202/1 c Gameljne — IV/2 — naloga se pre-naša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega postopka uskla-ditve interesov na nivoju programskega dela ZN. 21. ŠS 201/1 a, 4b, 4a Gameljne — naloge ne bodo izvršene zaradi ukinitve zazidalnih otokov po pred-logu družbenega plana 1981—1985 za potrebe kmetij-ske in gozdne proizvodnje. 29 22. šl 2, ŠS 103 LITOSTROJ — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi predhodne izdelave spremembe in dopolnitve GUP za to območje. Za industrijsko gradnjo: 1. ŠP 1/1 UNION — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega pridobivanja geodetske podloge in priprave podpisa pogodbe. 2. ŠS 2, ŠM 1, ŠR 2/3 OB KAMNIŠKI FROGI — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi uskladitve inte-resov v prostoru in opredelitve novih spoznanj glede financiranja cone. Potrebno je izdelati predlog spre-membe GUP. 3. ŠP 1/2 MED RUSKO IN GASILSKO ULICO — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi nedokončane študije prenove stare Šiške, ki je v izdelavi. 4. ŠP 3 IMP-ISKRA — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi potrebne izdelave dodatnih študij in pri-dobivanja soglasij na tehnični del zazidalnega na-črta. 5. ŠP 6 AGROSTROJ — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega usklajevanja interesov pri podpisu pogodbe in pridobivanja razvojnih. progra-mov. 6. ŠP 7 ISKRA-PRŽANJ — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi potrebne izdelave dodatnih študij in pridobivanja soglasij na tehnični del zazidalnega načrta. 7. ŠP 8 IMP-SKIP — IV/2 — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi neusklajenih interesov s krajevno skupnostjo in dolgotrajnega postopka usklajevanja ob javni razgrnitvi. 8. ŠP 9 — naloga ni bila izvršena zaradi neznanega investitorja. 9. ŠP 13/1, 2 POLJANE — naloga se prenaša y leto 1982 zaradi dolgotrajnega poštopka pridobivanja in-vestitorja v industrijski coni. 10. IMEP 1/1, 2 MEDVODE — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi sprejetja novelacije urbanističnega načrta Medvod. Za eksploatacijo gramoza: 1. G2 GRAMOZNICA GAMELJNE — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja investitorja. Urbanistični načrti: 1. NOVELACIJA URBANISTIČNEGA NAČRTA MEDVODE — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi dolgotrajnega postopka usklajevanja pripomb ob jav-ni razgrnitvi in usklajevanja opredelitve površin po predlogu družbenega plana 1981—1985 za potrebe kmetijske in gozdne proizvodnje. 2. NOVELACIJA URBANISTIČNEGA NAČRTA POLHOGRAJSKI DOLOMITI — naloga se prenaša v leto 1982 zaradi izdelave socioekonomske študije raz-voja omenjenega območja in usklajevanja interesov občin, katere pokrivajo območje Polhograjskih do-lomitov. 3. URBANISTIČNI NAČRT VODICE—BUKOVICA —ŠINKOV TURN — naloga ne bo izvršena, saj bo obdelana v sklopu urbanističnega načrta mesta Ljub-ljane kot sestavnega dela dolgoročnega plana. 4. NOVELACIJA URBANISTIČNEGA NAČRTA TŠG — naloga ne bo izvršena, saj bo obdelana v sklopu urbanističnega načrta mesta Ljubljane, kot sestavnega dela dolgoročnega plana. 5. NOVELACIJA GUP — naloga je bila izvršena v fazi javne razgrnitve in se prenaša v dokončanje v leto 1982. 7. STANOVANJSKA SKUPNOST Stanovanjska graditev 1. Izpolnjene so naloge po resoluciji o družbeno-ekonomski politiki občine Ljubljana-Šiška za obdob-je 1981—1985 v letu 1981: — Mes 7 Preska, vseljenih 32 stanovanj — ŠS 4/1 Stara cerkev, pričetek gradnje 143 stano-vanj — ŠS 10 Drav. gmajna, dokončanje gradnje 176 stanovanj — ŠS 8/2 Nove Dravlje, dokončanje bloka B 8, B 9 prenešeno v februar 1982 300 stanovanj, pričetek gradnje S 2 70 stanovanj kasni — ŠS 12 Podutik, pričetek gradnje 142 stanovanj — ŠS 202 Gameljne, pričetek gradnje 9 stanovanj — ŠP 5 Slepi Janez SD, pričetek gradnje 133 sta-novanj. 2. Odstopanja od planiranih nalog, ker ni pričeta izgradnja: — ŠS 8/1 Dravlje, 88 stanovanj — ŠS 218/3 Vodice, 108 stanovanj. 3. Prenos nalog v leto 1982: — ŠS 8/1 Dravlje, pričetek gradnje 88 stanovanj. 4. Odložitev gradnje na kasnejši termin zaradi po-manjkanja finančnih sredstev: — ŠS 107 šentvid, 95 stanovanj — ŠS 111/2 Vižmarje-Brod, Zadruga delavcev družbenih dejavnosti 140 stanovanj — ŠS 218/3 Vodice, zadružna gradnja 108 stano-vanj. Subvencioniranje stanarin V letu 1981 je stanovanjska skupnost prejela 104 vloge za subvencioniranje stanarin. Od teh je 53 upravičenih in bodo izplačane v aprilu 1982. Barakarska naselja štab za odpravo barakarskih naselij in Komisija za novogradnje sta delovala v letu 1982 na odpravi barakarskih naselij. V ta namen je bilo rezerviranih 40 stanovanj. Ker pa bi morale OZD prispevati 60 % sredstev, pa teh niso imele, je akcija v letu 1981 pro-padla, 40 stanovanj, namenjenih prebivalcem barak pa je Stanovanjska skupnost odprodala. Gospodarjenje Sprejem dokumentov na področju stanovanjskega gospodarstva, zlasti s sprejetjem Zakona o stano-vanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotav-ljanje in usklajevanje samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/ 81), je terjal uskladitev planskih dokumentov stano-vanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška, s tema aktoma in drugimi pravnimi in samoupravnimi akti, ki so bili dodelani šele v letu 1981. 1. V letu 1981 ni bilo izvedeno solidarnostno zdru-ževanje sredstev vzdrževanja med občinami, pač pa samo vzajemno združevanje sredstev za večja vzdr-ževalna dela med hišami v okviru enotnega plana (aneksa) stanovanjske skupnosti v občini. Vzrok, da nismo izvedli združevanja sredstev med občinami je pomanjkanje sredstev, saj so se stanarine povišale za 25 % namesto za predvidenih 44,1 %-. 2. Skladno s predlogom aneksov k sprejetim samo-upravnim sporazumom o postopnem prehodu na eko-nomske stanarine, samoupravnim sporazumom o te-meljih plana in planom. stanovanjskega gospodarstva je v letu 1981 stanarina dosegla 1,71 % namesto pred-videnih 2,19 % od revalorizirane vrednosti stanovanj, kar je doseženo s povišanjem stanarine za 25 % od 1. 7. 1981 dalje. S tem je tudi materialna osnova pri gospodarjenju s hišami manjša. Predvidenega povišanja, da bi stanarina dosegla višino 2,19 % od revalorizirane vrednosti stanovanj, ni bilo mogoče realizirati zaradi dogovora o izvaja-nju politike cen proizvodov in storitev v SR Slove-niji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81, člen 9). 3. Najemnine poslovnih prostorov še niso usklajene s stanarino in ostanejo na ravni iz leta 1980 zaradi nejasnosti v zvezi z določilom Odloka o najvišji na-jemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 18/ 80), katerega spremembe so sedaj v pripravi in do-govora o izvajanju politike cen proizvodov in sto-ritev. sn Predelava instalacij in elementov na zemeljski plin v KS Komandant Stane in KS Dravlje ter KD Dolo-mitskega odreda je bila začeta v letu 1981, končana pa v letu 1982. Vzrok, da se bodo dela končala na-mesto v letu 1981 v letu 1982, je v zamudah pri IPK, TOZD Plinarna, ki nima dokončanih sekundarnih vodov in razdelilnih postaj. Ker je stanarina dosegla le 1,71 % namesto pred-videnih 2,19 % od revalorizirane vrednosti stanovanj-skega sklada, je morala stanovanjska skupnost zmanjšati investicijska dela na področju gospodar-jenja in iz planov črtati določene investicije, med katerimi je tudi predelava plinskih instalacij in ele-mentov v KS Milan Majcen. Iz samoupravnega spo-razuma o temeljih plana KS Milan Majcen za obdob-je 1981—1985 (odstavek 36. in 38.) je razvidno, da je nosilec naloge pri izdelavi plinskih instalacij in ele-mentov SIS za komunalo občine Ljubljana-Šiška. Izvedbo priključkov na toplovod v letu 1981 ni bilo mogoče realizirati v kurilni sezoni na Bakovičevi 4, 6, 8 in Celovški 124—130, ter se rok izvedbe prenese v čas po kurilni sezoni v leto 1982. Amortizacija bo v celotnem planskem obdobju zna-šala 182,562.000 din, in sicer: — amortizacija iz naslova stanarin v višini 170,926.000 din, — amortizacija najemnin poslovnih prostorov v višini 11,636.000 din. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim dejavnostim. Na področju vzdrževanja bomo razpolagali z 249,191.000 din sredstev, in sicer: — iz naslova stanarin 199,078.000 din, — iz naslova najemnin 4,340.000 din, — iz naslova prispevkov etažnih lastnikov 45,775.000 din. Pri stroških upravljanja je predvidena sprememba v toliko, da planiramo podrobnejšo delitev stroškov upravljanja za opravila na nivoju hiše (skupnosti stanovalcev) in na nivoju SSS (skupne naloge in evidenca). Delitveno razmerje je 53,8 % za realizacijo nalog upravljanja na nivoju hiše, opredeljenih v 76. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu in 46,3 % za realizacijo nalog upravljanja na nivoju SSS. Prenova Prenova Vodnikove domačije napreduje. Nado-mestna stanovanja je Stanovanjska skupnost prido- bila že v oktobru 1981. Kulturna skupnost občine Ljubljana-Šiška mora naročiti izdelavo posnetka Vodnikove domačije. Upravni organ za stanovanjske zadeve pri SOb Ljubljana-Šiška pa je začel postopek za odkup edinega lastniškega stanovanja v hiši. Pro-jekti po posnetkih naj bi bili izdelani do spomladi leta 1982, takrat pa se bodo pričela prenovitvena dela Vodnikove domačije s tem, da bo SSS Ljubljana-Šiška financirala dela na fasadi in strehi objekta, Kulturna skupnost pa notranjo ureditev objekta. 8. KOMUNALNA SKUPNOST Program komunalnega gospodarstva za leto 1981 je bil načrtovan glede na že predvidene restrikcije in že takrat znane stabilizacijske ukrepe manj ambi-ciozno kot prejšnja leta. Aktivnosti, ki so bile načrtovane, so bile razde-ljene na naslednja področja: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, — komunalne naprave individualne porabe, — komunalne naprave kolektivne porabe — eno-stavna reprodukcija. Kljub temu, da program za leto 1981 ni bil priprav-ljen v takšnem obsegu kot prejšnja leta, pa je prišlo še do dodatnih zaviralnih momentov, to je velikega izpada finančnih sredstev. Tako so se pri realizaciji resulucijskih nalog za leto 1981 upoštevale v prvi vrsti le prioritetne naloge za izgradnjo stanovanjskih sosesk ter izvajanje občinskega cestnega programa. Skupna finančna realizacija je glede na rezultate zadovoljiva, na kar so vplivale predvsem velike po-dražitve v tem letu, sama fizična realizacija pa je znatno nižja. Največji izpad prihodka v letu 1981 je bil iz naslova naslednjih postavk: — 80 % izpad kreditnih sredstev, — 70 % izpad sredstev za izgradnjo individualnih komunalnih naprav iz prispevka 1,2 % iz čistega do-hodka TOZD, — 60 % izpad sredstev za izgradnjo občinskega cestnega programa iz prispevka 2 % iz čistega do-hodka TOZD, — 20 % izpad sredstev investitorjev stanovanjske in poslovne gradnje, — 96 % izpad samoprispevka občanov v posamez-nih KS. Rekapitulacija realizacije za leto 1981 po posamez-nih področjih je naslednja: Zap. št. Naziv 1. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč 2. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest 3. Individualna komunalna poraba 4. Kolektivna komunalna poraba 8.1. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Komunalna skupnost jevl. 1981 na področju uprav-ljanja in urejanja stavbnih zemljišč uresničevala resolucijske naloge po programu za leto 1981. Zaradi izpada finančnih sredstev, ki so bila planirana za leto 1981, so bile realizirane le prioritetne naloge prido-bivanja in priprave zemljišč ter opremljanja s ko-munalnimi napravami kolektivne in individualne po-rabe v stanovanjskih, industrijskih in poslovnih so-seskah. Prioritetne naloge na področju stanovanjske izgradnje so bile predvsem soseske, pri katerih je bila vselitev v letu 1981 oziroma bo vselitev do 30. 6. 1982. To sta soseski ŠS-10 Draveljska gmajna in ŠS 8/2 Nove Dravlje, pri kateri je nastal poseben pro-blem zaradi izpada finančnih sredstev y letu 1981 za opremljanje s komunalnimi napravami individu-alne porabe (izpad prispevka 1,2 % iz čistega do-hodka TOZD) ter neoddanih zemljišč v IV. fazi SS 8/2. Prioritetne naloge iz področja urejanja stavbnih zemljišč v letu 1981 so se odvijale v naslednjih so-seskah: ŠS 8/2 Nove Dravlje III. faza: — Priprava in opremljanje je v omenjeni soseski potekalo s kasnitvijo zaradi nezagotovljenih sredstev. Poseben problem je nastal pri izgradnji individualnih komunalnih naprav, ker je prišlo do izpada sredstev iz prispevka 1,2 % iz čistega dohodka TOZD. Za kritje teh stroškov so se uporabila sredstva urejanja drugih sosesk. ŠS 9 Koseze IV. faza: — Realizacija v omenjeni soseski je potekala v manjšem obsegu kot je bilo predvideno, tako se bo opremljanje s komunalnimi napravami ind. porabe nadaljevalo še v letu 1982. ŠS 9 Koseze V. faza: — Priprava in opremljanje se je vršilo v manjšem obsegu kot je bilo predvideno v planu, ker izvajalec objektov Zidar Kočevje ni pravočasno odstranil grad- 31 biščnih barak in očistil zemljišča gradbenega mate-riala. ŠS 10 Draveljska gmajna, faza 3 D: — V omenjeni soseski niso bile po planu zgrajene komunalne naprave individualne in kolektivne pora-be predvsem zaradi kasnitve izgradnje stanovanjskih blokov. ŠS 12 Podutik, zazidalni otok 4a: — Priprava in opremljanje ni potekalo po planu zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev. Poleg pri-prave in pridobitve zemljišča je bila izvršena tam-ponska ureditev cestišč ter izgradnja meteorne in fe-kalne kanalizacije (75 %). ŠS 13, ŠK 6 Poljane — nadomestne kmetije: — Priprava in opremljanje je potekalo po planu. ŠS 202/2 a Gameljne: — Priprava in opremljanje ni potekalo po planu zaradi nepridobljenega zemljišča, kar je povezovalo ostale aktivnosti. MeS 7 Preska: — Priprava in opremljanje je realizirano po planu. ŠP 5, ŠP 4 Industrijska cona ob Celovški cesti —• samski dom: — Priprava in opremljanje je potekalo v letu 1981 po planu. Niso pa bila zagotovljena finančna sredstva ker investitorji, podpisniki samoupravnega sporazu-ma, niso plačevali svojih obveznosti. Priprava in opremljanje se je vršilo v ostalih ob-močjih, vendar v znatno manjšem obsegu, kot je bilo načrtovano za leto 1981 in sicer: — Za potrebe stanovanjske gradnje: ŠS 4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, ŠS 11/2 Stane-žiče, ŠS 107 Šentvid, ŠS 111 Vižmarje pod klancem, ŠS 202/6 b Gameljne, MeS 7 Preska. — Za potrebe zadružne in ostale gradnje: ŠS 1/1, 2, 3 Spodnja Šiška, ŠS 3 Kom. center — se-verni del, ŠS 4/2 Na jami, ŠS 5/1 Kom. center — južni del, ŠS 6/1, ŠO 2/1 zaz. otok Rozman Staneta, ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 9 Koseze, ŠS 10 Draveljska gmaj-na, ŠS 11 Stanežiče — izločeni otoki, ŠS 12 Podutik, ŠR 12 Podutik — peskokop, ŠS 13, ŠK 6 Poljane, ŠS 109 Gunclje, ŠS 110 Vižmarje nad klancem, ŠS 112 Vižmarje-Brod, MeR Preska, MeS 1 Preska, MeS 13 Svetje, MeS 14 Svetje, ŠS 218/3 Vodice. — Za potrebe industrijske gradnje: ŠP 1 Union, ŠP 3 Ind. cona ISKRA-IMP, ŠP 4, ŠP 5 Ind. cona ob Celovški cesti, ŠP 8 SKIP, ŠP 2 Ind. cona ob kamniški progi, ŠM 2 Metalka — Vižmarje. — Za potrebe črpanja gramoza: G 4 Stanežiče, G 2 gramoznica Šmartno. — Za potrebe cestnega omrežja: Mestna obvoznica Celovška—Dolgi most ter Celov-ška—Titova in avtocesta Naklo—Ljubljana. Nosilec nalog je bila Komunalna skupnost — Enota upravljanje in urejanje zemljišč razen za potrebe iz-gradnje cestnega omrežja je nosilec RSC, za katero je Komunalna skupnost izvajala pripravo in nakup zemljišč. 8.2. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest V letu 1981 smo planirali na področju urejanja ulic, trgov in lokalnih cest po: a) programu izgradnje občinskih cest b) investicije krajevnih skupnosti z udeležbo sred-stev Komunalne skupnosti c) investicije Komunalne skupnosti v krajevnih skupnostih d) ureditev obračališč mestnega potniškega prome-ta in postajališč. Realizacija programa je bila 70 % kolikor je bilo na razpolago finančnih sredstev. Dela po posameznih programih so bila izvedena in sicer: a) Program izgradnje občinskih cest V celoti so bile realizirane naslednje investicije: Večna pot III. faza, Koseze-Vojsko II. faza z iz- gradnjo priključkov, Vikrče-Smlednik III. faza, Utik-Polje, Vikrče-Verje LD. V delu so projekti za na-slednje ceste in objekte: Tacen-Vikrče, Šmartno-Gameljne in podhodi pod železniško progo med in-dustrijskimi conami ŠP 4, 5 in ŠP 3. Nismo pa še pričeli z obodno cesto v Stanežičah, ker še ni pridob-Ijeno zemljišče. Za cesto Medvode—Svetje ni bilo fi- nančnih sredstev. Zasaditev in dodatna dela na Novi Vodnikovi cesti pa niso mogla biti izvršena, ker še ni meritev hrupa s strani ZRMK-ja. Rekonstrukcija Tacenske ceste še ni realizirana, ker RSC nima de-narja za sofinanciranje. b) Investicije krajevnih skupnosti z udeležbo sred-stev komunalne skupnosti Pri teh investicijah je bilo največ izpada, ker je to finansiranje s pomočjo krajevnega samoprispevka. Realiziran je bil samo 15 %, največ pa v krajevnih skupnostih izven mestnega območja. c) Investicije Komunalne skupnosti v krajevnih skupnostih To so investicije, ki niso bile realizirane v letu 1980 in so se prenesle v leto 1981. Realizirane so bile vse tiste, za katere so bila zagotovljena finančna sred-stva, oziroma je bila pripravljena tehnična dokumen-tacija. Nekatere investicije se niso mogle izpeljati, ker ni potrjenega zazidalnega načrta kot npr. Gun-celjska cesta, razširitev priključka pred tovarno Co-lor, ipd. Vse investicije iz tega plana, ki iz upravi-čenih razlogov niso bile realizirane, smo prenesli v leto 1982, kar je bilo tudi že potrjeno na skupščini Komunalne skupnosti. d) Ureditev obračališč mestnega potniškega pro-meta in postajališč V letu 1981 je bilo postavljenih 6 pokritih postaja-lišč v občini Ljubljana-Šiška in sicer 3 na Celovški cesti, 1 na Regentovi, 1 na Vodnikovi cesti in 1 pred Tikijem. Ravno tako je izdano naročilo za ureditev obračališča Litostroj pri Rast Ljubljana. 8.3. Komunalne naprave individualne porabe Realizacija komunalnih naprav individualne pora-be je bila v letu 1981 zaradi izpada finančnih sred-stev zelo problematična. Izpad je nastal pri naslednjih virih sredstev: 70 % izpad finančnih sredstev prispevka iz 1,2 % iz eistega dohodka TOZD 100 % izpad kreditnih sredstev 50 % izpad sredstev investitorjev za plačilo pri-spevka na priključno moč iz sorazmernega deleža. Zaradi takšnega izpada sredstev za financiranje in-dividualnih naprav za celotno območje Ljubljane je bilo predvideno, da se del zbranih stanovanjskih sredstev nameni kot premostitveni kredit za financi-ranje najnujnejših naložb v individualne objekte za potrebe stanovanjske gradnje. Zaradi navedenih pro-blemov je bila pripravljena prioriteta izgradnje indi-vidualnih komunalnih naprav, kjer so bile upošteva-ne investicije primarnega in sekundarnega značaja, katere bodo omogočale vselitev v stanovanja v letu 1981 oziroma do 30. 6. 1982. Ker omenjenega kredita kljub zagotovilu ni bilo možno pridobiti, so se komu-nalne naprave individualne porabe financirale z iz-posojenimi sredstvi urejanja drugih sosesk, kar se bo poračunalo v letu 1982 ob dotoku prispevka 1,2 % iz čistega dohodka OZD po zaključnem računu za leto 1981. Realizacija po objektih je naslednja: Kanalizacija — primar — Povezovalni kanal za sosesko ŠS 12 Podutik: I. faza kanala za sosesko ŠS 12 je zgrajena. Izgrad-nja II. faze zbiralnika proti Kamni gorici pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za meteorni kanal ni realizirana; — povezovalni kanal in ČN Gameljne: izgradnja je bila realizirana v letu 1981; — dela na povezovalnem kanalu Tacen—Vikrče so v zaključni fazi; — zbiralnik A 4 ni realiziran v letu 1981, ker niso bila zagotovljena finančna sredstva; — zbiralnik A 2 ni realiziran v letu 1981, ker niso bila zagotovljena finančna sredstva; — kanal v severni obvoznici ni realiziran v letu 1981, ker niso bila zagotovljena finančna sredstva. Kanalizacija — sekundar Sekundarno kanalizacijsko omrežje smo izgradili v sledečih soseskah: — ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 12 Podutik, zaz. otok 4a, ŠS le, ŠK 6 Poljane, MeS 7 Medvode-Preska, MeS 14 Medvode-Svetje ter kanalizacija v naselju Medno. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letu 1981 ni bila realizirana nobena investicija iz programa iz-gradnje kanalizacije sekundar po obstoječih naseljih, to je sanacija naselij. Vodovod — primar in viri V letu 1981 so bila zagotovljena sredstva le za po-večavo zmogljivosti vodarne Šentvid, za vse ostale investicije pa niso bila zagotovljena sredstva in sicer: — vodohran Pržan — vodovod Pržan—Dolnice—Podutik — vodovod Stanežiče I. faza odsek Medenska— Kolesarska — vodovod po Tacenski cesti. Vodovod — sekundar Izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja je potekala le v stanovanjskih soseskah, kjer je bil rok vselitve do konca leta 1981 oziroma do 30. 6. 1982 in sicer: ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 9 Koseze IV. faza in ŠS 13, ŠK 6. Poljane. Iz programa izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja — lokalni vodovodi in sanacija naselij ni bila realizirana nobena investicija. Plinsko omrežje — primar — Izgradnja primarnega plinskega omrežja v ŠS 12 Podutik. Za omenjeno investicijo niso bila zago-tovljena finančna sredstva. — Mešalno-reducirna postaja v plinarni Koseze. Investicija je bila realizirana v letu 1981. — Predelava obstoječega omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Realizacija je potekala po planu. — Izgradnja reducirne postaje Žibert na primar-nem plinovodu. Investicija ni bila realizirana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Plinsko omrežje — sekundar Izgradnja sekundarnega plinskega omrežja se je vršila v soseski ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 9 Koseze IV. faza in ŠS 10 Draveljska gmajna. V soseski ŠS 4/1 Stara cerkev in ŠS 12 Podutik, za-zidalni otok 4 a, izgradnja sekundarnega plinskega omrežja ni realizirana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vročevodno omrežje — primar in viri — TOŠ rezervoar za 20.000 m3. Realizacija omenjene investicije je potekala po planu. — Vročevod Stegne — IMP, odcep Elektrooptika — odcep IMP. Investicija zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila realizirana. — Prevozna kotlarna z rezervoarjem. Finančna sredstva za realizacijo niso bila zagotov-ljena. Vročevodno omrežje — sekundar Sekundarno vročevodno omrežje smo zgradili v so-seski ŠS 8/2 Nove Dravlje, za VVZ Zg. Šiška ter v soseski ŠP 4, ŠP 5 industrijski coni ob Celovški cesti. 