POR
'AB&aom
AND
liL££lce...

d

NO. 55


AM€mcA^ m spmiT
FOREIGN IN LANGUAGE ONU
Serying Chicago, Milwaukee, Wauhegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 6, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
ZDA se pogodile s Turčijo o oporiščih
ZDA bodo dobile pravjeo do uporabe 25 oporišč. Turčiia oa tekom 4 let en bilijon dolariev v poklonih in posojilih.
WASHINGTON, D.C. — Tekom tridnevnega obiska turškega zunanjega ministra Ihsana S. Caglayangila je bil dosežen sporazum s Turčijo o ponovnem odprtju ameriških oporišč v Turčiji, ki so bila zaprta lansko poletje, ko so ZDA ustavile Turčiji dobave orožja na temelju sklepa Kongresa. Ta je bil nejevoljen na Turčijo radi njene zasedbe,dela otoka Cipra poleti 1974.
Ko je Kongres ZDA lani v oktobru delno sprostil dobave orožja in vojne opreme Turčiji, so se začela pogajanja o ponovnem odprtju ameriških oporišč v Turčiji, ki so pa bila vedno znova prekipjena.
Pogajanja so sedaj bila uspešno zaključena, toda sporazum morata potrditi Kongres in turška narodna skupščina, predrto bo veljaven.
Kongres ima močne pomisleke
Zvezna vlada je objavila dogovor s Turčijo o vojaških oporiščih, ki sta ga podpisala turški zunanji minister in državni tajnik Kissinger, ni ga pa takoj tudi predložila Kongresu, kot je bilo prvotno predvideno. To se bo zgodilo šele v nekaj tednih, ko upajo, da se utegne spremeniti na boljše položaj na Cipru. Tam sta obe strani še vedno trdo vsaka pri svojem.
Pogajanja, ki so bila obnovljena v februarju, niso dosti napredovala in so trenutno odložena. V Ankari ne kažejo nobene volje do popuščanja, v Atenah pa protestirajo zaradi novega dogovora med ZDA in Turčijo, ki obljublja zadnji nove dobave orožja in gospodarsko pomoč. Grčija je pozvala domov iz Washingtona svoje zastopstvo, ki se je razgovarjalo z vlado ZDA o oporiščih teh na grških tleh. Tako se je Washington znašel med dvema ognjema, kajti v Ankari so izjavili, da ne bodo pristali na nobeno spremembo v podpisanem dogovoru, če bi se Kongres u-piral tega potrditi.
Turčija noče vezati sporazuma s položa jem na Cipru
V okviru sporazuma bo Turčija dobila za rabo 26 oporišč ZDA na svojih tleh, ki bodo o-stala pod turško suverenostjo, četudi v ameriški upravi v štirih letih 800 milijonov dolarjev v vojaških posojilih in kreditih. 200 milijonov pa v poklonih. Kissinger je pred kongresnim °dborom povedal, da se je Tur-cija ves čas branila vsake povezave razgovorov o oporiščih o Položajem na Cipru.
Kong. W. S. Broomfield, vodilni republikanec v zunanjepolitičnem odboru Predstavniškega doma, je v tem izjavil, da ne vidi nobene poti za odobri-lov tako obsežne pomoči Turčiji v prihodnjih nekaj mesecih. Kong. Wayne L. Hays, demokrat iz Ohia, je pripomnil, da bo 1° “trd boj navzgor”, predno bo rnogoče kaj doseči. Pri takem razpoloženju v Kongresu je ra-razumljivo, da so se v Beli hiši °dločili dogovor zadržati in ga Predložiti Kongresu, ko bo tam razpoloženje za njegovo odobritev boljše.
Novi grobovi iSovjeiija svari ZDA
ea si
požar ja, da utegne obnova mrzle vojne med ZDA in ZSSR voditi do “neomejene oboro ževalne tekme in nevarnosti vojne”.
MOSKVA, ZSSR. — Znani
Anton Potokar Sr.
Umrl je 82 let stari Anton Potokar Sr., rojen v Grosupljem pri Ljubljanin, mož pok. Tere-se, roj. Zupančič, oče Antona Jr.,
Stanley j a, Therese Popovič,
Margaret Turk, Agnes Cook,
Edwarda J. in Thomasa D., 25-krat stari oče, 18-krat prastari oče, brat Josepha in pok. Marie Shintas. Pogreb je danes iz j Brickman and Sons pogrebnega j
zavoda na 21900 Euclid Avenue	,	,	. ,
v cerkev sv. Kristine ob 9.15, sovjetski strokovnjak za ZDA
nato na pokopališče Vernih duš. Georgy r atov, c an o/je Pokojnik je bil ustanovni član ske akademije znanosti, je na-ADZ št. 6 in Društva Najsv. Pisal za ‘ Pravdo > glavno urad-Imena pri Sv. Katarini, živel je no šlasil° Komunistične partije na 19850 Renwood Avenue. ZSSR- obsežen članek, ;v katerem poudarja sovjetsko zeljo po boljših odnosih z ZDA in svari !te, da bo oživljanje politike mrzle vojne v Washingtonu vodilo v “neomejeno pboroževalno ' tekmo in v rastočo nevarnost vojne”.
, .	,	.	, G. Arbatov omenja pretekle
ustavo podmsal, izvedo- ehe na lju izboijievanja
Ua b^Z ^0htIl10 ^r,°d' odnosov med obema glavnima
silama sveta in sodi, da so še “vedno dobri izgledi” za njegov nadaljni razvoj, pa svari, da so nem letu končala svoje delo in neodgovorne izjave v ameriški oretekli petek je predsednik volivni kampanji nevarne. Francisco da Costa Gomes no- V razčlenjevanju položaja v vo ustavo podpisal. Ob tej pri- ZDA trdi, da so v “prvih vr-ložnosti je izjavil, da pomeni to štab vsi stari konji reakcije in “nov korak Portugalske na cesti mrzle vojne, kot Reagan, Wal-v demokracijo in socializem”. lace, G. Meany ... in Goldwa-Ustava daje Portugalski civil- ter”, nato pravi, da je potreba no vlado, ki bo prevzela to iz po končanju oboroževalne tek-
Nič več izvidniških
poletov nad Izraelom
JERUZALEM, Izr. - Odkar je Egipt odpovedal prijateljstvo in zavezništvo s Sovjetsko Pravda” je objavila obse-i zvezo, ni več nad Izrael sovjet-Žen Članek, V katerem O-' skih izvidniških letal, ki so imela oporišča v Egiptu.
Ta letala so letela tako visoko, da jih Izraelci niso mogli sestreliti.
f^rfugalska dobila socialist lino ustavo
Predsednik Gomes je novo
ne skupščine 25. aprila.
LIZBONA, Port. — Ustavodajna skupščina je po skoraj e-
Cepljenje proli "svinjski influenci' se začne v juniju
Iz Clevelanda in okolice
i
i
Slovenski izseljenec, ki je kot 18-letni maturant slovenske gimnazije v begunskem taborišču v Spit-talu na Dravi s svojimi starši prišel v Kanado in se odločil za duhovski stan, je bil v svojem 46. letu izbran za novega pomožnega škofa v torontski
nadškofiji.	...r...
lu, ter rev. L. Tomc. bivši žup-TORONTO, Ont. — Več me-. prj gv Gregoriju Velikem secev je bilo že znano med du- I v Hamiltonu hovniki Torontske metropolije,: Po “vetitev novo Obranega škoda je apostolski delegat v Otta-,fa dr Alojzija Ambrožiča bo vvi med imeni kandidatov za, dvidoma	Frihodnjl
novega pomočnega škofa v To-'
_ j mesec. Njegova želja je. da bi s ; rontski nadškofiji poslal v Rim ,	, , .	' J,-,
Starejše in bolne na plin- tudi njegovo „41 pretekli te.;torontsk™ nadškofom b,I n,e-
čih ter srcu bodo začeli den, v sredo, je večerni list-To-i fA,S0pT eC
cepiti v juniju, vse osta-	ron;o star" objavil vest	iz nad-	babljanski pomozm	škof	dr.
le pa v septembru.	5kofijske pisarne, da	Je Sv. iTf	“ '	v
ATLANTA, Ga. — Amerikan- oce izbral in imenoval za to me- i o ^, i- ' i ce bodo začeli cepiti proti ne-	sto našega slovennskega	rojaka j	^	Duhala	^Mnost^	cUhovni"'1
varni “svinjski influenci”, ki je	dr. Alojzija Ambrožiča.	Torej D
v letih 1918-1919 pomorila po Habemus pontificem!, tako ja- S	bo ^ romati y To_
vsem svetu vec milijonov ljudi, : vhajo množici na trgu predi ,	.	, ,	.	.
rTr^.	;	,	... 1	' ,	, ronto m ob koncu čestitati m
v samih ZDA pa preko nol mili- cerkvijo Sv. Petra v Rimu. ko .	v .
v .	.	.. ‘ -v,	;■	...	~	,	' skupno z novoposvecemm pro-
jona, v letošnjem juniju. Nevar- izvolijo novega papeža. Mi, se-	i .. .	,
’	. i J . , . i	... . A, .	, , siti Boga, naj ga potrdi m okre-
nost nove influence naj bi na-, verno ameriški Slovenci pa lab- .	, ,	, ,
.	. T	-i £	pi za plodonosno delo v vmo-
stopila v jeseni.	ko rečemo: Imamo skoia v To- ,	^
y .	. ,	...	. -v 1	,	gradu Gospodovem. Naj mu to-
Najprei bodo cepili starejše rontu.	I . . .	• , ,
. I . , .	.	! rontski pevci takrat zapojo v
ljudi m one s pljučnimi m src- Lahko smo ponosni nanj in .	,	,	.
