Katollik cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti 7.a celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici eprejemaiia na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Teč*y XVI. V Ljubljani 1. velic»«ra serpana 1863. List 22. 4Pse*nnajststoteiniea pri «r. Mohorju na Jto r ar ti k eni. Iz Krasnje. — Meti Moravčami in Krašnjo, v fari moravški, v/dviguje se v sredi tned drugimi neravno visokimi hribi posebno eden, ki je pač v resnici vrediu, da se potrudi človek in stori lo pot, ter stopi, ako pride v okolico to, in tnu čas pripusti, na njegov verhunec. Pogled, ki se tu človeku odpre, je res mikaven in lep. Na vzhodu se ti smehlja nasproti s stranjo proti Zagorju dolina moravška; na zahodu in jugu je ozir na plan bolj zapert, med tem ko sprehaja se bistro oko prosto po daljnem, na dolgo iu široko razprostertem hribju, ter veselo znane in neznane kraje ogleduje; na severnem zahodu in severju pa se ti odgrinja kratkočasim pa tudi veličastna stran gorenska s svojimi skerbno obdelanimi ravninami, hladnosenčuimi goj-zdi. s svojimi homci, cerkvami iu gradovi, in tlalječ gori aot.cu ti zapira ozir vztligo.aje se in proti nebu ku,. mogočni noš Triglav s svojimi sosedi Snežniki. Ako se ozreš pa proti severnemu vzhodu, pozdravljajo te s svojimi goličavami sicer ponosni, pa vender le zlo prijazni kamniški Snežniki, ter ti v bližini svoji tako rekoč roko ponujajo v pozdrav, med tem ko se bolj in bolj od njih znižuje svet, z gojzdi pokrit, ali v polje predelan in v dvoje doline razdeljen ; likoma sebe in pod seboj pa gledaš tretjo dolino, polno sadja in bogato travnikov z lepitn, rodovitnim poljem. Ce ti še povem, da ie kraj prec pod hribom na ju-gozahodnji strani podobiu širokemu in globokemu kotlu, in sicer čez iu čez tamen gozd, če ti povem, da se vije po dolini od vshoda proti zahodu potok, ki mline in žage goni, in da je t ta tudi griček, in na gričku razvaline nekdanjega grada liožeškega, sern ti sploh okolico in razgled naznaujl, ki sc ti stavi z omenjenega hriba pred oči. llrib ta bi pa sam na sebi ne bil še nič posebnega, kajti tudi drugih hribov in homeov je več, ki imajo prijazno okolico in lep, mikaven ozir; ali kar njega znamenitega dela. je lepa, nc ravno velika, pa toliko Ijubeznjivši cerkvica, snažna in prijazna, da je veselje, kupeča na verhuncu njegovem in posvečena svetnikoma Mohorju in Fortunatu. patronorna Kranjskega. Iu glej, tu na tem hribu, v ti cerkvi obhajal se je v nedeljo, 12. julija, osem-najststoletni spomin na moža, ki sta perva za svetim Markom evangelistom zveličavni nauk svete vere oznanovala v Ogleju ter ga od tod dalje v sosednje, in tako tudi v naše kraje zasejala; obhajal se je spomin na sv. Mohorja, pervega škofa oglejskega, toraj tudi našega škofa, in na sv. Fortunata. dijakoua njegovega in pornagavca v razširjanju svete vere. V ta namen bila je slovesnost očitno oznanjena, in sicer v farni cerkvi moravški, in tudi v nekterih sosednjih farah; že teden prej in sicer v saboto na večer so bili postavljeni med strelom visoki in lepi mlaji pred cerkvijo; cerkev sama pa je bila po napeljevanju in pod vodstvom v takih rečeh zelo zvedenega iu premetenega gosp. J. Z., kapclana mo-ravškega, od mnogo pridnih, za Božjo čast radostno delavnih rok, od zunaj in od znotraj tako vkusno ozališana. da je bilo res veselje jo gledati; v saboto iu na večer pred slovesnostjo pa je nazuanoval skoz celo uro strel in z njim vred veselo priterkavanje po cerkvah. in veličastni kres. ccli okolici sveti pomen prihodnjega dneva. V noči od sab ite na nedeljo so oznanovali bližnji zvonovi zaželejii praznik dolgo in veselo, iu ko je dau napočil iri je solnce vzhajalo, so hiteli od vsih strani ljudje na h ib k svetema Mohorju in Fortunatu, ker bilo jc lit o 1 šestih pervo duhovno opravilo z izpostavljenim presvetim Kešnjuu Telesom, s cerkvenim govorom in blagoslovoma. Ob desetih pri velikem opravilu pa je privrelo od vsili kra-iev toliko ljudi, da se je v cerkvi in po hribu vse terlo. i-, čast. gosp. dekan moravški so peli sv. mašo in imeli c«,rtive>ii govor, pet duhovnov jin je «frr«i' k -v. m.«";, po maši je bila zahvalna pesem in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Popoldne ob štirih pa jc bila pri natlačeni cerkvi srečno, ganljivo in veselo končana slovesnost s cerkvenim govorom, ki ga je imel gosp. V. P., kaplan z Berda, z litanijami vsih svetnikov, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Deo siut laudes, honor et gloria ! Bogu hodi hvala, čast in slava! Govornika sta govorila oba od svete vere, v čversti in ganljivi besedi sta razložila pomen ravno obhajane slovesnosti, sta poslušavce tako rekoč še le prav soznanila s svetim Mohorjem in njegovim tovaršem, sv. Fortuuatom, ter jim odkazovala vir in začetek keršanstva tukaj v naših krajih. Pervi govornik se je deržal zgodovinske poti ter razkladal širjenje sv. vere v naše zveličanje po zemlji slovenski, drugi pa je nezmerno ceno sv. vere, oznauovanc po svetih Mohorju in Fortunatu, svitlo pojasnoval; eden ko drugi pa je govoril tako, da se je prav vidilo, da jima gre iz serca beseda, in tiajdla sta gotovo tudi pripravne serca ter sejala scine Božje besede v dobro zemljo, saj tihota je bila nenavadna, s ktero je poslušala vsa obilna množica. „Spiritus flat, ubi vult" — Duh Božji poljubno serca vna-ma in budi. Vsa slovesnost obhajala se je v nar lepšem redu , pravi keršanski duh je vladal nad toliko množico vernih, in ni je bilo zapaziti ves čas tudi nar manjši napčnosti ue. I.judjc so o poldne se razšli, nekaj pa jih je čakalo popoldanske službe Božje, dasi tudi ste le dve hiši tii na tem hribu in ni bilo nc jedi nc pijače dobiti; proti štirim pa so jeli zopet prihajati iu slovesnost se jc sklenila. kakor je bilo omenjeno že zgoraj, pri čez iu čez polni cerkvi. Po dokončani popoldanski službi Božji razšlo se je ljudstvo mirno, veselo in zadovoljno, in na večer proti sedmi uri so zadnji molivci zapustili prijazno cerkev iu hrib svetih Mohora in Fortunata. Napravljena in obhajana pa jc bila ta slovesnost v hvaležni spomin in na čast svetemu škofu Mohorju in tovaršu njegovemu in dijakouu, svetemu Fortunalu , končni nameu bil je. kaj pada. vender le ta. kterega latinski rek v sebi sliianuje. ki se glasi: Omuia autem ad majorem Dei glo-riam et lidelium salutem. — Vse le v veči čast Božjo iu v izveličanje vernih. — Zatoraj: B>»g daj. da hi v si. ki so pri li lepi slovesnosti nazoči bili. tudi v resnici iskali Ic Božje časti v vsem svojem dj trnju m lavnaiiiu. s tem pa pripravljali sebi in svojemu bližnjemu rasno iii večno srečo! Fiat, fiat! Osenu* c jslsfoieinien s. JMohoru na toni h i.s lit.. M'eeinalt, #2. julija iHUH. (•••t »v«- tiinia v-ako slov ensko ecice. ako goji Ic ne-k' liko kcisai;-kesa čutila, veseliti sc nad pokristjanjenjem Slovencev pred 1H)0 leti po sv. Molim u in nad začetkom ii omike po kersunstvu. Spodobi se toiaj , da sc ljudstvo po deželi soznuiii s ti.