8.4. Komunalne naprave kolektivne porabe Kolektivna komunalna poraba, to je vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, je financirana pre-težno iz prispevka delavcev v višini 1,10 % od njiho-vih bruto osebnih dohodkov, v manjši meri pa se tudi financira iz namenskih dotacij družbenopolitične skupnosti. Porabo teh sredstev delimo na financiranje pro-grama po predlogu Komunalnega podjetja Ljubljana, usklajenega v merilu mesta na Zvezi komunalnih skupnosti in programa po predlogih krajevnih skup-nosti v občini. Ostala poraba se nanaša na namensko dodeljena sredstva družbenopolitične skupnosti in na delovanje delegatskega sistema. V letu 1981 smo po rebalansiranem planu predvi-devali skupnih prihodkov v višini 82,908.000 din, do- seženo pa je bilo skupaj 85,785.674 din an 3 % več. Presežek predstavlja predvsem sredstva proračuna DPS za razna z občinskim planom predvidena ko-munalna dela. Poraba sredstev se, upoštevajoč dodatna namenska sredstva, odvija v skladu s planom. Nerealiziran del porabe sredstev bo treba prenesti v leto 1982 za pokrivanje obveznosti iz preteklega leta. Primerjava porabe sredstev iz dotacij DPS, pa kaže, da je bila skoraj v celoti realizirana. Dotacije so znašale 3,501.143 din, porabljeno pa je bilo 3,492.354 din. Na kraju moramo tudi ugotoviti, da je bil spreme-njeni sistem zbiranja teh sredstev, ki se od vsega v Ljubljani zbranega prispevka razdeli v dogovorjenem odstotku občinskim komunalnim skupnostim, mnogo boljši od predhodnega, saj je odpadla vsa navidezna solidarnost oziroma vzajemnost in so se izločila vsa neupravičena prelivanja. Občinske komunalne skup-nosti pa so s tem dobile večjo samostojnost pri raz-poreditvi sredstev. 9. SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM Samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška je v juniju 1981 po-teklo I. mandatno obdobje. Izvedene so bile nove vo-litve v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor uporabnikov so bili na predlog krajevnih skupnosti dejansko izvoljeni predstavniki uporabnikov požar-nega varstva. Na podlagi sprejetega programa za leto 1981 se je tekoče financiralo poklicno gasilsko brigado Ljub-ljana, Mestno gasilsko zvezo, Zvezo SIS mesta Ljub-ljane in strokovne službe ter program skupnih inve-sticij ljubljanskih občin, kateri pa se ni realiziral, ker so se morala odvesti znatna sredstva za financi-ranje izvoznih stimulacij DO. Glede na to, da je bil proti koncu leta 1981 priliv finančnih sredstev po prispevni stopnji 0,30 od bruto osebnih dohodkov večji, kakor je bilo planirano, se je za zadnja dva meseca prispevna stopnja znižala na 0,26 % bruto osebnih dohodkov. Program občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška se je izvajal v naslednjem: — v zaključni fazi je izgradnja prizidka h gasil-skemu domu GD Preska in Vižmarje, — zgrajena sta vodna bazena v Zapogah in Zg. Pirničah, — za vodni bazen v Zbiljah je pridobljena grad-bena dokumentacija in zagotovljena finančna sred-stva, — nabavljena sta bila orodna vozova za GD Buko-vica-Utik in GD Vodice, — na področju GD Gameljne so bili izdelani do-stopi do požarne vode, — urejen in asfaltiran je bil prostor pred gasilskim domom Rašica in Podutik, — v gasilskem domu Smlednik so bile urejene sa-nitarije, napeljana centralna kurjava in asfaltiranje pred domom, — GD Šinkov turn in Sp. Pirniče so bila nakazana sredstva za dokončanje gasilskega doma in ureditev notranjih prostorov, — GD Šentvid, Zapoge, Zg. Pirničam in Vodicam so bila nakazana sredstva za ureditev notranjih prosto-rov domov, adaptacijo in zunanjo ureditev, — omembe vredno je tudi to, da je SIS za varstvo pred požarom financiral tudi zamenjavo neustreznih hidrantov v vasi Rašica in sofinanciral izgradnjo no-vih ob priliki napeljave lastnega vodovoda v vasi Studenčice, — po letnem planu občinske gasilske zveze je bilo nabavljeno razno orodje in oprema za gasilska dru-štva, — izvedena so bila tekmovanja za pionirje, mla-dince, člane, članice in gasilske enote CZ, — organizirali smo seminar za strojnike in izpra-šane gasilce, — gasilska društva so opravila 24 požarnih inter-vencij, v katerih je sodelovalo 339 članov in so opra-vili 1080 ur dela. Poleg tega so sodelovali pri gašenju dveh gozdnih požarov, kjer je sodelovalo 27 gasilcev in so opravili 65 ur. 33 V letu 1981 je bilo tudi nekaj poplav, zaradi česar zaščite v OZD in SIS družbenih dejavnosti, s sprot- je bilo potrebno črpati vodo iz stanovanjskih objek- nim izvajanjem ažuriranja obrambnih načrtov in tov. V teh akcijah je sodelovalo 22 gasilcev in so drugih oblik samozaščitne dejavnosti. opravili 80 ur dela. V letu 1982 se kot skupne naloge prenašajo zlasti: Naše gasilske avtocisterne so prevozile 2100 km. — nadaljnje razvijanje in utrjevanje delegatskega Sodelovale so pri gašenju požarov, dostavi pitne vode sistema v vseh SIS, kar bo možno realizirati z učin- in pri drugih akcijah. kovitejšim odpravljanjem nekaterih pomanjkljivosti Na sektorskih vajah je sodelovalo 438 gasilcev. v metodah in načinu dosedanjega delovanja delega- Poseben poudarek pri širjenju požarno-varstvene cij, konferenc delegacij in skupščin SIS, kulture in strokovne usposobljenosti je bil v tednu _ nadaljnje usmerjanje naporov v realizacijo in- požarnega varstva, kjer je sodelovalo v raznih vajah tegracije OZD družbenih dejavnosti na področju 472 članov. otroškega varstva, Izvršeno je bilo precej preventivnih pregledov v — organiziranje strokovnih služb občinskih SIS VVZ, OŠ in pri zasebnih obrtnikih. V šolah, nekate- družbenih dejavnosti v komiteju za družbene dejav- rih DO in KS so bila tudi predavanja o požarni pre- nosti, da bi se tako zagotovili vsi pogoji za izvajanje ventivi s prikazom filma »Človek, zakaj tako?«. vseh tistih strokovnih nalog in opravil, v okviru ka- Na teh predavanjih je bilo v petih OŠ ca. 1200 terih bo zagotovljeno usklajeno delovanje SIS druž- učencev, v treh OZD ca. 900 delavcev in v devetih benih dejavnosti in razreševanje tekoče problematike KS ca. 800 občanov. v zvezi s eelotnim področjem svobodne menjave Gasilska društva so pregledala celotno hidrantno dela, omrežje na območju občine in o neusposobljenih hi- _ v letu 1982 se kot trajne naloge prenašajo tudi drantih obvestila pristojne DO. nadaljnji napori za izvajanje že sprejetih in družbe- Zaradi objektivnih vzrokov, nepridobljene doku- nopolitično verificiranih stališč v zvezi z racionalno mentacije, pridobitve zemljišč in pomanjkanja fi- porabo družbenih sredstev in revizijo srednjeročnih nančnih sredstev, niso bile v letu 1981 realizirane planov. naslednje planirane naloge: — izgradnja vodnega bazena v Dravljah, — nabava terenskega vozila za GD Tacen in priče- 1. SKUPNA PORABA V OBČINI LJUBLJANA-tek gradnje gasilskega doma v Polju pri Vodicah. ŠIŠKA V LETU 1981 Iz navedenega je razvidno, da je bila »Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine V letu 1981 so SIS družbenih dejavnosti v občinah Ljubljana-šiška za obdobje 1981 na področju požar- in mestu Ljubljana sprejele svoje plane in s tem do- nega varstva« skoraj v celoti realizirana in so bila ločile tudi vrednosti svojih programov. Združevanje namensko zbrana sredstva za ta namen pravilno na- sredstev je potekalo na osnovi prispevnih stopenj iz ložena za izboljšanje požarnega varstva na področju BOD in dohodka. Prispevne stopnje, veljavne od 1. 1. naše občine. 1981, so se spremenile s 1. 7. 1981 zaradi proračuna Poleg teh sredstev so društva še sama prispevala več združenih sredstev za leto 1980. znaten delež v obliki denarja, vloženega dela in da- Jeseni 1981 so SIS družbenih dejavnosti občin in rovanega materiala za gradnjo gasilskih domov, pri- mesta Ljubljane revalorizirale vrednosti programov, zidkov, notranje ureditve prostorov in vodnih baze- skladno z metodologijo Republiškega komiteja za nov. družbeno planiranje SRS. Tako je znašala skupna vrednost vseh programov (brez republiških SIS) 7.543,806.000 din, kar je pomenilo 1,9 % nad rastjo ¦¦¦ r>nii4iir->.ii- n»- ¦ >u.iAn« dohodka v primerjavi z rastjo dohodka I. polletja III. DRUZBENE DEJAVNOSTI 1981 (indeks 131,6). Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane za leto 1981 do- Na področju družbenih dejavnosti so bile v skladu loča 10 % zaostajanje rasti sredstev skupne porabe za z resolucijskimi usmeritvami realizirane naslednje rastjo dohodka. Ob revalorizaciji planov SIS družbe- skupne naloge: nih dejavnosti, je IS SML soglašal s predlogom, da — vsestransko se je poglobilo uveljavljanje druž- se upošteva 10 % zaostajanje sredstev skupne porabe benoekonomskih odnosov v okviru svobodne me- za rastjo dohodka ob enakem obsegu programov kot njave dela, za leto 1980 ter da se zaradi razširitve programov SIS — poseben poudarek je bil dan izvajanju že spre- družbenih dejavnosti upošteva sredstva, potrebna za jetih stabilizacijskih programov v SIS in OZD druž- funkcionalno dejavnost dogovorjenih novih investicij, benih dejavnosti, s čimer sredstva skupne porabe dosežejo enako rast, — posamezni programi SIS družbenih dejavnosti kot dohodek (sklep IS SML, 13. 10. 1981). so se odvijali in uresničevali v skladu s sprejetimi Iz planiranih združenih sredstev za leto 1981 so SIS plani za leto 1981, razen v primerih, ko je bil pove- družbenih dejavnosti v skladu z dogovorom o 3 % čani obseg programa, posledica izgradnje novega ob- zmanjšanju sredstev za družbeno režijo namenila jekta družbenega standarda, kar pa je bilo v globalu ustrezna sredstva za potrebe izvajanja programa de- za leto 1981 v posameznih SIS že opredeljeno, javnosti. Prav tako so v letu 1981 prispevale tudi del — uspešno je bilo realizirano tudi financiranje sredstev, v skupni višini 180,200.000 din ali 2,4 %, od mejnih dejavnosti, ki so ga izvajale občinske SIS za vseh planiranih sredstev v letu 1981 za izvozne sti-otroško varstvo, izobraževanje, telesno kulturo, soci- mulacije (Šiška 26,1 mio), zaradi česar so se zmanj-alno skrbstvo in zdravstvo, ševala sredstva za dejavnost. — poseben poudarek je bil dan razvijanju in po- glabljanju ter usklajevanju na področju LO in samo- 1.1. Bruto prihodki SIS družbenih dejavnosti Bruto priliv 1981 Za občinski SIS Zdravstvo 754,0 133,0 23,7 752,7 133,1 SPIZ 1.023,4 131,9 32,2 / / Otroško varstvo 342,3 165,6 10,8 254,8 263,2 Zaposlovanje 713,9 129,6 22,4 365,2 101,7 Kultura 138,4 149,5 4,3 88,9 161,9 Raziskovanje 68,3 150,1 2,1 5,8 / Telesna kultura 52,5 125,6 1,6 47,8 125,1 Zaposlovanje . 15,0 126,0 0,5 15,0 126,1 Socialno skrbstvo 64,7 132,6 2,3 64,5 132,4 Skupaj: 3.172,5 135,6 100,0 1.594,7 135,7 34 Skupni bruto prihodki SIS družbenih dejavnosti v Za občinske SIS je bilo od bruto priliva razpore- letu 1981 znašajo 3.172,5 mio din in so za 35,6 % večji jeno 1.594,7 mio din (porast za 35,7 %), od tega skoraj kot leta 1980. Stopnja porasta je za dobra 2% večja polovica sredstev za zdravstvo (752,7 mio). kot rast dohodka gospodarstva v naši občini (33 %), kar gre na račun aktiviranja novih zmogljivosti (nove šole, vrtci — sklep IS SM.L z dne 13. 5. 1981) 1.2. Finančno poslovanje SIS družbenih dejavnosti in višje rasti dohodka ter BOD od načrtovane rasti. občine Ljubljana-Šiška v letu 1981 Vrednosti v mio Prihodki Odhodki 818__________"^JT^i^iza^ ^""S realizaeija ^^Tj* Otroško varstvo 236,9 257,7 108,8 236,9 228,7 96,5 Izobraževanje 367,6 372,0 101,2 367,6 361,8 98,4 Raziskovanje 5,6 6,0 118,4 . 5,0 1,3 26,2 Kultura 7,1 7,1 7,1 " 7,1 7,1 100,0 Telesna kultura 54,6 56,8 103,9 54,6 56,7 103,9 Zdravstvo 757,2 795,5 105,1 757,2 795,5 105,1 Socialno skrbstvo 67,5 68,2 101,0 67,5 65,6 97,3 Socialno varstvo 0,7 0,8 116,5 0,7 0,8 116,5 Zaposlovanje 15,5 17,3 111,3 15,3 15,5 101,5 Skupaj 1.512,1 1.581,4 104,6 1.511,9 1.533,0 101,4 Realizacija prihodkov je v celoti za 4,6 % nad fi- — pozitivni premiki so bili realizirani tudi v okvi- nančnim načrtom zaradi hitrejše rasti dohodka in ru dogovarjanja v zvezi z zagotavljanjem pogojev za bruto OD. Pri odhodkih je preseganje le 1,4 % nad vključevanje učencev prvih letnikov usmerjenega iz- planom. obraževanja v proizvodno delo. Po zaključnih računih izkazujejo SIS za 48,2 mio Kot nerealizirano nalogo je možno izpostaviti na- din presežka pnhodkov, za katerega predlagajo na- črtovano ustanavljanje enot v občinski izobraževalni slednjo razporeditev: skupnosti in pri OŠ. = Sifsoe^™ vknadslednje leto, nelZg!^ ^ * V ^ ^ ^™^ ™ ^" - JeS^ti^oč^zSžSfe^DrisDevne stonnie fnro ~ nadalJnJe utrjevanje in poglabljanje celodnevne račun) znizanje pnspevne stopnje (pro- §ole z doslednim uvajanjem elementov COŠ v vseh ,,'„. +¦ - j i u *• j OŠ s poudarkom na nadalinji krepitvi osnovnih šol pippsssi mmmmm 'V&Sju MffijfSSa raziskovalna skupnost ^torjev pri izvajanju tetnih progra^ov COŠ v OS. (ORS) Ljubljana-Šiška nakazala mestni raziskovalni skupnosti 3,549 mio din za programe iz leta 1981 (pro- 2.2. Otroško varstvo gram skupnih nalog), ker žiro račun mestne razisko- valne skupnosti do konca leta 1981 še ni bil odprt. _ realizirana je bila načrtovana izgradnja vzgojno- Repubhški raziskovalni skupnosti pa je ORS v me- varstvenega prostora za 84 otrok v stanovanjskih secu januarju nakazala 139.000 din za sofinanciranje blokih v KS Medvode-Preska ter izgradnja VVZ ob- republiškega programa. jekta v KS Zg. Šiška za 120 otrok. Koncem leta 1981 je bila v zaključni fazi izgradnja vzgojnovarstvenega 2. IZVAJANJE RESOLUCIJSKIH USMERITEV IN prostora za 60 otrok v stanovanjskih blokih v KS NALOG PO PODROČJIH Koseze, — od skupnega števila 8818 predšolskih otrok je 2.1. Vzgoja in izobraževanje bilo koncem leta 1981 vključenih v družbeno organi- - v preteklem letu je bilo vključenih v 15 central- JarSsVdoTlet111 VZg°J° ^ ^^ ^ ^ % ^^ V nih in 4 podružničnih šolah v osnovnošolski pouk _v j ig& kyiru občinske skupnosti v PB^Da^l^učenllv^ 2f % Po^^ se^e izvaiK otroškega varstva preko mestne skupnosti otroškega T^fi i m ucencev al1 il %. Pouk se ]e izvajal v varstva pričelo izvajati izplačevanje družbeno-denar- - rTalizirani sta bili obe načrtovani investiciji nih pomoči, ki je zajelo 8259 otrok. (namenu je bila predana OŠ Medvode s 14 učilnicami Med ostahmi pozitivnimi premiki so bili realizirani in drugimi pripadajočimi prostori, v OŠ Zvonko na področju otroškega varstva v letu 1981 tudi na- Runko je bila realizirana adaptacija, s katero je ta slednji elementi: šola pridobila centralno kuhinjo in jedilnico), — v 80-urni program m malo šolo je bilo vključe- — v letu 1981 je bil izveden prehod na usmerjeno mh v vvo 460 otrok, izobraževanje. V prve letnike je bilo vpisanih skupno — urejeno je bilo regresiranje cen stontev za pri- 769 učencev (v šoli za elektroniko Šentvid 233, v IC zadete otroke, ki so vključem v b oddelke za otroke Litostroj 366, pri ŽG pa 170 učencev). z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, Pri uresničevanju resolucijskih usmeritev in vse- — na novo 3« bilo vključenih v lzvajanje družbe- binskih nalog, je bil na področju vzgoje in izobraže- neSa varstva otrok 6 družin, ki so sprejele 32 otrok vanja v letu 1981 dan poudarek: v starosti do 3 leta, — nadaljnjemu uvajanju elementov COŠ v osnov- — intenzivirano je bilo tudi sodelovanje občinske nošolski pouk. Pri tem so bili vključeni v ta priza- skupnosti otroškega varstva s KS glede urejanja devanja vsi oddelki podaljšanega bivanja pri osnov- otroških igrišč, nih šolah v cilju prilagajanja podaljšanega bivanja — v okviru Komiteja za družbene dejavnosti so učencev konceptu celodnevne šole, bili usmerjeni napori v realizacijo akcij glede zdru- — v OŠ se je poglobflo poklicno usmerjanje, pri ževanja VVO z namenom zmanjševanja materialnih čemer so vse osnovne šole intenzivno sodelovale s stroškov poslovanja. strokovnimi institucijami, z OZD in s centri usmer- Nerealizirana naloga se nanaša na načrtovano usta- jenega izobraževanja, navljanje enot v VVO oz. v KS. 35 Med nloge, ki se prenašajo v leto 1982, se uvršča zlasti že izvajana akcija za dokončno združitev VVO v enotno delovno organizacijo, v okviru katere naj bi se realizirali že načrtovani cilji in naloge. 2.3. Zdravstvo — na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva so bile optimalno izkoriščene obstoječe pro-storske zmogljivosti v treh zdravstvenih enotah in 11 obratnih ambulantah, vključno z opremo, — v dispanzerju za predšolske otroke je bil v ce-loti realiziran načrtovani enotni preventivni pro-gram. V letu 1981 je bli v okviru navedenega dispan-zerja ustanovljen mentalno-higienski oddelek za pri-zadete otroke, — v celoti je bil izveden tudi načrtovani in z re-solucijo opredeljen program šolskega dispanzerja (izvajanje sistematskih pregledov šoloobveznih otrok in mladine idr.) ter izvajanje širših preventivnih de-javnosti, — zdravstveni delavci predšolskega in šolskega di-spanzerja so intenzivno sodelovali tudi pri izvajanju programov letovanja otrok, — v okviru dispanzerja za zobozdravstveno var-stvo predšolskih otrok in šolskih otrok, je bil dan po-seben poudarek preventivni zdravstveni vzgoji. Pri OŠ Milan Mravlje je bila predana namenu nova šol-ska zobna ambulanta, ki se kot šesta tovrstna ambu-lanta vsestransko pozitivno vključuje v izvajanje preventivnega zobozdrastvenega programa. — v dispanzerjih za splošno medicino, je bil dan poudarek izvajanju preventivnih pregledov pri po-pulaciji v starosti 40—50 let, — dispanzer za borce NOV je uspešno izvajal na-črtovani program, predvsem pri izvajanju preventiv-nega dela zdravstvenega varstva borcev NOV (siste-matiski pregledi...), — dispanzer za medicino dela je med letom vklju-čil v program dejavnosti tudi področje živilske stroke ter izvajanje psiholoških pregledov delavcev, ki so se vključevali na zahtevnejša delovna mesta Na področju invsticij, je bila v letu 1981 realizirana načrtovana adaptacija v objektu zdravstvene enote v Šentvidu, pridobljen pa je bil tudi glavni objekt za izgradnjo ZD Medvode. Nerealizirane naloge, ki se prenašajo v leto 1982, se nanašajo na: — načrtovano organiziranje okulistične ambulante, ki ni bilo izvedeno zaradi kadrovskega deficita (na 3 razpise TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Ši-ška ni pridobil okulista). To vprašanje se bo razreše-valo v okviru specializacije, ki jo bo financiral TOZD osnovnega zdravstvenega varstva. — nerealizirana je tudi načrtovana projekcija po-stopnega upadanja bolniškega staleža, za kar bo po-trebno intenzivirati sodelovanje med zdravstveno službo in združenim delom. 2.4. Socialno skrbstvo — v letu 1981 se je celotni program socialnega skrbstva uresničeval v okviru resolucijskih program-skih izhodišč. Pri tem so bile realizirane vse načrto-vane naloge (izvajanje družbeno-denarnih pomoči, vključevanje starejših občanov v domsko varstvo, varstvo otrok in mladoletnikov, izvajanje rejniške dejavnosti, strokovno usposabljanje rejniških dru-žin), — poglobljeno je bilo sodelovanje Centra za social-no delo s komisijami v KS in sodelovanje Centra z OŠ in VVO pri izvajanju preventive na področju mladoletniške problematike. Delovanje Centra se je pozitivno odrazilo tudi v vseh OZD, ki imajo organi-zirane kadrovsko-socialne službe ter pri delu klubov zdravljenih alkoholikov in pri organiziranju interes-nih dejavnosi za mladino (KS Zg. Šiška), — dom starejših občanov je izvajal dnevno varstvo tudi za tiste občane, ki v domačem okolju niso imeli zagotovljenega dnevnega varstva ter občasno varstvo v primerih daljše odsotnosti za osebe, ki jih sicer oskrbujejo svojci. Naloge, ki se na področju socialnega skrbstva pre-našajo v leto 1982, so predvsem naslednje: — na osnovi ankete med starejšimi občani bo po- trebno ugotoviti dejanski obseg potrebnih aktivnosti, ki naj bi se izvajale v okviru izvendomskega varstva in storitev za starejše občane, — proučiti bi bilo potrebno možnosti za razširitev obstoječih domskih kapacitet, da bi tako pridobili manjkajoči prostor za vključevanje nepokretnih in delno pokretnih starejših občanov, — pri izvajanju celotnega programa bo potrebno še nadalje poglabljati sodelovanje s krajevnimi skup-nostmi, patronažno službo in organizacijami ter dru-štvi, — še nadalje bo potrebno krepiti delovanje disci-plinskega centra kot edine tovrstne inštitucije v Ljubljani, — za duševno in telesno prizadete osebe nad 15 let, ki so nezaposlene in brez lastnih dohodkov ter žive pri starših ali sorodnikih, bo potrebno urediti dode-ljevanje stalne družbene denarne pomoči. 2.5. Zaposlovanje — na področju zaposlovanja se je izvajala dogo-vorjena politika zaposlovanja v skladu z usmeritva-mi, ki so bile opredeljene v resoluciji, — število brezposelnih ne narašča oz., je v primer-javi z letom 1980 celo upadlo (v letu 1980 386 iskalcev zaposlitve, v decembru leta 1981 353 iskalcev zapo-slitve), — pri zaposlovanju brezposelnih oseb je bila po-sebna pozornost usmerjena zaposlovanju oseb, ki so prejemale družbeno pomoč iz naslova socialne var-nosti. V zvezi s tem vprašanjem je bilo organiziranih več tečajev za pridobitev kvalifikacije oz. poklica, ki ustreza potrebam združenega dela, — v letu 1981 je bilo obravnavanih 65 invalidnih oseb na komisiji I. stopnje; od tega je bil priznan sta-tus invalida 60 osebam. Invalidi so bili vključeni v razne oblike usposabljanja v cilju, da si zagotovijo svojo socialno varnost, — na področju poklicnega usmerjanja učencev je bilo v proizvodne poklice usmerjeno 62 % vseh učen-cev in le 38 % v neproizvodne poklice, kar je bilo realizirano'v okviru ustrezne štipendijske politike in sodelovanja s šolami, starši in učenci. V Jetu 1982 bo potrebno pri tekočem razreševanju problematike zaposlovanja posvečati posebno pozor-nost razvoju samoupravnih odnosov v delegatskem sistemu: 2.6. Socialno varstvo — v letu 1981 je bila za področje socialnega varstva izdelana analiza kriterijev in meril za dodeljevanje socialno-varstvenih dajatev, ki se zagotavljajo in iz-vajajo v skupnostih občinske skupnosti socialnega varstva. Zbrani so bili tudi vsi podatki za vodenje skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči, ki se bo izvajala za ljubljanske občine v ok-viru mestne skupnosti socialnega varstva, — v okviru občinske SSV so bila razrešena vsa posamezna vprašanja po posameznih področjih pri čemer se je občinska skupnost SV aktivno vključe-vala v konkretno reševanje najbolj perečih proble-mov, —na skupnem zasedanju skupščine občinske skup-nosti SV in skupščine DPS je bila obravnavana pro-blematika štipendiranja ter poročilo o izvajanju kad-rovske politike, — skozi celo preteklo leto je potekala tudi razpra-va o spremembah in dopolnitvah SAS o ustanovitvi občinske SSV upoštevajoč zakon o svobodni menjavi dela in zakon o skupnostih socialnega varstva. 