. . , .	,	.	.	.	.	. staroslovenskem jeziku za sklen,
nimi boleznimi, je izjavil dr. D. | veseli, da je sm slovenskin iz-
Sencer od Središča za nadziranje bolezni'v Atlanti. Splošno cepljenje se bo začelo v zgodnji jeseni. Sredstva zanj, 135 milijonov, naj bi po predsednikovem predlogu dala zvezna vla-
seljencev-beguncev, ki
da. Predsednikov predlog je bil
v Kongresu ugodno' sprejet in j tor Sv. pisrna, profesor v velikem semenišču Sv. Avguština v Torontu in na teološki fakulteti
kot so zapeli v ljubljanski stol-
,n , A	, 'le ,° nicb ko je bil škof Anton Volk
18 -1 e t n i maturant slovenske , .	,. ,
gimnazije v Spittalskem tabori- krc& aSen,..Zaa Pixe§a lu -N11"
scu prišel s svojimi starsi v Ka- .	°	.
nado, dosegel tako visoko mesto ^ a mnoga mnogaja
v kanadski cerkveni hijearhiji.	rnnogaja IjMa. In če je
Doktor splošne teologije, dok- bozja volja’ naJ mu GosPod čez
rok vojakov, ki državo stvarno me sedaj nujnejša, kot je bila
vodijo od prevrata pred dvemi	kdajkoli preje. Po njegovem se j pričakujejo,'da bo odobren brez
leti. Glavno besedo daje narod-	je detenta	izkazala kot trajno , posebnega zavlačevanja,
ni skupščini in predsedniku re- koristna za obe strani...	1 Pričakujejo nekaj težav pri
publike, voljenima v neposred- Ameriške poraze v mednarod-, izdelavi potrebnih količin cepinih volitvah. Volitve v narodno ni politiki pripisuje Arbatov v va in njegovem razdeljevanju, jsti je postal škof. Vsa ta leta, skupščino bodo 25. aprila, volit-	prvi vrsti	“povezavi z nepra-jPo predlogu predsed. Forda naj	‘kar	je	končal	svoje šolanje, nje-
ve predsednika republike pa v	vičnimi in	obsojenimi zadeva- Ibi bili proti nevarni influenci	!gov	delokrog	ni	bil omejen sa-
juniju.	: mi” in ne “sovjetskim intri-j cepljeni vsi Amerikanci, skupno j mo na predavanja v semenišču
na univerzi i.t.d. Dvajset let je že duhovnik, in v 46. letu staro-
na
Ustava je precej socialistična, gam”, saj poziva k skupni lastnini pro- | Tako naj bi G. Arbatov dukcijskih sredstev, zemlje in eni strani s svojo analizo ame-prirodnih bogastev. Prav zato je | riško-sovjetskih odnosov hotel Socialni demokratski center gla- | poudariti sovjetsko predanost soval proti njej. Voditelji te ' detenti, na drugi pa tudi odgo-stranke so označili novo ustavo voriti na ameriške napade na za “socialistični prisilni jopič”, sovjetsko zunanjo politiko te-
bo treba torej nad 215 milijonov enot cepiva. I
Zaprti nadškof v Jeruzalemu v gladovnem štrajku
JERUZALEM, Izr.
in na univerzi. Ne; leto za letom je pridigal duhovne vaje po večjih in manjših škofijah, svetnemu kleru. Imel predavanja in tečaje za sestre, dijake in druga združenja tako, da ga pozna vsa katoliška angleško go-Msgr. jvoreča Kanada. Tudi na Koro-
"*>•«7““ r .«• terrtx\—
sprejeta lam se pred levičar-i ZDA. Zdi se, da gre ta Moskvi	10 . , A ° ’A.	.	,
^ J	1	I leta 1974 obsojen na 12 let za-; z duhovščino m lajiki. Povsod
pora zaradi tihotapljenja orožja je žel odobravanje in priznanje.
skim vojaškim uporom, ki je le precej na živce. Portugalsko preokrenil bolj proti sredini. Zato ustava verjetno ne odgovarja popolnoma sedanjemu političnemu razpoloženju Portugalske. Stvarno podobo tega razpoloženja bodo pokazale volitve "i/ narodno skupščino.
Gulf Oil bo zopet črpala olje v Angoli
PITTSBURGH, Pa. — Gulf Oil Copmany je sklenila z Angolo sporazum o obnovi črpanja olja v Kabindi, angolskem
palestinskim gverilcem, je začel pred 6 tedni gladovni štrajk v podporo zahtevi, da ga pošljejo preostala leta zapora preživet v kak samostan.
Ko se je nadškofovo stanje očitno poslabšalo, so ga njegovi
področju severno od ustja reke ječarji začeli prisilno hraniti po Kongo.	plastični cevi.
Etalljanska vlada v nevamcisfl padsa v vprašanj« splava
RIM, It. — Preteklo nedeljo se je zbralo v glavnem mestu države preko 50,000 žensk iz vse dežele na veliko demonstracijo v podporo “prostega” splava. Kampanjo za tak zakon podpirajo socialisti, komunisti in liberalci, nasprotujejo pa mu krščanski demokrati in neofašisti.
Povezava krščanskih demokratov z Italijanskim socialističnim gibanjem v tem vprašanju je vznejevoljila socialiste do take mere, da so vlado posvarili, da utegnejo glasovati proti njej, kar bi privedlo nujno do njenega padca, ker bi v takem slučaju bila v parlamentu poražena.
Vremenski prerok
Delno oblačno z možnostjo dežja.	Naj višja temperatura
okoli 52 F (11 C).	j

i mmmmm
ŠE DOLGA POT! — Jimmy Carter je dosegel doslej v demokratskih primarnih volitvah kar lepe uspehe. Vprašanje je, kako se ho danes odrezal v državah Wisconsin in New York.
Ne samo; še celo škofom je dajal nasvete in tudi potreben nauk. Kanadski škofje so pred par leti odobrili novi katekizem, ki so ga sestavili pre-napredm odbori duhovnikov in modernih nun. Dr. Ambrožič ga je pregledal in odkril v njem vse polno nedoslednosti, nepravilnih in dvomljivih izražanj temeljnih resnic vere in katoliške morale. Dal je natisniti brošuro in jo razposlal škofom in odborom s svarilom, da če ne popravijo netočnosti in dvoumnostr v izražanju verskih resnic o božjih skrivnostih, bodo rušili vero do-raščajoče mladine.
Ni čuda, da je drugi torontski dnevnik, zdi se mi, da je bil Globe and Mail, prinesel ob njegovem imenovanju daljši članek z njegovo sliko, v katerem pravi med drugim, da bi bila kanadska javnost razočarana, če bi bilo to imenovanje šlo mimo njega komu drugemu; ker to je mož, ki ne samo ve in zna presoditi, kaj je prav in kaj je treba, a je tudi mož, ki ima pogum povedati vsakemu, kaj se ne sme in kaj ni prav.
“Pismoučeni g. Lojze” sta ga v domačem krogu imenovala rev. A. Vukšinič pri Sv. Andreju v Wellandu, s katerim sta dolgoletna prijatelja in h kateremu je prihajal večkrat na odr dih po težkem in napornem de-
leta veli: Zvesti in dobri služabnik, pomakni se višje. Ascende superius!
-----o------
Zadnje vesti
DETROIT, Midi. — V letošnjem marcu je bilo prodanih 36% več novih avtomobilov kot v lanskem; odstotek tujih avtomobilov je znašal lani 22%, letos pa le 13.8%.
LONDON, Vel. Brit. — Za novega vodnika britanskih laburistov in novega predsednika vlade je bil izbran James Cal-laghna, dosedanji zunanji minister, znan kot zmerni konservativec in velik prijatelj ZDA.
HOUSTON, Tex. — Na poti v bolnišnico tu je včeraj umrl 70 let stari bilijonar Howard Hughes,' ki je zadnja leta živel popolnoma Sam za sebe. PEKING, Kit. — Včeraj je prišlo v sredi Pekinga do obsežnih demonnstracij in izgredov, ker so odstranili vence, položene v spomin pokojnega predsednika vlade Ču En-laja. Demonstracije naj bi bile odgovor na kampanjo levega krila komunistične partije, ki se zavzema za neprestano revolucijo, pa zanemarja gospodarski razvoj Kitajske. BANGKOK, Taj. — Nova vlada Tajske, ki ji bo po vsem sodeč predsedoval Seni Pramoj, brat pri nedeljskih volitvah poraženega predsednika vlade Jukrita Pramoja, utegne zadržati del ameriških vojakov na Tajskem.
NEW YORK, N.Y. — Današnje primarne volitve v državah New York in Wisconsin bodo odločilne za kandidaturo sen. H. Jacksona in kong. M. Udal-la. Če ta dva pri demokratskih primarnih volitvah danes ne zmagata, bosta izgubila verjetnost dosege demokratske predsedniške kandidature. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odklonilo priziv bivšega poročnika W. Calleyja, obsojenega zaradi množičnega pomora v My Lai v Južnem Vietnamu leta 1968. Galley je
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo ob pol dveh popoldne važno sejo v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po seji prigrizek in zabava! Vse članstvo vabljeno!
Zaključek sv. misijona—
Zaključek slovenskega sv. misijona pri Sv. Kristini v Eu-clidu, ki se je včeraj začel, bo v soboto, 10. aprila, pri sv. maši ob 8.30 zjutraj.
Butarice—
Vsi, ki bi radi za Cvetno nedeljo pripravili butarice, so vabljeni v soboto dopoldne v dvorano pod cerkvijo sv. Vida. S seboj naj prinesejo šibe, zelenje, vrvico, pisane trakove in lepilni trak. Delo bodo vodili starsi otrok Slovennske šole pri Sv. Vidu.