-tnni dobroluiki, ktcii so se v starodavnih vekih veliko trudili za blagosl naroda, in ne sme sc »pu-ti'1 11-i'tna priložnost naše kristjane navdajati s hvaležnimi tuii do tistih svetnikov, kteri so narodu slovenskemu pervi s v. veio oznanovali. •\ei -e jc bila misel o oscmnajststolctnici sv. Mohora : a toiiiin^sih Petinah sprožila, pričakovali miio. da brez m k vene >l'tvcsiin>ti v ta spomin oudi ostalo ne bo. in sc ni•*iii'» goljufali. Z veseljem je na>a tominska citavnica zr .'*• um a t. I prejela prijazno vabilo za dan 12. julija, da v. e pevec i.a Petine posije, naj bi ondi v po-1 : .1: duhu k (ti k vem slovesnosti 1 ^ntilctnice »v. Mohoia niipomogli. lo se |c zgodilo, iu slovesnost jc bila jako vljudna, v ccikvenim duhu tako micno speljana, du ne >:i lam. da hi jc očitne ne omenil. Majhna cerkvica, sv. Mohoru iu Koituuatu posvcccua. |e . .. h.a- >/u!i>una kakor nje/na ncvcsi.iu svojemu nti*' -!\ o.u Ze.iinu. Pied cerkvico jc molil v nebo vt-ok slavolok. n.j vt.im miije vihralo iiiodro-rudcce-belo banderce. Od ctt-kve d«» duhovl ikove hiše je bilo postavljenih se obilno smrc-t poleg pote. Blizo duhovske hiše jc bila spletena kapc-: r « ./. zclei.esa vijj. v nji podoba ssv. Mohora in Foituuata. \ -e napravili ondastiji za Itozjo čast goicti fantje.— l.,iid-'va -c ic bilo toliko sodili i/, vseli krajev g«ere se nedtli-ki evangelij, in potem v krepkem govoru toka/e. da »podobi sc oscmuajststolctnico v čast sv. Mohoru prt/'«ova,i. k;.jti on je ljubitelj biatov iu naroda sluven--k ga. it. veiiko v nebesih moli za ljudstvo iu dežele slovenske Po pridigi pevci na koru za poje o pesem od sv. Mohora, med tem pa se gosp. oče iz šentvidske Gore napravlja sveto mašo trojedineinu Bogu darovati. — Ko sc nekervava daritev doverši, se zapoje zahvalna pesem neskončno usmiljenemu Očetu nebeškemu v večno poveličevanje. da se je že v pervem veku po Kristusovem rojstvu na naš narod milo ozerl iu po sv. Mohoru mu luč prave vere prižgal. — Zadnjič so se odpele še litanije Matere Božje, ljudstvo se s presv. llcšnjim Telesom blagoslovilo, iu Božja služba sc končala. — Ta je bil program svečanosti v čast sv. Mohoru v njemu posvečeni cerkvici na Pečinah. Ljudstvo jo bo gotovo veliko let v spominu imelo; Bog daj, du bi le svetih resnic, ki so jih v [iridigi ta dan slišali, nikoli nc pozabili. Posebno hvalo pa moramo tudi našim lomiuskim pevcem izreči, da so cerkveno slovesnost z lepo ubianim piepevaujeiu slovenskih pesem kaj tiiično poveličevali. Gosp. Furlatii. njih učenik, jc pri tej priložnosti očitno pokazal, da znan mu je tudi cerkveni duh pesmiški, in da ga razume iz oigelj-skih pisal ožemati. Pri obedu, ki so ga bili domači duhovnik naplavili, se jc slovenski duh kaj prijazno okoli častitih gostov sukal. Naši pevci so jih toliko narodnih zapeli, da jiii tukaj na-šlcvati bi predolgo bilo. Ta dan so resnično veljale besede sv. Pavla, ki pravi: ..Veselite sc. spet vam rečem, veselite sc v Gospodu." 1* d t o minske c i ta v niče. Obhajanje ss. JMohoru in M'ortunata. Prcmislik za la dan. ( kuncc. ) II. Zakaj pa so ss. Mohor iu Fortuiial it. drugi verniki toliko terpeli? Zato. dc bi sc po smerti. ki za vsaciga človeka le prekmali pride, njim iu njih bližiijimu prav godilo, — de bi odšli večni nesreči, ktera spačeuc taka Ali jc to res? — Nad tem noben vet in iu pauictin kristjan nc dvomi. Taki, ki čedno žive, ali pa so tako spre-ohernjeni, de je stanovitnosti upati, in pa kraj vecniga veselja: to gre skupaj. Za take, ki so popačeni, hudobni, v pregrehah vterjeni, — pa kraj večne nesreče: to gre zopet skupaj. Dandanašnji, ko jc spačenost velika, jc to reč treba prevdarjati. dc se serca meee in poboljšajo. Gotovo je namreč, dc tega, za kar so nekdaj lako silno terpeli, mi nc hotno zastonj dobili. Bog sam govori v današnjim cvangclii: „Vsako drevo, ktero nc strni dobriga sadu, bo posekano iu v oginj vei-ženo." (Mat. 7.) Iu dc sc temu ognju ni ravno lahko ogniti, sc vidi iz tega, kar večna Resnica precej nadalje govori: rNe vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojile v nebeško kraljestvo; ampak kteri stori voljo mojiga Očeta, kteri ie v nebesih, tisti poj de v nebeško kraljestvo." (Mat. 7.) Ta resniaa jc tako jasna, dc jc niso spoznali le samo učeni in nar modrejši kakor tudi priprosti kristjanje. temuč tudi neveruiki, iu pa naj umniši in nar imenitniši in uče-iicjši izmed njih so nauk od večniga povračila zapopadli iu učili. Platon, kteriga modrost so verniki tako silno čislali, de so ga božjiga imenovali, v svojih spisih — v Phadon-u — naravnost pravi, dc ljudje po smerti pridejo pred uaj višjiga sodnika; dc po njegovi obsodbi so nekteri vcržeui v oginj. iz kteriga se pa spet rešijo, kadar so se dosti spokorili za svoje grehe. Drugi pa, ktere Platon imenuje neozdravljive grešnike, so verženi v „tartarus'*, to jc, v pekel, iz kteriga nikoli več ne pridejo. In čudno jc, kar Platon naravnost pristavlja, dc naj sc nikar nc misli, dc s tem nau-kam on kje le to govori, ker nevedno ljudstvo misli: temuč 011 zaterjuje, de po zrelim prevdarku ui nič našel, kar hi se bolj zlagalo s pametjo, z modrostjo, /. resnico, kakor ta nauk. (Gorgias c. 5.) Vidil jc namreč modrijan, kako silno spačcuo mnogi žive. kako so hudobni, dc nikoli ui upanja, »ie Li bili boljši; vidil je. de na tem evetu ne dosežejo zasluženih sib in kazen: torej mu je že natorna postava navdajala, dc taki ljudje bo»Jo zavcrženi. Iii pa za vselej zaverženi, zakaj kakor ljulika ne bo nikuii pšenica, tako tudi »lo tistiga spačeni človek nc bo več dober: de pa spačeni nikoli ne morejo k dobrim v družbo, to je, v nebesa, je slehernimu očitna reč. Tak.« tedaj govori neverski modrijau, kteri je zavoljo čednosti in redke modrosti v taki veljavi, de ga se dandanašnji vsi učeni visoko spoštujejo, kterim so znani nekdanji časi, njih učenost in zgodovina. Pri spačenih, dosli napihnjenih, pa malo učenih ljudeh pa bote ali ste ze slisali marsikterih ugovorov zoper ta nauk od večniga terpljenja, kakor dc bi bilo pripušeno tudi le besedico ugovarjati zoper to, kar nam je razodel Bog, ki nc more ue goljufati ue goljufan biti. Predelzne se brezbožnost n. pr. reči, de laki uauk ni več za naš čas itd., kakor dc bi se Bog tako spreminjal, kakor se spreminjajo ljudje iu njih djanja, iu bi drujikrat overgcl, kar jc ktlaj učil in razodel. Bog sv«»jih sklepov nikoli ne spremeni; kakor je razodel nauk o»i nebes iu pekla, tako ostane vekomaj. To nespremenljivost Božjo vidimo ze v stvarjeiiji. Poglejte solnce in zvezde na nebu; kakor so bile stv arjene v začetku, take so, iu kakoršne pota so jim bile odločene v začetku, po tacih hodijo še zdaj. Poglejte zeliša. žita. ilrcvje: zmiraj imajo enake stabla, debla, enako perje, ravno taki sati. Zmiraj enako rasejo, sc uterjujejo, •lozorijo. To jc delo Bogu, ki ne spremeni .oisli in besede, kakor nc v stvarjenih rečeh, tako lutli v tem ne, kar jc po večnih sklepih odmciijeno grešniku in pravičnimu. Poglejte pa človeka, kako vse drugač si n. pr. »lans lase viha, sc drugač oblati, kot sc jc pred malo leti, kako ima ze denes »Irugc misli kot včeraj. In glejte! ta Bog. ki jc v natori tako stanovitnost vstvaril. iu ki k temu šc vender pravi: ,.