2.7. Telesna kultura — preko komisij za šport in rekreacijo v KS so bili verificirani programi osnovnih telesnokulturnih organizacij. S tem je bila realizirana potrditev, da je KS nosilec razvoja telesnokulturnih dejavnosti na svojem območju, — pripravljen je bil predlog koriščenja na športnih objektih Zavoda Tivoli, — v celoti so se izvajale vse načrtovane akcije TK minimuma ter akcije športne značke I. in II. skupine, — izdelan je bil tudi predlog sofinanciranja priori- 36 tetnih programov vrhunskega športa v občini in mestu, — pripravljen in sprejet je bil osnutek SAS o usta-novitvi SITKS Ljubljana-Šiška in TKS Ljubljana na podlagi zakona o svobodni menjavi dela s področja telesne kulture, — pripravljen je bil osnutek samoupravnega spo-razuma o združevanju sredstev za obvezno amorti-zacijo na objektih v Ljubljani z namenom, da bi se ta sredstva čimbolj racionalno izkoriščala. Iz preteklega leta se prenaša v leto 1982 s področja telesne kulture trajna naloga, ki se navezuje na čim-bolj vsestransko in množično izkoriščanje obstoječih telesnokulturnih objektov in površin ter na njihovo vzdrževanje. 2.8. Kultura — osrednja pozornost je bila namenjena prizade-vanju organov OKS in skupščine v utrjevanje in po-glabljanje samoupravnega delegatskega dogovarjanja in sporazumevanja pri razreševanju vprašanj s po-dročja kulture. Skozi celo leto je potekala poglob-ljena razprava o osnutku in predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OKS in LKS ter o progra-mu Cankarjevega doma in o drugih vprašanjih s po-dročja kulturne dejavnosti, — programi društev v okviru ZKO Ljubljana-Ši-ška so bili vsestransko zadovoljivo uresničeni. Reali-ziranih je bilo preko 600 predstav in koncertov ter nastopov doma in z gostovanji v tujini, v Kavadar-cih je bila uspešno izvedena razstava slovenske gra-fike iz NOB, — ZKO je spodbujala delo organizatorjev kultur-nega življenja v OZD ter jim strokovno in organiza-cijsko pomagala. Posebna skrb je bila usmerjena vzgoji kadrov, za kar je bilo organiziranih več se-minarjev, — v preteklem letu se je izvajal tudi celoletni kul-turni abonma za delavce in občane občine Ljubljana-, Šiška. Za postopno obnovitev Vodnikove domačije se je v preteklem letu pričela izdelovati projektna doku-mentacija ter obnovitvena dela v dvorani pri Kam-niti mizi. 2.9. Raziskovanje — v letu 1981 je bilo v okviru občinske raziskoval-ne skupnosti (ORS) realizirano obsežno delo na po-dročju normativne ureditve in organizacije delovanja ORS v skladu z novim zakonom o raziskovalni de-javnosti in raziskovalnih skupnostih (priprava nove-ga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS, statuta ORS in organiziranja skupščine ORS, ki je prešla na dvodomni skupščinski sistem z uvedbo zbo-ra izvajalcev), — v sodelovanju z ostalimi ORS v Ljubljani je bilo realizirano delo na oblikovanju in izvajanju mestne-ga raziskovalnega programa s tem, da je bil sedež sveta za pripravo medobčinskega raziskovalnega programa pri ORS Ljubljana-Šiška. Pri tem je bil izveden razpis za oblikovanje programa, razgovor z nosilci raziskovalnih projektov in nalog, izdelan je bil osnutek mestnega raziskovalnega programa, ki je bil obravnavan na skupščinah ORS mesta Ljublja-ne in na skupščini MRS, — v okviru občinske raziskovalne skupnosti je bil ob sodelovanju z Zavodom SRS za produktivnost dela organiziran posvet za pospeševanje gospodarske učinkovitosti v OZD v občini Ljubljana-Šiška. Posvet je vsestransko uspel, — pripravljen je bil tudi metodološki pristop za iz-vedbo ankete o inovativni dejavnosti v OZD občine Ljubljana-Šiška, ki je bila posredovana združenemu delu v mesecu februarju 1982, — na področju raziskovalne dejavnosti je občinska ORS sodelovala z Gimnazijo Šentvid ter sofinancirala nakup raziskovalne opreme za kabinete in za delo-vanje raziskovalnih krožkov. ORS je sodelovala tudi pri izvajanju programa mestne zveze za tehnično kulturo ter sofinancirala dejavnost Društva astrono-mov, fizikov in matematikov (izdaja knjižic za mla-dino). IV. USTVARJANJE POGOJEV ZA RAZ-VOJ KADROV IN ZA ZAPOSLOVANJE K planiranju potreb po kadrih kot sestavnega dela družbenega razvoja se v nekaterih OZD ne pristopa z vso pozornostjo, saj so bile planirane potrebe na začetku leta 1981 večje od resolucijsko predvidene stopnje zaposlovanja. Tudi usklajevanje zaposlitve-nih bilanc na začetku leta ni dalo zaželjenih rezul-tatov usklajevanja. Zaostreni pogoji gospodarjenja tekom vsega leta in upoštevanje stališč o racionalnem zaposlovanju ter velik odliv delavcev, ki so se upo-kojili, so dali na koncu leta 1981 rezultat, ki je pod planiranimi potrebami in pod predvideno stopnjo za-poslovanja v občinski resoluciji. Predlagatelj sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske poli-tike na območju ljubljanskih občin je pri sestavi predloga tega dogovora upošteval pripombe in pred-loge pristojnih organov udeležencev družbenega do-govora v občini Ljubljana-Šiška. Spremembe in do-polnitve se nanašajo na usklajevanje s spremembami družbenega dogovora za SRS in na vgrajevanje do-ločil novo sprejetih zakonov. Sprejemanje sprememb in dopolnitev družbenega dogovora se prenaša v leto 1982, ker so le-te bile predlagane konec 1981. leta. Prav tako se prenaša v 1982. leto tudi vgrajevanje teh sprememb in dopol-nitev v samoupravne splošne akte udeležencev druž-benega dogovora. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je razpravljala in sprejela poročilo o uresničevanju družbenega do-govora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike za preteklo leto in sprejela predlagane sklepe, ki jih je pripravila komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora. Sprejeti sklepi zavezujejo ude-ležence družbenega dogovora na nadaljnje uresniče-vanje družbeno dogovorjene kadrovske politike. Na osnovi sprejetih sprememb in dopolnitev druž-benega dogovora o štipendijski politiki v SRS je bil v občini Ljubljana-Šiška sprejet samoupravni spora-zum o štipendiranju v občini, katerega so sprejele vse temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti v občini. S spremenjenimi določili druž-benega dogovora in samoupravnega sporazuma je prenešeno odločanje o štipendijski politiki na skup-ščino samoupravne skupnosti za zaposlovanje oziro-ma njene organe. Vse administrativne tehnične in strokovne naloge s področja štipendiranja so pa pre-nešene v strokovno službo skupnosti. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je tudi razprav-ljala in sprejela poročilo o izvajanju štipendijske Povprečno število zaposlenih po področjih dejavnosti (po RAD službi) Področje število Povp. zapos. 01980 I.—XII. 1981 Indeks SKUPAJ GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO GOSPODARSTVO Industrija in rudarstvo Kmetijstvo Vodno gospodarstvo Gradbeništvo Promet in zveze Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in osebne storitve Stanovanjsko kom. dej. Finančno, tehn. in posl. stor. NEGOSPODARSTVO Izobraževanje, znanost, kultura in informacije Zdravstveno in socialno varstvo Družbenopolitične skupnosti, SIS in družbenopolitične org. 37 politike v občini kot sestavnega dela družbeno dogo-vorjene kadrovske politike. Sprejeti sklepi obvezujejo nosilce kadrovske poli-tike k prilagajanju sistema štipendiranja razvojnim potrebam združenega dela in celotne družbe ter bi bil s tem zagotovljen tudi vpliv na vzgojno izobraže-valni sistem in programe vzgojno izobraževalnih organizacij. V 1981 letu so potekale priprave za volitve, ki so zajemale tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate za skupščino družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. V. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBE-NA SAMOZAŠČITA V občini, temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela, krajevnih skupnostih in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih je bil uresničen postopek glede priprav in nalog za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Planirane naloge obrambno varnostnih priprav družbenopolitičnega in gospodarskega sistema so se izvajale skladno s spre-jetimi programi. Nadaljeval se je proces podružblja-nja in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z neposrednim vključevanjem vseh druž-benopolitičnih in ostalih dejavnikov na vseh ravneh in v vseh strukturah. Teritorialna obramba v občini je v organizacijskem in strokovnem pogledu dosegla stopnjo razvoja, ki je začrtana v resoluciji, kar kaže tudi analiza uspešnega izvajanja nalog. Organizacijska in številčna krepitev enot in štabov civilne zaščite ter usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite sta bili opravljeni po sprejetem programu, medtem ko na področju organiziranja ci-vilne zaščite po zaselkih, vaseh, ulicah, soseskah in stanovanjskih blokih še vedno ni dosežena zadovo-ljiva stopnja organiziranosti. Tudi v letu 1981 se je nadaljevalo z razvijanjem družbene samozaščite kot množičnega obrambno-političnega gibanja delovnih ljudi in občanov, s če-mer se družbena samozaščita uveljavlja kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot vsako-dnevna dejavnost vseh družbenih subjektov. Za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev vojne proizvodnje in storitvenih dejavnosti se je na-daljevalo s pospeševanjem procesa samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med organizacijami združenega dela ter usposabljanjem kadrov za delo v vojni, predvsem na področju proizvodnje, opravljanja storitev in družbenih dejavnosti. VI. SPLOŠNA PORABA Uresničevanje resolucije o družbenoekonomski po-litiki občine v letu 1981, na področju splošne porabe, smo izvajali skladno s stabilizacijskimi ukrepi v letu 1981, in sicer: 1. Sredstva za splošno porabo morajo naraščati za 20 % počasneje od rasti dohodka in smejo biti večja le 18,868 % kot v letu 1980. 2. Od tako povečane splošne porabe, glede na leto 1980, smo za 2 % znižali porabo za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane oziroma 4,986.100 din. 3. Poleg sredstev za intervencije v kmetijstvu se je oblikovana splošna poraba znižala še za okoli 0,75 % za pospeševanje izvoza oziroma 1,874.000 din. V primerjavi z letom 1980 je realizacija splošne porabe (brez vračila kreditov in prenesenih sredstev) naslednja: Besedilo 1980 1981 Indeks 1. Izvirni prihodki 2. Dovoljena poraba občine Od tega: — za kompenzacije in pospeševanje izvoza — za združevanje v mestni proračun — za občinsko porabo 3. Sredstva splošne porabe nad dovoljeno ravnjo 313,613.817 264,491.913 40,373.237 224,118.676 49,121.904 409,209.164 325,025.874 6,800.100 58,902.000 259,263.773 84,183.290 130,48 122,87 145,89 115,68 175,18 Iz navedenih podatkov je razvidno, da je splošna poraba — za občinsko porabo — znatno zaostajala za rastjo dohodka gospodarstva občine. Vsa sredstva nad dovoljeno rastjo smo združevali prek posebne partije proračuna pri Skupščini mesta Ljubljane, t. j. 84,183.290 din za pospeševanje kmetijstva v SR Slove-niji, kompenzacije in blagovne rezerve v Ljubljani. VII. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANI-ZACIJE Družbenopolitične organizacije v občini so se za realizacijo Resolucije občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981 prizadevale tako, da so: — spremljale uresničevanje in sprejemanje sklepov za urbanistične rešitve razvoja prostora, spoštovanje dogovora o varstvu okolja in širše družbene interese, predvsem čuvanje kmetijskih površin in pridobivanju novih površin z različnimi agrarnimi postopki; — zagotavljale svojo stalno neposredno in konkret-no akcijo na vseh ravneh, še posebej pa v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah združe-nega dela za intenzivnejši razvoj samoupravnih druž-benih odnosov na podlagi dohodkovnih odnosov, s področja družbenih dejavnosti pa zagotavljale reali-zacijo zakona o svobodni menjavi dela; — z akcijo svojih osnovnih organizacij in njihovih organov nenehno izpopolnjevale organiziranost in ustvarjale pogoje za učinkovitejše delovanje delegat-skega sistema na vseh ravneh in zagotavljale pogoje za odpravljanje pomanjkljivosti; — zagotavljale realizacijo nalog s področja LO in družbene samozaščite, opredeljene v posebnem po-glavju družbenega plana občine; — vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno in izredno odgovorno področje v ele-mentu družbenega razvoja občine, kar je bilo potreb-no upoštevati predvsem pri kadrovskih rešitvah za poslovodne organe in najodgovornejše nosilce raz-voja. Intenzivno so se vključevale v kadrovske pri-prave na volitve v letu 1982, še posebej pri postopkih evidentiranja za člane DPO, delegacij in možnih kan-didatov za opravljanje vodilnih delegatskih dolžnosti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in skup-ščinah SIS v občini, mestu Ljubljana in SR Slove-nije; — na podlagi posebnih programov zagotavljale družbenopolitično izobraževanje svojega članstva in delegatov za opravljanje del v delegatskem sistemu odločanja; — zagotavljale prek glasila OK SZDL »Javna tri-buna«, »Delegatske priloge«, »Gradiva SML«, »Ljub-ljanskega dnevnika« in glasil v KS, OZD in informa-cijah za člane posameznih družbenopolitičnih orga-nizacij in drugih sredstvih javnega obveščanja, sprot-no seznanjanje delovnih ljudi in občanov o vpraša-njih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega razvoja občine in mesta; — aktivno delovali v pripravah in izvedbi referen-duma za III. samoprispevek, s katerimi se bo v občini in mestu pridobilo na nivoju družbenega standarda; — z neposrednim vključevanjem delovnih ljudi in občanov v družbenopolitični sistem odločanja na vseh ravneh ter na osnovi določil sprememb in dopolnitev statutov in sprejetih akcijskih programov MK SZDL in OKSZDL prispevale k nadaljnjemu uveljavljanju krajevne samouprave; — poglabljale samoupravne odnose in intenzivirale delo družbenopolitičnih organizacij v KS in TOZD z 38 uvajanjem sekcijskih oblik dela, z delom družbenih svetov na nivoju občine, problemskimi konferencami in drugimi oblikami dela; — zagotavijale realizacijo pobud za nadaljnje pre-oblikovanje in preobrazbo KS. VIII. KRAJEVNE SKUPNOSTI V letu 1981 je bil sprejet letni plan razvoja krajev-nih skupnosti, tako za področja posameznih samo-upravnih interesnih skupnosti, delovanja delegatske-ga sistema in plan razvoja KS, ki se financira iz združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delov-nih skupnosti. Predlog enotnega plana razvoja kra-jevnih skupnosti iz združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti je bil po uskla-ditvi na seji skupščine občine dostavljen podpisnikom v nadaljnjo realizacijo. Žal je veljavnost samouprav-nega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja KS potekla in bo na področju financiranja KS na-stala velika praznina, v kolikor je ne bodo resnično pokrile samoupravne interesne skupnosti prek svo-bodne menjave dela. V letu 1981 so potekale aktivne priprave oziroma aktivnosti za sprejem posameznih planskih dokumen-tov ter za dokončen sprejem srednjeročnih planov krajevnih skupnosti za obdobje 1981—1985. V letu 1981 je bil izveden tudi popis prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev ter izveden referendum za uvedbo III. samoprispevka v Ljubljani. V letu 1981 je bil tudi izveden referendum za pre-oblikovanje krajevne skupnosti Komandanta Staneta v tri krajevne skupnosti. Konstituiranje organov kra-jevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij je bilo opravljeno v tem letu, volitve delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih in-teresnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti pa so bile izvedene ob rednih volitvah 1982. Za delo-vanje krajevne samouprave in DPO je bil zgrajen skupno s KZ Medvode (zbiralnica mleka) družbeni prostor v Hrašah, podoben pa je še v gradnji v Mo-šah — oba v KS Smlednik. Prav tako pa je v gradnji dom gasilcev v Preski, kjer bodo pridobljeni prostori za delovanje te novoustanovljene krajevne skupnosti. Prav tako je bilo adaptiranih nekaj družbenih pro-storov, ki so bili še posebej dotrajani in nujno po-trebni popravila. IX. ZAKLJUČEK Ob koncu lahko ugotovimo, da smo v občini do-segli v letu 1981 zadovoljive rezultate, vendar bolj v kvantitativnem kot kvalitativnem merilu. Tako so bili doseženi visoki indeksi porasta fizičnega obsega proizvodnje, celotnega prihodka in akumulacije, ven-dar so bili bolj posledica rasti cen kot pa dosežkov kvalitativnega napredka gospodarjenja. Opozoriti moramo na nekatere negativne pojave, ki spremljajo dogajanje v preteklem letu. Večina orga-nizacij združenega dela še ni spoznala, da je gospo-darjenje na ravni svetovnih cen in produktivnosti objektivna nujnost za nadaljnji razvoj, zato je nji-hovo vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo daleč od prave strategije. To lahko pojasnimo s tem, da še vedno le 10 organizacij pomeni 85 % vsega iz-voza gospodarstva naše občine. Negativne so tudi tendence, ki se kažejo pri razporejanju dohodka, saj se je v letu 1981 od tromesečja do tromesečja zniževal delež dohodka za akumulacijo, zviševal pa delež do-hodka za osebne dohodke in skupno porabo. Ob tem ne moremo mimo nediscipline pri uresničevanju Do-govora o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka v letu 1981. Med pojave, ki kažejo na to, da se še vedno nismo sprijaznili z drugačnimi možnostmi gospodarjenja, so prekoračitve pri inve-sticijah in investiranje brez zagotovljenih sredstev. Poseben problem predstavlja 7 organizacij, v ka-terih je bila v letu 1981 ustvarjena izguba. Izgube so težke ne le zaradi izrednega obsega, temveč tudi za-radi majhnih možnosti, da se bodo razmere v teh TOZD lahko hitro spremenile. Ob tem gospodari na meji rentabilnosti 64 organizacij. Ob koncu leta je gospodarstvo občutilo mnogo slabšo založenost s su-rovinami ln reprodukčijskim materialom. Ob tera so se kopičile zaloge nedovršene proizvodnje, pojavljale so se občasne prerazporeditve delavcev in dopusti, iz-padi proizvodnje in izvoza. Tovrstni pojavi so tudi v letu 1982 in bodo vplivali na rezultate gospodarje-nja v letošnjem letu kakor tudi dejstvo, da porast cen surovin, reprodukcijskega materiala in goriv ni bil kompenziran za predelovalno industrijo, ki ustva-ri skoraj 70 % dohodka v občini Ljubljana-Šiška. Stanovanjska in komunalna dejavnost sta v pre-teklem letu že občutili zmanjšanje planiranih finanč-nih sredstev, zato so bile realizirane le prednostne naloge. Potrebno je povedati, da število nezaposlenih ne narašča, zmanjšalo pa se je tudi število upravičencev do družbene denarne pomoči kot edinega vira preživ-ljanja. Od skupnega priliva sredstev za občinske interesne skupnosti je bila skoraj polovica namenjenih zdrav-stvu. V šolstvu smo dosegli 6,9 m2 uporabne površine na učenca, delež vključenih otrok v vzgojno-var-stvene oddelke pa je 50,5 % (glede na število mest v VVO). Zgrajenih je bilo nekaj dodatnih objektov na področju osnovnih šol, otroškega varstva in zdrav-stva, tako da lahko ugotovimo, da je na področju družbenega standarda dosežen sorazmerno visok standard v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi obči-nami. Gospodarstvo občine si bo moralo ob tako izostre-nih pogojih gospodarjenja prizadevati za dosledno in odgovorno uresničevanje sprejetih usmeritev iz reso-lucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1982, sprejetih dogovorov in sporazumov ob do--slednem izvajanju načela, da se bo celotna poraba gibala v okvirih razpoložljivega dohodka. Obvlado-vanje razmerij pri delitvi družbenega proizvoda in zagotavljanja sredstev za razširjeno reprodukcijo lahko odpravi številne motnje, ki so jih povzročala neskladja prevelike porabe, preširoke investicijske tendence in inflacija stroškov (porast cen). Reševanje teh vprašanj pa je povezano z uresničevanjem siste-ma samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri obvladovanju celotnega kakor družbene reprodukcije. K temu bo pripomogel tudi Zakon o razširjeni repro-dukciji in minulem delu, ki je bil pred kratkim spre-jet v skupščini SFRJ. Osnutek Samoupravne organizacije in skupnosti v občini Ljublja-na-Šiška, ki prevzemajo obveznosti in odgovornosti za iz-polnjevanje nalog družbenega plana občine in Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana-Šiška sprejemajo na pod-lagi 137., 159. in 162. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na pod-lagi 129. in 223. a člena Statuta občine Ljubljana-Šiška spremembe in dopolnitve v prečlščenem besedilu DOGOVORA o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 1. člen Podpisniki s tem dogovorom opredeljujemo skupne in-terese, ki so osnova družbenega razvoja občine v razdob-ju 1981—1985. Za njihovo usklajeno izpolnjevanje prevze-mamo naloge in obveznosti, ki jih je opredelila skupščina občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985. Naloge, zajete v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985, so sestavnl del samoupravnih sporazumov o temeljih družbenega pla-na udeležencev in podpisnikov tega dogovora. 