Sprejeta v častno društvo—
Gdč. Marija Žakelj, hčerka Antona in Cecilije Žakelj, ki študira zdravstveno tehnologijo na Marquette univerzi v Milwaukee, Wis., je bila ena izmed 41 študentov te stroke, ki so dobili 28. marca značke svojega poklica, v nedeljo, 1. aprila je pa bila sprejeta v jezuitsko častno društvo Alpha Sigma Nu kot ena najboljših učenk. Dobila je tudi knjižno nagrado. Marija bo študirala še eno leto leto na univerzi, večino časa pa porabila za praktično vežbanje v laboratoriju neke bolnice v Milwaukee. Čestitamo!
Ne zamudite prijave za znižanje davka na hišo— Okrajni avditor G. Voinovich ponovno opozarja lastnike hiš (domov), ki so stari nad 65 let in nimajo preko $10,000 letnih dohodkov, naj ne pozabijo vložiti prošnje za znižan davek na svoj dom do 7. junija 1976. Avditor sporoča, da bodo zastopniki njegovega urada v aprilu in maju na razpolago ob sobotah dopoldne za vsa potrebna pojasnila na ražnjih krajih mesta. Prihodnjo soboto, 10. aprila v Euclid City Hall, 585 E. 222 St.
Egipt odklonil sovjetsko noto
KAIRO, Egipt. — Egiptsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je oklonilo sovjetsko noto, ki dolži Egipt za razdor med obema državama, kot nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Egipta in kot napad na njegovo suverenost.
Britanija bo dala pomoč Mozambiku
LONDON, Vel. Brit. — Zastopnik zunanjega ministra David Ennals je dejal, da bo Velika Britanija dala Mozambiku do 30 milijonov dolarjev gospodarske pomoči.
David Ennals je obiskal Mozambik v zvezi z načrti za rešitev težav v Rodeziji, kjer so kol znano pogajanja med belo vlado in črno večino prebivalstva bila prekinjena.
na svobodi pod varščino in bo verjetno pomiloščen, ne da bi se preje vrnil v zapor.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik je objavil, da državni tajnik Kissinger ni na poti iz vlade in da ni izrazil namere, da bo odstopil ob koncu sedanje predsedniške dobe G. R. Forda če bi bil ta znova izvoljen.
aiiZiUSKA COMQVLNA, APRIL 6, 1976

~ v ^ t I/ »c- \ -y— n «> vi i
6117 St. Clair Aye. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
eubllsiied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week oi July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
« Združene države:
?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
I suznega življenja, ki so ga Italijani vajeni, ali pa z o-bojim. Zadostna gospodarska pomoč lahko pride samo z Zahoda, a te ne bo. Trebo bo torej zategniti pas, kar je Berlinguer dejansko že omenil. A to ne pojde brez drastičnih ukrepov in uporabe sile.
Če bi v takih razmerah hoteli komunisti svetu dokazati pri prihodnjih volitvah kot vladna straka, da so volitve dobili brez nasilja, bi morali Italijanom nekaj velikega in zanje važnega obljubiti, jih s tem potolažiti in nase prikleniti. Kaj bi to moglo^biti?
Ključ ima v rokah Moskva.
L. P.
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 monthi Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 55 Tuesday, April 6, 1976


slovenski duhovniki izstopili iz SANS-a in ustanovili v New Yorku
zbrali je šel
Slovensko Primorje in italijanski komunizem
ii.
S kratkim pregledom preteklosti Slovenskega Primorja smo včeraj postavili temelj za razglabljanje o tem prostoru in njegov bodočnosti z ozirom na približevanje trenutka, ko utegne v Italiji zavladati komunizem. Podčrtali smo zgodovinsko dejstvo, da so bili dolga stoletja lastniki teh krajev Benečani (predniki Italijanov, v našem stoletju je po drugi svetovni vojni ozemlje z obalo spet prišlo pod italijansko oblast za eno celo generacijo. Trdno je treba imeti to v spominu, ko bomo sedaj govorili o sedanjosti in iskali, kar se more po verjetnih kalkulacijah predvidevati za bodočnost.
Vsi znaki kažejo, da bodo v Italiji prišli v dogledni bodočnosti v vlado komunisti in bo na ta način zavladala nad to deželo — partija. Zgodilo se bo vse na popolnoma demokratičen način, brez revolucije in običajnega nasilja, s tako imenovanim “zgodovinskim kompromisom’’ — kakor prevzem oblasti imenujejo komunisti. Značilno pri tem je, da nočejo kompromisa Z obema sorodnima socialističnima strankama (Nen-nijevo in Saragatovo), kar bi jim omogočilo prihod v vlado, ampak ga hočejo s krščanskimi demokrati, sedaj dominantno stranko v deželi. Celotni načrt je dobro premišljen in skrbno izdelan. Brezverci po marksistični idelogiji, ki jo ne ta je, hočejo v vladno koalicijo s stranko, zgrajeno na katoliških načelih, saj je Italija popolnoma katoliška dežela in ne mešana s protestanti, kot Nemčija in druge evropske dežele, kjer se krščansko-demokratske stranke ne morejo imeti za katoliške.
To italijansko Democrazia Cristiana kompromitirati, jo polagoma demontirati in končno vreči z oblasti je komunistični cilj. Na to se je partija skrbno in načrtno pripravljala skoraj 30 let, ko jo je 1. 1948 De Gasperi vrgel iz vlade. Le spomnimo se, kako so komunisti v zadnjih dveh desetletjih stalno napredovali, prevzemajoč v svoje roke mesto za mestom, provinco Slovenka?” Stefanu je bilo maža provinco, potem pa vodili upravo skrbno, pa pretkano. Kar je bilo dobrega, je njihova izključna zasluga, kar slabega, za to je odgovorna osrednja vlada pod vodstvom krščanskih demokratov. Moč in vpliv partije sta rastla in jo privedla v sedanji položaj.
V zadnji fazi borbe za vladno oblast se je bilo treba javno odpovedati Moskvi in naglasiti popolno neodvisnost cd Sovjetov. To se je zgodilo v sami Moskvi na kongresu sovjetske partije. Toda človek bi rad vedel -— ne to, kar je šef Berlinguer kvasil pred javnostjo na kongresu, pač pa to, kar sta se med štirimi stenami menila on in Brežnjev. To ima v sebi težo. In človek bi lahko dal roke v ogenj, da se nista skregala ali se celo razšla kot sovražnika. Dobiti močno postojanko v srcu Evrope in v Sredozemlju je tako važno, da Moskva tvega pred svetom celo pljunek v obraz. Za pridobitev Italije, kjer je sedežj in središče katoliške Cerkve, je vredno prenesti tudi udarec s pestjo naravnost v nos!
Stvari so se sedaj razvile tako daleč, da je PCI (Partite Comunista Italiano) pred vstopom v vlado. Samo kak čudežen obrat v položaju bi mogel to preprečiti.
Ni nobenega dvoma, da bodo po gotovi dobi komunisti vladali Italijo sami. To se je zgodilo vedno in povsod, kjer so se vrinili v koalicijsko vlado. Takrat se bo začela druga pesem. Morda ne bo treba uporabljati javnega nasilja (notranjega bo itak dovolj kot povsod), a treba bo nositi odgvornost za vse posledice. Ne bo več zaščite NATO; ne bo več pestovanja in redilne ročice od strani evropske gospodarske skupnosti; ne bo več ameriških dolarjev, ki so doslej vedno izvlekli Italijo iz stiske. Zagrabila bo lahkoverno italijansko ljudstvo trda realnost in ne bo več nikjer stricev z Zahoda.
Treba se bo obrniti proti Vzhodu, tam so tovariši.
Ali tam je sama revščina, od tam ne more priti učinkovita pomoč, saj celo komunistična Meka v Rusiji moleduje za žito. Z orožjem, s tanki in kanoni se ne rešuje ljudsko blagostanje. Prišli bodo za komunistični režim v Italiji težki1 časi tako gotovo, kot je amen v očenašu. Kako pomiriti in utešiti ljudsko nejevoljo? Z nasiljem se ne doseže vse, treba bo boljšega in močnejšega zdravila.	- f
Takrat bo prišla prav Moskva. Ko bo italijanski komunizem že nekaj časa kot vladna stranka nosil odgovornost za reševanje težkih gospodarskih in socialnih razmer v deželi, se bo izkazalo, da je ozdravljenje mogoče ali z veliko finančno pomočjo cd zunaj ali pa z
SESEDA IZ NARODA
IZPOD ZVONA SV, ŠTEFANA IN GK0UQE
CHICAGO. 111. — (CL) — Le- 1 morajo biti. Ne bodo sicer tako ta 1941 je prišel nazaj v Ameri- i visoke, da bi segale skoraj pod ko. Delal je nato, da bi združil ’ strop, ampak majhne, toda lič-vse Slovence za pomoč matični j ne, okrašene s slovenskimi tra-domovini. Iskal je stikov tudijkovi. Slišal sem, da naše ženske pri vladi v Washingtonu. Prišlo j že pripravljajo pod vodstvom je do združitve v takozvanem J ge. Metode Fischingerjeve bu-SANSU, v katerem pa so ga ta- itarice, dasi je včasih zadrega, kratni slovenski levičarji s pi-! kje dobiti zelenje in okraske, sateljem Louisom Adamičem na < Lani so vse butarice zmanjka-čelu grdo izigrali. Njega in osta- j le. Lahko jih boste dobili na le slovenske duhovnike. Zato sc cvetni petek pred in po križe-
vem potu v cerkveni veži. Cvetna nedelja pa naj bi res sloven-
Ligo slovenskih katoli- jska, polna upanja na Vstajenje, ških Amerikancev. Denar, kate- ne samo Gospodovo, ampak tudi
“napredni” levi-j na naše slovensko vstajenje v “hrabro” parti- svobodi. Slovenska šola bo or-
rega so
čarji, je šel za
zansko armado. So bili Sloven- ganizirala vse potrebno. Bodo ci, pa tudi nekatere, zaslepljene Tudi narodne noše. Blagoslov slovenske žene, vse skozi levi- .butaric in palm bo pred 10. uro čarski urednik “Prosvete” g. v dvorani pod cerkvijo in od Ivan Molek, kateri je odkrito tam bo procesija v cerkev. Slo-povedal, da je v ozadju komu- venci, vsi pridimo! Isto naj ve-nizem in da tega on ne bo pod- Ija tudi za Veliko noč. piral. Zato je izstopil. Imel sem Po Slomškovi priprošnji je bil priliko ga nekoč osebno spozna- ozdravljen. Znanega zdravnika ti, ko je obiskal sorodnika v dr. Leopolda Humarja smo po-Chicagu. Dosleden v svojem grešali že več kot pol leta. prepričanju, neizprosen sovraž- Zdravniki so zasledili rakasto o-nik komunizma.	bolenje na mehurju in so ga ob-
Ko sem obiskal p. Kazimirja, sevali. Pri tem je dobil hude je bil v postelji. Ob njem je bil notranje opekline. Stanje je bilo p. Kalist, ki je mu je bil nekak izredno slabo. Silno je trpel. Za-varuh. Vesel, je bil našega obl-.tekel se j g k služabniku božje-ska. Vidite, tako je z menoj. Naj mu A. M. Slomšku. Ne vem, ko-mlade moči poprimejo in delo liko devetdnevnic je opravil. nadaljujejo. Tu je padla ideja za !Nekega dne je občutil, da je tiskan časopis, dasi imena nismo [zdrav. Šel je k zdravniku, ta je določili. Bil je hud na dr. Cirila na veliko začudenje ugotovil o-Žebota, ki ni odgovarjal na nje- j zdravljenje. Sedaj spet redno gova pisma. Potem se je obrnil dela v bolnišnici in pravi: “Sem k dr. Faležu. “Kdaj se boš pa Ti [kakor prerojen!” Zatekajmo se poročil? Že imaš zbrano? Je tudi mi k Slomšku in k Frideriku Baragi. Imejmo zaupanje!