\ebo in zemlja bo prešlo, moje bese«le pa nc bodo prešle," on sam go-»011 ..d stanu grešnika po smerti. on nazuanuje besede, ki jih b,> govoril grešnikaui ob sodnjini dnevu: ..Poberite s c spre«! mene, vi prekleti, v večni oginj! (Mat. 25, 41.) Ali si upa k«lo icci, dc tc besede niso resnične, »Ic jili Jezus ne bo spolnil? Tega pa večni Sodnik ni Ic samo enkrat napovedal, ampak velikrat in vselej s tako razločnimi besedami, de jih ne more nobeden drugač razlagati kot so res izrečene, t In imenuje večno terpijenje ..ognjeno peč. kjer čer v nc umerje, in oginj ne ugasne." (Mark. D, 44.) Po tako jasnih besedah Zve-licaijcvih tudi noben apostelj, nobeden ss. očakov ni nikoij «iruguc učil. ..Oni." namreč nespokorni grešniki, ,.bodo večne kazni terpeli," piše veliki apostelj Pavel (2. Te-. 1. '.»Sv. Janez v skrivnim razodenji piše: ..l)ini njih m a r t e r bo kviško vstajal vse večne čas e." I 14. pogl.) In sjiet v 20. pogl.: ,.Ter p i učeni bodo ii o č i u »lan na vse vekomaj." Kar pa Bog sam uči, kar so aposteljni in vsi cerkveni očetje oznanovali, in kar sv. Cerkev ravno (ako tenlo verovati zapoveduje, kakor vse druge verske resnice, namreč nauk od vecniga terpljenja pogubljenih; ravno to najdemo v izročilih vsih narodov. Prcišite vse čase iu vso kote [»o zemlji; povsod — čc stanujejo kristjani ali never-uiki. aii krivoverci. je ta resnica gotovo znana, dc dobri bodo vekomaj srečni v nebesih, hudobni pa vekomaj ue-m c tu i v kraju pogubljenja! Ne le učeni, olikani, ampak tudi •iivji narodi, ki ue vedii nič od šol iu učenost, nič od ognjenih ladij, železnih cest in daljnopisa: vedo pa vender od plačila in kazen po smerti. Ali so si mar vsi ljudje lo izmislili? Ko bi se reklo povsod, tle hudobni bodo vekomaj srečni v nebesih, to jc podobno izmišlii; v svojo škodo pa si kdo kmali nc zmišljuje: izmišljujejo si le posvetnjaki dandanašnji, ki to taje. kar jc učila večna Resnica, ki ne more ne goljufati ne goljufana biti, — kar so od nekdaj vsi narodje po neki uaiorni postavi vervali iu še zmiraj vervajo. Izmišljujejo si posvetni ljudje ugovore zoper čisti nauk. tode izmišljujejo si v svojo lastno škodo. V* tem. preljubi, imate pa tudi ključ, zakaj so ss. Mohor in Fortunat in drugi svetniki toliko terpeli za sveto vero. de so jo sami ohranili in med bližnjim razširjali. Nobeden ui tako nespameten, de bi se dal zastonj in za nič kervavo pretepati, z ognjem žgati. v temne ječe zapirati, ob glavo devati it«l., ako bi brez veic lahko vcc-nirnti Bogu dopadcl, brez vere lahko večnimu tcrpljenju odšel, brez vere lahko zveličan bil. Nevcrniki toiej. kteri so boljšiga serca, keršansko vero prccej sprejmejo, ko jo s!iši|o oznanovali, kakor so jo nekdaj sprejeli naši oči tje Zakaj? Zato, ker po natorui postavi vsak človek -pozn.i. dc je grešnik iu strahovanja vredin, in vsak čuti butaro na sv. ;i vesti; keršanstvo pa človeka uči. kako sc zamore greha znebiti, mir vesli zadohiti, kako potem sveto /iveti in -c zveličati. Vekomaj hvala b»idi tedaj Bogu za «lar sv. veic. in češenje iu hvaležnost tudi ss. Mohorju iu Fortiiuatii. ktera sta kmali po Jezusovim vnebohodu ludi ze našim «!edam večne resnice oznauovala! Mi pa bodimo vsclei dobri otroci sv. inateic katoliške Cerkve. Skerbimo, kolikor nam je mogoče, de se v na-i deželi sv. vera čista ohrahni, in ne zaseva na i> t.i.vo G«»-spodovo zmota iu krivoversivo. Bodimo pa tinti sami zvesti katoličani, ki nc Ic «lc bi sv. vero z ustmi spoznavati, temveč jo vselej (udi v »telili pričajmo. «lc nas hode zvtliiuia na prošnje naših pomočnikov ss. Ilermagora iu Foit:iuu t c I a n i/, sp olu e l»lrijc; Safar Janez iz Mekinj; To me I Jakop iz Ceiu-šenika in Cadcz Janez iz Poljan na Gorenskcm. G«isp. Berčič iz Kranja jc prejel samo diakonov red zavolj pomanjkanja starosti, Gg. Bile Janez iz Tcrnovcga na Notranjskem in Zupančič V iii ha I d ni-ta posvečena, pervi zavolj Indchnosti. drugi zavoij pomanjkanja staiosti. Iz Ljubljane. Spremili smo v ntdcijo popoldne «»l* (» k sv. Krištofu moža, čigar ime slovi dalječ cez meje slovenskega naroda, spremili smo na pokopališče visokocastitega gosp. Gregorja Riharja. stoljncga orglarja in sakristana. ki je po «lolgi bolezni v ii4*. letu svoje starosti 24. t. iii. «>b 0 popoldne v gospodu zaspal. Kako visoko cenijo Ljubljančani zasluge ranjkega, jc spričevala nenavadno dolga iaj«la množice iz vsili stanov in njili pervakov. ki so sc bili k pogrebu .-ošli. rajnkemu poslednjo čast in spoštovanje skazat. K<>-11<-so iz očesa marsiktereza prijatla brilke solze na gomilo umetnika; zalivala je solzica sočutja marsikomu oko. vidi»i žalost iu zdihovanjc slaviioznanc Jeric c, sesti e rajnkega, ki jc bila s'k«i/. toliko let me«l pevkami, kar jc i«il njen g. bral med mojstri svoje verste. Bog mu tlai večni mir! Cc jc kdo zaslužil, da ga narod časti in v poho/nem spominu ohrani, je to gotovo zasluzil go-p. liiliar. Cc g»»-vorim o zaslugah rajnkega, se ne pre«leiznem s sv«»io okorno roko popisovati njegove učenosti v godbi, ki jo je v toliki meri poscdcl in tako popolnoma v svoji oblasti imel. da mu ga kar ue je pri mnogih priložnostih »kazalo, dalječ okoli ni enacega. Zoper sleherni ugovor v tem oziru velja „facla lofjuuntur.'