39 I. KRITERIJI PRI PRESTRUKTURIRANJU GOSPODARSTVA 2. člen Prihodnji družbenoekonomski razvoj občine bo temeljil na nadaljnjem pospešenem in vsestranskem razvijanju sa-moupravnih socialističnih odnosov. Kot svobodnj združeni proizvajalci in ustvarjalci se bomo občani Šiške zavzemali za: — usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbeno-ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samouprav-nih odnosov, razvoja gospodarstva in družbe ter odnosov v celotni družbeni reprodukciji; — razvijanje samoupravne organiziranosti v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih šamoupravnih organizacijah in skupnostih v občini pri njihovem interes-nem in dohodkovnem povezovanju z drugimi organizacija-mi združenega dela, ne glede na občinske oziroma repub-liške meje; — uveljavljanje samoupravnih pravic, dolžnosti in ob-veznosti delavcev pri odločanju o ustvarjanju, združevariju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o de-litvi čistega doJiodka na sredstva za razširitev materialne ipodlage dela ter na credstva za osebne dohodke; — razvijanje in doslerinejše uveljavljanje svobodne me-njave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v druž-benih dejavnbstih, med delavci v TOZD in delavci v de-lovnih skup.nostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne rnenjave dela ter za neposredno, samoupravno in demokratično povezovanje izvajalcev .storitev z uporab-n ki njihovih storitev; — nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega druž-benega planiranja, za zagotavljanje ceiovitejšega gospo-darskega, socialnega in prostorskega razvoja občine in vseh njenih krajevnih skupnosti, za tak razvoj občine, ki bo usklajen z razvojem mesta Ljubljane in širših družbe-nopolitičnih skupnosti; — krepitev Ijudske obrambe, varnosti in družbene sa-mozaščite, za učinkovito razvijanje obrambne organizira-nosti delovnih Ijudi in občanov, zagotavljanje proizvodnje v vojnih razmerah in za vključevanje obrambnih, varnost-nih in družbeno samozaščitnih nalog v vseh dokumentih srednjeročnega plana. 3. člen Za izpolnitev načrtovanega družbenoekonomskega raz-voja v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo treba dose-gati tele letne stopnje rasti: — realna rast družbenega proizvoda 2,5 — realna stopnja rasti zaposlenosti 1,2 — realna rasi produktivnosti dela 1,3 — povečanje obsega industrijske proizvodnje 3,5 — povečanje obsega kmetijske proizvodnje 3 — stopnja izvoza 11,0 — stopnja uvoza 3,1 — investicije v osnovna sredstva 1,0 — delež produktivnosti v realnem družbenem proizvodu več kot 50 % — nominalna rast osebnih dohodkov 10% počas- neje od nominalne rasti primerljivega bruto dotiodka — rast skupne porabe 10% počasneje od rasti primsrljivega bruto dohodka — rast splošne porabe . _ 10% počasneje od rasti primerljivega bruto dohodka Udeleženci se obvezujemo, da bomo v smislu 159. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije upoštevali sistem kontinuiranega pla-niranja ter v vsakoletni resoluciji o izpolnjevanju družbe-nega plana SR Slovenije ter občine Ljubljana-Šiška prila-godili razvoj načelom srednjeročnega planiranja. 4. člen Udeležencj dogovora se zavezujemo, da bomo izvajali skupne razvojne programe. Dajali bomo pobude in spreje-mali ukrepe, da bomo ustvarjena sredstva za razširitev materialne osnove dela združevali v okviru reprodukcijsko povezanih celot in med njimi ter si tako zagotovili potrebne surovine, energijo, trg, polrebna devizna sredstva ipd. Vse- stransko se bomo povezovali znotraj proizvodnje ter med proizvodnjo in trgovino, ne glede na občinske, regionalne ali republiške meje. Pri združevanju dela in sredstev bomo upoštevali sploš-no družbeno potrebo po boljši izrabi in preobrazbi gospo-darske strukture. 5. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo pri inve-sticijskih odločitvah upoštevali zahteve po prestrukturiranju gospodarstva, ki so opredeljene v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in mesta Ljubljane za ob-dobje 1981—1985: — neposredna in posredna usmerjenost proizvodnje in storitev v trajnejši izvoz, kar ^agotavlja znaten pozitivni plačilnobilančni učinek; — razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in stori-tev, za katere je značilna zelo razvita avtomatizacija pro-izvodnih procesov in udeležba visoko kvalificiranega ustvar-jalnega dela; — gospodarna izraba industrije in surovin; — produktivnost in racionalizacija zaposlovanja; — varovanja ckolja, smotrno izkoriščanje prostora in razporeditev proizvodnje v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije, upoštevaje specifične razvojne možnosti posameznih območij. Razvojne kriterije iz prejšnjega odstavka bodo upoštevali pri ocenjevanju proizvodnih in investciijskih programov načrtovalci V gospodarstvu, v asociacijah dela, temeljnih in združeni banki LB, medobčinski gospodarski zbornici, v splošnih združenjih in v družbenopolitičnih skupnostih. Podpisniki sj bomo prizadevali, da proizvodne in finančne asociacije v skladu s specifičnostmi posamezne dejavnosti te zahteve količinsko opredelijo v samoupravnih sporazu-mih o temeljih svojih planov in jih določijo s kazalci. 6. člen Med programi, ki bodo enako ustrezali kriterijem, pa bo-do imeli prednost tisti, za katere bodo OZD zagotovile več lastnih ali združenih sredstev, kot je predpisano. II. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 7.člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo uveljavljali sklepe, ki so jih sprejele neuvrščene države na konferencah v Co-lombu in Havani, ter'da bomo multilateralno ali pa bilate-ralno mednarodno sodelovanje podrejali tem ciljem. Zavezujemo se, da bomo krepili izvozno usmerjenost organizacij združenega dela, razvijali višje oblike med-narodne gospodarske menjave ter usklajevali devizni odliv z možnostmi devizne bilance in plačilne bilance. 8. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo pospeševali pove-zovanje organizacij združenega dela ter združevanje dela in sredstev na jugoslovanskem trgu za zagotavljanje več-jega deviznega priliva ter izvoza blaga in storitev. III. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 9. člen Podpisniki dogovora ugotavljamo, da je treba pospeše-vati gospodarski razvoj s stabilnejšim gospodarjenjem in obvladovanjem tokov družbene reprodukcije v združenem delu ter z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov raz-voja. Udeleženci dogovora si bomo prizadevali za takšno gospodarjenje, da bo: 1. omogočena rast celotnega prihodka in dohodka. To bo doseženo, če se bo proizvodnja hitreje prilagajala zahtevam domačega in tujih trgov po obsegu in vrsti proizvodov in storitev ter če se bodo proizvodnja in sto-ritve oblikovale v skladu s sprejetimi razvojnimi kriteriji; 2. povečana učinkovitost družbenih sredstev, in sicer: — z združevanjem sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, zlasti v reproduk-cijsko povezanih celotah za pridobivanje večjega dohodka z udeležbo v skupnem dohodku; — s svobodno menjavo dela, zato da bi se večala pro-duktivnost skupnega družbenega dela; — z uresničevanjem takšne politike cen in drugih oblik pridobivanja celotnega prihodka (kompenzacij, premij, re- 40 gresov ipd.) ki bo temeljne organizacije združenega dela spodbujala k učinkovitejšemu gospodarjenju in večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela. 10. člen Podpisniki dogovora ugotavljamo, da morajo organiza-cije združenega dela in delovne skupnosti učinkoviteje go-spodariti s sredstvi, popolneje izrabljati proizvajalne in druge delovne zmogljivosti, varčevati s surovinami, energi-jo in reprodukcijskim materialom, razvijati in izboljševati organizacijo dela, uporabljati več lastnega znanja in mo-dernih tehnoloških postopkov ter uvajati druge racionalne rešitve ter s tem zmanjševati materialne in druge proizvod-ne stroške, tako da bodo porabljena sredstva (brez amorti-zacije) naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka. Udeleženci dogovora bomo spodbujali gospodarnejšo upo-rabo proizvajalnih zmogljivosti. 11. člen Podpisnikj dogovora bomo skrbeli za to, da bodo de-lavci iz dohodka razporejali sredstva za namene, kot jih določa Zakon o združenem delu v 110. členu in si priza-devali, da bodo ta sredstva smotrno uporabljena. V ta namen si bodo v svobodni menjavi dela in pri za-gotavljanju sredstev za druge skupne in splošne potrebe za delo in razvoj družbe uporabniki in izvajalci prizadevali izvajati dogovorjene programe, zlasti kar zadeva obseg, vrsto in kakovost storitev ter racionalno gospodarjenje s sredstvi. Zato bodo analizirali delež negospodarskih de-javnosti pri povečanju družbene produktivnosti dela in predlagaii sredstva za te namene. Tako si morajo delavci v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela prizadevati za počasnejšo rast doohdka, kar bo omogočalo, da bo čisti dchodek rasel hitreje od do-hodka. 12. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela si morajo prizadevati za realno vrednotenje osnovnih sred-stev in pri tem upoštevati hiter razvoj znanosti in tehno-logije v svetu ter tako zagotavljati sredstva za moderni-zacijo osnovnih sredstev, predvsem pa opreme. Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za predpiso-vanje takšnih amortizacijskih stopenj, ki bodo omogočale' delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela realno zamenjavo ekonomsko in tehnološko zastarelih osnovnih sredstev. 13. člen Načrtovano gospodarsko rast bomo v razdobtju 1981 do 1985 dosegli le ob postopnem izboljševanju razmerij v de-litvi družbenega proizvoda, pri katerih bodo morale vse oblike porabe rasti počasneje od družbenega proizvoda: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala hitreje od družbenega proizvoda; — sredstva za skupno porabo bodo naraščala počasneje od primerijivega družbenega proizvoda; — sredstva za splošno porabo bodo naraščala počas-neje od primerljivega družbenega proizvoda; — rast sredstev za osebno porabo bo zaostajala za ra-stjo primerljivega družbenega proizvoda. Podpisniki: OZD, KS, SIS, MGZ, banke, IS. IV. NALOGE PRI PRESTRUKTURIRANJU 1. Industrija 14. člen Z boljšo izrabo notranjih kvalitetnih dejavnikov razvoja in z investicijami bomo zagotovili 3,5% skupno rast fizič-nega obsega industrijske proizvodnje. Na rast industrijske proizvodnje bodo bolj kot selektivni ukrepi na področju in-vesticijske porabe vplivali ukrepi za preusmerjanje gospo-darstva v izvoz ter omejitve na področju uvoza. Podpirali bomo gospodarsko rast v tistih dejavnostih, ki bodo dajale pozitivne izvozne rezultate, ne pa tudi tistih, v katerih se hitrejša rast proizvodnje odraža skozi hitrejšo rast uvoza. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981 do 1985 vsakoletno potrebo po kadrih usklajevali s kadrov-skimi bilancami. V skladu z načrtovanim smotrnim izkoriščanjem prostora bomo razvoj industrije usmerjali v industrijske cone. Izgradnjo planiranih industrijskih con bomo financirall s skupnimi naložbami vseh investitorjev, banke ter stavbno- zemljiške skupnosti pa bodo premostitveno financiranje tistih del naložb, ki odpade na kasnejše investciije. 15. člen V industriij (razen elektrogospodarstva) so minimalne zahteve1 oziroma omejitve za kvantitativno opredelitev kri-terijev s kazalci tele: 1. Minimalni zahtevi po ustvarjanju višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski program, ki zago-tavlja letni dohodek na delavca najmanj 400.000 din (izra-ženo v cenah iz leta 1979), in 0,30 dinarjev dohodka na uporabljeni dinar investicijskih sredstev, upoštevajoč naj-manj 14,5% stopnjo sredstev za reprodukcijo. 2. Proizvodni programi oziroma investicijski projekti iz-polnjujejo zahtevo po izvozu, če predvidevajo vsaj 40% svoje proizvodnje za izvoz in pozitivno plačilno bilanco.2 Izvoz osnovnih uvoznih surovin in tistih, ki jih na jugoslo-vanskem trgu prmanjkuje, tu ni upoštevan. 3. Proizvodrvi oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahteve.po razvojno-tehnološki intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed tehle dveh skupin pogojev: a) da bo načrtovani učinek jnvesticije dosegel najmanj 20.000 din dohodka na m2 zemljišča, izraženo v cenah iz leta 1980; — da je delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delov-nih priprav v rednosti vseh delovnih priprav, ki jih pred-videva projekt oziroma program, vsaj 80%; — da projekt ozirorna. program predvideva povprečno letno vsaj 3,5% od planiranega bruto dohodka za vlaganje v razvoj in raziskave; b) da predvideni delež delavcev z visoko in višjo stro-kovno izobrazbo znaša vsaj 20% vseh zaposlenih de\a\i-cev; — da program predvideva poprečno letno vsaj 6 % p!a-niranega bruto dohodka (dohodka, povečariega za amor-tizacijo po minimalnih stopnjah) za vlaganje v razvoj in raziskave. 4. Proizvodni oziroma investicijski program ustreza kri-teriju smotrne porabe energije, če za proizvodnjo predvi-dena poraba energije ne presega 0,3 TJ na milijon din bruto dohodka. 5. Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje zahtevo po smotrni porabi osnovnih uvoznih in na jugoslo-vanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna po-raba ne presega 0,80% denarnih enot na denarno enoto bruto dohodka. 6. Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje zahtevo po racionalnem zaposlovanju, če predvidena pro-izvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji oziroma ne več kot 6 delavcev v predelovalni industriji na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo. Nikakor pa delež ozko specializiranih delavcev ne sme presegati 25 %. Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktorjem (delež kmečkega prebivalstva v celotnem pre-bivalstvu), ki znaša v občini Ljubljana-Šiška 0,108 in ki izraža delovno rezervo v občini. 7. Prostorsko-ekološke zahtvee oziroma omejitve so: kmetijskih zemljišč, ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji, ni moč uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so za industrijo določene cone, stanovanjske zazidave, ki predvidevajo nad 300 stanovalcev na ha, in infrastrukturni objekti ter naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih območij in če jih vključujejo družbenj plani občin. V in-frasfrrukturo spadajo energetski, prometni, komunalni ter vodno-gospodarski objekti in naprave. 1 Minimalna zahteva je količinsko opredeljen minimum, ki ga po tem dogovoru mora dosegati posamezen projekt, da je vključen v sistem vrednotenja. Če projekt ne izpol-njuje minimalne zahteve po določenem kriteriju, to ne pre-prečuje njegove izvedbe, če zadošča kakemu drugemu kri-teriju. 2 Steje se, da minimalno zahtevo po izvozni usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski projekti in programi, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in osnovnih živilskih proizvodov (kruh, predelano mleko, olje in mast ter predelane ribe). Ti programi morajo zagotavljati, da devizni odliv. ne bo večji od polovice vrednosti nove pro-izvodnje. 41 Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa nj moč izvajati, če z njim ni zagotovljeno vračanje tehno-loške vode enake kakovosti, kat je voda sprejemnika, pri čemer vrnjena voda ne sme biti slabša od drugega kako-vostnega razreda. Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo šteje uporaba pitne vode za tehnološko, če poraba ne presega 500 m3 na milijon din bruto dohodka. Da bi zagotovili skupno reševanje ekoloških problemov, je moč graditi nove gospodarske objekte, ki: — škodljivo vplivajo na okolje, pa se temu ni moč izog-riiti, in ki — povzročajo prekomerne prometne obremenitve, le v conah, določenih za industrijo, in so izven naselij. Lokacije, predlagane v investicijskem programu, ni moč odobriti, če več kot ena četrtina na tej lokaciji predvidoma zaposlenih potrebuje več kot pol ure za vožnjo na delo z javnim prometnim sredstvom, ali je njihovo bivališče od-daljeno več kot 20 km (merjeno po prometnicah). 16. člen Minimalne zahteve in omejitve iz predhodnega člena se v celotj upoštevajo pri vrednotenju proizvodnih in investl-oijskih programov v industriji. Za manjše obnove in posodobitve (v vrednosti pod 50 milijonov din), ki ne zahtevajo širitve površin na stari lo-kaciji niti dodatnih stroškov za izgradnjo infrastrukturnlh objektov in ne povzročajo onesnaževanja okolja, se upo-števajo v prejšnjem členu opredeljene minimalne zahteve in omejitve. V drugih področjih gospodarstva (izven industrije) se upoštevajo minimalne zahteve iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustreznih samoupravnih asociacij. Poleg tega je v posameznih panogah in dejavnostih treba upo-števati nekatere posebne minimalne zahteve, ki so opre-deljene v nadaljnjih členih tega dogovora. Za proizvodne in investicijske programe skupnih oziroma spremljajočih dejavnosti (orodjarne, preizkuševalnice, labo-ratoriji, kooperacijska dejavnost drobnega gospodarstva) organizacij združenega dela je treba upoštevati minimalne zahteve in omejitve iz proizvodnih in investicijskih pro-gramov organizacij združenega dela, ki uporabljajo njihove storitve ali njihov pretežni del. 17. člen Stopnja rasti družbenega proizvoda, obseg prolzvodnih zmogljivosti, splošna delovna usposobljenost, obstoječe tehnološke in razvojne osnove bodo vplivale na: — povečanje produktivnosti; prizadevall si bomo doseči več kot 50% delež produktivnosti v realnem družbenem proizvodu; — reprodukcijsko in konkurenčno sposobnost za vlaga-nje v razširitev proizvodnje, s tem, da bo rast akumulacije v družbenem proizvodu hitrejša od rasti družbenega pro-izvoda; količinsko in vrednostno krepitev izvoza blaga in s tem enakopravnejše vključevanje gospodarstva v med-narodno tehnološko sodelovanje; — nadomeščanje uvoza z domafiimi surovinami in zna-njem. 18. člen S povečano dejavnostjo industrijskega inženiringa bomo pospeševali rast in spremembe v industrijski proizvodnjl v občini in tudi izven nje. Zlasti pa si bomo prizadevali za vključitev inženiringa v zunanjetrgovinsko menjavo. 19. člen Organizacije združenega dela prednostnih dejavnosti in organizacije združenega dela, ki bodo pridobile prednost s sprejetimi razvojnimi programi, se obvezujejo, da bodo vsestransko odgovorno in na znanstveni podlagi prouče-vale razvojne možnosti in načrtovale svoj dinamičnj razvoj in razvoj celotne panoge, v katero spadajo. Vse organizacije združenega dela se obvezujejo, da bo-do za študijsko analitično dejavnost znanstvenih inštitucij dale na razpolago vse podatke, ki bodo potrebni za izde-lavo projekta v razvojnih možnostih gospodarstva v občini. Podpisniki: OZD, MGZ, banke, IS. 2. Gradbeništvo 20. člen Stabilizacijska naravnanost gradbeništva je neločljiva od nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov v grad-beništvu. Poleg večjih integracl] bo potrebno v nadalje zagotovlti: — širitev inženiringa v vseh fazah gradenj, — združevanje gradbene operative in finalizacije za za-gotovitev cefotne ponudbe, — združevanje dela in sredstev na podlagi skupnega prihodka. 21.člen Gradbene organizacije v občini bodo sodelovale prl iz-gradnji komunalnega gospodarstva, stanovanjskega gospo-darstva, prenovi naselij, izgradnji objektov iz gospodarstva in družbenih dejavnosti. Ob tem bodo: — vključevali izsledke znanstveno-raziskovalnega dela v modernizacijo proizvodnih procesov in uveljavljanje novih tehnologij; — pospeševali uvajanje industrijskih gradbenih elemon-tov in — nadaljevali z integracijskimi procesi na področju skupne projektive, operative in finalnih del. Podpisniki: OZD gradbene operative in finalizacije, zdru-ženja obrtnikov, banke, MGZ, IS. V. ENERGIJA 22. člen Podpisniki dogovora bodo za potrebe industrije in široke potrošnje uporabljalj domače energetske surovine, pro učili uporabo vseh vrst odpadkov ter tako zmanjšali potre-be po dragih energetskih surovinah. Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo na pod-lagi sprejetih samoupravnih sporazumov v republiki zago-tavljali sredstva za zagotovitev primarnih in sekundarnih virov energije (premog, nafta, plin, elektrika). Podpisniki: IS, OZD, MGZ. Interesna skupnost za energetiko mesta Ljubljane, SIS preskrbovalnega območja Elektro Ljubljana ter SIS elek-trogospodarstva Slovenije se bodo zavzemali za izgradnjo manjših hidrocentral za najnujnejšo oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah. Petrol — DO Zemeljski plin bo zagotovil gazifikacijo SR Slovenije po pooblastilu podpisnic SS o združevanju sred-stev v skupno naložbo. VI. PROMET IN ZVEZE TER PTT 23. člen V razvoju prometne politike ter usklajevanja in delitve dela v želežniškem in cestnem prometu bomo sprejell ukrepe, ki bodo zagotavljali upravičenost delitve na želez-niški in cestni promet. Glede na dogovorjene naloge med Ijubljanskimi občina-mi in mestom Ljubljano, ki mu poverjamo koordiniranje nalog, si bomo prizadevali: — v železniškem prometu: izdelana bo Investicijska do-kumentacija za II. tir na odseku Jesenice—Ljubljana ter obvozne proge Laze—Vižmarje—Dolgi most; — za združevanje sredstev za posodobitev železniškega in luškega prometa v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS za železniški in luški promet; — za izgradnjo industrijskih tirov v sklopu železniških postaj Šiška in Vižmarje; — v dnevnem primestnem prometu bomo pripravili predloge za izgradnjo novih postajališč (potniški peron pri Litostroju); — izdelana bo urbanistična in investicijsko-tehnična do> kumentacija za etapno gradnjo potniške postaje v Ljubljanl. Med povezovalce izgradnje vseh investicijskih objektov in naprav, ki rabijo v cestnem prometu, spadajo tudi OZD v sestavi SOZD Integral. — v cestnem prometu bomo upoštevali premakljivl de-lovni čas, da bi odpravili gnečo v časovnih konicah; — za sklenitev samoupravnih sporazumov o prehodu na kontejnerski in terminalni lokalni in mednarodni transport. Opravljanje javnega mestnega In obmestnega prometa oziroma prevoza potnikov ima značaj komunalne dejavnostl 42 posebnega družbenega pomena, katere nositec Je DO Me-stni potniški promet. Le-ta bo predložil združenemu delu Ljubljane program razvoja In samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Prizadevali si bomo za pospešitev postopka ustanavljanja SIS za mestni promet, ki bo nosilec reševanja vprašanj celotnega Ljubljanskega prometa. 24. člen Za približevanje PTT uslug prebivalstvu se bomo zav-zemali za: — postavitev novih telefonskih govorilnic in povečanje priključkov na že zgrajene centrale oziroma za optimalno primarno povezavo telefonskih central že med gradnjo so-sesk; — v novih naseljih bomo zagotovili prostore za izgrad-njo novih poštnih enot; — v novih objektih OZD bomo zagotavljali sodobno pri-marno komunikacijsko povezavo; — gradnjo kabelskega omrežja. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Ljubljane bomo v dogovoru z ostalimi Ijubljanskimi občinami izpolnjevali skupne naioge in usmer-jali razvoj, kadrovsko problematiko in investicijska vlaganja z viri finanoiranja in zagotavljali izpeljavo razvojnega programa. Podpisniki: OZD s področja prometa in zvez, KS, IS, SIS. VII. TRGOVINA 25. člen Pospeševali bomo dobro samoupravno organizirano pre-skrbo z osnovnimi živili In neživilskimi proizvodl. Zato bomo: — sofinancirali sklad za intervencije v kmetijslvu in pri porabi hrane, prek njega pa sofinancirali tiste razvojne programe podpisnic družbenega dogovora o organiziranj proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki bodo namenjeni boljši preskrbi občanov, — uveljavljali nove družbenoekonomske odnose med proizvodnjo in trgovino ter razvijali potrošniške svete v vsej občini, — zagotavljali preskrbo z osnovnimi živili in neživilsklmi proizvodi v novozgrajenih stanovanjskih soseskah, — sodelovali bomo pri pogodbenem odpiranju trgovin v odročnih KS, kjer trgovske organizacije niso zainteresi-rane za lastne prodajalne, zaradi manjšega prometa, — vključevali se bomo v konzorcij za izgradnjo trgovskih centrov ob avtocestnih vpadnicah (Vodice), zlasti bomo sodelovali pri izgradnji nakupovalnega centra v Podutiku, — sodeloval bomo v postopni izgradnji in adaptaciji no-vih oziroma obstoječih skladišč za povečanje zalog živil-skih in drugih proizvodov, — sodelovali bomo v postopni izgradnji tržnic, od tega v obdobju 1981—1985 pri izgradnji nove tržnice v Zg. Šiški, — za zagotovitev čimboljše preskrbe občanov z osnov-nimi življenjskimi potrebščinami bomo uvedli prodajo teh artiklov v kioskih in začasnih stojnicah. Podpisniki: trgovske OZD, IS, SIS za preskrbo, SML, MGZ, KZ Medvode. VIII. GOSTINSTVO 26. člen V goslinstvu se bomo gostinski delavci družbenega in zasebnega sektorja v sodelovanju z drugimi OZD, skup-nostmi in turističnimi društvi ter organizacijami in zaseb-nimi gostinskimi delavci, ki oblikujejo in dopolnjujejo go-stinsko dejavnost, samoupravno dogovorili za izboljšanje in povečanje gostinsko-turistične ponudbe in prehrane ter večji delež hrane v skupnem prometu (50% delež). V dogovoru z vsemi gostinsko-turističnimi organizacijaml in skupnostmi za zaposlovanje bomo pripravili program usmerjenega izobraževanja gostinskih kadrov, pri čemer se bomo dogovorili, da bo imel osrednjo vlogo gostinskl šolski center Ljubljana na hotelu Bellewue. OdgovQrnj za izvedbo: Gostinski šolski center Ljubljana, Hotel Bellevvue, Skupnost za zaposlovanje, Komite za druž-bene dejavnosti, Krajevne skupnosti, Turistična društva, zasebni gostinski obrati. Viri financiranja: lastna sredstva OZD in zasebnih go-stinskih obratov, bančna sredstva — krediti. Podpisniki: gostinske OZD, MGZ, banke. IX. TURIZEM 27. člen S postopnim razvijanjem turistične dejavnostl v občinl, ki bo temeljila na sklenjenih samoupravnih sporazumlh, se bomo vključevali v razvoj inozemskega turizma s pove-čano in izboljšano ponudbo v hotelsko-gostinskih objektih in v campu Dragočajna, ki bo prldobil dodatne površine. Ob vstopu v Šiško bo na ktancu v Medvodah POZD Kanu organiziral za turiste stalno informativno službo. V turizmu bomo s sklenilvijo samoupravnih sporazumov med turističnimi ponudniki zagotovili v sodelovanju z OZD, samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi in turističnl-mi društvi, ki oblikujejo in dopolnjujejo turistično ponudbo, razvoj tistih zvrsti turizma, za katere ima občina s svojo okolico ustrezne pogoje. V okviru dogovora o temeljih plana Skupščine mesta Ljubljane In Ljubljanskih občin bo potrebno skleniti samo-upravni sporazum o skupnih osnovah za razvoj športno-rekreacijskih centrov: Sora, Zbilje, Šmarna gora in dr.; program Mosteca naj se poveže s programom urejanja Tivolija oziroma Rožnika, vključujoč tudi program ureditve okolice Koseškega bajerja. Zaživeti mora Turistično dru-štvo Koseze (v ustanavljanju). Sodelovali bomo tudl kot podpisniki samoupravnega sporazuma RTC Velika planina in dogovora o združevanju sredstev za razvoj RTC Krvavec. Navedeni centri bodo namenjeni tudi občanom ostalih Ijubljanskih občin, zato bodo vključevali v razvoj ponudbe mesta Ljubljane in Turistične poslovne skupnosti na pod-lagi interesnega povezovanja. Odgovorni za izvedbo: IS SML, IS Ijubljanskih in regij-skih občin, KS, turistična društva Viri financiranja: Namenska sredstva zbrane turistične takse na osnovl sprejetega družbenega dogovora o namen-ski porabi turistične takse v obdobju 1981—1985, lastna sredstva upravljalcev centrov, bančna sredstva — kreditl. r « -.....^¦¦ii.dKJ Kmečki turizem 28. člen Ob razvijanju kmečkega in izletniškega turizma bomo kot podpisniki Družbenega dogovora o razvoju kmečkega in izletniškega turizma v SRS na osnov! sprejetega pro-grama razvoja stacionarnega in izletniškega turizma v ob-čini, zagotavljali: — prehod obstoječega izletniškega (nedeljskega) turlz-ma v kmečki turizem v Vodicah, v Dolomitih, na Rašicl ter v okolici Zbiljskega jezera, na kmetijah, ki bodo funkcio-nalno in vsebinsko — strokovno — ustrezale zahtevam družbenega dogovora in selekciji — prioriteti — predvideni v Programu razvoja (kmečki) turizem; — razvijali bomo izletniški turizem s Pohodno transver-zalo po poteh spominskih obeležij NOB, Slovensko mla-dinsko transverzalo in Transverzalo Dolomitskega odreda ter z rekreacijsko-spominskimi srečanji, zlasti na poteh, ki postajajo večja sprehajališča. Viri sredstev: Lastna sredstva zaintereslranih kmetoval-cev, bančna sredstva — krediti. X. DROBNO GOSPODARSTVO 29. člen Z razvojem drobnega gospodarstva bomo zagotovill rav-notežje med proizvodnjo in potrošnjo. S tem v zvezi bomo: — pospeševali vse oblike vključevanja zasebnih pro-izvajalcev v kooperacijsko proizvodnjo tistih izdelkov, ki so pomembni za normalen proizvodni proces; — združevali sredstva in delo delavcev, ki so na začas-nem delu v tujini v oblike kooperacijske dejavnosti, zlasti pa še v pogodbene organizacije združenega dela; — ustanavljali obrate organizacij združenega dela v ob-čini, v katerih bomo zaposlovali delavce, ki se bodo vračall iz tujine in združevali delo in sredstva za razvoj teh obra-tov; — ker je ocena razvojnih možnosti drobnega gospodar-stva pokazala, da imajo samostojni obrtniki v občini pogo-je za prehod v POZD, bomo posebno pozornost posvetill ustanavljanju novih pogodbenih organizacij združenega dela; — s sprejetjem občinskega odloka bomo prilagodili davčne obremenitve na novo ustanovljenim POZD in ob- 43 ratom, v katerih bodo sredstva združena na prostovoljnih odločitvah in privarčevana iz dolgoletnega dela v tujini. Za razvoj storitvenih dejavnosti v krajevnih skupnosti bomo: — pospešeno pripravljali vse programe za skladen raz-voj obrtnih con; — v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi stalno ugo-tavljali potrebe po storitveni obrti, zlasti elektro, plinsko in elektronsko-servisnih, avdiovizualne TV mehanike, fino-mehanike; čistilnice pralnice, likalnice; dimnikarstvo; foto-grafske storitve, krojaštvo, šiviljstvo, oziroma dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe občanov; — pri planiranju navedenih storitvenih dejavnosti bomo upoštevali predvsem potrebe ene ali več KS, prav tako pa tudi širše družbene skupnosti (občine in mesta Ljub-Ijane); — celotni program razvoja drobnega gospodarstva bo-mo vključili v program mesta Ljubljane (z upoštevanimi predlogi KS); — prav lako bomo pri planiranju razvoja storitvenega dela drobnega gospodarstva izhajali iz dosedanjih in pred-videnih demografskih gibanj, razvojnih teženj urbanizma, osebnega in družbenega standarda. 30. člen Razvaj oslalih, za potrebe občanov pomembnih storitve-nih obrti (tesarstvo, krovstvo, sobno slikarstvo in pleskar-stvo, pečarstvo, polaganje ploščic, kamnoseštvo, stavbno kleparstvo, ključavničarstvo, popravljanje koles in avto-mobilov, mizarslvo, tapetništvo in dekoraterstvo, žaganje drv) bomo zagotovili v sodelovanju z cstalimi občinami in povezavi z Združenjem obrtnikov v občini Ljubljana-šiška. Dejavnosti, ki povzročajo hrup in so prostorsko zahtev-nejše, bomo usmerjali v obrtne cone SP13/1, 13/2 Poljane, ŠP3-Trata, MEP-1/1 Medvode. Za načrtovane storitvene dejavnosti bomo smotrno izko-ristili poslovne prostore v soseski ŠS 8/2, kjer bo na raz-polago 3700 m2 in v naslednji fazi blokovne gradnje še dodatnih 4000 m2. Preprečevali bomo spreminjanje na-jetih poslovnih prostorov, prav tako bomo opredelili tudi selektivno politiko najemnin. Zaradi nizke akumulativnosti nekaterih deficitarnih storitvenih dejavnosti in ob upošte-vanju ekonomske moči enot drobnega gospodarstva bomo deloma subvencionirali najemnine. Sredstva za nakup poslovnih prostorov se formirajo iz: samoupravne stanovanjske skupnosti, lastne udeležbe upo-rabnikov poslovnih prostorov, Gospodarske banke Ljub-Ijana. 31.člen V sodelovanju z združenjem obrtnikov občine Ljubljana-šiška ter v sodelovanju z organizacijami združenega dela bomo izdelali pregled vseh tistih izdelkov, kj jih lahko kot nadomestilo uvoza ponudi v industrijski kooperaciji zasebni sektor. 32. člen Samoupravna stanovanjska skupnost in samoupravna ko-munalna skupnost bosta v razvoju drobnega gospodarstva sodelovali pri načrtovanju lokalov za potrebe proizvodne in storitvene obrti, pri nakupu teh prostorov z licitacijo, o teh možnostih bomo obvestili tudi delavce na začasnem delu v tujini, da bodo enakopravni pri pridobivanju lokalov za opravljanje obrti. Samoupravna stanovanjska skupnost bo spremljala iz-gradnjo poslovnih prostorov in pridobivala interesente za njihovo zasedbo. Skupnost komunalne skupnosti pa si bo pri urejanju jav-nega prometa zagotovila postajališča tudi za taksije. V to službo bomo sprejemali tudi naše delavce, ki se bodo vrnili z dela v tujini. Podpisniki: OZD, KS, MGZ, banke, Združenje obrtnikov, Komunalna skupnost, Stanovanjska skupnost, IS. XI. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO A. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 33. člen Samoupravna stanovanjska skupnost se s tem dogovo-rom zavezuje za smotrno stanovanjsko graditev, gospodar-jenje s stanovanjskim skladom, razvijanje družbene po-moči v stanovanjskem gospodarstvu, SLO in družbeno sa-mozaščito, za intenziven razvoj samouprave v stanovanj-skem gospodarstvu. Za dosego zastavljenih ciljev jamčijo udeleženci s tem, da sprejmejo in podpišejo samoupravni sporazum o teme-Ijih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985. Gradnja stanovanjskih sosesk mora potekati nepreki-njeno in skladno z izgradnjo spremljajočih objektov, za kar bo potrebno z vsemi udeleženci gradnje stanovanj skleniti in podpisati samoupravni sporazum o izgradnji posamezne soseske. Sporazum se podpiše z vsemi orga-nizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in vsemi drugimi udeleženci, ki bodo sodelo-vali pri izgradnji celovitih sosesk (prometne zveze, elek-trika, komunala, oskrba, otroško varstvo, šolstvo, zdrav-stvo, socialno skrbstvo itd.). Podpisniki prevzemajo odgo-vornost za pravočasno izvedbo svojega dela pri izgradnjl celovite soseske. Tako bomo lahko gradili celovite soseske po veljavnih normativih v korist stanovalcev. Gostota prebivalstva ne bo večja od 300 prebivalcev na hektar in upoštevani bodo normativi za gradnjo šol, VVZ, peš poti, zelenic, otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov ter parkimih pro storov. Spremljajoči program v cetovito zgrajeni soseskj bo ob-segal vse tiste dejavnosli, ki bodo koristne za prebivalce. To so trgovine za zadovoljevanje vsakdanjih potreb, ser-visno-obrtne dejavnosti in drugo, kar je v soseski potreb-no. Podpisniki dogovora se obvezujejo zgraditi 2907 sta-novanj, in sicer 2590 družbenih in 317 zasebnih stanovanj. Družbena stanovanja bodo imela povprečno površino 62 m2, individualna 110 m2, solidarnostna pa 56 m2. 34. člen Povprečna zasedenost stanovanj bo 2,9 stanovalca na stanovanjsko enoto. Zainteresirane TOZD in DSSS bodo zagotovile sredstva iz čistega dohodka za izgradnjo samskega doma z 888 iežišči, kar je v tabeli graditvenega plana prikazano s 130 stanovanji (tabela 1). V planiranem obdobju bo potekala priprava zemljišč in dokumentacije tudi za soseske ali dele sosesk, kjer to še ni izvedeno, in kl bodo upoštevane pri gradnji stanovanj v planskem obdobju 1986—1990. To so: ŠS12 Podutik II. faza (1. in 2. etapa), ŠS 201/7 Šmartno. 35. člen Po sprejetem dogovoru o temeljih družbenega plana bo Samoupravna stanovanjska skupnost pričela podpisovati samoupravne sporazume z vsemi udeleženci gradnje na območjih, določenih za graditev po zgornji tabeli. Samo-upravna stanovanjska skupnost se s podpisniki obvezuje namensko izkoristiti prostor za stanovanjsko komunalno dejavnost po sprejetih normativih. Ravno tako se skupaj s podpisniki obvezuje, da bo hkrati s stanovanji v celoti zgrajena vsa soseska komunalno urejena z vsemi sprem-Ijajočimi objekti, zelenicami, nasadi in drugim potrebnim za normalno življenje stanovalcev. 36. člen V gospodarjenju bomo uveljavili ekonomske stanarine, najemnine pa bomo uskladili z določili odloka o najvišjih najemninah, s čimer bomo zagotovili potrebna sredstva za smotrno vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. S stanarirtami in najemninami bodo gospodarile skup-nosti stanovalcev, združene v Samoupravni stanovanjski skupnosti. 37. člen Za izboljšanje bivalnih razmer občanov oziroma uporab-ne vrednosti starejših stanovanj se bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju v naši občini izvajala tudi preno-vitvena dela. Podrobno bomo razporedili lokacije, predele oziroma objekte po posameznih občinah v dogovoru med samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljane, ki ga bomo sprejeli v letu 1982. Pri pripravl dogovora bo sodelovala Kultuma skupnost občine Ljublja-na-šiška zaradi obnovitve enega spomenlško zaščitenega objekta — Vodnikove domačije. V tem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili možno-sti izgradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično primernih lokacijah. 44 38. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo odpravljali stanovanja VI. in VII. kategorije in barake skladno s sa-moupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnosl se bo s podpis-niki sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospo-darstva občine za obdobje 1981—1985 sporazumela, da le-ti ne bodo dovoljevali svojim delavcem vseljevanja in bivanja v barakah. Upravni organi občine bodo pravočas-no odpravili barake in barakarska naselja v občini. 39. člen Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bo skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in občino skrbela za izdelavo obrambnega in varnostnega načrta, opremljanje in vzdrže-vanje zaklonišč v stanovanjskih soseskah ter za hitrejše ustanavljanje, tehnično opremljanje in usposabljanje enot civilne in narodne zaščite. 40. eien V tem obdobju bomo združevali del dohodka za druž-beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za prenovo ter del čistega dohodka za vzajemno reševanje stanovanj-skih problemov v mestu Ljubljani. Del dohodka bomo združevali na republiški ravni za ureditev bivalnih razmer dijakov in študentov. Z drugim delom čistega dohodka, namenjenega reševanju stanovanjskih problemov delavcev, pa bodo razpolagale TOZD in DSSS ter ga uporabljale v skladu s svojimi potrebami. Uveljavili botno načelo ob-vezne lastne udeležbe tudi pri pridobitvi družbenega na-jemnega stanovanja. Drugi viri financiranja predvidenega obsega graditve, prenove, družbene pomoči in druge po-rabe bodo druga sredstva OZD (vračila posojil delavcev, sproščena sredstva iz vezave), sredstva SPIZ in delavcev pri zasebnih delodajalcih, del amortizacije iz stanarin ter neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega obdobja. Udeležencj sporazuma, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne bo-do podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985, so dolžni spoštovati in izvajati na-loge iz sporazum«, če bo sporazum podpisala dvotretjin-ska večina udeležencev sporazuma. Podpisniki: OZD, KS, SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti, banke, IS občine. 41. člen Število planiranih stanovanj je prikazano po soseskah (glej tabelo na strani 46). B. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. Gospodarjenje s prostorom in urejanje stavbnlh zem-Ijišč 42. člen Zagotovili bomo urejanje zemljišč za razvoj celovitih aktivnih sosesk za stanovanjsko, poslovno in industrijsko gradnjo in izboljšali izrabo zemljišč, tako da bomo nove pozidave usmerjali na zemljišča, ki so neprimerna ali manj primerna za kmetijsko proizvodnjo. V tem srednjeročnem obdobju bomo pripravili skupno 109 ha stavbnih zemljišč, in sicer: — za stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda 19 ha — za individualno gradnjo 8 ha — za poslovno in industrijsko gradnjo 22 ha — za cestno infrastrukturo — mestne obvoznice 10 ha — AC Naklo 50 ha 1.1 Urbanizem V tem planskem obdobju je za nadaljnji razvoj občlne potrebno pridobiti in predvidetl nove površine ter izdelatl zazidalne načrte za soseske: ŠS1, ŠS101, ŠS4/1, ŠO2/1, ŠS7/1, ŠR9/1, ŠS8/1, ŠS8/2, SS 9, ŠS10, ŠS113-2, ŠS 115-2, ŠS 115-3, ŠS 12-a, b, c (I. faz.), ŠS12 (II. faz. I. et.), ŠS107, ŠS109, ŠS110. ŠS111, SS112, 5S 201-4, ŠS 202- 1 c,ŠS 202-2 a, MeS7a, MeS14/1, ŠS 103, Šl 2, ŠM 1, ŠP2, ŠP1, ŠP1/2, ŠP3, ŠP6, ŠP7, ŠP8, ŠP13, ŠP9, Mep1, 2, 3, Mec 1,2,3, ŠP 218/1, G 2. Za stanovanjsko in industrijsko gradnjo so dotočeni tile predeli: ŠS 12, ŠS 202-6 b. Za daljše srednjeročno obdobje pa se predvldeva urba-nizacija tehle zazidalnih otokov za stanovanjsko In indu-strijsko gradnjo: ŠS12, II. faza, II. etapa in še neoprede-Ijeno območje Vodice—Smlednik—Bukovica. Navedeni otoki so v novih, za razvoj občine izredno po-membnih območjih. Njihova izgradnja bo predvidoma po-tekala skozi več srednjeročnih družbenih planov. 1.2 Priprava in opremljanje zemljišč Urejanje in opremljanje zemljišč mora v srednjeročnem obdobju slediti širšim družbenoekonomskim ciljem v ob-čini. Komunalna skupnost mora stremeti za tem, da bodo pravočasno in v zadostnih količinah pripravljena stalna zemljišča za industrijsko, poslovno in stanovanjsko gradnjo. Glede na dolgotrajnost priprave in opremljanja stavbnih zemljišč mora biti zagotovljenega dovolj časa za izvedbo vseh postopkov, in sicer: — izdelavo zazidalnega načrta s popolno dokumentacijo 2—3 leta, — pridobivanje zemljišč 1—2 leti, — urejanje zemljišča 4—7 let. Glede na te okoliščine bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 postopoma urejena tale območja: ŠS4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, ŠS 8/2 Nove Drav-Ije, ŠS 10 Draveljska gmajna, šS 107 Šentvid, šS 12 Podu-tik, ŠS 218/3 Vodice, ŠS 202/1 c in 202/2 a Gameljne, MeS 7 a Medvode-Preska, MeS 13 Medvode-Preska in MeR 2 Medvode (za stanovanja, ki se bodo gradila v tem srednje-ročnem obdobju). Trenutne možnosti razvoja industrijskih površin na ob-stoječih, že programiranih površinah: — zgostitev zazidave v coni šP4, šP5 (Fsi = 0,5); — zgostitev zazidave v coni ŠP3 (Fsi = 0,5); — razširitev programa v coni šM 1, ŠP 2 z novimi razvo]-nimi programi; — razširitev in modernizacija cone šP 1 (Pivovarna Union); — razširitev in modernizacija cone ŠP1/2 med Rusko in Gasilsko. Industrijske in poslovne cone: — industrijska cona MeP Medvode. Planirani stroški za odkup, pripravo in Ijišč bodo znašali: — za odkup stavbnega zemljišča — za generalno urbanistično dokumentacijo, kl jo flnancira DPS — ostala priprava stavbnih zemljišč — opremljanje s komunalnimi napravamj za kolektivno rabo — opremljanje s komunatnlmi napravami za individualno rabo (sekundar) — vodovod, kanalizacija, vročevod, in plin — elektrika in PTT — bančni stroški in stroškl strok. služb Skupaj opremljanje zem- 152,600.000 din 38,200.000 din 582,400.000 d!n 546,710.000 din 194,000.000 din 76,638.000 din 79,527.000 din 1.670,075.000 din Finančna sredstva za nakup zemljišč bodo zagotavljall investitorji — bodoči uporabniki zemljišča in poslovne ban-ke z začasnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti. Opremljanje stanovanjskih sosesk s komunalnimi napra-vami individualne rabe (vodovod, kanalizaclja, vročevod In ptin) se zagotavlja iz čistega dohodka TOZD in se obraču-na po stopnjl 1,2% od osnove bruto izplačanih osebnih do-hodkov. Sredstva za Izgradnjo elekfričnega in PTT omrežja se fl-nancira iz prispevka investitorjev. Sredstva za odplačilo anuitet kreditov pa se bodo zbirala iz prispevka ob ceni, kj ga plačujejo uporabniki posamez-nih vrst komunalnih storitev. Prispevek ob ceni se ravna po obsegu izvršenih komunalnih storitev posameznih upo-rabnikov. Za lastno udeležbo se bodo uporabljala tudi sredstva, ki jih dajejo investitorji industrijske in poslovne gradnje kot prispevek na priključno moč. 45 & Tabela 1 — Stanovanjska graditev po obsegu, vrsti In dinamikl z lokacljam! v občlnl LJublJana-Šlška Stanje 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981—85 LOKACIJE doku-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- mentacije b i JLA b I JLA b I JLA b I JLA b i JLA b i JLA Mestne lokacije ŠS4/1 Stara cerkev (4) ______ 143 ________ 143 __ ŠS8/1 Dravlje (3) ______ 88 ________ 88 — — SS8/2 Nove Dravlje (4) 300 — — 284 — — 362 — — 280 — — — — — 1226 — — ŠS10 Draveljska gmajna (4) 174 — — 178 — — _________ 352 — — ŠS107 Sentvid I. (2) — — — — — — ___95_____95 — — ŠS107/1 Zvezda-Sentvid (2) — — — — — 105 — — 65 — — 80 — — — — — 250 ŠP 5 Celovška — Samskl dom (4) — — — 130 — — _________ 130 — — SS3 Samski dom, Gorazdova — — — — — — 40 — — — — — — — — 40 — — Nadaljevanje gradenj ML Skupaj 474 — — 592 — 105 633 — 65 375 — 80 — — — 2074 — 250 Izvenmestne lokaclje ŠS12 Podutik I. faza 3+2.5 _ — _ — _— — 142 — — 71 — — — — — 213 — ŠS 218/3 Vodice ______ — __ 70 38 — — — — 70 38 — SS 202/1 c, 202/2 a Gameljne 2+3 — — — — 17 — — ___31____ _48_ MES 7A Preska 2 — — — — — — 196 — — — — — — — — 196 — — MES 2 Preska 2,5 — — — — — — —10 — _______ 10 — MES 13 Svetje 2,5 — — — — — — — 8 — — — — — — — — 8 — Nadaljevanje gradnje na IZ. ML — — — — 17 — 196 160 — 70 140 — — — — 266 317 — SKUPAJ: 474 — — 592 17 105 829 160 — 445 140 80 — — — 2340 317 250 SKUPAJ 2907 Stanje dokumentaclje: 1. Urbanlstični načrt izdelan, nepotrjen 2,5 Zazidalni program izdelan In potrjen 1,5 Urbanistični načrt izdelan in potrjen 3. Zazidalni načrt izdelan in potrjen 2. Zazldaln! program izdelan, nepotrjen 4. Zazidalnl in izvedbeni načrtl izdelani Viri financiranja in obveznosti pri urejanju stavbnih