*
Ali veste, koliko stane hrana za oskrbovanca v Domovih za stare ljudi? Preiskava je ugoto-jvila, da samo reci in piši 54 cen-Ko sem izdal v Barbertonu j tov na dan .. • Vse drugo gre v prvo številko “Slovenska Pravi- žepe lastnikov teh Domov. Naj-
lo nerodno priznati, da si je izbral — Italijanko. “A tako, žc jutri bom maševal v namen, da bi se vse razdrlo...! Pa se na žalost ni!
bolj prizadeti so duševno bolni in oni, ki so na tem, da kmalu
ca”, je p. Kazimir poslal navdušeno brzojavko. “Objavite na prvi strani.” Čez dva dni je do- j umrejo, bil župnik Merkun drugo brzojavko:	“Nič ne objavljajte. V roke mi je prišel “Chalen-
Imam težave s predstojniki.” , ge”, revolucionarni kornunistič-Debelo sem gledal brzojavko, ni časopis. Izhaja v Okrajni bol-Č. g. Merkun mi je rekel: “Tak nišnici (Cook County Hospital).
je p. Kazimir. Danes ves navdušen za kakšno stvar, jutri je ves malodušen.” P. Kazimir je imel pripravljene za tisk tudi svoje spomine. Dal nam jih je nekaterim, da smo jih pregledali. Dragoceno gradivo. Mnogo bi doprinesli ti spomini k razči-ščenju pojmov v časih, ko je p. Kazimir delal med Slovenci širom Amerike, reševal njih vero in materino besedo. Pa kot redovnik' se je moral ukloniti predstojnikom.
(Dalje sledi)
*
Največji praznik krščanstva — Velika noč se naglo bliža. V domovini, nekdanji seveda, je bilo za ta, praznik veliko pripravljanja, snaženja itd. Za Cvetno nedeljo, ki je uvod v Veliko noč, so pripravljali fantje presmece (butare). Hoteli so prekositi drug drugega po velikosti pres-meca, po okrasitvi itd. Pred cerkvijo in v cerkvi je bilo kakor v zelenem gaju. Tudi ameriški slovenski novonaseljenci že nekaj let smatrajo Cvetno hedeljo kot posebni praznik slovesnega Kristusovega vhoda v Jeruza-
Je silno skromen, toda zanimiva so gesla:	Borba za socializem.
Uničimo rasizem. Smrt fašizmu. To zadnje geslo so uporabljali tudi slovenski OE-arji v letih 1941-1945. Vabijo na veliko komunistično demonstracijo v Gary, Ind. Pri predsedniških volitvah imajo tudi ti svojega kari-didata, po volitvah bodo umolknili, ker ne bodo dobili dosti več kot 200,000 glasov.
*
Zadnjič sem omenil, kako je Slovenska Izseljenska Matica ignorirala slovenske protikomunistične naseljence. Pravzaprav
madežna), ustanovili dva krepka denarna zavoda (Posojilnico J. E. Kreka in Farno posojilnico Slovenija). Nič ne omenja slovenskih šol, pevskih zborov, folklornih skupin, ne množičnih slovenskih prireditev v Boltonu, kaj šele slovenskih skupin v Hamiltonu in drugod. Če bi ljudje Titovega kova, zavladali tudi tukaj, bi vse to v imenu “demokracije” zatrli. Isto velja za Cleveland. Kar dve odlični slovenski šoli, pevski zbor Korotan, Slovenski fantje, “Slavčki”, folklorna skupina Kres, Slovenska pristava s kapelo Marije Pomagaj. V Chicagu imamo slovensko sobotno šolo, kateri mečejo polena pod noge nekateri ki bi radi slovenstvo tukaj zatrli. O slovenski božji poti' v Le-montu seveda ni besedice. Če bi ne bilo Lemonta in slovenskih oo. frančiškanov, kje bi bilo danes slovenstvo v Ameriki? Tudi v MilwaUkeeju imajo odlično slovensko k a t o 1 iško kulturno društvo “Triglav” in krasni “Triglav park”. Pa ker ni v rdečih rokah, mora iti v pozabo. Vidite, tako ravna Slovenska Iz sel jenska Matica v svojih spisih. Ob koncu pa mirne duše povem: sram bi nas bilo, če bi nas ti hvalili.
Iskrene pozdrave vsem, pošilja
“Toti Štajerc
—-----o-------
Vafeil© na igre
NEV/ YORK, N.Y. — Liga Slovenskih Amerikancev v New Yorku vabi rojake iz Fairfielda, Brideporta, New Yorka in okolice na veseloigro s petjem NAROČENI ŽENIN. N a p i s al Milan Kunaver, režira arhitekt Vilko Čekuta. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Torontu, Kanada: Vilko Čekuta, Marta Demšar, Minka Gruntarjeva, A-leksander Koželj, Jože Kranjec, Janez Mesec, Vera Mesec, Jože Mihevc in Anica Resnikova.
Prvi nastop: cerkvena dvorana pri Sv. Križu, Fairfield, Conn., 24. aprila 1976 ob 7.30 zvečer.
Drugi nastop: cerkvena dvorana pri Sv. Cirilu, Nev/ York, NY., 25. aprila 1975 ob 11. dopoldne.
Ligina pisarna v New Yorku razbremeni vsako leto dr. Zdravka Kalana in pripravi prosvetno uro pri cerkvi Sv. Cirila, to je Ligina nedelja. Lansko leto smo igrali Linhartovo Županovo Micko, pel je Zvon. Letos mo povabili Slovensko gledališče iz Toronta. Isto delo bodo igrali na predvečer pri Šv. Križu v Fairfieldu, o tem je že pisal v Ameriški Domovini rev. Alojzij Hribšek. Prosimo rojake, da napolnijo obe dvorani in se tako zahvalijo Kanadčanom za požrtvovalnost.
Le spomnimo se nazaj! Pred poldrugim desetletjem smo imeli v New Yorku najmanj po štiri odrske nastope vsako leto. Tudi v Bridgeportu je bilo podobno. Pri nekaterih igrah je nastopalo nad dvajset oseb! Sedaj smo veseli, če imamo v New Yorku dve igri vsako sezono. Z gostovanji lahko napravimo naše prosvetno delo bogatejše, po-dvojimo lahko nastope. Obenem srečamo prijatelje in povežemo našo slovensko skupnost v tem delu Amerike. Prav je, da je torontski oder izbral veseloigro, dober koš smeha vsakemu prav pride!
V Ligini pisarni dobite mo-
Nekaj opazk
nič čudnega. Toda če hoče biti U10r-iev^e Celovca, Gorice in
nepristranska, mora oač vsa: kratko omeniti tudi delo slovenske protikomunistične emigracije. Zato vidimo, da opeva in hvali samo to, kar je zrastlo na “naprednem vrtu”. Slike to povedo iz Kanade, Chicaga, Clevelanda. Pa je treba tem ljudem le povedati, da so slovenski protikomunistični izseljenci več storili za slovenstvo kot tisti ki poveličujejo Jožeta Broza. Npr. v Kanadi so slovenski novonaseljenci, protikomunisti, sami iz
Celja. Zbirke stanejo po deset dolarjev. Pišite nam ali pa nas pokličite!
Ligina pisarna v New Yorku P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227
ZA UVOD
Kar bo natisnjenega v odgovor na sestavek v Koledarju SIM, je bilo napisano že v začetku meseca februarja. Nisem vedel, da je — ki ga v spisih o-menjam — Vatro J. Grill v A-meriki. Presenečen sem bil, ko sem v “The Cleveland Press'’ v torek, 23. marca, videl poročilo, da je v Santa Clara, Calif., v nedeljo, 21. marca, umrl.