* Tudi ui moj namen razlagati, h koliko gorečuostjo je svojo službo vedno z mladim sercein, iu poslednjič še, čeravno h ti peruti — 4 so mu bili zastran bolezni zastali in se sključili - tako dobro kakor malakdo kje z 10 opravljal. Tudi ne bom našteval števila cerkvenih in drugih z lasluostjo izvirnosti iu uaroduosli okiučanih prelepih napevov , kakorštiih je rajnki na stotiue zložil. Serce me le žene, njegovo čast ponavljati, da jo posebno za cerkveno petje živel in gorel ter skerbel, da bi, kar je skladal, bilo tudi v cerkvenem duhu zložeuo , in da se je v dosego tega namena večji del pečal le s cerkveno glasbo. Ne smem, je pobožni moz o priliki rekel — ne smem se s svetno godbo veliko pečati, ker se bojim, da bi se svetih pesem svetno krožiti nc navadil. Dosegel je popolnoma svoj namen, oživel je službo liožjo py vsem Slovenskem s pobožnimi napevi, ki bojo še v sercih poznih rodov obujali svete čutila. Postavil si je rajui neumerjoč spominek sam med Slovenci, vender upam da slovenskim duhovnikom in piijallom naroda iz serca govorim. ak<> nasvelujem, da bi z združenimi močmi glasbiuc dela rajnkega ohranili narodu, ker mu bo težko kdo kdaj, da nc rečem boljše — tako zapel, in da bi mu postavili spominek, ki bi svetu razodeval, kako Slovenci zasluge svojih pobožnih rojakov vedo cenili, kaj menite o tem nasvetu, prijatli in spoštuvavci rajnkega? A. D. Na grob slavniuiu gospodu Kaj Kvterpa • J. kaj se odteguješ Mil iui krogu ljubljenih sestric ? Dc se z njimi nic vec ne raduješ. — >-)l/o vidim v cvetju tvojih lir! S«r si s petjem jih razveselj vala , \l kos mar pa sama /.daj žal vala? II povej mi. kaj ti je vzalilo Serce uiilo V >lati vesela pri Zibelki čuje. Njeno serce »t- v sladkostih topi ; >recno - presrečno se imenuje. Njeno življenje v zibelki spi. \l gorje .' kdar serčice mu vtihne. >lu ocesce ljubo ostermi. Kadar sinček — le sc zadnjič zdihne . Materno serce tudi obstoji. Kako sladko mu je prepevala. Ko je srečna zdravila zibala ! Z njim pa so za vselej pesmi mile \ sc vlihnile. In me vprašaš, kaj de mene žali. De ne ljubim prejšnjih veselic? De so glasi lire obmolcali. De v obrazu prejšnjih ni cvetlic? 0 ne vprašaj matere, kaj joka. Kdar so ji priserčnega otroka Ze v mladosti pervi. nar bulj zali. Zakopali ! — Kličem ga zastonj, poglej liregorja ! 1 >Jj je vender dober sluh imel) l'o Slovenskim vsim in ije do morja Z njim in s petjem svojim je slovel : Zdaj pa ni — in nikdar vec ne bo ga >el za zmeraj ljubljeni jc l.rnga Z mano narod ves ga pogresuje In žaluje. >e! si. Dragi! glej in le solzico Za slovo v spomin Ti dati vem. \ sercu pa zadobil si pravico. De pozabit nikdar Te ne smem *) Kvterpa jc bila po pravljicah nekdanjih Rimljanov izmed deveterih >lodiic. vodnica glasbe ali muiike. Al ne sama, — vsak prijatel petja Iše v slave vene Ti lep'ga cvetja ; Naj Ti bo nad časnih zvezd višavo V večno slavo! Tode zakaj bi si serce žalila, Kaj bi budila pri druzih solze ? Smert Ti je lepši življenje odkrila. Kjer so Ti spolnjene Tvoje želje. Tam bodo strune vse lepši donele. In odmevalo bo lepši nebo. Tvoje se pesmi vse lepši tam pele. Hripovih glasov tamkej ne bo Ti pa boš v družbi svetnikov prebival, Ktere si tukaj v življenji slavil; Z njimi sladkosti neskončne boš vžival . V Bogu se z njimi na vek veselil! J. Bonač. Iz Ljubljane. Povsod sc šole z očitnimi izpraševanji dokončujejo. V mestni glavni šoli so bile preskušuje od 24.-26., pri čč. gg. Cršulinaricah in v deških iiormal-nicah od 29. mal. do 2. vel. serp. Gimnazija iu realka sle se sklenile «0. u. in. z zahvalno sv. mašo in slovesnim razdeljcnjein daril na strelišu. Ker so ravno takrat mil. škof v stoljni cerkvi diakonat delili bogoslovcem. je bila zahvalna sv. maša v cerkvi čč. oo. frančiškanov. Pri deljenji premij so se glasili govori v latinskem, nemškem iu slovenskem jeziku; vsi so lepo in dobro govorili, posebno skazal se je pa slovenski govornik gosp. L ud. Cegnar, kterega domača z živim čutilom zglasovana beseda je serca pričujočih tako vnela, da se že med govorjenjem nišo mogli pohvale zderžati, na koncu pa je po vsi dvorani germelo z enim glasom „ž i v i o!!" — Prihodnje šolsko leto ua obeh napravah se zopet prične 1. listopada s sv. mašo. Zapisovanje v gimiiaz. je od 24.-27., v realko pa od 25.—20. kim. Vpisnine se plača 2 gld. 10. kr. Izpraševanja za tiste, ki imajo kaj popraviti ali ki so se posebej učili, bo 30. kim. — Omeniti moramo še v rcalskem letniku 4 pole dolgega spisa, ki obsega slovensko slovnico v spregledih — v pospeh in polajšanje pri učenji, ki ga je spisal gosp. Ant. Lesar, in je posebno izverstno delo izpeljano skoz vso slovnico, pa obsega tudi pesništvo in spregled slov. slovstva. Iz Ljubljane. Ravno je na svitlo prišla žc omenjena: „Z godovi ii a svetih apostolov slovanskih Cirila iu Metoda, iz češkega g. dr. Jan. ev. Bily-ga poslovenil, založil in na svitlo dal g. Jan. Majciger, gimn. profesor v Mariboru, knjiga v vel. četertini s podobami iz življenja teh aposteljnov na 13 poiali popisuje njuno življenje iu djanje ter žalostne iu vesele dogodbe tistih časov. Priporo-čevati je pa prav posebno gg. duhovnom in učenim, kteri bolje vedo ceniti in razsojevati takratne okolišine iu razpore med narodi in stanovi. Iz Maribora. Vodstvo južne, ogerske, hervaske in koroške železuice je z odpisom 10. t. m. vsim onim. kteri se hočejo vdeležiti naše svečanosti, ki se bode v čast ss. slovanskima aposteljnoma Cirilu iu Metodu 3. avgusta t. I. v Mariboru obhajala, voznino za 50 procentov znižalo. Vstopnice, ki služijo v spričanje pri vsih denarnicah omenjenih železnic, iu veljajo od pervega do 3. avgusta za dohod in 4. in 5. avgusta t. I. za odhod, se dobivajo v vseh slovenskih čitavnicah. Na rodu a slovenska čitavnica v Mariboru 20. julija 1h(J3. Iz Loke. Med cerkvenimi napravami so morebiti brez dvoma v pervi versti zvonovi. Saj smo mi kristjani že tolikanj na-uje navajeni, de nas njih molčanje, zlasti kadar bi peti imeli, z nekim posebnim žalostnim čutilam napolnuje, tako u. pr. zadnje tri dnove veliciga tedna, kako veselo ču-lilo nas spreleti, kadar na veliko saboto zvonovi po dolgim molčanji zopet zapojejo! Ni se toraj čuditi, de se je tudi nas večkrat nekaka dolgočasuost polastila, ker tukajšnja larna cerkev sv. Jakopa čez pet tednov ni imela spodobuiga zvonenja, ko so bili dali stare zvonove preliti iu z novimi, večirai zamenjati. Bil je ta čas v tej cerkvi skorej kakor dolg tihi velki teden. Ali toliko veči je bilo veselje, ko se je razglasilo, de 10. mai. serpana t. 1. se bodo uovi zvonovi v Loko pripeljali iu slovesno sprejeli. Zbrala se je ta dan velika množica ljudstva iz vse okolice, težko pričakovaje zaželenih gostov, zvouov. Kar zadnjič uazuaui zvouenje bližnjih cerkva njih veseli prihod. Zdaj se poda veči del vsa duhovsina obeh tukajšnjih fara iu samostauov v roketih z vis. čast. g. dekanam Fr. krararjeui zvouovam naproti. Gospod dekan pokrope z blagoslovljeno vodo iu pokade s kadilam zvonove, in potem se prične slovesni vhod v mesto. Spredftj gredo rokodelske družbe in šolska mladina, vsi s svojimi bauderi, za njimi duhovšina, in potem zalo ovenčani zvonovi, kteri se med veselo godbo, častitljivim zvo-neujem vsih bližnjih cerkva iu germenjem topov tukej biva-jočiga topniškega polka Pihlerja znam. 3 počasi v mesto peljajo in željno ogledovani pred duhovšuico obstoje, od koder so bili kinali srečuo v visoki zvonik potegnjeui. Radovedno smo naslednje dni pričakovali, kdaj iu kako se nam bodo oglasili; ali še le ob teduu po prihodu svetiga Aleša dau ob treh popoldne so naiu pervikrat vsi skupej tako lepo, čisto in soglasno zapeli, de