zem-Ijišč so: — proračuni občine 38,200.000 din — lastna udeležba investitorjev 1.188,922.000 din — sredstva iz solidarnostnega združevanja 108,938.000 din — bančni krediti — premostitvenl krediti 334,015.000 din Skupaj 1.670,075.000 din 2. Komunalne naprave za individualno rabo — primarne naprave in vlri 44. člen Glede na planirano urejanje stanovanjskih, poslovnih in industrijskih sosesk in sanacijo obstoječih naselij je po-trebno v tem planskem obdobju na območju občine Ljub-Ijana-Šiška zgraditi predvsem: Kanalizacija a) Kanalizacija — viri: razširitev čistilne naprave Brod za 10.000 EF. b) Primarni kanali: povezovalnj kanal za sosesko ŠS 12 Podutik I. faza: — zbiralnik A2 in črpališče; — zbiralnik Gunclje-Brod (nadaljevanje izgradnje); — povezovalni kanal Brod—Tacen—Vikrče; — povezovalni kanal Medvode—Svetje in črpališče čez Soro; — podaljšek zbiralnika Iskra do ceste Bratov Komelj; — povezovalni kanal (O) od ČN Gameljne do Otoka ŠS 202-1 c; — primarni kanali za meteorno In odpadno vodo za ŠS 113/2, 115/2, 3 Stanežiče; — zbiralni kanal šM 1; — zbiralni kanal za soseskl MeS 7; — povezovalni kanal Tacen—šmartno, Šmartno—Ga-meljne. c) Kanalizacija ceste: Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova—Siška— Bežigrad. d) kanalizacija — sanacija: kanaliziranje zaščitenih vodnih con — (ll.cona: šentvid in Vižmarje in sanacija obstoječih na-selij). Vrednost: 273,784.000 din. Vodovod Objekti: a) Vodovod — viri: — črpališče Skaručna; — objekti in napajalni vodovodi proti šmartnemu In Ga-meljnam; — vodarna Sorško polje; — vodohran Pržanj; — vodarna Šentvid (ll.faza). b) Vodovod — primarna napeljava: — Vodnikova c. (Stara cerkev); — Gunclje—Dvor; — Medenska—Stanežiče; — Pržanj, Podutik prva etapa; — Goriška ob žel. progi Ljubljana—Jesenice; — povezovalni vodovod Kleče I., II.; — povezovalni vodovod Srednje Gameljne; — vodovod Podreča—Zbilje (vodovod Kran]). c) Vodovod — raziskovalna dela: — dokončanje raziskav na pilotni napravl v Mednem; — bogatenje podtalnice; — raziskava vodnega vira v Skaruški kotlini, vodnjaki, pezometri, hidrološka merjenja, končni elaborat; — makroraziskave na Sorškem polju, sofinanciranje s Škofjo Loko in Kranjem. d) Vodovod — magistralni vodovodi: — zunanja zahodna zanka; — povezava vodovoda Kleče na severno zanko; — povezava vodovoda Šentvid, Poljane, Tacenska (po Miheličevi). e) Vodovod — lokalni vodovodi: — Tacen—Šmartno (izdelava tehnične dokumentacije); — študija lokalnih vodovodov na območju občine Ljub-Ijana-Siška; — vodovod Golo brdo (izgradnja); — Žlebe—Seničica (izgradnja); — Studenčice (zajetje); — Topol I. (izgradnja); — Goričane—Vaše (izgradnja). f) Sanacija naselij. Vrednost: 204,341.000 din Toplotna energija a) Toplovod — viri: — TOŠ obratna sredstva za prvo polnjenje rezervoarja 20.000 m3; — 35/C-30 TOŠ — toplarna ll.faza, ll.etapa; — 35/C-30 TOŠ — toplarna ll.faza, III. etapa — kotel 100 t/h; — 35/C-30 TOŠ — objekt delavnic in skladišč; — povezava IMP—Šentvid. b) Toplovod — primarna napeljava: — 35/C-1902 Stegne—IMP: odcep Elektrooptika — od-cep; — 35/C-717 Avtomontaža—Stegne: servisna cesta — Ste-gne. c) Toplovod — ceste: — 35/C-1900 TOš Stegne — prek obvoznice. d) Toplovod — sanacija. Vrednost: 775,090.000 din. Plin Objekti: a) Plinarna — viri: — postrojenje za proizvodnjo mešanega plina s sprem-Ijajočimi objekti v plinarno na Verovškovi cesti; — dokumentacija za skladišče utekočinjenega zemelj-skega plina s spremljajočimi objekti; — priprava zemljišča za skladišče utekočinjenega ZP in razširitev obratovno-distribucijskega objekta; — kompresorska postaja v plinarni Koseze (strojni in elektro del); — prenosna napajalno-mešalna postaja za proizvodnjo mešanega plina; — avtocisterna za prevoz propan-butan plina. b) Plinarna — primarna napeljava: — reducima poslaja Žibert na primarnem plinovodu za RP; — priprava obstoječega omrežja za distribucijo zemelj-skega plina. c) Plinovod — sanacija naselij. Vrednost: 161,913.000 din. 45. člen Skupna vrednost investicij komunalnih naprav za indi-vidualno rabo (viri, primarne, sekundarne — sanacija na-selij) znaša 1.415,128.000 din. — Za realizacijo programa je potrebno zagotoviti sred-stva iz čistega dohodka TOZD in se obračuna po stopnji 1,2% od osnove bruto izplačanih osebnih dohodkov v vi-šini 1.071,621.500 din — iz prispevka na priključno moč poslovne in industrijske gradnje 195,000.000 din — sofinanciranje republiške. skupnosti za ceste in SIS za 10-letni program cestnega omrežja 100,000.000 din — 50 % samoprispevek občanov posameznih krajevnih skupnosti za sanacijo obstoječih naselij' 48,506.500 din Vsega 1.415,128.000 din 3. Komunalne naprave za kolektivno rabo — ceste s spremljajočimi objekti (JR, kanalizacija za meteorno vodo, zelenice) 46. člen Za izvedbo srednjeročnega plana izgradnje cest repub-liške in mestne skupnosti (10-letni program) v Ljubljanl bomo združevali: — del čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dela dohodka občanov, ki samostojno opravljajo dela na podlagi posebnih sporazumov z RSC in SIS za 10-letni program; — del izvirnih prihodkov Komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, in sicer: 50% prispevka od motornih vozil, prispevka od pogonskih goriv 60,079.000 din 50% od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 136,623.000 din 47 47. člen Občinski program po predlogih krajevnih skupnosti, ki sodelujejo v analizi razvojnih možnosti, obsega naložbe v cestno omrežje s pripadajočimi objekti kolektivne rabe (JR, kanalizacija za meteorno vodo, zelenice). Vrste objektov: Izgradnja in rekonstrukcija cest — Vikrče—Smlednik, IV. faza 32,000.000 din — Tacen (most)—Vikrče 25,000.000 din — Vojsko—Koseze, III. faza 13,000.000 din — Tacenska c. (od Miheličeve do mostu) 18,000.000 din — Vikrče—Verje 51,000.000 din — izgradnja dveh podhodov do industrijske cone ISKRA—IMP 30,000.000 din 50 % združena sredstva 50% investitorji IC — Sora—Trnovec (makadam) 12,500.000 din — Trnovec—Topol 10,000.000 din — ceste Stanežiče 30% združena sredstva (občinski program cest) ' 50,000.000 din 70% IC in gramoznica — novogradnja Šmartno—Gameljne, I. faza — obnova Selo—Utik — vračilo anuitet Skupaj 28,000.000 din 4,000.000 din 19,850.000 din 293,350.000 din 48. člen Izgradnjo cestnega omrežja, predvideno v občinskem programu, bomo financirali iz: — solidarnostnega nepovratnega združevanja sredstev iz dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, in sicer 2% čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke 115,000.000 din — 50 %> prispevka od motornih vozil in prispevka od pogonskih goriv 60,040.000 din — 25 % od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč 68,310.000 din — sofinanciranje investitorjev industrijske cone in gramoznic SkupaJ 50,000.000 din 293,350.000 din 49. člen Programi krajevnih skupnosti za izgradnjo cestnega omrežja s pripadajočimi komunalnimi napravami za ko-lektivno rabo (JR, kanalizacija za meteorno vodo, zelenice) predvidevajo 136,620.000 din vlaganj. 50. člen Financiranje izvedbe programa KS v celoti zahteva: — 50 % samoprispevka občanov posameznih krajevnih skupnosti v gotovini, materialu in prostovoljnem delu, kar znaša 68,310.000 din — 50 °/o od nadomestila za uporabo stavbnega zemljlšča ' 68,310.000 din Skupaj 136,620.000 din 51. člen Program krajevnih skupnosti za izgradnjo komunalnih naprav za individualno rabo krajevnega pomena (vodovod, kanalizacija, plin, vročevod) je ocenjen v vrednostl 97 mi-lijonov 13.000 din. 52. člen Financiranje izvedbe programa sekundarnih komunalnih naprav za individualno porabo po krajevnih skupnosti zahteva 50% samoprispevka občanov po posameznih kra-jevnih skupnostih ali plačilo sorazmernega deleža za pri-ključek na posamezne komunalne naprave. Ta sredstva se porabijo kot lastna udeležba pri najetju kredita pri LB — Stanovanjski komunalni banki. Anuitete za najetje kredita se bodo odplačevale iz pri-spevka ob ceni komunalnih storitev. 4. Vzdrževanje komunalnih naprav za kolektivno rabo 53. člen Zagotoviti je treba kolektivne storitve, jih razširiti in uskladiti na podlagi enotno dogovorjenih normativov in standardov. Za čisto in zdravo okolje bomo skrbeli tako, da bomo: — redno vzdrževali zelene površine, povečali odvoz smeti in odpadkov v mestnih predelih ter razširjali to de-javnost tudi na primestna območja; — redno vzdrževali prometne površine in javno razsvet-Ijavo; — uredili pokopališko službo; — uredili živilske trge; — uredil vodna črpališča za sanitarno vodo; — vzporedno z gradnjo stanovanjskih naselij zagotovili tudi funkcionalne zelene površine, ohranili sedanje par-kovne površine, zlasti Tivoli, ter uredili nove parke ob obrežju Save in drugih vodnih tokov. 54. člen Komunalne naprave za kolektivno rabo bomo vzdrževali iz prispevka od osebnih dohodkov delavcev po stopnji 1,10%. Glede na to, da izenačujemo vzdrževanje komunalnih naprav v Ljubljani, bo v okviru te stopnje prišlo do do-ločenega solidarnostnega prelivanja sredstev med Ijub-Ijanskimi občinami. Po predlagani stopnji 1,10% bomo v občini Ljubljana-Šiška zbrali za ta namen v obdobju 1981—1985 270,195.000 din. 5. Mestni potniški promet 55. člen SOZD SAP Viator, DO Mestni potniški promet predvide- va v srednjeročnem času 1981—1985 investicijske nalož-be za: — infrastrukturo 69,492.000 din — nabavo transportnih sredstev 260,300.000 din — energetiko in drugo 93,893.000 din — enostavno reprodukcijo 403,656.000 din 56. člen Sredstva za navedene naložbe bo zagotavljala DO Mest-ni potniški promet iz ustvarjene akumulacije in amorti-zacije. Glede na to, da sredstva DO MPP ne bodo zadoščata za celotno financiranje investicijskih naložb, se bodo za-gotavljala sredstva za ta namene s posebniml samouprav-nimi sporazumi ali drugimi akti, in sicer po principu soli-darnostnega združevanja. XII. VARSTVO PRED POŽAROM 57. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred poža-rom s krajevnimi skupnostmi ter vsemi, ki skrbe za po-žarno varnost, sodeluje pri odpravljanju posledic elemen-tarnih nesreč ter drugih katastrof. S tem v zvezi zago-tavlja: — stalno povezanost gasilskih organizacij z družbeno-političnimi organizacijami in upravnimi organi občine za razvoj in utrjevanje družbene samozaščite; — vodne vire ter vzdrževanje le-teh; pri tem sodeluje z ustreznimi SIS; — učvrščevanje samoupravne organiziranosti občanov in delovnih Ijudi prj požarnem varstvu. S tem v zvezi bo financirala nove gradnje gasilskih domov (Gunclje, Polje, Spodnja Šiška), adaptacije gasilskih domov (Vižmarje, Zbilje, Spodnje Pirniče, Zgornja Šiška), nabavila cisteme za GD Preska, kombinirana gasilska vozila (Gameljne, Za-poge) ter specialni voz (šnorkelj) za novo stanovanjsko sosesko Dravlje. 58. člen S posebnimi izobražsvalnimi programi bo v osnovnih šolah vpeljan redni pouk požarne varnosti, ki se bo lo-gično nadaljeval v programih civilne zaščite krajevnih skupnosti v okviru sprejetega programa v mestu Ljubljani. Skupnost za varstvo pred požarom bo določila poseben program razvoja dislociranih enot poklicne gasilske bri-gade, ustanavljanja novih gasilskih enot na področju obči-ne ter povezovanja prostovoljnih gasilskih enot z enota-mi industrijskih gasilcev v občini in izven nje. 48 59. člen — 2,8 % sofinanciranje zveze SIS mesta Ljubljane in " Prihodki, predvideni za obdobje 1981—1985: skupne službe. — 0,25 % od bruto OD OZD in občanov, ki s svojimi Za 'zračun kljuca sofinanciranja sredstvi združujejo delo. — gasilske brigade Ljubljana, Odhodki, predvideni za obdobje 1981—1985: — zveze SIS mesta Ljubljane in — 53,1 % sofinanciranje gasilske brigade Ljubliana in — mestne gasilske zveze Ljubljana skupnega programa; v 'etih 1981—1985 je uporabljen dogovorjeni ključ stro- — 1,1 % sofinanciranje programa mestne gasilske zve- škov za leto 1981. ze (tečaji, šole in vzdrževanje); Podpisniki: OZD, SIS, IS. Tabela 2 — Razporeditev prihodkov v 000 din RAZPOREDITEV Srednjeročno obdobje 1981—1985 PRIHODKOV Struktura —- —- 5,^^^^ ^ ^4 ^ggg skupaj Sofinanciranje gasilske brigade Ljubljana in skupnega programa 47,14% 8.505 9.054 53,1% 7.473 7.673 7.879 40.584 Sofinanciranje programa Mestne gasilske zveze 0,61 % 106 120 1,1 % 157 157 157 697 Sofinanciranje Zveze SIS mesta Ljubljane in skupne službe 2,58% 448 448 2,8% 392 392 392 2.072 Ostanek SIS požarne skupnosti Ljubljana-Šiška 49,67% 8.322 8.454 43% 6.051 6.203 6.358 35.388 SKUPAJ 100% 17.381 18.076 100% 14.073 14.425 14.786 78.741 Tabela 3 v 000 din VRSTA INVESTICIJE 1981—1985 1981 1982 1983 1984 1985 GASILSKO DRUŠTVO 1. Bukovica-Utik — gradnja vodnega bazena 800 — 800 — — — 2. Dravlje — vodni bazen 400 — — 400 — — 3. Gunclje — gradnja gasilskega doma 2.800 — — 2.800 — — 4. Medno — adaptacija doma 50 — — 50 — — 5. Podutik — vodni bazen 400 — — — 400 — 6. Polje — gradnja gasilskega doma 3.200 — 3.200 — — — 7. Preska — adaptacija doma 1.168 1.168 — — — — — vodni bazen 400 — — — — 400 8. Rašica — vodni bazen 150 — — 150 — — 9. Repnje — adaptacija doma 482 — — — 482 — — vodni bazen 400 — — — 400 — 10. Sp. šiška — gradnja doma 1.855 — — — — 1.855 11. Spodnje Pirniče — gradnja doma 351 351 — — — — — vodni bazen 400 — — — 400 — 12. Stanežiče — vodni bazen 400 — — — — 400 13. Smlednik — adaptacija doma 322 322 — — — — — vodni bazen 400 — — — 400 — 14. Sora — vodni bazeni 1.200 — 800 — 400 . — 15. šentvid — adaptacija doma 201 201 — — — — 16. Tacen — vodni bazen 400 — — — ' 400 — 17. Vižmarje-Brod — adaptacija doma 1.097 1.097 — — — — — vodni bazen 400 — — — 400 — 18. Vodice — vodni bazeni 400 — — — — 400 19. Zapoge — vodni bazen 92 92 — — — — 20. Zbilje — vodni bazen 813 813 — — — — 21. Zgornje Pirniče ' — adaptacije 200 200 — — — — — vodni bazen 730 630 — 100 — — 22. Zgornja šiška — adaptacije 1.000 — — — 1.000 — — vodni bazen 120 — — 120 — — SKUPAJ 20.631 4.874 4.800 3.620 4.282 3.055 49 Tabela 4 Komadi Večja Skupaj 1981 . iqa5 gasilska oprema 1981—1985 1981 1982 1983 1984 1985 Avtocisteme 2 — 1 — 1 — Kombinirani vozovi 1 — — — 1 — Lahka gasilska vozila 5 2 — 111 XIII. TEMEUI RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI se je treba neposredno dogovarjati in opravljati naloge. ki jih narekuje otroško varstvo. 60. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana za obdobje 63- Clen 1981—1985 opredeljujemo prednostne naloge, ki se nana- Sredstva za financiranje s samoupravnjm sporazumom šajo na: dogovorjenega programa otroškega varstva bomo združe- — nadaljnje izboljševanje življenjskih razmer občanov vali takole: z vsestranskim vključevanjem dejavnosti v proces druž-________________________________________________ bene reprodukcije na podlagi svobodne menjave dela, iz- Vrsta programa Potrebna sredstva vajanja stabilizacijske politike in poglabljanja samouprav-------------------------------------------------------------------------------- nih odnosov med izvajalci in uporabniki storitev družbenih 1. Občinski program: dejavnosti; — zagotovlj. program (iz BOD — nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave dela z p0 domicil. princ.) 11,183.620 uskladitvijo potreb občanov po storitvah družbenih dejav- __ dnevno in druž. varstvo (iz BOD nosti z materialnimi možnostmi združenega dela, s sode- domicil. princ.) 347,316.863 lovanjem uporabnikov in izvajalcev pri oblikovanju pro- _ dogovorjeni dodatni program (iz BOD gramov z uveljavitvijo enotnih normativov in standardov domicil. princ.) 100,840.534 ter cen storitev in z vsakoletnim ocenjevanjem kakovosti — denarne pomoči (iz BOD storitev; po sedežnem principu) 274,074.674 — združevanje sredstev na osnovi solidarnosti in vza- jemnosti za reševanje skupnih nalog na območju Ijubljan- Solidarnost:. ske regije in republike, kar bomo zagotavljali na osnovi — denarne pomoči (iz BOD objektivnih meril in kriterijev; po sedežnem principu) 69,323.830 — doseganje potrebnega števila ustrezno izobraženega — zagotovljeni program ' 3,115.740 kadra z izvajanjem dogovorjene politike štipendiranja, ; - ; T~ z~ nagrajevanja in z izboljševanjem stanovanjskih razmer, Skupaj obcinski program_____________805,855.261 zlasti za kadre z najbolj kritičnih in deficitarnih področij, 2 Sk 7. program v zsov (iz"B0D kot so otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, ter zago- sedežnem principu) 228,933.814 tavljanje osnovnega zdravstvenega varstva obcanov, kj jih „. . . Hm,,...,, udeleženci opredeljujejo kot prioritetna področja; Skupaj programi______________________1.034,789.075 — usklajeno povezovanje vseh SIS družbenih dejavno- sti pri nadaljnji pripravi, izdelovanju, dopolnjevanju in Investicije sprotnem ažuriranju obrambnih načrtov in drugih priprav na delovanje prioritetnih družbenih dejavnosti v izrednih 64- clen in vojnih razmerah. lz sredstev samoprispevka II in III ter sredstev SIS bomo Celotni razvoj družbenih dejavnosti bomo uresničevali v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobilj prostor za v skladu z dogovorjenimi izhodišči, da naj bi se družbeni 530 otrok z izgradnjo naslednjih objektov VVZ: standard v naslednjem srednjeročnem obdobju v Ljubljani _____________________________________________ postopno izenačeval. Financiranje Lokacija g° d Namen - zmogljivost L»„„,. 61. člen________________________________________________ Obseg sredstev za družbene dejavnosti bo rasel za 10% KSZg.Šiška 1981 novogradnja samopr. II počasneje od nominalne rasti družbenega proizvoda, kar prostor za 120 otrok predstavlja letno povprečno 3,15% rast sredstev za finan- KS Preska 1981 vzgojnovarst. prostor samopr. H ciranje skupne porabe v obdobju 1981—1985. v stanovanjskih blokih Stopnjo za financiranje programov SIS družbenih dejav- za 90 otrok nosti bomo letno usklajevali na osnovi valoriziranih pro- KS Koseze 1931 jzgradnje vzgojno- občinska gramovv skladu z ekonomskimi moznoslmi. &&&:-.-¦.-¦¦ varstvenega prostora skupnost Enotne, dogovorjene dopolnilne programe, skupne na- ¦¦¦* v stanovaniskih blokih OV in DO loge ter programe vzajemnosti in solidarnosti bomo fi- za 60 o^ro\^ ^pl^t^^Z^V^^^ KSNajami 1982 ^^o^ora sa.opr. II d6-iz dela sredstev, kj jih zagotavljajo delavci iz svojih v s*ann^ranjskih blokih osebnih dohodkov; za 60 otrok — iz dohodka; KS Dol. od. 1982 novogradnja samopr. III — iz lastne dejavnosti izvajalcev storitev. prostor za 200 otrok in OSOV___ Družbena vzgoja predšolskih otrok Od skupne Vrednosti izgradnje vzgojnovarstvenega pro- 62 člen stora bo iz samoprispevka II in III ter sredstev občinskih Podpisniki soglašajo, da je otroško varstvo ena od pri- SIS otroškega varstva Ljubljana zagotovijenih 134 milijo oritetnih družbenih dejavnosti, ki vpliva na delovno storil- nov dm- nost zaposlenih staršev in s tem na dvig družbene produk- .. tivnosti in splošno rast družbenega standarda. *"¦c en Zaradi tega bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju: Do leta 1985 bomo z novogradnjami (za 530 otrok) in __ še nadalje širili in krepilj družbeno organizirano v okviru družinskega varstva (za 60 otrok) v glavnem za- vzgojo in varstvo predšolskih otrok in pri tem dosegali držali doseženo raven razvitosti družbeno organiziranega socialistične vzgojne smotre- varstva otrok iz preteklega srednjeročnega obdobja, tako — zaaotavliali socialno varnost mater in otrok oziroma da bo do leta 1985 vključenih v VVO in v družinsko var-druzin; stvo od skupnega števila 9084 okoli 4799 otrok ali 52 7o — ustanavljali vzgojnovarstvene enote v KS, v katerih otrok v starosti 0 do 6 let. IZOBRAŽEVANJE Osnovno šolstvo 66. člen V osnovnošolskem pouku bomo usmerjali napore zla-sti v: — poglabljanje idejnosti pouka, ki temelji na marksistič-nih načelih in praksi samoupravnega socializma: — izboljšati pouk in še nadalje zmanjševati osip; — dejavnost osnovnih šol povezovali z življenjskim oko-Ijem osnovnih šol in združenim delom v KS, pri osnovnih šolah bomo ustanavljali enote, v katerih se bomo nepo-sredno dogovarjali in izpolnjevali naloge osnovnega šol-stva; — zagotavljanje enakih možnosti za vključevanje osnov-nošolske mladine v vse smeri in stopnje usmerjenega izo-braževanja. 67. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo naraslo število šoloobveznih otrok v občini z 9124 v letu 1980 na okoli 10.158 v letu 1985, ko bo vključenih: — v COŠ 1612 učencev ali okoli 15,3% — v podaljšano bivanje 1920 učencev ali 28,2% S 43,5 % vključenostjo otrok v celodnevno šolo in po-daljšanim bivanjem bodo do leta 1985 izvajali obe obliki v okviru Ijubljanskega povprečja. Financiranje 68. člen Udeležencj bomo v občinski izobraževalni skupnosti iz osebnega dohodka združevali sredstva za: — program osnovnega izobraževanja; — investicijsko vzdrževanje in obveznosti do samopri-spevka II (anuitete in sofinanciranje OŠ objektov iz samo-prispevka II); — program dela organov in slrokovnih služb; — financiranje solidarnosti; — program skupnih nalog osnovnega izobraževanja; — program vzajemnega investiranja in program skupnih nalog, ki se uresničujejo prek izobraževalne skupnosti SR Slovenije v znesku 1.595,259.775 din, izhajajoč iz pro-gramov, kj so podrobneje opredeljeni in dogovorjeni s sa-moupravnim sporazumom. Investicije 69. člen V letu 1981 bomo predali namenu v KS Medvode osnov-nošolski objekt s 14 učilnlcami, telovadnico in drugimi pripadajočimi funkcionalnimi površinami. Sredstva (78 mi-lijard din) so za navedeno gradnjo zagotovljena iz samo-prispevka II in sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti Ljubljane. Pri osnovni šolj Zvonko Runko bo v letu 1981 v okviru adaptacijskih del predana namenu šolska kuhinja z jedil-nico. Sredstva (11 milijard din) je že zagotovila občinska izobraževalna skupnost. V letu 1983 bomo pričeli graditi OŠ v KS Bratov Babnik (18 učilnic, velika in mala telovadnica). Sredstva v višini 283,7 mio din bodo zagotovljena v samo-prispevku III. Pri Oš Stane Kosec v KS Edvard Kardelj bo v letu 1983 pričeta izgradnja prizidka (4 učilnice, večna-menski prostor, telovadnica), sredstva v višin| 108,7 mio din bodo zagotovljena iz samoprispevka III. Usmerjeno izobraževanje 70. člen V preobrazbi vzgojnoizobraževalnega sistema bomo po-stopno omogočali izvajanje tistih oblik in smeri usmerje-nega izobraževanja, ki so že in bodo tudi v planskem ob-dobju odraz potreb združenega dela in prestrukturiranega gospodarstva v občini, mestu Ljubljani in regiji. 