Vem, da zdaj ne more popraviti nedostatkov, ki sem jih v dobri veri, ne da bi imel namen ga žaliti, na njegovo izvajanje napisal. TJ ver jen sem, da: Dobrina, za katero teži naš razum, je resnical S tega vidika sem, kar vem, poskušal dejstva, ki so mi znana, s te strani osvetliti, ki so v velikem nasprotju, kar j^ — zdaj pokojni — Vatro J. Grili v Izseljeniškem Koledarju 1976 podal. Zdaj mrtev ne more odgovoriti . .. Imel sem že namen, da bi natis odklonil, ker pa je treba pogledati, da resnico dojameš, obe strani poznati, zato naj gre v natis. Pokojnemu pa želim — večni mir.
M. T.
*
EUCLID, O. — Zdi se mi, da je vsakdo, ki objavi podpisan dopis, zelo previden, da ta res odgovarja resnici. Le tako ima dopis svojo vrednost in se nanj lahko zanesemo.
Vemo, da se Izseljeniška Matica s svojo komunistično ideologijo zelo trudi, da bi med izseljenci našla dosti sopotnikov, ki bi pomagali razširiti njen vpliv med vse emigrante. V ta namen pošilja med izseljence mesečnik “Rodna gruda” in letno “Zbornik”, ki so ga letos imenovali “Slovenski koledar 76”. Mojo pozornost je pritegnil dopis g. Vatra Gnila, bivšega dolgoletnega urednika “Enakopravnosti”, ki se je po letih bivanja v Clevelandu vrnil v Slovenijo in že več let v tej publikaciji — Koledarju Slovenske izseljeniške matice objavlja svoje spomine.
den najbolj plodovitih sotrudni-kov slovenskih katoliških publikacij in g. V. J. Grili, tedanji urednik Enakopravnosti, ga je prav gotovo že tedaj večkrat srečal v dopisih. Torej p. Bernard ni bil nikoli begunec, kot omenja g. Grili v letošnjem koledarju SIM. P. Ambrožič je leta 1939 odšel v Ljubljano kot zastopnik slovenskih ameriških katoličanov na mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se je tam vršil od 26.-30. julija 1939. Tam se mu je pojavila očesna bolezen, ki ga je zadržala, da se je vrnil v Ameriko šele koncem novembra 1939, torej po nemški in ruski zasedbi Poljske, in eno leto in pol, predno je bila zasedena Jugoslavija.
To je drugo dejstvo, v nasprotju s tem, kar V. J. Grili prodaja svojim za “resnico”, da je namreč p. Bernard Ambrožič prišel kot begunec s posredovanjem Vatikana v Ameriko. Neodpustljiva “zanesljivost” . ..
Dramatsko društvo Lilija
vabi na igro
"DIVJI LOVEC"
v nedeljo, 11. aprila ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Kako se mu je tudi zmedlo, da devlje med prve slovenske begunce dr. Miha Kreka? Ali so ostali med njimi bili tako nepomembni, da jih sploh ne omenja? Saj je res prišel dr. Krek v Ameriko iz Rima, a šele 2 leti po končani vojni leta 1947. Morda je V. J. Grilla zmotilo, da so med prvimi (Snoj, Čop, Furlan) prišle tudi žena dr. Furlana in Malka Krek, ki jih sploh ne o-menja. Take zamene mu niso v kredit in ne pomagajo njegovi verodostojnosti.
Čudim, se tudi, da ne omenja ' duhovnika Franca Gabrovška, Pod zaglavjem “Ameriški Slo- !ki je bil v času vojne res o-
Kitajska nafta za Japonsko
Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali v Pekingu, bo Kitajska letos dobavila Japonski 2,100,000 ton surove nafte.
Lani je Japonska uvozila iz
močno zategnitvijo pasu in izdatno omejitvijo ali celo j lem. Ne palme, ampak butarice nič zgradili kar dve novi cer- Kitajske 2.4 milijona ton surove opustitvijo dosedanjega lagodnega in dostikrat luk- po starem slovenskem običaju,] kvi (Marija Pomagaj in Brez- nafte.	•
venci za novo Jugoslavijo” — odlomek iz rokopisa knjige Med dvema svetovoma”, ki bo i?-$la v letu 1976, piše g. Vatro Grili na straneh 256-175 naslednje:
“Iz Evrope so prišli prvi slovenski begunci — France Snoj, p. Kazimir Zakrajšek, p. Bernard Ambrožič, dr. Miha Krek. dr. Boris Furlan, dr. Ivan Čok, slednji iz Slovenskega Primorja, Snoj, Krek in Furlan so prišli iz Londona, Zakrajšek in Ambrožič pa s posredovanjem Vatikana iz Rima,”
Zelo sem se čudil, kako more navesti tako neresnično poročilo. Resnica je namreč tale:
Po vpadu nacistov in fašistov Jugoslavijo je bil prvi, ki je prišel v Ameriko, p. Kazimir Zakrajšek v avgustu 1941, pa ne posredovanjem Vatikana, ampak z ozirom na svoje državljanstvo ZDA, ki ga je obdržal, čeprav je mislil stalno ostati v .Sloveniji, kjer ga je doletel 6. april 1941. Takoj se je javil na ameriškem konzulatu v Zagre^ bu in se kot državljan vrnil v Ameriko. Napisal je knjigo “Ko smo šli v morje bridkosti”, ki jo Grili omenja.	,
G. Snoj je prišel kot drugi in sicer šele naslednjega leta, torej 1942.
Enako debela časnikarska raca je o p. Bernardu Ambrožiču. Zelo se čudim, da bi g. Grili ne poznal imena p. Ambrožiča iz časopisja, četudi se je udejstvoval v nasprotnem taboru. Uver-jen sem, da kot smo mi poznali vse vrhove slovenskih “naprednjakov”, so tudi “naprednjaki” poznali vse “nazadnjake in mračnjake”. P. Bernard Ambrožič je bil gotovo ena teh vidnih oseb. V Ameriko ni prišel v času vojne, ampak že 1. 1925. Bil. je večletni urednik mesečnika in koledarja Ave Maria. V dob: 1925-1939 je bil prav gotovo
membe vredna oseba. Je eden izmed četvorice na sliki v kole-ledarju Ame Maria 1943, str. 23. Furlan, Snoj, Gabrovšek, dr. Lojze Kuhar so se peljali tik pred invazijo v -Grčijo, vlak je bil že bombardiran, da bedo držali stike z domovino v času o-kupacije. Po vojni se kot protikomunist ni mogel vrniti v “o-svobojeno” domovino. Prišel je v Cleveland in smo ga mnogi dobro poznali. Kot tak je seveda prejel svoj delež v “Enakopravnosti”. Umazali so ga z lažjo in nepoštenostjo. Toda to pot so si opekli prste, g. Gabrovšek jih je namreč tožil. Ne vem več datuma, a zelo dobro se spominjam, da je bilo natisnjeno z 2 inči debelimi črkami čez vso stran, da “France Gabrovšek toži Enakopravnost za milijon dolarjev.'/’ Enakopravnost je izgubil--1 in pa poskrbela za odškodnino. G. F. Gabrovšek je postal župnik leta 1946 na slovenski fari v Mil-vvaukeeju, Wis., kjer je zbolel in 1. 1950 umrl. Prijatelj, ki ga je tam obiskal, mi je povedal, da mu je g. Gabrovšek dejal, kako prav mu je v bolezni prišel denar, ki mu ga je morala plačati “Enakopravnost” v odškodnino za obrekovanje in laži!
Zdi se mi, da je Vatro J. Grili to GabrovŠkovo in Enakoprav-nostino afero namenoma “pozabil”, da se ne bi morda slovenska javnost zanimala, kako se je končala in da ne bi morda napačna luč posvetila na njegov6 spomine, kar pa je vsekakor potrebno, če hočemo takratne dogodke ohraniti, kakor so se v resnici dogajali in smo jih tu-kajšnji Slovenci doživljali.
M. T.
IVERI
Ljudje, ki malo vedo, navadno veliko govorijo, tisti, ki vedo veliko, pa\ govorijo malo.
J. J. ROUSSEAt1
EBDEKir./.A :um:
APRIL 6, 1976
HANA>$H4 DOMOVINA
1 »
Slovenec prež. g. Lojze Ambrožič
je novi pomili: škof v Toroifu
Pretekli teden je bilo uradno objavljeno, da je bil Slovenec, preč. g. Lojze Ambrožič, 46 let stari sin pok. Lojzeta Ambrožiča in njegove še žene žene, imenovan za novega pomožnega škofa katoliške nadškofije v Torontu. Vest je napolnila z velikim veseljem vso slovensko skupnost v Velikem Torontu, pa tudi drugod po Kanadi in po ZDA.
Preč. g. Lojze Ambrožič je bil rojen na Dobrovi v Sloveniji, od koder se je s starši umaknil ob koncu druge svetovne vojne Pred komunističnim nasiljem v Sloveniji na Koroško, pa se od tam podal nato s celo Abmroži
Nemčiji dosegel doktorat iz teologije in Sv. pisma. S svojo razgledanostjo, stvarno in mirno presojo si je pridobil velik u-gled med duhovščino torontske nadškofije, pa tudi med ostalo katoliško duhovščino Kanade, ko je predložil svoje pripombe k izdaji katekizma in jih je kanadska škof ovska konferenca sprejela ter objavila.
Novi pomožni škof se bo posebej posvetil delu med narodnostnimi skupinami v torontski nadškofiji, med katerimi uživa I še prav posebno naklonjenost in ! podporo.
Msgr. L. Ambrožiču k visoke-
tudi obljubil, da bomo objavili vse dohodke in izdatke v zvezi s spominskim križem. Vseh darov smo prejeli $9,554.25.
RDEČA OFENZIVA SE NADALJUJE
TORONTO, Ont. — Zgleda, razen bivšega tajnika znes ^ da KPS ni zadovoljna s soraz-j “Simon Grečorčič” in memo malimi uspehi med izse- | žene ni na tej šoli.
društva
njegove
!