je vse veselo ginjeuo le stalo ter jih poslušalo in občudovalo inoža ^ Antona Sa-inasa-ta), ki je zopet svoje delo lako izvcrstuo doveršil. Ima pa res kvart-sekst akord, v kterim naši zvonovi (kakor tudi v Šentvidu nad Ljubljano) pojo, nekaj lako giu-Ijivo prijetniga v sebi, de bi jih človek le poslušal, kakor sim v Šentvidu sam vidil, de so popotuiki večkrat ua cesli postajali, ali se tudi na klop vsedali iu poslušali. Tako iu morebiti še nekoliko veličastniši je tukajšnje zvouenje, ker s<> ti zvonovi nekoliko težji od šentviških. Tehtajo namreč loški zvonovi: 4173 //., 1079 //, 884 //., 502 //. V zahvalo srečno doveršeniga dela, kakor tudi v slo-vesniši praznovanje godti farniga pomočnika sv. aposlcljua Jakopa se je osmo nedeljo po Binkošlih lukej pri sv. Ja-kopu slovesnisi služba Božja opravljala. Naproseu jo bil v ta namen vis. čast. gosp. dvorni kaplan Aulou Tavčar, ki je pred veliko sv. mašo v lepim ogovoru pojasnil namen službe Božje tistiga dne in obilno zbrani množici viieiual svete čutila iu bogoljubne sklepe. Rekel je med drugim, de ,,zraven praznovanja godu farniga pomočnika sv. Jakopa se ta dau še veliko veselejši god slovesuiga opravila obhaja, ker bodo lepi novi zvonovi pervič svojo dolžnost spoliiili ter ljube verne pervič k Božji službi povabili. Veseliti se je tega dneva vsi fari, ker taciga veselja ni bilo v loškim mestu več kot sto let, in ga tudi drugih sto let ue bo. — Veseliti se je vsi fari, ker so ta dau spolnjeue serčue zelje, veči iu lepši zvouove dobiti. ... Iu v resnici lepa reč za vso faro so lepo ubrani veliki zvouovi. . . . Zakaj lepo ubrani težki zvonovi so glasua priča, de imajo faruiaui veselje za Božjo čast. Zato bodo tukajšnji lepi zvonovi, kakoršnih nima kmali ktera druga fara, vedna priča, kakšuo skerb imajo Ločanje za Božjo čast. Dalječ okoli bo slovelo, kakšni zvouovi so v loškim mestu pri farni cerkvi sv. Jakopa. iu vsak bo želel, de bi enkrat slišal njih prijetuo petje. Se pozni rodovi bodo lahko rekli: O, naši spredniki so mogli pač hogaboječi biti, ker so toliko v čast Božjo darovali, iu so tako lepe, velike zvonove napravili"*). — Povedal je govornik na dalje tudi, kakšne službe bodo novi zvonovi opravljali iu v kako tanki zvezi bodo s farmani, de se bodo ž njimi veselili . pa tudi ž njimi žalovali v marsikterih britkih urah in zadevah. Vabili bodo verne k službi Božji, k molitvi v raznih časih, pa tudi žalostno pesetn peli ob ognji, po smerti tega ali uuiga farinaua. — Pretresljivo za poslušavce jc bilo gotovo važuo vprašanje: .,Komu *) Kar res n i lahka reč. zakaj treba je bilo zraven starih zvonov, kteri bo bili na 2623 gold. 20 kr. cenjeni, šc 4672 gold. 4C kr. doplačati. kar vse se je ie zgodilo v tako kratkim časa! Pis. iz te soseske bodo ti novi zvonovi pervimu v jamo zvonili?', — V spomin in v serce vtisnjene pa naj vsim Ločanam ostanejo nenavadniga govornika sklepue prevažue besede: „Preljubi! zares zale zvonove imate, de ni dalječ okoli ena-cih; to je lepo, to je velika čast za vas. Ali še lepši, še veči čast bo za vas, če bo tudi vaše življenje tako, de bi se drugim farani v izgled postaviti smelo. Vi hišui očetje! bodite vselej pošteni, de se bo zamoglo tudi od vas reči, kakor od vaših zvonov: Ni mož tako poštenih, kakor so v loški fari! — Vč zakonske žene! bodite zveste Bogu iu možu, bodite skerbue matere iu dobre gospodinje, de se bo zamoglo tudi od vas reči, kakor od vaših zvonov: ..Ni žeu tako zvestih, ui lako skerbnih mater in dobrih gospodinj kakor so v loški fari! — Vi mladenči iu dekleta! bodite pobožui, sramežljivi in čisti, kakor čist jc glas vaših zvonov, kakor se mladosti spodobi, de se bo tudi od vas kakor od vaših zvouov lahko reklo: Ni mladcnčev iu deklet tako nedolžnih in pobožnih, kakor so v loški fari mladenči iii dekleta!" — — Po pridigi je bilo darovanje za zvouove iu druge cerkvene potrebe, ker se je zopet radodaruost Ločanov lepo pokazala, ker verh poprejšiiih vc-licih darov so vnovič darovali 250 gldt Potem so peli vis. čast. starološki dekan gosp. Fr. kramar s pomočjo osem duliovuov veliko sveto mašo, pri kteri so zraven domačiga orglauja in petja tudi dobro izurjeni krati)ski godci zopet k veči slovesnosti pripomogli. — Zahvaljena pesem je sklenila lepo pobožuost, ktera uaj bo k veči časti Božji, vsim pa. kteri so se je vdeležili, v časni in večni blagor! Ncločau. Iz krope. Predraga Danica! ker tako rada pri-uašaš iz raznih krajev naše mile domovine naznanila ceikvcuih slovesnost iu olepšauih cerkva, naznani ludi iz uasega kotita svojim bravccm veselo novico! Ze več let smo se pripravljali farno ccrkev, če nc iz novega postaviti, jo saj nekoliko popravili. Iz uovega delati skorej ni bilo mogoče, ker je naša kupčija strašno zastala, iu bodciuo kmalo. če se ua bolje ue obeme, namesti turščuih zgaucov uiogii i (samo poprej nam morajo jekleni zobje zrasti! '. Torej smo se večina za drugo odločili iu sd v luni o tem času po prizadevanji našega visoko castitega g. fajmoštra II. k. težavnega dela poprijeti. siuo ga tudi v dveh mescih srečno doveršili. Nar popred so lopo pred velkitni vratuii poderli. ker se je bilo bati. da bi hitro sama ua kup padla, potem so čoln cerkve za kak poldrug seženj podaljšali in namesti dvojuih drug na drugem stoječih oken posamezne visoke iu zgoraj okroglo obokaue okna naredili. Tudi namesti dveh korov so samo enega postavili; diug nad drugim sta poprej stala in zgornji, za pcvce odmeujeu, je celo pod stropom čepel, kar je res lep pomen imelo. kakor da bi pesmi z nebeških visočiu donele; ali sila uepriločno jc bilo pogledati stare orgije, ki so cvililc, ko da bi jih trebuh bolel, ter jih jc občen znani iu povsod hvaljeni g. De v z novimi in izverstuimi orgijami nadomestil, in seje tudi pri nas, kakor drugod, mojstra skazal. Razun tega smo napravili lep svetilnik, ki bi še kako večjo cerkev od naše dostojno kiučal. Rudccc zagrinjala na okuih nekako mično iu prijetno svetlobo po cerkvi razlivajo, in petero pred nekoliko leti popravljenih altarjev razsvetlujejo. Le kdor je staro cerkev vidil in zdaj v ponovljeno, prostorno in vsem okolišinam pripravno stopi, zamore premembo vredno ceniti. Se celo nasprotniki morajo spoznati, da pri tako majhnem strojenji in pri tako malih stroških ne more bolje popravljena biti. Naj pa tudi tukaj očitno čast izrečemo našemu v. č. g. lajmoštru. ki so ukljub niuogim pritežnostiiu delo serčno začeli iu stanovitno dokončali! Bog nam jih ohrani še veliko let! Pretečeno nedeljo, 19. u. m., smo imeli tukaj šumenj iu ob enem tudi praznovali blagoslovljene popravl|cnc ccr-kve. C'e ravno je dež tako šel, ko da bi iz škafa lilo, iu smo zmeraj mislili, da bo Cerni verh ali pa Spik v terg •) 0 Bog daj. de bi sc te prelepe besede vresničile! Pis prineslo, smo bili veuder veseli in dobre volje, kar so zadostno kazali tudi možna rji, ki no ves dan pokali, --m--Z Dolinskega, ko bi ti Danica imela v svoj biro napeljane ,,d a I j n o p i s e ," kakor jih nekteri imajo, bi pač velikrat od deleč in od blizo zvedila marsikaj, kar je sicer v temnice obsojeno. Naj ti pa namesti ,,telegrama" pošljem po berzoteku nektere verstice iz kumljaiiskega okrožja. 