71.člen V okviru posebnih izobraževalnih skupnosti: za kovinar-sko predelovalno industrijo, elektrotehnično stroko ter za promet in zveze bodo izvajale vzgojnoizobraževalne pro-grame tele izobraževalne ustanove: IC Litostroj, Zavod za strokovno izobraževanje pri 2G Ljubljana in Šentvid. 72. člen Za nemoten potek izvajanja programov usmerjenega izo-braževanja bomo udeleženci tega dogovora na podlagi samoupravnih sporazumov zagotavljali postopno izboljše-vanje opremljenosti šol usmerjenega izobraževanja ter ustrezno povečanje prostorskih zmogljivosli in moderniza-cijo pouka. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 73. člen V raziskovalni dejavnosti bomo s svobodno menjavo dela združevali sredstva za financiranje tistih prednostnih na-log, ki se nanašajo na: — razvijanje in izvajanje raziskovalnih programovvzdru-ženem delu v občini; — spodbujanje inovacijske dejavnosti in seznanjanje občanov s pomenom raziskovalne dejavnosti; — razvijanje vseh oblik raziskovalne dejavnosti, ki jih narekuje nadaljnji razvoj prestrukturiranja gospodarstva v občini. Raziskovalne naloge, ki se nanašajo na izvajanje skup-nih raziskovalnih projektov, značilnih za vse Ijubljanske občine, bomo izvajali prek Mestne raziskovalne skupnosti, program skupnih nalog v SR Sloveniji pa prek Raziskoval-ne skupnostj Slovenije. Financiranje 74. člen Udeleženci bomo v planskem obdobju 1981—1985 v skla-du z Zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih združevali in zagotovili sredstva: din 4,376.000 726.416 1,728.720 6,831.136 — za izvajanje programa ORS — za izvajanje programa MRS — za izvajanje raziskovalnega programa RSS Skupaj 75. člen Sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti bomo združevali po prispevni stopnji od dohodka. ZDRAVSTVO 76. člen V osnovnem zdravstvenem varstvu občanov se bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju trudili predvsem za: — nadaljnje izboljševanje in izpolnjevanje zdravstvene-ga varstva občanov, odpravljali bomo najpogostejša obo-lenja in bolezenska stanja v občini, in to z učinkovitejšim in smoternejšim organiziranjem vseh zdravstvenih služb v okviru večje funkcionalne povezanosti med posameznimi oblikami izvajanja zdravstvenega varstva delavcev, delov-nih Ijudi in občanov; — povečanje deleža preventivnega zdravstvenega var-stva v zdravstvenih enotah (Šiška, šentvid, Medvode); — zmanjševanje odstotka izostankov z dela kar bomo uresničili z uveljavitvijo ustreznih organizacijskih ukrepov pri odobravanju in kontroli bolniškega staleža v posamez-nih zdravstvenih organizacijah in pri organizacijah zdru-ženega dela; — izboljšanje zdravslvenih storitev; — ustanavljanje novih zdravstvenih ambulant v okviru neposredne menjave dela; — skrajševanje čakalne dobe; — intenzivnejše povezovanje medicine dela z obratnimi ambulantami in organizacijami združenega dela; — nadaljnje razvijanje organiziranosti zdravstvene služ-be v družbeni samozaščiti, splošnem Ijudskem odporu in LO ter v izrednih razmerah. Investicije 77. člen Podpisniki tega dogovora ugotavljamo, da bo potrebno tudi v osnovnem zdravstvenem varstvu še nadalje dograje-vati in pridobivati potrebne prostore, zlasti na izrazito de-ficitarnih področjih. Pri tem bo imela prednost: — v letu 1982 se bo pričela izgradnja novega zdravstve-nega objekta v KS Medvode. Sredstva v višini 150,8 mlo din so zagotovljena iz samoprispevka III in SIS za zdrav-stvo. 51 Financiranje 78. člen Za izvajanje vseh programov zdravstvenega varstva, zdravstvenih storitev in izvajanja pravic do socialne var-nosti, ki so opredeljeni in dogovorjeni s samoupravnim sporazumom, bomo udeleženci v obdobju 1981—1985 zdru-ževali in zagotovili 2.644,060.0CX) din. SOCIALNO SKRBSTVO 79. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva bo skrbela pred-vsem za izvajanje tehle prednostnih nalog: — usklajevanje meril za pridobivanje pravic do vseh oblik družbene pomoči ter poenotenje doplačevanja k oskrbninam v socialnih zavodih; — pospeševanje in izpeljavo organiziranja socialne službe v KS in TOZD z nastavitvijo poklicnih socialnih delavcev; — pospešeno vključevanje novih rejniških družin ter organiziranje strokovnega usposabljanja le-teh; — celodnevno varstvo pod posebnimi pogoji za odrasle prizadete občane; — dajanje pomoči krajevnim skupnostim za organizira-nje interesnih dejavnosti za mladino; — pomoč starejšim občanom; — nadaljnje pridobivanje novih prostorov (stanovanj), ki bodo funkcionalno prilagojeni starejšim občanom, ki se teže gibljejo; — združevanje sredstev za sofinanciranje novega ob-jekta pri Varstveno delovnem centru v Ljubljani. Financiranje 80. člen Sredstva za izvedbo s samoupravnim sporazumom dogo-vorjenih programov bomo združevali po enotni prispevnl stopnji iz BOD in bodo tolikšna: dln — za izvajanje občinskega programa 156,962.000 — za skupne naloge v mestu Ljubljani 5,239.000 — za skupne naloge v SRS in solidarnost v SRS 40,883.000 Skupaj 203,084.000 Investicije 81.člen Udeleženci ugotavljamo, da bi bilo potrebno dograjevatl varstveni delovnj center. Za delovanje centra so sredstva zagotovljena v okviru dogovorjenega programa, ki je opre-deljen v samoupravnem sporazumu, sredstva za izgradnjo novega objekta pa bomo zagotovili z dodatnim dogovorom. ZAPOSLOVANJE 82. člen V zaposlovanju bomo usmerjali napore predvsem v: — zmanjševanje ekstenzivnosti zaposlovanja z usmeritvi-jo v visoko razvite tehnološke procese, z minimalnimi po-trebami po zaposlovanju novih delavcev, predvsem niže kvalificiranih in v neproizvodnih dejavnostih; — izvajanje samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in o minimalnih standardih; — omogočanje postopnega in organizira.nega vračanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in njihovega vključevanja v delo doma; — razvijanje le tistih oblik zaposlovanja v tujinl, ki so vključene v mednarodno delitev dela z usmeritvijo v ne-uvrščene države; — sodelovanje in povezovanje v OZD pri zaposlovanju invalidnih oseb in teže zaposljivih oseb; — razreševanje problematike v zvezi z vključevanjem in usmerjanjem mladine v deficitarne poklice; — zmanjševanje bolniškega staleža, ki bo izvedljivo le z intenzivnim sodelovanjem vseh odgovornih dejavnikov (OZD, zdravstvene službe, itd,); — zmanjševanje fluktuacije delavcev z ustreznejšim na-grajevanjem po delu, izboljšanjem delovnih pogojev in medsebojnih odnosov. 83. člen V občini se bomo trudili zagotoviti polno zaposlenost prebivalstva. Ob 36.147 zaposlenih v družbenem in zaseb-nem sektorju v letu 1980 in 1,2% letni stopnji rasti zapo-slovanja se bo število zaposlenih letno povečalo za okoli 440 delavcev. V občinski skupnosti za zaposlovanje bomo izdelall letne bilance kadrov in jih usklajevali z bilancami OZD in me-stno skupnostjo za zaposlovanje. Občinska skupnost za zaposlovanje bo zaposlovala de-delavce, ki so na začasnem delu v tujini in jih bo predvido-ma v celotnem planskem obdobju okoli 100. Pri tem bomo usklajevali letne plane zaposlovanja teh delavcev s potre-bami mesta. 84. člen V okviru občinske skupnosti in v sodelovanju z mestno skupnostjo za zaposlovanje bomo izvajali še nekatere na-loge, ki izhajajo iz zaposlovanja: — posredovanje zaposlilev vsem brezposelnim osebam; — ugotavljanje pravic iz socialne varnosti brezposelnih oseb, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje, denarno nadomestilo in denarno pomoč; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb brez statusa, pri tem bomo sodelovali s skupnostjo socialnega varstva, izobraževalno skupnostjo, posebnimi osnovnimi šolami. invalidskimj organizacijami in zavodi za usposab-Ijanje in rehabilitacijo invalidov. Financiranje 85. člen Za izvajanje s samoprispevnim sporazumom dogovorje-nega programa bomo udeleženci združevali sredstva iz do-hodka na osnovi BOD. Sredstva bodo rastla po stopn|i 2°/o letno. SOCIALNO VARSTVO 86. člen V občinski skupnosti socialnega varstva bodo samo upravne interesne skupnosti (za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje in starostno zavarovanje kmetov, stanovanjsko skupnost) oblikovale in usklajevale politiko ter programe socialnega varstva, določale prednostne naloge ter se dogovarjale za uvajanje in razvijanje novih oblik socialnega varstva v občini za doslednejše zagotavljanje socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Zato si bomo prizadevali uskla-diti osnove in merila za pos'amezne socialno-varstvene pravice in dajatve ter urediti enotno evidenco občanov, k| prejemajo kakršnokoli obliko družbene pomoči — uzako-njene ali samoupravno dogovorjene. Pri tem bodo vse skupnosti socialnega varstva uresničevale solidarnost na posameznih področjih socialnega varstva in zagotavljale celovito socialno varnost občanov. 87. člen Otroško varstvo — pospeševali bomo vzgojo in varstvo predšolskih otrok v VVO, posebno hitrejše razvijanje varstva otrok v družinah in oddelkov za prizadete predšolske otroke. Zaposlovanje — pospeševali bomo razreševanje problemov invalidnih oseb (stanovanjska vprašanja, idr.); — preprečevali invalidizacijo in spodbujali OZD k ustrez-nejšemu zaposlovanju invalidov; — sodelovali bomo pri uvedbi invalidskega zavarovanja in invalidskega varstva kmetov in pri hilrejšem uveljavljanju zakona o preživninskem varstvu kmetov. 88. člen V občinski skupnosti socialnega varstva si bomo priza-devali, da bi se v skladu z letnimi plani združevala sred-stva za financiranje vseh mejnih dejavnosti, ki jih bodo sofinancirale posamezne SIS v obdobju od leta 1981—1985. TELESNA KULTURA 89. člen Telesno kulturo v občini sj bomo prizadevali še naprej razvijati, in sicer takole: 52 — v naslednjem obdobju se ne bo dograjevala obstoječa mreža telesnokulturnih objektov, zato bo število vključenih občanov v telesnokulturne dejavnosti ostalo v glavnem tako kot leta 1980. Prizadevali pa si bomo množično vključevati občane v telesnokulturne dejavnosti, ki niso odvisne od objektov (trim . ..); — spodbujali bomo vse množične telesnokulturne de-javnosti, tudi tekmovalne; — preverili bomo upravičenost števila športnih panog in športnotekmovalnih sistemov v vrhunskem športu ter jih ustrezno selekcionirali; — izvajali bomo družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov-amaterjev; — množično telesnokulturno dejavnost bo izvajala občin-ska zveza telesnokulturnih organizacij skupaj z izvajalci telesnokulturne dejavnosti v občini. Financiranje 90. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma za financiranje programov telesne kulture bomo v obdobju 1981—1985 združevali in zagotovili sredstva: — za izvajanje občinskega programa 134,998.000 — za sofinanciranje dogovorjenih skupnih nalog v Ljubljani 172,672.000 — za sofinanciranje dogovorjenih nalog v TKS SRS 56,375.000 KULTURA 91.člen V ob&inski kulturni skupnosti si bomo prizadevali za: — izboljšanje programov drušev in skupin ter vključe-vanje le-teh v program dela Doma Ivana Cankarja; — zagotavljanje sredstev za osnovno dejavnost društev in skupin ter za njihovo funkcionalno opremo; — poglabljanje sodelovanja s pobratenimi občinami, mesti in zamejstvom; — pospeševanje dotoka knjig v knjižnici, pritegovanje novih obiskovalcev s pomočjo informativne službe; — utrjevanje in nadaljnje razvijanje dejavnosti kulturnih animatorjev v KS in OZD; — v krajevnih skupnostih bomo v naslednjem srednje-ročnem obdobju uvedli stalni abonma kulturnih dejavnosti; — varstvo kulturnih spomenikov, spominskih obeležij in kulturne dediščine; — nadaljnje razvijanje kulturne vzgoje v šolah in pospe-ševanje dejavnosti pionirskih in mladinskih kulturnoumet-niških društev. Financiranje 92. člen Za financiranje programov občinske, mestne in repub-liške kulturne skupnosti bomo zagotovili 784,123.000 djn z združevanjem sredstev po enotni prispevni stopnji iz BOD. Varstvo borcev NOV In vojnih invalidov 93. člen Dosledno bomo izpolnjevali vse naloge, ki izhajajo iz za-konov in predpisov, ter se v sodelovanju s pristojnimi SIS družbenih dejavnosti trudili za čim doslednejšo izvedbo vseh oblik varstva. Pri tem bo poudarjeno usklajevanje so-cialnega in materialnega varstva borcev in vojaških inva-lidov z gibanjem življenjskih stroškov v koledarskem letu. Invalidsko pokojninsko zavarovanje — posebno skrb bomo posvečali delavcem z nižjimi do-hodki, upokojencem z nižjimi pokojninami in občanom, kj so odvisni od drugih denarnih pomoči. Socialno skrbstvo — glede valorizacije socialno-varstvenih dajatev v okvi-ru danih finančnih sredstev in možnosti bomo: a) valorizirali socialno-varstvene dajatve z ustreznim od-stotkom glede na povečanje življenjskih stroškov; b) če zaradi neugodnih gibanj v gospodarstvu ne bo možno valorizirati vseh varstvenih dajatev, se bodo valo-rizirale le tiste, s katerimi bo možno zagotoviti prizadetim občanom in družinam minimalni življenjski standard. Varstvo spomenikov NOV in soclallstlčne revolucije 94. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo na podlagi sistemskih strokovnih pregledov vseh spominskih enot: — uredili evidenco in premoženjskopravna razmerja, — strokovno opravili vsa kamnoseška restavratorska dela in uredili okolico spomenikov. 95. člen V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in njihovimi DPO bomo postavili še nova spominska obeležja in spomenike. Združevali bomo tudi sredstva za spomenike, ki so po-membni za mesto in republiko. 96. člen Če bo dogovor o temeljih družbenega plana za SIS družbenih dejavnosti podpisalo več kot dve tretjini pod-pisnikov, bo dogovor obvezen za vse. Podpisniki: KS, SIS družbenih dejavnosti (občinska, me-stna in republiška), IS. XIV. SPLOSNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 97. člen Obrambne priprave bodo sestavni del tekoče in razvojne politike temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbe-nopolitičnih in družbenih organizacij v občini. Izvajali jih bomo na podlagi sprejetih obrambnih načrtov, ki jih bomo prilagajali spremenjenim razmeram v občini. 98. člen Območje občine bomo pripravili za splošno Ijudsko obrambo in se organizacijsko, materialno in kadrovsko pri-pravili za delovanje v izrednih razmerah in v vojni. 99. člen Pomembne naloge organizacij združenega dela bodo: — izdelovanje in dopolnjevanje obrambno-varnostnlh načrtov za delovanje v izrednih razmerah in v vojni ter vojnoproizvodnih programov; — na podlagi sklenjenih sporazumov in pogodb za voj-no proizvodnjo zagotavljanje surovin, reprodukcijskega materiala in energije, zlasti iz bližnjih virov, oblikovanje in vzdrževanje stalnih zalog surovin, ki so pomembne za proizvodnjo; — dopolnjevanje sistema preskrbovanja oboroženih sil; — pri investicijskih odločitvah vključevati tehnologijo, ki jo je mogoče usposobiti za polindustrijsko, improvizi-rano oziroma obrtniško proizvodnjo; — dopolnjevanje obrambnih programov družbenih de-javnostj za delovanje v vojni; — v skladu z možnostmi nabaviti lastne vire električne energije (agregate); — organizacijsko, materialno in kadrovsko usposabljati Ijudi za delovanje v izrednih razmerah in v vojni. 100. člen Pomembne naloge krajevnih skupnostj bodo: — izdelovanje in dopolnjevanje obrambno-varnostnih na-črtov in programov za delovanje v izrednih razmerah in v vojni in usklajevanje z organizacijami združenega dela na svojem območju; — v skladu z interesi splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite dograjevati gospodarsko bazo v krajev-ni skupnosti, dopolnjevati načrte delovanja vseh dejavno-sti ter omogočiti delovanje obrti, kmetijstva, komunale in gradbeništva ter družbenih dejavnosti v vseh razmerah; — organizacijsko, materialno in kadrovsko izpopolnje-vati in usposabljati kadre za opravljanje nalog v miru, iz-rednih razmerah in v vojni; — dograjevati sistem mobilizacije vseh sestavin obram-be. 101. člen Pomembne naloge samoupravnih interesnih skupnostl bodo: — dograjevati svoje obrambne priprave, dograjevati te-melje obrambnih priprav organizacij združenega dela s svojega področja za zagotovitev delovanja posameznih de-javnosti v izrednih razmerah in v vojni ter financiranje teh dejavnosti; — utrjevati organizacijsko in materialno, zlasti pa ka-drovsko usposobljenost za delovanje. 53 102. člen Pomembne naloge družbenopolitičnih organizacij občine bodo: — podružbljanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite pri vseh, kj so odgovorni za obrambne pri-prave; — dograjevati lastne načrte in programe na ravni obči-ne, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter načrte usklajevati s Socialistično zvezo delovnega Ijudstva; — s kadrovsko politiko zagotoviti, da bo v splošno Ijud-sko obrambo vključenih več mladih, žensk ter strokovnja-kov; — dograjevati sistem obveščanja in propagandne dejav-nosti na vseh ravneh. 103. člen Obrambno-varnostne priprave občinskih organov bodo zagotavljale organizacijsko, materialno in kadrovsko pri-pravljenost za delovanje v izrednih razmerah in nemoten prehod iz mirnodobnega v vojno stanje ter delovanje v voj-ni, kar bomo dosegali z izvajanjem naslednjih nalog: — utrjevali bomo sistem delovanja skupščine, predsed-stva, komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta in upravnih organov za nji-hovo delovanje v miru, v izrednih razmerah in v vojni; — dopolnjevali bomo obrambno-varnostne načrte vseh sestavin obrambe v občini (zlasti materialne bilance in fi-nanciranje) ler jih usklajevali z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi or-ganizacijami; — dograjevali in utrjevali bomo sistem mobilizacije pri splošni ijudski obrambi; — utrjevali bomo sistem upravnih zvez, žičnih in kurir-skih zvez za delovanje v miru in v vojni, zagotavljali ustrez-na materialna sredstva, rezerve hrane in skladišča. 104. člen Do leta 1935 bomo opremili vse enote in štabe za teri-torialno obrambo z osebnim in kolektivnim formacijskim orožjem, intendantsko opremo, atomsko-biološko-kemično opremo in s sredstvi za zveze ter usposabljali enote in štabe teritorialne obrambe za čim boljšo borbeno priprav-Ijenost. 105. člen ¦ Organizirane dele civilne zaščite bomo kadrovsko okre- pili, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 16°/o prebivalcev, organizacijsko bomo uredili civilno zaščito v na novo ustanovljenih krajevnih skupnostih in nadalje-vali z ustanavljanjem splošnih enot v stanovanjskih ob-jektih. Kadrovsko, materialno in organizacijsko bomo utrdili ohčinske specializirane enote in združeni odred civilne zaščite ter nadaljevali s strokovnitn usposabljanjem enot in štabov CZ na vseh nivojih, tako da se bo vsako leto število itsposobljenih obveznikov dvignilo v povprečju za 5%. Zagotovili bomo, da bodo enote in štabi civilne zaščite 70-odstotno opremljeni. Z načrtnim izvajanjem obrambne vzgoje delovnih Ijudi in občanov bomo poskrbeli za nji-hovo usposobljenost za izvajanje zaščitnih ukrepov, za re-ševanje Ijudi in materialnih dobrin v obliki samozaščite ter zagotovili njihovo vključevanje v vaje civilne zaščite. Za-gotovili bomo najnujnejša materialna sredstva za oskrbo ogrožencga prebivalstva in nadaljevali z graditvijo javnih zaklonišč na območju občine ter zagotovili njihovo dvo-namensko uporabo pri vseh novih investicijskih objektih. 106. člen Krepilj bomo varnostno kulturo med občani in delovni-mi Ijudmi in jih množično vključevali v izpolnjevanje nalog v miru ter jih pripravljali na delovanje v izrednih razmerah in v vojni. S podružbljanjem varnosti in družbene samo-zaščite bomo krepili dejavni odnos občanov do samo-upravnega socialističnega sistema. 107. člen Za nadaljnji razvoj splošne Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bomo na vseh ravneh osnovno in dopolnilno usposabljali prebivalstvo z vajami kot obliko dopolnilnega in praktičnega pouka, preverjali bomo uspo-sobljenost in organiziranost splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Usposabljali bomo kadre za opravljanje nalog s področ-ja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter usposabljali enote in štabe civilne zaščite. Podpisniki: OZD, SIS, KS. XV. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN VARSTVO OKOLJA 108. člen Podpisniki tega dogovora se zavezujemo: — da bomo zagotavljali samoupravno odločanje o doku-mentih, s katerimi se načrtuje urejanje prostora; — da bomo v dolgoročnem prostorskem planu (doku-mentih »Ljubljana 2000«) uskladili interese v prostoru in pri tem upoštevali njihovo družbeno pomembnost; — da bomo zagotavljali varovanje in smotrno rabo na-ravnih in ustvarjenih pogojev v prostoru; — da bomo skrbeli za varstvo bivalnega in delovnega okolja; — da bomo pridobili podrobno urbanistično dokumen-tacijo za začetek prenove starih območij. Za urejanje prostora je odgovoren Komite za urejanje prostora v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi in uprav-nimi službami ter samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi. Podpisniki: IS, KS, SKS, SSS, KZS, OZD. XVI. OBVEZNOSTI IZ DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SFR JUGOSLAVIJE, SR SLOVENIJE TER MESTA LJUBLJANE 109. člen Podpisniki dogovora se obvezujemo, da bomo v obdobju od 1381—1985 pospeševali združevanje sredstev in dela organizacij združenega dela v občini za prenos tehnologije v manj razvite republike in Avtonomno pokrajino Kosovo. 110. člen Podpisniki bomo pospeševali skupna vlaganja v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah za proizvodnjo ener-gije, pridobivanje rudnin in kovin ter nekovin za proizvod-njo bazične kemije, nafte, plina, urana in premoga. Podpisniki: IS, OZD, MGZ. XVII. KADROVSKA POLITIKA 111. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo omejevali priselitveno rast, tako da bomo zagotavljali demografsko rast in sočasni priliv delavcev po stopnji 1,3. v katerj bo zajeta dobra polovica mehaničnega priliva izven občine. Tej usmeritvi bomo podrejali tudi rast novega zaposlova-nja, ki bo 1,6-odstotna, kakor tudi rast stanovanjske gra-ditve, ki jo bomo podrejali normalnim demografskim to-kovom. 