V provinci Ontario in še po-
Izdatki pa so bili sledeči:	jljenci v Kanadi; še posebej se .	____________________
Križ .....................$3,400.00 ! čuti, da niso prav nič veseli, s obe j v Torontu že par mesecev
Gravirane plošče	j ker jim ni uspelo pridobiti v j o r g a nizirajo “Kanadsko-jugo-
na skalah ............. 1,000.00 celoti do danes še nobene večje slovensko društvo prijateljstva
Martyr’s Shrine cerkvi 300.00 . organizacije. Poskusi gredo na-
220.00 Prej- Kot je znano, Kanadsko-
Nova trava
Zemlja (top soil) ......- 120.00 .slovenska grupa za kulturne iz-
Prevoz skale iz Waybridga Les za stopnice
■ menjave za mesec maj priprav-350.00 Ija v Kanadi nekaj nastopov anil 5.00 ! sambla Mihe Dovžana. Njihov
čevo družino dalje v Kanado, j mu imenovanju iskreno čestita-Odločil se je za duhovski stan, ^mo in mu želimo, da bi uspeš-Pa po posvetitvi v duhovnika mo vršil visoko nalogo, ki mir j e Nadaljeval študije delno v To-: bila izročena. rontu, delno v Evropi, kjer je v	AD
-----——o-------—
SLOVENSKI JAVNOSTI
Kanadsko-slovensko d r uštvo Čisti dobiček sedaj napovedala kulturne izmenjave priprav- [ nih prireditev je namenjen
■ ------------------,v. .
Beton za fundament ..... 130.00 .cisti dobiček pojde v sklad Pro-
Slovenski duhovščini ....	150.00 svete, kot je omenjeno v Pro-
Zasajeno zelenje ...... 98.50 [sveti- Ansambel bo spremljal
Fotograf in slike ...... 90.00 J urednik “Rodne grude”, Jože
Najemnina svedrov ..... 75.00 J Prešeren. Torej kar strokovno
j vodstvo! Bo prav zanimivo vi-50.00 deti, ako se bodo naši rojaki 50.00 vsaJ °b tako ponižaj očem aktu
, ___T„________j “slovenske kulture” zdramili in
manjši stroški ....... 325.12 na edino učinkoviti način poka-
------'zali svoje mnenje.
Dohodki:	$9,554.251 Izpodletela je ofenziva, od-
Izdatki:	$6,473.62 ^ odnosno je imela ravno naspro-
ten učinek pri Društvu -Simon
Najemnina zvočnih
naprav ....
Venec in rože Honorar, bencin in drugi
Ija za konec aprila koncerte in Plesne zabave ansambla Mihe Dovžana, ki pride gostovat iz SR Slovenije. To društvo na Svojih dosedanjih prireditvah ni skrivalo svoje naklonjenosti da-Našnjemu režimu v Sloveniji, Saj je ob sorazmerno skromnem kulturnem programu ponuj alo °bčinstvu “Dedka Mraza”, pro-Pagiralo čikaški list “Prosveto” 'N glasilo Slovenske Izseljenske
“Prosveti”, slovenskemu štiri-tedniku, ki izhaja v Chicagu,
Preostanek $3,080.63
Kakor je razvidno iz tega fi-načnega poročila, je prebitka od vsega nabranega denarja $3.080.63. Pripravljalni odbor, ki je imel na skrbi postaviti
IH., in ki je znan po svojem ‘na- spominski križ, je že na svoji prednem pisanju” ter naklonje-j zadnji seji, ko se še ni vedelo,
kako bo nabiralna akcija uspela, sklenil, da bo treba nadalj-
Gregorčič. Na občnem zboru 25. januarja 1976 je prišlo do menjav v odboru in izločen je bil dotedanji tajnik kluba, kateri je
in sodelovanja”. V tem društvu je zopet našel bivši tajnik “Simona Gregorčiča” svoje polje in je celo začasni predsednik. Poglejmo poročilo, objavljeno v “Naših Novinah” dne 6. marca 1976 o seji te organizacije dne 18. januarja 1976 (doslovno): “Mi smo predlagali in mi trije zopet predlagamo najširšo demokracijo, ki se more zamisliti za člane organizacije” — par poglavij naprej pa:	“Društvu
kot organizaciji vseh jugoslovanskih Kanadčanov se ne more protiviti. Oni, ki bodo to napravili, se bodo težko pregrešili in jim bo to preje ali kasneje žal.”
Če ne bi človek pomislil na tragedijo pred 30-35 leti, bi se smejal taki logiki in takemu pojmovanju demokracije!
Na prvi, ustanovni seji tega
Vi ITI
ib*
Nova tovarna . jo.
Tovarna pohištva “Brest” je odprla v Podskrajniku pri
Med Piranom in Bernardinom je zbirna kemična čistilna na-
Cerknici novo tovarno ivernih prava za celo področje. Podob-plošč. Letna zmogljivost tovar-jne naprave gradijo tudi v Izoli ne je 60,000 kub. metrov ople- j in s tem bo slovenska obala pol-
nosti SFR Jugoslaviji.
Udeležba na teh koncertih in nastopih je po našem podpiranje sedanjega komunističnega režima v SFR Jugoslaviji. Zato pozivamo vso slovensko javnost, stare in nove-priseljence in še
'WaST ■•Rodno giuaV'Tirvabi-' ff’	”“77	“
ln,	, teh prireditev ne udeleži,
na praznovanje 29. novembra, r
Narodnega praznika SFR Jugo- ’	ZDRUŽENI BORCI
slavij e.	TORONTO
še o sloveiisfsam spamliskeni križu w lidlašidis
TORONTO, Ont. — V Kanad-slR Domovini dne 27. januarja J c bil objavljen seznam daro-valcev, ki so še dobrohotno oddali naši prošnji in prispevali 2a slovenski spominski križ, ki Srno ga torontski Slovenci po-stavilj v Midlandu ob 30-letnici Pokola tisočev naših bratov in Sester, potem ko so bili od za-Padnih zaveznikov vrnjeni v ro-e domačim slovenskim komu-Nistom. Pri objavi imen se je na alost vrinila ta nevšečnosti, da
s° bila nekatera imena izpušče-Na.
Verjemite mi, da to ni bilo aNierno in vse tiste, ki so bili PUzadeti, lepo prosim, da to ^ojo pomanjkljivost blagohot-oprostijo. Nekaj jih je pa še ^°2neje darovalo, ko je bil se-N Ni že Objavljen in bom zato Porabil to priliko, da objavim .Niena, ki so bila izpuščena in eNa novih darovalcev. Naj-‘eJ izpuščena imena.
$loO je darovala: Hranilnica ^ °sojUnica Slovenija, p ° $20 sta darovala: Nagode ranc, Mesec Jakob, j ° $1 sta. darovala:
■^vstik V.
Po $5
Brata
Franc, Princi Matija, Fabjan, Rebolj, Šparovec Stane, Kavšek Maks, Štih Janez, Šprager Fred, Anzlih Jože, Starešinčič Jože, Novak Ivan, Musar Anton, Gorkeš Martin, Semen Štefan, Gorkeš Jože, Božnar Milče, Stanič Karel, Tomšič. Janez, Lavrič Jože, N.N., Svetin, Muzič Franc, Simon Janez, ‘Tominc Franc (Clev.), Sever Janez (Clev.), Oblak Anton (Clev.), Vesel Štefan (Clev.), N.N., Takavčič Rudi; Kodrič Jože, Srebrnič Rafael, Božič Katarina.
$3 je daroval: Ramovš Franc.
$2 je daroval: Levstik Janez.
Na novo pa so darovali:
Po $60 sta darovala: Bajc Jo-, že, Mate Franc (ponovno).
$25 je daroval: Dr. Franc Pe., pelnak.
Po $20 so darovali: N.N., N. N., N.N.
$10 je daroval: Ulčar Stane.
Še enkrat prosim, da moji pomanjkljivosti oprostite, vsem darovalcem pa ponovna topla zahvala za darove.
ne fonde za vzdrževanje in urejevanje prostora okrog križa, da se bo to in ono še izboljšalo, če bo denar na razpolago, in da se bo eventuelno dalo tudi redno za maše v cerkvi kanadskih mučencev, če nam bodo finančne razmere dopuščale. Z drugo besedo rečeno, preostali denar se bo uporabil, da se bo plačal vrtnar, ki bo redno gnojil, kosil in zalival travo in zelenje okrog križa, da se bo še nekaj zelenja kupilo in zasadilo in po možnosti dalo tiskati majhne priročnike, ki bi v slovenščini in angleščini tolmačili pomen spominskega križa, ki smo ga postavili ob 30-letnici.
dosledno zagovarjal, kar se toč- J društva so bile prisotne tako po no razvidi iz njegovega poroči-! “Naših Novinah” od 7. feb. 1976 la občnemu zboru, linijo sodelo- j sledeče slovenske organizacije: vanja z režimom v SFRJ. V društvu je to njegovo delovanje že dolgo vzibujalo odpor in je prišlo do zanimivega slučaja, da so odborniki in člani ob neki priliki preprečili javno sodelovanje predstavnika jugoslovanskega konzulata na njihovi prireditvi. Zgleda, da je v društvu le prevladalo končno mnenje, da je treba razlikovati med predstavnikom d i k t a terskega režima in med predstavnikom naroda.
Zanimiv je stavek bivšega tajnika, ki je kritiziral odklonitev režimskega predstavnika:
“Vse tiste, ki so pri tej neumnosti sodelovali, je lahko sram v dno duše! Le kako se bodo počutili prihodnjič, ko bodo spet stopili na slovenska in jugoslo-
Slovenski list Prosveta
(v Ontariu ne obstoji),
Ameriške progresivne Slovenke Cleveland,
Slovensko društvo Sava Kitchener in Slovenska šola Kitchener,
Caravan prijateljstva.