19. u. m. ali 8. nedeljo po Binkoštih je vso noč dež lil, kakor dc bi žugal nov vesoljni potop, treskalo pa tako, da bi sc bil sam oeak kuni s svojimi deržavljani vred tresel, ko bi vsi skupaj ne stali na tako tcrduin nogah, — in deževalo svoj pot do nedelje popoldne. Vender je bilo na samotnem 1'olšitjiku v cerkvi .Marije Device vse polno vernega ljudstva in tudi gg. duhovnov lep vence krog altarja, ter med njimi d v a polsiijiška gg. fajmoštra. Kako to? — Slovesno vpeljan je bil ta dan novi fajmošter v. č. gosp. Mat. Tavčar, ker je staii fajmošter, v. č. gosp. Jernej Milar, zavoljo oslabljenja v pokoj sc podal. Vender pa je toliko še premogel. da je prišel k vpeljavi svojega naslednika v cerkev. Ta ljubezen je bila za ljudstvo in duhovstvo že sama na sebi mučno ginljiva. še bolj pretresljivo so jo storili v. č. gosp. dekan Jan. Prislov s svojo silo tehtno pridigo o ti priliki. Razlagali so, kaj bodo delali novi gosp. fajmošter ljudem, iu kaj naj ljudje njim delajo. Ko so pa proti zadnjemu opomnili, da to. kar bodo novi fajmošter odsihmal delali, so delali tudi pri alUrji pričujoči onemogli stari gosp. oi e skoz sedem iu trideset let, iu so ljudi opomnili, da nai tega nikolj nikar ne pozabijo iu naj jim hvaležni bodo; takiat so začeli po cerkvi ljudje na glas jokati, in Miie se reci, da nobmo oko ni ostalo suho. Prav giuljivo je bilo tudi pii kosilu, kjer so stari g. fajmošter pervi sedež imeli ler serčne iu hvaležne napitiiiee prejemali. O tej piiiiki mi Polšnjieanjc pokazali ljubezen do svojega starega gosp. i.cela. ki so .se toliko let med njimi trudili; nc manj pa - • tudi s prav slovesno sprejemo razodevali veselje in v»i.ko stovanje do svojega novega gosp. duhovnega past. r;a. kiti i i»o pri svoji znani gorečnosti in umni prevdar-nosti na Poljšnjiku zanesljivo z Božjo pomočjo v marsikle-rt 'ii ožim veliko dobrega storil. Zlasti je cerkev v takem «'ar.u. da ne zadostuje več sadaujim potrebam in treba bo i.a veliko predelavo mislili, še nar bolje pa bi bilo. ko bi se mogla k;c ra/.un stolpa vsa nova zidati. Kdaj in kako -c bo ;.» dalo izpeljati, se ne ve. Pa bo že; sej Kuinljanje sedanjo dobo silo delavni in pridni. V Sentjurji so ondotni gosp. nee l.eop. (icslriu zidali duhovsko hišo. ki ji v ličnosti in vsestranski pripravnosti nc bo kmali dtuga kos na kianjskcm. Lanskega leta v mal. serp. se je delo pri-eelo. in letos do velikega Šmarna bo že vse gotovo, kakor se u|a. Dosti bi se dalo pa ludi pisati, kaj so ta goreči pa-lir storili po podružnicah iu kako serčno se vojskujejo za mavni led v svoji dulmvnii. Vsim jc tudi znano zidanje «ei kev . naprava zvonov iu veliko druzega po mladih gg. duhovnih tajuiostiih v Dolih iu na Dobovcu itd., vendar naj hode o tem zadosti, ker nisem namenil natanko popisovati, ampak le samo omenili, kar sim mem grede sam vidil. Pristavim naj se samo to, da kjer je tako lepa edinost in /.loga. kakor je med kumljanci. in pa toliko prizadevanje /a la-tni nravni razcvet, ondi tudi pri cedi ne more brez It pega sadu biti. Več nc sinem govorili, da njih spodob-nosti ne zalim. — S predragim popotnim prijatlom na Šta-;arsk«» potipavši (..pogledati** o nočnem mraku — čakajoča na vozov lak — ni-va mogla), sva se prepričala, kolik sad »e ondi ouiadda slovesnost ss. Cirila iu metoda. Samo v ircboveljski duliovnii — za to reč sploh ne odveč pripravni je bilo skoz osmino 700 obhajaucov. So pa tudi pravi domorodec v. č. gosp. Ilašuik moz za to. da znajo lepe prilike dobro oberniti. Obljubili so o tej priliki, da bodo tudi oni spomin s*, t irila in Metoda s kakim spisom nam pučislali. Slava.' * 1'ivke. I.ahko je bilo pri nas. to je, na Krajn- skem in Primorskem, zediniti slovesnosti ss. Mohorja in Fortunata s tisučletnico ss. Cirila in Metoda; v Mariboru, v Zagrebu in v Velehradu se je obliajanje tisučletnice začelo 5. julija, tedaj je osmina zadela ravno v 12. julija, kteri dan se pri nas posvečuje ss. Mohorju iu Fortunatu. Mislili smo si, komur je kaj mar za zahvalo do Boga in pervotnih oznanovavcev sv. evangelija v naših krajih, on bo storil že, kar bo prav. V mislih, da ne bomo sami, smo tedaj v Postojni imeli 12. julija bolj slovesno opravilo zarano in pred poldnem, in v govorih smo pobožnemu ljudstvu razlagali, kakošen pomen ima za naše kraje tedašnji god. Res nismo bili sami s tem ostali; tudi po druzih cerkvah na Notranjskem se je tisti dan bolj posebno praznoval; celo obveselilo nas je. da je v Ljublaui v Teinovem osemnajststoletnica našla slovesno obliajanje. Da bo kaj stanovitnega spomina ostalo, smo si dali napraviti dve novi podobi ss. Mohorja iu Fortunata, ki boste kinčale strani altarja sv. Lazarja, ki stoji v kapelici ua postojnskem pokopališči; ondi namreč se nam je kazal naj bolj primeren prostor. — Sprejmite kratko pesem v omenjeno nbhajanie. Ss. Mohor in Fortunat. V Rimu sveti Peter biva. Marku učenca tak poziva: Hodi na pokraj jadranski. In tje nesi uk kcr&anski. Na italijansko mejo Marka pride v Akvilejo; Ondi vhodi so odperti \ svet slovenski razprosterti. Ljudstvo sluša cvanieli. Glas o Kristusu veseli; Mnogo jih resnica gane, kerst očisti v veri zbrane. Kortunat jc pomagavec. Tudi zve.-t oznanovavec; l k in čuda skup storijo. I)a se verniki množijo. Tak iiošpodovo kraljestvo Jemlje ljudstvo »i v posestvo Poleg Soče. bistre >ave. Daleč do dereče Drave. Rod paganski je zaviden. In sodnik ves thalopriden; Sveta moža grr»ia v ječo. Pretcrpita smert bolečo Mohor vmes jc naj lolj vneti, Apotto)j>ka moža ! hvala Sam apostelj ga posveti. Ho se vama sko/. dajala: Akvileji da pastirja, Z varstv-m svijim nas branita. Da sc cerkev bolj razširja. In pomoči nam profila. II i c i n g e i. Iz Tomiliskega. 19. julija so imeli gosp. Anton Kalčič svoje slovesno viiiestcnje I instalacijo j v fari ua Scntvidski gori. Vis. časi. gosp. dekan tomitiski so ga v pričo osinerih druzih duhovnov ljudstvu skazali. Fara je prav iz sive starosti iu bila je nekdaj zlo imenitna, ali sa-tlaj je tako uboga, tla je komej fajmoštra dobila. Neki sovražiti duh, ki pobožnost v cvet ji mori, se žc vec let sem po tej fari okoli klati. Ranjki gosp. fajmošter. Filip Brezovšček, ki so bili za Božjo čast in zvcličanje duš močno vnet duhoven, so mislili s svetim misijouom. ki so ga bili po čast. gg. Lazaristih opravili, takega malopridnega duha ukrotiti; ali blagi gospod niso bili namena dosegli. Nado imamo, tla sadanji gospod oče bodo s pastirsko modrostjo faro spet vredili, da ljulika ne bo pšenice toliko v rasti nadlegovala. — \ Caoriei 15. julija. (Konec.) — Večerna slovesnost seje pa obhajala v čitavnici. Dolgi vhod v čitavnico, bogato in okusno ozaljšan z zelenimi šapli, z razsvetljenimi baloni, z vpletenimi slovenskimi barvami, sc je pred dvorano končal s tribarvatim transparentom: ..Dobro došli !