Novo Leto nas pozdravlja
Ko odbije na Siivestrovo dvanajsto uro in ko še niso izzveneli zadnji odmevi zvona, se Že zapiše novo lcto, nova številka bo zopet eno leto sprem-Ijala naše življenje, dogodke in zgodovino. Polni pričakovanja upamo, da iiiim novo leto ostane naklonjeno in da nam Bog v tem komaj začetem letu prizanese in nas ne udari s šibo božjo — vojno.
Nas pa zanima, kako je nastalo naŠe letno šteije in kako so izmerili dolgost, začetek in konec našega leta. Poglejmo nekoliko v zgodovino! Babilouci so racunali mesece po luninih menah in njih lunino leto je bilo dolgo 354 dni. Na isti način 50 merili Čas tudi stari Rimljani tja do Julija Cezarja, dočiin so se Egipčani ravnali po sončnem letu, ki je pri njih irajalo 365 dni. Leta 46 pred Kr. je rimski vladar Julij Cezar po nasvelu zvezdoznanca Sosigcna iz Aleksandrije uredil koledar. Ta zvezdoznanec je izračunal, da traja sončno leto 365 dni in četrt dneva. Zato je predlagal, da vsako četrto leto pridenejo še en dan in tako smo dobili prestopna leta, ki popravijo vsakoletni preostanek. Ker so bile iakrat opazovalne priprave — daljnogledov niso imeli — slabe, zato niso mogli popoJnoma iočno iz-računati pri opazovanju sončne poti dolžine leta. Razlika je samo za 11 minut in 14.1 sekunde, za kolikor je bilo to Sosigenovo leto prcdolgo. V sto letih nancsc1 taka razlika skoraj en dan. Za papeŽa Gregorija VIFI. so ponovno izracunali dolgost sončnega leta (danes vemo točno njegovo dolgosf: 365 dni, 5 ur, 48 minut, 45.9 sekund) in tedaj so tudi popravili napako prejšnjega, po Juliju Cezarju imcnovanega, Julijanskega koledarja. Ker je od Cezarjevih časov zrasla razlika do takrat že na 10 dni, je papež Gregor VIII. izdal bulo (listino) dne 1. marca 1592 in odrcdil, naj se oktobra meseca tistcga leta izpusti deset dni in šieje za 4. oktobrom takoj 15. oktober. Da pa ne bi v bodoče zopet nastala prevelika razlika, je ukazal, da naj se kot prestopna leta izpuste vsa ona, ki imajo na koncu dve ničli, razen tistih. ki so deljiva s 400. Tako ni bilo prcstopno leto 1800, niti 1900. bo pa prestopno leto 2000. Tak koledar uporabljamo še danes in sc imenujc Gregorijanski koledar. Njegova uporaba je le počasi prodirala pri raznib narodih in državah. Pravoslavna cerker pa šteje še danes po Jnlijanskem koledarju.
Večja neenotnost je vladala pri tem, katerega dne naj se začne novo leto. Julij Cezar je določil kot zacetek novega leta 1. januar. Toda ta začeiek se ni aplošno uveljavil in v srednjem veku je vladala prava navzkrižnost. V glavnem so se ravnali po cprkvi, ki je praznovala zafetek leta s Kristusovim rojstvom (25. dccember). Beneška republika je praznovala začetek leta s 1. marcem tja do svojega propada I. 1797. V Rusiji in posebno na vzhodu so imeli za zacetck leta 1. september. Šele v XIII. stoletju se jc udomacil zacetek leta s 1. januarjem in v začetku 17. stoletja je bilo to spiošno priznano. Prav tako je bilo s samim štetjem let. Mi štejemo danes leta od Kristusovega rojstva. Prvi je to štetje uporabljal, kolikor je znano, rimski opat Dionizij Eksignus Ieta 525 po Kr. Rimski papeži so nato to Šfetje let vpeljali v X. stoletju, docim so ga prvi najbolj uporabljali Angleži. Stari Rimljani so ateli od ustanoviive raesta Rima 1. 753 pred Kristusom.
f                                     189
Judje štejejo še danes od stvarjenja sveta in menijo, da je bilo 3761 let pred Kristusom. A muslimani štejejo od onega dne, ko je prerok Mohamed pobegnil iz Meke v Medino, t. j. od 15. julija 622 po Kr. Kakor vidite, vlada tudi pri letih pisana raznolikost.
Vsako leto ima stalne in premakljive praznike. Najiinenitnejši stalni praznik je božič, a premakljivi velika noc, ki je vedno prvo nedeljo po polni luni v pomladi. Da boste vedeli za nekaj let naprej, kdaj bo velika noČ, si zapišite te daeve:
Leta 1940: 24. marca,      1942:    5. aprila,      1944:   9. aprila,
1941: 13. marca,      1943: 25. aprila       1945:    1. aprila.        B. D.