112. člen Udeleženci sprejemamo politiko smotrnega zaposlova-nja, ki bo temeljilo na povečanju deleža zaposlenih delav-cev z visoko in višjo izobrazbo, visokokvalificiranih delav-cev v skupnem številu zaposlenih ter povečanja deleža zaposlenih delavcev v tistih dejavnoslih in proizvodnjah, ki dosegajo visok dohodek na zaposlenega. Ob določitvi vsakoletne stopnje rasti novega zaposlo-vanja v Ljubljani bo skupščina občine Ljubljana-Siška na predlog izvršnega sveta v sodelovanju z občinsko skup-nostjo za zaposlovanje z resolucijo o uresničevanju druž-benega plana občine opredelila tudi kategorije novih za-poslitev, ki bodo izvzele, in predvidene stopnje rasti no-vega zaposlovanja. Podpisniki: OZD, Občinska skupnost za zaposlovanje, SIS, MGZ, banke, IS. 113. člen V obdobju 1981—1985 bodo osnova za izvajanje kadrov-ske politike v Sloveniji: — družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji in na območju Ijubljanskih občin; — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrov-ske politike na območju Ijubljanskih občin; — družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji; — samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Ljub-Ijana-Šiška. 54 Na podlagi teh dokumentov bomo v občini izvajalj do-govorjeno kadrovsko politiko kot sestavni del planiranja v srednjeročnem družbenem razvoju. 114. člen — preoblikovali bomo kadrovske službe, ki bodo spo-sobne praktično izpeljati določila dokumentov o kadrovski poNtiki; — določili metodologijo in kriterije za oblikovanje po-treb_ po delavcih v organizacijah združ^nega dela ter jih soočali s smernicami politike družbenoekonomskega raz-voja o produktivnem zaposlovanju; — usklajevali vsakoletno usmerjenost v zaposlovanju s samoupravno sprejetimi kadrovskimi bilancami v organi-zacijah združenega dela in samoupravni sporazum o let-nem planu zapostovanja v občini Ljubljana-Šiška; — v sodelovanju z organizacijami združenega dela ter njihovimi kadrovskimi službami bomo preučili potrebe po kadrih ter s tem v zvezi usmerjali mladino v tokove usmer-jenega izobraževanja. Podpisniki: OZD, SIS, IS. XVIII. RAZVOJ KOMUNALNEGA SISTEMA 1. Krajevne skupnosti 115. člen Občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se bomo v poglobljenem sodelovanju z družbenopolitičnimi organiza-cijami, TOZD in SIS v tem srednjeročnem obdobju zavze-mali za: — nadaljnjo preobrazbo in preoblikovanje KS; — zagotovitev prostorov za delovanje KS, še predvsem na novo ustanovljenih; — zagotovitev meril za financiranje delegatskega siste-ma, skupnih potreb, interesov in planov razvoja KS; — organiziranje akcij za izvedbo krajevnega samopri-spevka. 116. člen Občani bomo sredstva za financiranje delegatskega si-stema v KS zagotavljalj iz splošne porabe, za zadovolje-vanje skupnih potreb in interesov iz skupne porabe, vsako leto pa bomo na osnovj srednjeročnih planov razvoja sprejeli posebne samoupravne sporazume, v katerih bomo določili medsebojne pravice in dolžnosti in jih tudi finanč-no ovrednotili. Podpisniki: OZD, SIS, IS. 2. Družbenopolitična skupnost • 117. člen Spodbujati razvoj in uveljavljanje občine kot samouprav-ne skupnosti in temeljne družbenopolitične skupnosti v vse razvitejšem socialističnem samoupravljanju je tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 temeljna in osrednja naloga vseh zavestnih socialističnih sil. Predvsem moramo doseči, da bodo občani pri uresni-čevanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti v organi-zacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samo-upravnih interesnih skupnostih med seboj povezani v de-legatski skupščini, odločali o izpolnjevanju svojih skupnlh in splošnih družbenih interesov in potreb. Razvijali bomo tiste oblike odločanja, ki bodo delovnim Ijudem zagotavljale neposredno sodelovanje v pripravlja-nju in izvajanju ter vodilno vlogo organiziranih socialistič-nih sil v celotnem sistemu samoupravnega sporazumeva-nja, družbenega dogovarjanja in družbenega odločanja. 118. člen Zavzemali se bomo za uveljavljanje vseh tistih funkcij in nalog občine, ki omogočajo smotrno in odcjovorno zdru-ževanje človeških sil, znanja, ustvarjalnosti ter material-nih sredstev na samoupravnih temeljih pri omogočanju hitrejšega družbenega razvoja. Občina se bo v okviru uresničevanja svojih planskih funkcij še bolj uveljavljala kot povezovalka vseh družbenih sil za pospeševanje de-lovne storilnosti in gospodarnosti ter ustvarjanje vsestran-skih možnosti za hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Hkrati s tem se bo še bolj uveljavljala njena funkcija prl izpol-njevanju načel socialistične solidarnosti in vzajemnostl. Še bolj bomo krepilj usklajevalno vlogo občine, s čimer bomo zagotavljali odgovorno gospodarjenje z ustvarjenim dohodkom ter preprečevali posledice neusklajenih inte-resov. Pri medobčinskem sodelovanju in še zlasti v mestu Ljub-Ijani bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za zadovoljevanje tistih skupnih in-teresov in potreb, ki jih je zaradi njihove narave mogoče uspešno doseči le v okviru takšnega sodelovanja. V raz-voju delegatskega sistema si bomo prizadevali za delo-vanje skupščine občine, ki bo združevala vse ustvarjalne socialistične sile in še bolj povezovala ter usklajevala vse samoupravne in družbenopolitične interese. Razvijali bomo takšne oblike in metode dela občinske skupščine, v katerih se bodo vse bolj zrcalili interesi de-legatske baze ter se v ustvarjalnem dialogu soočali med seboj in s širšo družbo. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demokratičnega pripravljanja na družbene odločitve. Organizacijo in delo izvršnih in upravnih organov bomo boij dosledno prilagajali vsebini in ciljem delegatskega sistema in odločanja v delegatski skupščini. Doseči moramo najširši družbeni vpliv in politični nad-zor nad opravljanjem izvršnih in upravnih funkcij, s čimer bomo krepili tudj njihovo samostojnost in odgovornost pred delegatsko skupščino. Zavzemali se bomo za poso-dabljanje delovnih razmer in organizacije dela upravnih in izvršnih organov. 3. Splošna poraba 119. člen Pri oblikovanju splošne porabe v letih 1981—1985 bo skupščina občine Ljubljana-Šiška upoštevala tele temelj-ne zahteve: — zagotoviti neposredni vpliv delavcev TOZD in obča-nov v KS na oblikovanje splošne porabe; — splošna poraba se vključuje v napore za gospodar-sko stabilizacijo, tako da se z razpoložtjivimi sredstvi smotrno gospodari. Varčuje naj se pri vseh oblikah te porabe, hkrati je treba zagotoviti kvaliteto opravljenih na-log; — dokončno oblikovati splošno porabo, tako da skup-ščina občine ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki se nanašajo na področje splošne porabe in kjer so obliko-vane ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 120. člen Splošna poraba bo v tem srednjeročnem obdobju na-raščala 10% počasneje od dohodka. Oblikovala se bo v skladu z letnimi načrti družbenoekonomskega razvoja ob-6ine. 121. člen V okviru splošne porabe se bodo zagotavljala: — sredstva za delo občinskih upravnih organov; — sredstva za izvedbo programov krajevnih skupnosti, in sicer za izvajanje nalog skupščinskega in delegatskega sistema in za izvajanje nalog, ki jih skupšoina občine pre-nese na krajevne skupnosti; — sredstva za delo temeljnih pravosodnih organov; — sredstva za dejavnost Ijudske obrambe, in to za tistl del dejavnosti, ki po programu ni financiran iz družbenih sredstev TOZD ali iz drugih virov; — sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij po načelu, da le-te pretežni del svojih nalog financirajo s sredstvi, ki jih zberejo same; — sredstva za družbeno pomo6 borcem in invalidom NOB; — sredstva za negospodarske investicije za izvajanje investicijskih načrtov splošne porabe, za razreševanje sta-novanjske problematike občinskih in drugih upravnih or-ganov in odplačevanje že prevzetih obveznostj po pogod-bah, družbenih dogovorih in sklepih skupščine občine; — sredstva za izvajanje nalog geodetskih uprav, teh-nično-urbanistično dokumentacijo, regulacijske in zazidal-ne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih do brin; — za intervencije v gospodarstvu skladno z družbenimi dogovori in sklepi skupščine občine. 122. člen Po načelih vzajemnostl in solidarnosti bo občina zago-tavljala sredstva za izvajanje dogovorno opredeljenih na-log tistim občinam, ki tega ne morejo zagotoviti z lastni-mi sredstvi. 55 123. člen Za skupne naloge, za katere so se Ijubljanske občine dogovorile oziroma izhajajo iz statuta in drugih normativ-nih aktov, da jih financira skupščina mesta Ljubljane, bo-mo iz teh sredstev proračuna namenili delež v breme splošne porabe občine. 124. člen Proračunski presežki se bodo uporabljali skladno z do-govorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za intervencije v gospodarstvu, kompenzacije in blagovne rezerve, tako da bodo sredstva posredno vplivala na zmanj-šanje obveznosti gospodarstva do tovrstne porabe. Podpisniki: SIS, IS, KS. XIX. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 125. člen Družbenopolitične organizacije se bodo s svojo avant- gardno aktivnostjo, združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil, vključile v družbeni razvoj občine v le-tih 1981—1985, tako da bodo: — povezovale vse napredne sile v organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interes-nih skupnostih, družbenih organizacijah, društvih in inte-resnih združenjih za realizacijo srednjeročnih nalog; — zagotovile aktivno sodelovanje v pripravah dokumen-tov vsakoletnih resolucij o izvajanju politike družbenega plana občine ter planov samoupravnih organizacij in skup-nosti. Usklajevalcj planiranja v organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bodo organizacije sindikata, v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnostih pa Socialistična zveza delovnih Ijudi; — zagotovile, da se bodo pri sprejemanju sklepov za urbanistično ureditev in razvoj prostora spoštovali dogo-vori o varstvu okolja in širši družbeni interesi; — zagotovile na vseh ravneh intenzivnejši razvoj samo-upravnih družberiih odnosov na podlagj ustave in zakona o združenem delu, pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v družbenih dejavnostih zagotovile uveljavljanje zakona o svobodni menjavi dela; — odločno in nenehno izpopolnjevale organiziranost in delovanje delegatskega sistema na vseh ravneh in do-sledno odpravljale pomanjkljivosti; — zagotavljale izpolnjevanje nalog Ijudske obrambe in družbene samozaščite, opredeljenih v posebnem poglavju družbenega plana občine; — enakovredno vključevale razredno kadrovsko politiko v elemente družbenega razvoja občine, upoštevano pred-vsem pri kadrovanju poslovodnih organov in najodgovor-nejših nosilcih razvoja; — na podlagi posebnega programa zagotavljale siste-matično družbenopolitično izobraževanje delegatov za delo v delegatskem sistemu odločanja; — zagotovile prek sveta za informiranje in drugih oblik Javne tribune sprotno seznanjanje delovnih Ijudi in obča-nov o vseh vprašanjih družbenoekonomskega in politič-nega razvoja občine; — z neposredno vključitvijo v delo uveljavile krajevno samoupravo na podlagi novih statutov in resolucije o na-daljnjem razvoju KS. Zagotovile bodo preobrazbo in pre-oblikovanje obstoječih KS v nove organizacijske oblike oziroma nove KS; — poglabljale samoupravne odnose in delo družbeno-političnih organizacij v KS in OZD z uveljavljanjem sek-cijskih oblik dela in oblikovanja družbenih svetov. Poseb-no pomembna bosta delovanje hišne samouprave ter reše-vanje urbanističnih in komunalnih vprašanj; — zagotovile z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in or-ganiziranjem delegatskega sistema kontinuirano delo or-ganizacije SZDL v občini ob volilnih konferencah in kon-sfituiranju organov SZDL v novem mandatu. Seznam podpisnikov Dogovora o lemeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 (gospodarstvo) Grupacije podpisnikov I. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST OBČINE LJUB-LJANA-ŠIŠKA II. KRAJEVNE SKUPNOSTI LJUBLJANA-ŠIŠKA III. SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBClNE LJUB-LJANA-ŠIŠKA IV. SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUBLJANA-SIŠKA V. BANKE VI. OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA I. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-SIŠKA I. Izvršni svet II. KRAJEVNE SKUPNOSTI 1. KS Milan Majcen, Ljubljana, Jesenkova 1 2. KS Hinko Smrekar, Ljubljana, Černetova 31 3. KS Ljubo Šercer, Ljubljana, Kebetova 1 4. KS Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 4 5. KS Zgornja šiška, Ljubljana, Vodnikova 143 6. KS Komandant Stane I, Ujubljana, Gotska 12 7. KS Komandant Stane II, Ljubljana, Gotska 12 8. KS Komandant Stane III, Ljubljana, Gotska 12 9. KS Koseze, Ljubljana, Ulica bratov Učakar 6 10. KS Dravlje, Ljubljana, Draveljska 44 II. KS Dolomitski odred, Ljubljana, Draveljska 44 12. KS Bratov Babnik, Ljubljana, Kamnogoriška 39 13. KS Gunclje-Male Vižmarje, Ljubljana-Šentvid, Kosi-jeva 1 14. KS šentvid, Ljubljana-Šentvid, Celovška 420 15. KS Stanežiče-Medno, Ljubljana-Šentvid, Gasilski dom Stanežiče 16. KS Vižmarje-Brod, Ljubljana-Šentvid, Na Gmajni 1 17. KS Podutik, Ljubljana-Šentvid, Dolniška 18 18. KS Edvard Kardelj, Šmartno pod Šmarno goro, Ta-cen 3 19. KS Gameljne-Rašica, Šmartno pod Šmarno goro, Srednje Gameljne 50 20. KS Bukovica-Šinkov turn, Vodice, Dom DPO Utik, Utik 1 21. KS Vodice, Dom KS, Vodice 21 22. KS Smlednik, Smlednik, Dom KS, Smlednik 4b 23. KS Pirniče, Medvode, Zgornje Pirniče 6 24. KS Medvode, Medvode, Cesta komandanta Stane-ta 12 25. KS Trnovec-Topol, Medvode, Topol 17 26. KS Dr. Peter Držaj (Zgornja šiška) 27. KS Preska (Medvode) 28. KS Vaše-Goričane (Medvode) 29. KS Senica (Medvode) 30. KS Sora (Medvode) 31. KS Na jami (Hinko Smrekar) III. SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE LJUBLJANA- SlŠKA 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljublja-na-Šiška, Gospodinjska 4 2. Samoupravna interesna skupnost za komunalo, Ljub-Ijana, Celovška 135 3. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred po-žarom občine Ljubljana-Šiška, Kovaška 1 4. Samoupravna stavbno-zemljiška skupnost občine Ljub-Ijana-Šiška IV. SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUBLJANA- ŠIŠKA 1. SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana-šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 2. Občinska raziskovalna skupnost, Ljubljana, Trg pre-komorskih brigad 1 3. SIS za kulturo občine Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 4. Samoupravna interesna telesno-kulturna skupnost ob-čine Ljubljana-Šiška, Ob kamniški progi, Ljubljana 5. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Ši-ška, Celovška 195 6. SIS za otroško varstvo občine Ljubljana-šiška, Ljub-Ijana, Trg prekomorskih brigad 1 7. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana-Šiška, Ljub-Ijana, Trg prekomorskih brigad 1 8. SIS za socialno varstvo občine Ljubljana-Šiška, Ljub-Ijana, Trg prekomorskih brigad 1 9. Občinska skupnost za zaposlovanje, Parmova 35, Ljubljana V. BANKE 1. Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana 2. Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana 56 3. Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana 4. Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana 5. Interna banka SOZD INTEGRAL Ljubljana, Celov-ška 166 VI. OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA 1. SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana, TOZD Elektrarna Medvode, Gorenjska c. 43 2. PIVOVARNA UNION Ljubljana, Pivovarniška 2 3. ISKRA IEZE Ljubljana, Stegne 17 4. DONIT — Kemična industrija Medvode, Cesta ko-mandanta Staneta 38 5. LITOSTROJ -r- Titovi zavodi Ljubljana, Djakovičeva 36 6. UNITAS — Kovinsko podjetje Ljubljana, Celovška224 7. SOZD IMP, DO IKO — Industrija kovinske opreme Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12 8. ISKRA Ljubljana, Stegne 13 9. TUBA — Tovarna embalaže Ljubljana, Verovškova66 10. KOT — Tovarna kovinskega okovja Ljubljana, Tacen 38, Šmartno pod Šmarno goro 11. Železniško gospodarstvo MOSTOVNA — Podjetje za izdelovanje ieklenih konstrukcij in dvigal Ljubljana, Ve-rovškova 60 12. ELEKTROMEHANIKA — hladilne naprave, Ljubljana, Celovška 180b 13. AGROSTROJ Ljubljana, Draga 41 14. Železniško gospodarstvo — Centralne delavnice Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljub-Ijana, Parmova 35 15. AVTOMONTAŽA Ljubljana, Celovška 180 16. PAP — Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljublja-na, Celovška 147 b 17. POZD TIBA — Električni stroji, Ljubljana, Vodniko-va 84 18. ISKRA Ljubljana, Stegne 11 19. ISKRA — Široka potrošnja Škofja Loka, TOZD To-varna televizijskih sprejemnikov Ljubljana-Šentvid, Cesta Andreja Bitenca 68 20. ISKRA Kranj, TOZD Telematika, Ljubljarta, Medve-dova 28 21. ISKRA — Cenler za elektrooptiko Stegne 7, Ljub-Ijana 22. GORENJE-TIKI — Elektrostrojno podjetje Ljubljana, Magistrova 1 23. ISKRA-AVTOELEKTRIKA Nova Gorica, TOZD Tovar-na žarnic, Ljubljana, Stegne 15 c 24. ISKRA — industrija baterij ZMAJ Ljubljana, Stegne 23 25. ONPZ ELEKTROVOD Ljubljana, Cesta 5 a, ind. cona ob Celovški cesti ŠP 5 26. COLOR — Tovarna barv in lakov Medvode, Cesta komandanta Staneta 4 27. BAYER PHARMA Jugoslavija, Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Ljubljana, Celovška 135 28. LEK — Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Ljubljana, Verovškova 57 29. PROD — Podjetje za pridobivanje in predelavo mi-neralnih surovin Ljubljana, Bijedičeva 2 30. SLOVENIJALES — Tovarna SORA Medvode, Gorenj-ska cesta 12 31. TAPO — Proizvodnja pohištva in opreme Ljubljana-Šentvid, Celovška 317 32. AERO CELJE — TOZD Tovarna celuloze Medvode, Ladja 10 33. POZD LITEX, Pod hribom 3, Ljubljana 34. TEKSTIL Ljubljana — TOZD Predilnica Medvode, Barletova cesta 4 35. DEKORATIVNA — Tovarna dekorativnih tkanin Ljub-Ijana, Celovška 280 36. TEKSTIL Ljubljana — TOZD Tkalnica Vižmarje, Ljub-Ijana-Sentvid, Tacenska 125 37. RAŠICA — Tovarna pletenin, šmartno pod Šmarno goro, Zgornje Gameljne 20 38. TEKSTIL Ljubljana — TOZD Tekstilna Medvode, Barletova cesta 4 39. DEŽNIK — Podjetje za izdelavo in popravilo dežni-kov, Ljubljana, Aleševčeva 12 40. TEKSTIL Ljubljana — TOZD Galant proizvodnja, Ljubljana-Šentvid, Prušnikova 95 41. ABC POMURKA — DO DROGERIJA Ljubljana, Milana Majcna 12 42. SOZD SLOVIN — DO SLOVENIJA VINO, TOZD Vi-narstvo, Ljubljana, Frankopanska 11 43. Živilska industrija FRUCTAL Ajdovščina, TOZD ALKO Ljubljana, Frankopanska 9 44. TISKARNA SLOVENIJA Ljubljana, Kumerdejeva 15 45. ŠPORT OPREMA Ljubljana-Šentvid, Tacenska 29 46. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE, Cesta ob Sori 11 47. OBJEKT — Gradbeno podjetje Ljubljana, Pod hri-bom 55 48. SGP STAVBENIK Koper — TOZD Gradbena opera-tiva Ljubljana, Hotimirova 19 49. SGP GRADBINEC KRANJ — TOZD Gradbena ope-rativa Ljubljana, Gorazdova 17 50. SLIKAR ŠIŠKA — Zaključna dela v gradbeništvu, Ljubljana, Lakotence 7 a 51. SOZD MERCATOR — DO MERCATOR TEHNA, TOZD Spectrum Ljubljana, Celovška 275 52. KOVINARSTVO MAJA — Ljubljana, Celovška 182 a 53. MONTER — kleparstvo, ključavničarstvo, strešno izo-laterstvo, Ljubljana, Celovška 180 b 54. USLUGA — Obrtno podjetje Ljubljana, Derčeva 31 55. Gradbeni finalist Maribor — TOZD Podi in podloge, GRADLES Ljubljana, Podutiška cesta 94 56. Železniško gospodarstvo, Podjetje za elektrifikacijo prog, Ljubljana, Prešernova 35 57. KOMPAS Jugoslavija — TOZD Avtobusni promet Ljubljana, Celovška 206 58. DO Avtoprevoz Medvode — Javni cestni in tovorni promet Medvode, Finžgarjeva ulica 15 59. SOZD INTEGRAL, DO TP VIATOR — TOZD Tovorni promet Ljubljana, Celovška 166 60. PETROL — DO ZEMELJSKI PLIN, Ljubljana, Cesta Ijubljanske brigade 11 61. ABC Pomurka — DO DELIKATESA Ljubljana, Steg-ne 3 62. TEKSTIL — TOZD Maloprodaja Ljubljana, Pivovarni-ška ulica 8 63. ORBITAL — Podjetje za knjigotrštvo in ekonomsko propagando Ljubljana, Drenikova 33 64. SANITARIA — Trgovsko podjetje na debelo in drob-no Ljubljana, Gasilska 7 65. CENTROCOOP Export Import — DO za proizvodnjo, promet in storitve — TOZD za promet na debelo in drob-no — KOOPROMET Ljubljana, Trg komandanta Staneta 1 66. SOZD SLOVENIJA AVTO — DO AVTOMERKUR TOZD T. R. G. TOZD K. E. G. DO VELOMOTOR — TOZD VELO DO ZASTAVA AVTO — TOZD ZASTAVA DO AVTOIMPEKS, Celovška 150, Ljubljana 67. METALKA — Trgovsko in proizvodnjo podjetje — TOZD za skladiščenje in skladišča Ljubljana-šentvid, Ce-lovška 492 68. ISKRA COMMERCE — TOZD Zastopanje tujih firm Ljubljana, Celovška 122 69. MERCATOR HOTELI — GOSTINSTVO, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 4 70. KOMPAS Jugoslavija — TOZD Motel Medno, Ljub-Ijana-Šentvid 71. KANU — POZD Penzion in restavracija Smlednik, Valburga 7 72. ŽG Podjetje za turizem, transport in gostinstvo DSSS, Medvedova 2, Ljubljana 73. SOZD INTEGRAL — DO Golf turist, TOZD Gostinstvo Ljubljana, Celovška 166 74. DEKOR — FINA KERAMIKA Ljublj., Pod hribom 76 75. SOZD INTEGRAL DO LPP Ljubljana, Celovška 166 76. AVTOEMONA — Inozemska zastopstva in servisi, Ljubljana, Celovška 252 77. AVTOTEHNA — TOZD Servisi, vozila,, tehnične na-prave in proizvodi Ljubljana, Celovška 228 78. GRAVERSTVO — ORODJARSTVO Ljubljana, Celov-ška 85 79. OBRT OPREMA Ljubljana-Šentvid, Na trati 11 80. GALVANA — Obrtno podjetje Ljubljana-Šentvid, Ce-lovška 469" 81. MIZARSTVO Vižmarje, Ljubljana-Šentvid, Tacen-ska 51 82. Čevljarsko obrtno podjetje Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Celovška 79 83. Čevljarna šentvid, Ljubljana-Šentvid, Celovška 453 84. POZD BELPLAST — predelava plastičnih mas Ljub-Ijana-Šentvid, Bognarjeva pot 15 85. POZD OFSET, Medvode, Cesta na Svetje 28 57 86. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA, Ljubljana, Žibertova 13 87. STANDARD INVEST — podj&tje za organizacijo in graditev investicijskih objektov, Ljubljana, Celovška 89 88. VARNOST — TOZD Varovanje premoženja Šiška, Ljubljana, Bijedičeva 4 89. ZAVAROVALNA SKUPNOST CROATIA, Poslovna eno-ta Ljubljana, Celovška 91 90. SOZD ELEKTROTEHNA — DO JUGOTEHNIKA — TOZD Blagovni promet Ljubljana, Celovška 172 91. NIVO CELJE, TOZD Projekt inženiring, Bijedičeva 3, 61000 Ljubljana 92. DO GIP INGRAD CELJE, TOZD Mobilia — Tacen-ska 133, Ljubljana-Šentvid, TOZD Gradbena operativa, Ce-lovška 136, Ljubljana 93. DO GIPOSS INŽENIRING, TOZD Trgovina, Prušniko-va 1, 61210 Ljubljana-Šentvid, TOZD AZA, Pavšičeva 4, Ljubljana 94. GIP VEGRAD Velenje, TOZD GRADNJE, Aleševčeva 29, Ljubljana 95. DO ENERGETIKA, Verovškova 62, Ljubljana VII. ZBORNICE 1. Medobčinska gospodarska zbornica VIII. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 1. Občinski sindikalni svet