•• Dvorana je že sama na sebi veličastna, da enakosti nima v mestu, po njenem lepem kinču pa je soditi, da je na vse strani verla Slovenska s svojo slovansko obleko in slovenskimi napisi. Soslo se jih je bilo ta večer Slovencov kakor poprej še pri nobeni besedi ne. Bili so gosti iz okolice, iz Tomitiskega. Terzaškega, naj obilniši pa iz Ipavskega in Razdeitega. Ob '„9 zvečer je g. predsednik \Vitikier začel veliko besedo z milim iu gladkim govorom, v katerim je pozdravljal vse pričijoče goste ter se jim zahvalil za čast iu zajemno ljubezen, da so s svojo pričijočnostjo današnjo slovesnost povikšati blagovolili. Odstopivšeinu predsedniku so obiini ..živio" in ..slava" zadoneli. Pristopili so pa ipavski pevci pod vod- stvoru g. Hribar-ja. ipavskega učitelja. Zapeli so za ta večer navlašč sostavljeno pesem: „Pozdrav Gorici oil Ipav-covv Besede te pesmi so zložili po celi Sloveniji že dobro znani in v obče spoštovani gosp. Grabrijan, kanonik in dekan ipavski, ki so bili ta večer naš uaj irnenitniši gost. Prilikali bi nii tega slavnega rodoljuba stoletnemu hrastu, ki je v rodoljubju od nekdaj sem žc tako uterjen, da ga noben vriš ne piš nasprotnikov omajal nc bo. V znamnje spoštovanja iii bratovske ljubezni do goriških Slovencev so Ipavci omenjeni ..pozdrav Gorici" v obilnih iztisih tiskan seboj prinesli ter ga v čitavnici med vse goste razdelili, za kar jim mi goriški Slovani posebuo hvaležni biti moramo. — Drugi govor je imel g. dohtar J. Totikli, mlad, čverst in serčen slovcnsk koienjak. Govoril je navdušeno skoraj ure. Najpervo je popisal nekdanji stan Slovanov in njih notranje življenje, ua to je razložil povest pokristjanjenja Slovanov in kratek življenopis slovanskih apostolov, za tem v temeljne v slovanskega slovstva, iu v sklepu je omenil še sedanjega stanu slovenščine v Gorici. Govornik omenja, ko -o se bili Slovenci po dolgem spanji na Kranjskem v 10. stolitji čversto prebudili, iu ko je bila slovenska poezija v začetku tega stoletja po Vodniku, očetu slovenskega pesništva. lep cvet pognala, da sc v Gorici vendar od vsega lega ni nič vedilo. Pervi ki sc jc bil v Gorici Slovenca zavedel, pravi govornik, je bil ranjki Valentin Stanič"), kanonik iu šolski nadzornik, t Mi je pregovoril tukajšnjega knjigarja Paternoli-ta. da jo naročeval slovenske, večidel molitvene bukve. Stanič sam jc slovenske pesmi skladal, l'i. daial natiskati, je k njim napeve sklailal iu učence vadii. — ..Posebno vnet za slovenščiuo je bil gospod Kočija lici ; . sedanji bogo.slovski profesor, ki se ju bil le z lastnini ti udom mateiucga jezika poprijel iu uaučil. ki je že ninogovustne dela v slovenščini spisal. Tako k bilo pred letom 1818. To leto jo bilo vnovič pretreslo v su Kvropo in dve misli (ideji j, svoboda iu narodno-' ste bile kol električni tok prešinile vse ljudstva. Sedaj šc le so sc nekteri Slovenci v Gorici zavedali, da so Slovenci in pokazali so to s tiiu. da so osnovali slov. društvo. Ha vi.o to leto >e jc bil postavil pervikrat stol za slovenščino na tukajšnjem niodroslovnem ucilišcu. I.. 1>.">0 že je bil vpeljan slovenski jezik v tukajšnjo gimnazijo itd. . . . Zavir ti zaprek otl mnogih strani jc bilo veliko;... kteri krivici si. s c pa verli možje moško vstavljali. Iu ui davno kar so za sedanji čas znamenito zmago dosegli. To leto še le se slovenščina vpervo uii po vseh razredih naše gimnazije. — I/, vsega tega se vidi, slovenski jezik v Gorici od zgorej napreduje čversto, iu ua nas je ležeče, da zadobi pravice, ki mu gredo po Božji iu cesarski postavi, to je, da se popolnoma vpelje v šole in kancelijc. Da bo to mogoče, ni zadosti, da na vse gerlo vpijemo, naj se vpelje v solo in vraduije. temuč edina pot. ki nas naravnost po-pclja tlo lega vspeha. jc ta, tla sc vsi marljivo poprimemo niatcrncga jezika itd." \a dalje priporoča gg. županom, naj si v svoje pisaruice slovenščino vpeljejo, — učiteljem po vaseh, uaj mladost budijo, jo v lepili slovenskih pesmih urijo, «la s tem preženejo neslauo i u kužno petje ptujili jezikov itd." — Poslednjič šc enkrat vsim priporoči, z združenimi močiui za svoj zaucmarjcui narod delati, in sklene svoj govor s slavnim pesnikom: ..Biti slovenske kervi — bodi Slovencu v ponos." — Ta govor jc skoz in skoz izverstcu iu podučiven. Mi bi si ga v posebni knji-žurici tiskanega imeti želeli. Bil bi pač lepo podučenje v tej reci še nevednemu Slovencu, nc manj bil bi krasen spomin naše perve naj veče slovesnosti v Gorici, pa tudi 1 Stoletnice sv. Mohorja in lOOOletnicc sv. Cirila iu Metoda. Nadalje se jc verstilo petje iu drugo, kakor jc bilo po programu naznanjeno. — Po besedi so sc gosti razšli nekaj na svoj dom. nekaj v pristranske sobe. Med tem ko so v • ) Po v>i pravici tetlaj ima naša čitavnica med drugimi podobami 'u"Ii podobo nusegu ricpozaMjivegu V. fSUnič-a na steni. !*i>. dvorani za večerjo pripravljali, so Ipavci na čitavničnem vertiču, kakor že poprej, še druge Hribarjeve prelepe napeve odpevali. Sploh so se pevci prav dobro obnašali. Posebuo so se pa pričujočim dopadli ipavski pevci, ki so res kakor slavčki žvergoleli; perva hvala pa gre njih učitelju, ki si jih je tako mojstersko izuril, šc več pa zato. da je sam zložil vse napeve, ki so jih ta večer s toliko hvalo sprejete odpevali. Gosp. Hribar, komej 21 let star. ponižen in prijazen iiiladeneč, je že mojster v skladanji umetnih napevov. Kur smo laui pri oni ucpozabljivi veselici v Ipavi slišali njegove napeve prepevati iu letos od nekega tukajšnjega umetnika njegovo tiskano .,Slovenko" hvaliti, smo terdnih misel, tla g. Hribar je i udi poklican, slovensko mu-zikalno umetnost na višo stopnjo povzdigniti. Njegovi na-pevi imajo nektere posebnosti, ki rodoljubu v serce sežejo, polni so slovanskega duha, zlasti sposobni .lugoslovcna pie-šiniti. Serčno radi jih torej priporočamo vsem slovanskim čitavnicam in rodoljubam; prepričali se bodo sami. du moja ravno izrečena hvala ni prenapeta. am*pak skoz in skoz pravična slava. — Pri večerji je bilo čez 120 gostov. Na-pivalo sc je na zdravje iu čast goriškim Slovencem. Njih prevzvišenosti nadškofu Andreju, v. č. Strosmajeru iu lira-brijanu. blagoroduini gospodom \Viiiklcrju, Bleivvcisu. Ccr-netu, Hribarju, llazdcrčaiiom itd. Od časa do ea*a so st* vmes pesnic vpletale. Nu zadovljuih iu veselili