V “naprednih” časopisih še beremo, da so ustanovili novo Slovensko društvo “Ivan Cankar” in da bo izšel nov slovenski časopis v Torontu.
P. A.
menitenih ivernih plošč. Investicija je znašala 310 milijonov dinarj ev.
S spopolnjeno tehnologijo in možno uporabo odpadkov prihranijo 50% lesa. Polovico proizvodnje i veric bodo porabile “Brestove” tovarne pohištva. Ostala proizvodnja pa je že razprodana najmanj za pet let.
Prenovljeni most v Dvoru pri Žužemberku
V	tem kraju so v neposredni bližini ribogojnice odprli prenovljeni most čez Krko. Dosedanji leseni most je dotrajal in ob višjem vodnem stanju so ga lahko uporabljali samo tisti, ki niso imeli vrtoglavice.
Občina in krajevna skupnost so isti most utrdili z betonskimi nosilci in ojačili z železno konstrukcijo.
Izola dobi “marino”
■ Ustanovljena je nova delovna organizacija za gradnjo pristanišča za jahte z imenom Marina”. Gradili ga bodo v dveh etapah.
V	prvi bo zgrajen valobran in polo za navezo 500 jadrnic, v drugem pa pokriti navezi za 1500 jadrnic, čolnov in jaht. Obenem bodo zgrajene servisne delavnice, bencinska črpalka, trgovine in restavracije.
no zaščitena njem.
pred onesnaže-
Nov izdelek
Tovarna lepil “Mitol” iz Sežane je začela izdelovati novo lepilo “termokol”. To je talilno lepilo z izrednimi lastnostmi.
Odporno je proti vlagi, visokim in nizkim temperaturam, predvsem pa ni škodljivo zdravju. Uporaba je vsestranska v proizvodni in prehrambni industriji.
Nov mejni prehod v št. liju
Slovenska in avstrijska komisija sta našli skupno točko za nov mejni prehod v St. liju. Zgrajen bo na kraju, kjer se bosta srečali obe avtocesti.
Tul bo razširjen vozni pas :: vsemi ustreznimi službami: carino, špedicijo, menjalnico in mejno milico.
vanska tla? Menda so organiza-Vsi nadaljni stroški, ki jih bo- torji te smešne “akcije” (pre-
zvezi s tem, bodo na prečite.v nastopa konzulu — op.
mo imeli v
tem mestu objavljeni in v slučaju, da prebitek, ki smo ga zabeležili ob prvi nabirki, ne bo kril vseh stroškov, se že v naprej priporočamo tudi tistim, ki morda zadnjikrat niso mogli da- jjaJ”
rovati, pa bi sedaj radi prispe- Kanadska šola jezikov in “kul-
pisca), upali na to, da jim bomo namesto uradnega ■ zastopnika našega slovenskega rodu v domovini pripeljali pod streho ita-
llijanskega ali nemškega konzu-1 ^
darovali:
V isti številki Kanadske Domovine, v kateri je bil objav-Bukvič Ijen seznam darovalcev, sem bil
AIR CANADA Si JAT CARTERJI 1976
v domovino in obratno, zahtevajte sezname. Cena od $326.—
12. maj skupina
ARGENTINA: 28. apni
Cena $663.—
VSE NAVADNE KARTE, Florida, Havaji. Zastopamo WARD AIR, SUNFLIGHT itd.
Najem avtov, garantiramo cene, petni listi in vizumi, prošnje, pievode, INCOME TAX.
J -CIER URBANC, notar KOMPAS EXPRESS Karel zxjzek 635 a sioor st, w. lei. 534-8891	Toronto, Out. M6G 1K8
vali in pomagali vzdrževati naš skupen spominski križ. Hvaležni bomo za vsak dar.
Za zdaj pa še enkrat vsem zares lep bogplačaj za darove, kakor tudi tistim, ki sd zamisel izvedli s svojim osebnim delom.
Za pripravljalni, odbor:
Otmar Mauser
turne” dediščine Jugoslavije še obstoji; torej ni bila zadeva samo na papirju. Zanimiv je člen 12. šolskih pravil:	“Nikakor ne
moremo dopustiti, da bi starši, ki čakajo na svoje otroke, širili ideje, ki nasprotujejo ciljem in nalogi šole itd.” Dosti jasno povedano! Slovenskih učiteljev.
S’	r
^	r
B.
DOMA i PD SVETU
Nevarnost “svinjske influence’, ki je ob koncu prve svetovne vojne pomorila po svetu skupno 20 milijonov ljudi, je pripravila našo vlado, da se je odločila izvesti obširno cepljenje proti njej. V prvi vrsti bo cepivo na razpolago za one, ki so bolni na dihalih ali srcu ter za vse nad 65 let stare. Skupno pričakujejo, da bodo cepili proti nevarni zvrsti influence do 12 milijonov ljudi v naši deželi.
*
Kanada je začasno zaprla svoje poslaništvo v Libanonu, ko je postalo v Bejrutu zaradi večnega streljanja prenevarno in je redno poslovanje itak postalo nemogoče.
*
Roparji so pretekli teden odpeljali Brink’s Canada Ltd. trak, v katerem naj bi bilo skupno gotovine za 2.8 milijona, doslej naj večji rop te vrste.
6
p1*
B
r
B
r
B
r
B
'0*
B
r
B
r
B
r
B
If
Kvibeški proti-inflacijski odbor je zmanjšal povišanje plač pokrajinskih poslancev od 11% na 6.3A .

'ifisiLE miMensž* rmwm
želi vsem svojim prijateljevi in znancem
IVAN CELAR
PICKERING UME
Complete Collision Service 1562 Notion Road, Pickering, Ont., tel. 830*4141
B
r
B
0 Učitelji višjih šol v Windsor-B ju so začeli pretekli teden v treh letih tretji štrajk. Pred-B sednik pokrajinske vlade Willi-|f am Davis je v Torontu izjavil, da vlada ne bo dopustila daljšega štrajka.
|f
B
r
B
r
B
w
B

Izkopavanja starin v Kranja
V	samem središču kraja že dvajset let sistematično raziskujejo staro slovanska grobišča. Prvotno je bilo tu pokopališče Ilirov (600 let pred Kristusom), nato rimsko, staroslovansko in slovensko vse do 18. stoletja..
Raziskanih je bilo preko 5000 grobov. Najbolj so zanimivi temelji rimskega svetišča in pokopališke kapele v gotskem slogu z grobnico iz 15. stoletja.
Čuvanje okolja
V	Piranu so položili 3650 metrov dolg cevovod za odplako mestnih fekalij. Cev se končd na odprtem morju v globini 2.2 metrov. Tu so že močni morski tokovi, ki vso odplako odnese-
dneh zopet častiti spomin umrlega predsednika vlade Cu En-laja. V tem vidijo nekateri nastop zmernih proti levim skrajnežem. Pri nekaj spominskih nastopih so navajali celo dele govora podpredsednika vlade Teng-Hsiao-ipinga, ki je glavna tarča napadov skrajnežev, ki jih vodita Maova žena Chiang Ching ter mladi partijski vodnik Wang, član Politbiroja, ki je tudi podpredsednik Komunistične partije.
*
Ko bo kanadsko delavsko m* nijsko gibanje enotnejše, bo tudi uspešnejše v svojem odporu proti vladni anti-inflacijski politiki, je dejal pretekli teden Joseph Morris, predsednik Canadian Labor Congressa.
*
Vlada v Bonnu je zanikala vesti, da sovjetska izvidniška letala redno letajo nad. ozemljem NATO, ker da so tako visoko, da jim zavezniki ne morejo do živega.
*
V Atenah v Grčiji je pretekli petek eksplodirala v uradu A-merican Express Banke bomba, ki pa k sreči ni napravila večje škode in ni nikogar ranila. Eksplozija naj bi bila znak nejevolje in protesta nad obsežno po-jnočjo, ki so jo ZDA obljubile | Turčiji v novem sporazumu
FOR RENT
r our rooms in a double house lor 1 or 2 adults. Inquire Apt. 3 1170 E. 61 St.
(2,6,9 apr)
V letnem poročilu je Keith Spicer, komišener za uradne jezike v Kanadi, označil kratkoročni vladni program za povečanje rabe francoščine v zveznih uradih za neuspešen in neučinkovit. Priporočil je uvedbo dolgoročnega načrta, ki naj iz-vežba za zvezne urade potrebno število osobja v obeh glavnih jezikih dežele,
'uporabi ameriških vojaških in v Pekingu so začeli v zadnjih izvidniških oporišč v Turčiji,
Ljubljana dobi novo kulturno središče
Novi Trg revolucije (bivši Kongresni trg) v Ljubljani je že 16 let v izgradnji. Poslovno, bančno in trgovsko je že urejen. Ob letošnji Cankarjevi stoletnici se Ljubljančani zavzemajo za zgraditev n o v e ga kulturnega centra na tem trgu.
Načrti in prostor so bili že zdavnaj pripravljeni. Največja dvorana bi sprejela 1500 ljudi in bi bila namenjena vsem večjim glasbenim, kulturnim in kongresnim prireditvam. Poleg tega bosta še dve dvorani s 400 in 500 sedeži in vsi potrebni dodatni prostori.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
APARTMENT FOR RENT on E. 61 St. Call 942-0620
(56)
Oddajo stanovanjc
3-sobno stanovanje v okolici E. 55 St. in St. Clair Avenue oudajo odraslim. $50 na mesec. Kličite 391-0164 med 9. dop. in 12-_	—(57)
LOOKING FOR ROOMS
Slovenian family would like to rent a single house in the St. Vitus area. Call 881-6737
(55)
FOR SALE
Four bedroom home, basement. Good neighborhood, Euclid, Ohio, $38,500. Call after 5:30 p.m. — 481-2997. _________________ (60)
Kelp wanted Male or Female
MANAGER FOR BAR
Good opportunity for one person or man & wife to manage bar of Slovene Home. Call 442-0142 any day alter 6 p.m.