obličjih gostov se je bralo, kako globoko da vsak njili živo občut' žlahtni pomen sv. besede: ..Kccc <|uum bouuiii ct jucuiiduiii habilarc fratres iu uuum." To jc: ..Glej. kako dobro iu prijetno je prebivati med složnimi brati!" Slava torej slav nemu dnevu, ki ga nam jc čitavnica napravila 12. juli«a slovanskim apostcljnom na ea»t, nuni vsem pa v nedolžno razvcscljevaiije! — .1. K ur laui. Mtazcjtert po /ieršasisJicm strela. Na Vcleliradii jc v spominskih bukvah zapisanih 300 duhovnov, kteri so od •">. »lo 12. mal. serp. sv. mašo Bogu darovali. Veči del so sc slovansko podpisali. Vit škofov je po slovensko Božjo besedo ozuauovalo. Iz Kima pišejo v ..Czas" 0. mal. serp.: Preteklo nedeljo sc je obhajala v slovenski cerkvi sv. .lerouima slavuost ss. Cirila in Metoda. Opravljali so svete opravila vikši škul Vicrzhlejski. kardinal Silvestri-, varli ilirskega vstava, škofa l.itvinovic in Poljanski. Bil jc pri tem govor v slavcnskcm jeziku . iu slavni l.iszt jc pri celi službi Božji orglal. ljudi jc bilo ua tisoče. Litviuovič ima v kratkem biti izvoljen vikši škof za Levov; papež so ga zvolili, kakor vikšega škofa Vicrzhlejskiga, predsednika pri tronu. „Gioruale tli lloma" piše o tej slovesnosti: ..V začetku proscuca smo bili naznanili slovesnosti, ki so jih imele to leto obhajati ljudstva slovenskega naroda, ker pričela sc jc tlruga tisučletnica, odkor sta bila ss. Ciril in .Metod) iz Tesalonikc v Panonii začela svoje apostoljstvo, da bi imenovane ljudstva spreobernila k veri Jezusa Kristusa. Povedali smo o priliki, kaj jc storilo kolarstvo iu ilirski vstav sv. Jerouima pervo in druge nedelje tega leta, tla bi sc ta sveta tavžentletnica slovesno obhajala, ter sc z očitnimi molitvami Božje usmiljenje klicalo nad tiste ljudstva slovenskega naroda, ki so zapustili resnico, oznanovaiio po ss. Cirilu iu Metodu, se dali v zmoto zaplesti, ter so revno zašli v krivoverstvo in razkolništvo. V tem ko sc llozja služba skoz leto v tej cerkvi opravlja po določenem redu, se je v nedeljo ."». mal. serp.. ko je bil spomin tih ss. aposteljnov. Božja služba obhajala z nar svitlejšim blišem, kakoršen koli sc vjema s posebno okolišino in veličanstvom bogočastja. Sveti hram se je bil oblekel v prav bogato ozališanje, zlasti v o-viiljavi: tri-dnevna prošnja (_tridnevniea) je pripravljala ua obhajanje praznika: popolnoma in nc|iopoluoma odpustki so bili oit Njih svetosti podeljeni itd. Izmed cerkvenih opravil v praznik sam naj omenimo iz imenovanega dnevnika, da ob 8 dopoldne je bila Božja služba v grenko-slovanskem obredu, zveršena z vso slovesnostjo, ki je temu obredu lastna. Opravnik (celebrant) je bil mil. gosp. Litvinovič, kanatenski škof i. p., pomočnik stoljnega škofijstva greko-rutenskega v Levov«; stregli mu in ga obdajali so duhovni in kleriki ravno tega naroda. Petje, ki jc spremljalo sveti obred v staroslovenšini, je bilo vravnano po znamkah Palestrina in del Baini. Darovanje je bilo nov prečudno lep sklad Lisztov. Glasbo ali muziko so opravljali boljši umetniki rimskega mesta pod vodstvom Con-stantini-a, vodnika papeževe glasbenice ali kapele. Odgovore ali responzorje so izverstno odpevali rutenski in bolgarski gojenci grcškega vstava. C. g. Bujnovič, llercegoviiiec. bogoslovski učenik v mi-iioriškcrn samostanu ^Ara ci je bil lastno govorico, zlaženo iz beloruskega, poljskega in rusinskega jezika. (Prezali zgled nam Slovencem!) Ravnodušni, usmiljen, resničen, pritem čverst in živ je letal po vsi Sibirii ter služil vsim z dopolnim zatajevanjem samega sebe. (Tygod. kat. Dr. Fr. Mikložiču, stanovitnemu poslancu gornje der-žavne zbornice in profesorju na dunajskem vseučilišču, so Nj. veličanstvo zavolj zaslug v učenostih podelili red viteški sv. Leopolda. V poJa»t\fet\}€. Kar se je letos na ljubljanski gimnazjii r sesti šoli in s šestošolci godilo, morebiti nikogar bolj ne boli kot mene; vendar ua to, kar poslednja Torbica o tej reči pripoveduje, molčati ne morem in ne smem. Očitno torej rečem: Laz je 1), da so šestošolci mi šolsko tablo narisali podobo s ključi r rokah, spodaj pa zapisali: himme t mache dic h auf! lažje 2), daje bila drugi dan sednica vpričo kacih 12 dijakov; laž je 3), daje vodja rekel gosp. A—/mm: icenn sie niht denjenigen angeben, so sinit sie der schuldige; lažje i), da je gosp. A—l odgovoril: „das trohl nicht, aber die fahne bei der pro-cession tcird irahrscheinlich die veranlassung gegeben haben;u lažje 5), daje vodja rekel: „sind sie also lieber ausgesehlossen, als das anzugeben?" laz je ti), da med dijaki čudenje postane (razun A—lna nobenega dijaka takrat vpričo ni bilo); laž je 7), da je A—l odgovoril:„ liber!u laž je H), daje vodja djal na to: „also s i ud sie ausgesehlossenlaž je 9), da je A —l odhajaje rekel; „ich ampfehle mich.M — laž je 10), daje g. Ž —r res čas molčal, in da je njemu djal g. prof. Melcer: „aber sie sind trie ein i'ole(!);'' lažje II), daje dr. Gogala djal: ja, ja, der kopf ist ja das haupt; lažje 12), daje h—s na to odgovoril: der kopf ist zmar das haupt, aber nicht die hauptsache; laž je 13), da so bili dijaci r zbornici do pol dveh popoldan; lažje 14), da imajo trije drugi red v čudo-rednosti (ker je bilo to popravljeno); laž je t.')), da je neki dijak imel „verhdreu zavolj slovenskega pisanja (dobil je le nekake „vericeiseu). — ker sem bil sam vpričo, moram resnici pričevanje dati, ter rečem: Dokler Torbica take in tolike laži trosi po svetu, kteri le količkaj pošteni domorodec bi si upal jo pripo-ročevati slovenski mladini t Take in tolike laži pač res niso „črno j ezuitar s ko oblačilokaterega, memo grede naj jo povem, nikoli nikjer noben slovenski časnik, kteri „ne diha smr dlj i v eg a nemš ku t (irskega zraka", doslej ni očital ,,Zgodnji Danici". J. Marti. gimnazijski učitelj. Etoihovske spremembe. V goriški nadškofii. V g. Miklavž Po z zet t o, fajmošter v Gradu, je prestopil v pokoj. C. g. Andrej Korinčič, duh. pom. v Bolcu, je utnerl, 30 let star. R. L P.! V ljubljanski školii. C. gosp. Jož. Pretnerju, kapi. v Polšujiku, je podeljena lokalija sv. Planina, iu čast. gosp Jan. Volčiču, kapi. v Sentiuarjeti, fara Dragatuš. Pogovori z gg. tiopisovuvei. G. J. —n.: Ste nam prav vstregli, Ic večkrat kaj. — G. F. J. K.: Prav lepa hvala! — ..Album" napredva (ne pozabite nanj, šc je čas), „Govornik" ? ? — G. K. v. .L.: Prav vstreženo. — G. V. v C.: S hvaležnostjo prihodnjič. — G. B. na J.: Naročeno opravili, prelepa hvala za spis, ki bo kmali vversten. — G. g. H. v T.: „Leg." imamo že v rokah, ki bode prav veri ozaljšek za ..sp—— G. B.: Prav dobra misel o pravem času!— G. P.: Lepa hvala! — G. Sr.: Bo kmali. — G. R. v L. p.: Vse prejeli in se bo opravilo. — Več drugim: Serčna hvala! — Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.