(x)
Help Wanted
For executive office cleaning in the East 79th and St. Clair vicinity, once a week. Call Mr. Leonard, 391-7776.
APRIL 6, 107(3
čela zemlja nalahno bobneti. ’“Aha! So jih že premaknili."
(Dalje prihodnjič)
BOBKI
SOB
Ostrorogi je premolknil. Pre- ostalo, pa še te bodo do pomladi
sukani ni vedel nič odgovoriti. Sklanjal je glavo nizko nad okroglino vesla in čakal, kakšno kazen mu! prisodi oče. Če bi ga užgal s korobačem, da bi se mu pocedila kri, bi se ne bil prav nič začudili. Jelen se pa ni- ganil. Mirno, pa trdo je spet spregovoril:
“Če bi bil pameten, bi sedaj že lahko peljal v svojo kočo Zorno Kalino za svojo drugo ženo. Pa si trmoglavil po svoje in zapravil Zlato Peruniko. Vitorogovci in Ostrorogovci se bodo kljub temu povezali. Če bi bil še to razdrl, ne vem, kaj bi sedaj storil s tabo. Tako pa — Poišči si
preperele, da ne bodo več dobre za orodje.”
“Kdo pa je vedel zanj,” se je kakor opravičeval Neokretni.
“Ob pojatvi je poginil. V boju za krave. Tak čas in pa ob ruku jelenov je treba ’ kar vsak dan pregledati rastišča, "čeprav je včasih hudo nevarno.”
“Ti lahko govoriš, ko imaš ljudi za to.” Karp je bil Jelenu kar nekako zavidljiv.
“Letos nisem mogel. Drugo letb pa, če ne bom zdoma, tudi tvoje hlapce privadimo tega posla.”
“No le, no, le.”
Neokretni je bil kaj vesel
sam do spomladi za prvo ženo Ostrorogove ponudbe.
mladenko iz uglednega rodu. Samo Turovke ne. če ne, si vzamem jaz, ko spet drevje ozeleni, Zorno Kalino za svojo četrto ženo. Si razumel?”
“Sem,” je pobito odgovoril Lisjak.
‘‘Prav! Pa še to ti povem: Oti-mali ti je ne bomo. Ne maram priti prav z nobenim rodom čisto. nič navzkriž. Bi mi hodilo hudo narobe, če hočem izpeljati,
kar sem se bil namenil. Prigovori si jo. Ne bom se branil dati drugače bi bilo, če bi primerne odkupnine. Tako. Se- val vsem rodovom
“Pssst!” Jelen je postal, prislonil dlan k uhlju in prisluhnil —
“Je: že res,” je povedal čez čas: “Že rukajo. So že začeli. Kar brž stopimo, da jim kaj ne 'skazimo. Vztrajnemu Volku in njegovim gonjačem.”
Rinili so naprej skozi goščo po kaj slabo presekani stezi. “I, seveda,” si je mislil Ostrorogi. “Če pa Karp nima pravih ljudi 'in tudi ne zna ne.” Kako vse
on ukazo-v Velikem
: jezeru. Kar pri bratu začne.
daj veš.”
“Vem,” je prikimal Lisjak. | In se je Ostrorogi spomnil, “In še to vedi,” se je čez čas kako se je kot mladec zaklinjal, spet oglasil Ostrorogi: “Bi dru-jda ne bo Karpu hlapec, da pogače obračunala. Pa nisi vsega j stane njemu enak, in da —. Nič.
sam kriv. Sem tudi jaz pogrešil, iko te nisem vzel s sabo. V tujih krajih in vodah bi kar nič ne mogel trmoglaviti po svoje. Za naprej boš pa hodil vedno z mano, če te bommabil ali ne.”
Presukani ni nič odgovoril. Pa tudi Jelen je obmolknil. Oba sta krepkeje zamahnila z vesli in kaj kmalu dohitela prva dva drevaka.
Tema je že bila, ko so priveslali domov pod kolišče. Zgoraj na mostišču je pa Ostrorogega čakal Neokretni Karp. Če bi koj drugi dan napravili pogon na zobre, je rekel, ko je že kar precej mraz in mu je ravno zmanjkalo mesa. Jelenu je bilo prav. In je koj pri priči rekel Presu-kanemu Lisjaku, da pojde tudi on z. drugimi vred na zobre.
Pogono čez Obli hrib proti Tihi globeli je vodil Ostrorogi Jelen. Svet mu je bil že izza mladih let dobro znan. Saj je prav tu zmogel orjaškega jelena in dobil po njem ime in sloves in jelenova moč in drznost sta prešli njemu v mozeg in kri. Karpu niti na um ni prišlo, da bi kaj zameril. Je kar glasno priznal, da je Ostrorogi v lovskih stvareh vse drugače izveden kakor pa on sam?
Jutro je bilo mrzlo. Pod nogami je hreščala slana. Nad jezerom je ležala megla, po vrhu Oblega hriba je pa že sijalo sonce.
Ostrorogega možje in mladci tokrat niso imeli s seboj lokov in tulov. Samo sulice, sekire in nože. Gonjače je jelen zastavil za Reka navzdol. Vodil jih je Vztrajni Volk in jih razpostavil v dolgo vrsto, po dva ih dva skupaj, da bi drug drugemu po-mogla, če bi se kakšen zober ustavil. Ostrorogi sam pa se je s Karpom in Lisjakom povzpel na Obli hrib in potem šel po grebemu proti Tihi globeli.
V sredi pota nekje je Ostro-1 rogi zavihal nos. Zasmrdelo mu | je po mrhovini. Šel je za nosom i in kmalu naletel na razpadajo-j čega in od zverjadi raztrganega' velikega zobra. Okrog njega je bila zemlja vsa razkopana in dokaj mladega drevja s koreninami vred izruvanega. Jelen je odkimal z glavo in pogledal Karpa: “Lej, kako ga je škoda! Doka.j mesa je imel, pa je še koža propadla. Samo nekaj kosti bo
Zdaj ga je visoko prerasel.
Prišli so v Tiho globel. Jame so bile kar v redu; tri spredaj, dve pa še zadaj. Pokrite so bile z dračjem. Plen je obetal biti obilen, samo če se posreči gonjačem zadreviti čredo zobrov v Ro smer.
Ostrorogi, Karp in Lisjak so splezali na drevesa, da bi jih zobri ne ovohali in da bi od tam opazovali potek pogona. Na prisojah je sonce slano že stajalo, na osojah se je pa še belila.
Ostrorogi je tanko poslušal in po glasovih, ki jih je lovilo njegovo uho, vedel, kaj počno gonjači. Jelenji ruk je potihnil. Najbrž je Volk čredo že preče,j tesno zajel in zdaj čaka, če se bo premaknila proti Tihi globeli. V snegu bi se k^r gotovo ne in bi se bilo treba z njo spoprijeti. To malo slane pa živali še ne napravi uporno trmoglavih. In pa starih juncev ni več pri tropu. So se po pojatvi spet umaknili v samotne goščave.
Jelenu se je zazdelo, da je za-
i %
ZOPET NA PLATNU — Audrey Hepburn se je po 8 letih presledka zopet pojavila na platnu. Nastopa v filmu “Robin in Marian” in bo nastopila tudi v njegovem nadaljevanju ‘Do-godivščing Robina Hooda”.
OLD-TIMER—Horses supplied most of the power for cotton gins in the early 1800’s. Lint and seed were separated in the building at right, and the lint was then pressed into bales in the device at left. Use also was made of water power in some areas, until steam-operated gins began to come into use in the 1830's.
rx

F blag spomin
OB DEVETI OBLETNICI ODKAR
JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
josiph Bmmm si.
Izdihnil je svojo blago dušo dne 6. aprila 1967
Smrt Ti vzela je življenje, končalo Tvoje je trpljenje, pozabili Te ne bomo, v srcih Te bomo nosili do konca dni..
soproga ROZI,
sinova VINCENT in JOSEPH, hči ELIZABETH, snahi JEANE in JOSEPHINE, zet PAUL JOHN NOVAK 4 vnuki in ostali sbrodniki.
Cleveland, O. 6. aprila 1976.
VSA ODLOČNOST NE POMAGA VEČ — Guv. G. C. Wallace iz Alabame je bil nekdaj privlačen številnim volivcem ne le na Jugu naše dežele, ampak tudi drugod. Njegova privlačnost je v spremenjenih razmerah, zlasti pa zaradi njegove pohabljenosti, prešla in jo ne more vrniti nobena odločnost besede.	<
JOHN PAUL JONES held a commission in the Continental Navy and carried out several raids on British shipping. (Library of Congress)
PRED NOVIM BIVALIŠČEM — Anne Arm strong, poslanik ZDA v Veliki Britaniji, in njen mož (na sliki) sta se nedavno preselila v London, kjer prebivata v tejle hiši.
ftiarošits že sedaj
svoje veSikeiieeno mesnino pri
CIMPERMAN'! CHOICE MEATS
520 EAST 200 STREET
IV 1-238C
Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
V-


ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov: ...
l) Moj novi naslov:
Cleveland. Ohio 44103
MOJE IME: .
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
GR Dl KOVA PQ8REBSA ZAVODA
1053 East 02 St
17010 Lake Shore BIvd.
/
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
riž"
OGLAŠUJTE v / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
/
SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
\

' AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
' 1	’	•	v
• Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $i,000.
» Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr‘ kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit« plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
I » SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
• ZAPOMNITE SI POZORNOST!
PRI NAS DOBITE OSEBNO
Za podrobnosti m pojasnila stopite takoj v stik s sledeči**1* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, III. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio
+*+**++*••***+++***********