PROSLAVE PETERLINOVE 100-LETNICE Stanislav Južnič AMNIM, d. o. o., Gorazdova 3, 1000 Ljubljana POVZETEK V letu 2008 ne praznujemo le Trubarjeve 500-letnice, temve~ tudi Peterlinovo 100-letnico. Opisani so osrednji dogodki, ki so in še bodo dostojno obeležili jubilej staroste ljubljanskih fizikov in ustanovitelja Instituta "Jožef Stefan": objave v tujini, simpozij pri SAZU in razstava Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Peterlin's centenary anniversaries ABSTRACT Besides Trubar's 500th anniversary Slovenia also celebrates Peterlin's 100th anniversary in 2008. The central events paying respect to the founder of Ljubljana physics and Jožef Stefan Institute are listed: the publications abroad, SAZU symposium, and Technical museum of Slovenia Bistra exhibition. 1 UVOD Z letošnjo proslavo stoletnice Peterlinovega rojstva, 70-letnice njegovega doktorata in 15-letnice smrti slovenska znanost nekako vstopa v dobo zrelosti. Zato smo se še posebej potrudili, da bi dostojno obeležili visoke jubileje v sodelovanju med slovenskimi, nemškimi in ameriškimi znanstveniki, ki jih je Peterlin vse po vrsti zaznamoval. 2 RAZSTAVA TMS V BISTRI Peterlinu posvečeno razstavo Tehniškega muzeja slovenije (TMS) v Bistri bomo po polletnih pripravah odprli na njegov rojstni dan (25. 9. 2008). Na ogled bo dobra dva meseca, do 3. 12. 2008, ko nekdanje bistr-ske samostanske prostore zaprejo zaradi težav z ogrevanjem; avtor razstave, ki je tudi pisec teh vrstic, pa se bo moral vrniti v ZDA. Potekajo tudi dogovori za gostovanje izvrstno pripravljene razstave pod vodstvom fizika, direktorja dr. Oresta Jarha, in njegove pomočnice Irene Marušič drugod po Sloveniji in v zamejstvu. Avtor razstave in drugi strokovnjaki bodo dogodek popestrili z več priložnostnimi nedeljskimi predavanji. Zaradi zbornika SAZU ne bo posebne izdaje celotnega razstavljenega gradiva, vendar bo le-to dostopno na svetovnem spletu. TSM v Bistri si je že pred leti pridobil Van der Graaffov generator, zgrajen v Peterlinovi dobi. Ob njem bomo razstavili še Peterlinove osebne predmete (računalnik, "rehenšiber", aktovka), predvsem pa Peterlinova dela in spominske zapise njegovih sodelavcev. Med poglavitnimi zanimivostmi bo njegov učbenik fizike iz leta 1940, ki je s svojim sodobnim načinom obravnave vakuumske tehnike še vedno osnova vseh slovenskih univerzitetnih fizikalnih učbenikov. Razstava bo zasnovana tako, da si bo lahko zvedavi obiskovalec Peterlinove knjige prelistal in se dodobra poučil o njihovi vsebini. Posebno zanimivi "ocvirki" bodo nadvse duhoviti zapisi Ivana Kuščerja o njegovih sporih s Peterlinom v zvezku naslovljenem "Fakultetništvo, istitutništvo, organizacija znanstvenega dela in druge afere" ter še bolj napeti zvezek "Cvetje svetega Štefana (in Infima)". Postregli bomo z doslej neobjavljenimi fotografijami gradnje IJS in fakultete na Jadranski. Ne bo manjkalo niti dokumentov o Peterlinovem sodelovanju z Osredkarjem, Čopičem, Moljkom in drugimi tvorci slovenskega znanja. Razstavljenih bo deset slovensko-angleških panojev dimenzij 1 m x 2 m s po desetimi slikami in 1000 črkovnimi znaki na vsakem. Prvi pano bo pripovedoval o življenju akad. prof. dr. Antona Peterlina, njegovih učiteljih na gimnaziji in Univerzi v Ljubljani ter na doktorskem študiju v Nemčiji. Drugi pano bo opisal Peterlinove predvojne objave, delo na univerzi, doktorat in učbenik fizike, v katerem bomo posebej izpostavili tedanje vakuumske tehnike. Dodali bomo še medvojne dogodke, ki so zaznamovali Peterlinovo delo. Tretji pano bo obravnaval fizikalni institut v Ljubljani pod vodstvom akad. prof. dr. Antona Peterlina in njegovo gradnjo v sodelovanju z ministrom Borisom Kidričem. Posebej bomo ovrednotili vakuumske naprave, ki jih je Peterlin nabavljal. Dogodke bomo ponazorili tudi s fotografijami. Četrti pano bo govoril o preimenovanju Fizikalnega instituta v IJS, slovesnem odprtju IJS in Peterlinovem delovanju v SAZU. Poimenovanje ljubljanskega Fizikalnega instituta v Institut "Jožef D'^LAYO CERMEU JOSIP STEFAN ŽIVLJENJE IN DELO VELIKEGA FIZIKA Slika 1: Čermeljeva knjiga o Stefanu v prvi izdaji, ki je leta 1950 navdušila slovensko fizikalno srenjo za poimenovanje Instituta "Jožef Stefan" matinom in Hasenöhrlom zasedel ntkdanjo Štefanovo stolko xa teoretsko fiziko na dunajskem vscuCiliSiu, Pri ivas je izSlo samo nekaj priloinostniti krajših Člankov. Niti ohäimejJi življenjepis ni mostl zaslcdati bek-jja dne in koinemorativni veCcr, ki sta skupno prircdilu »Prirodoslovno druätvo« in »Klub koroških Slo-.VEncev« v Ljubljani, bi sc bil moral skoraj odpovedati zaradi pre-[skromne udeležbe. A tudi drugače nismo Slovenci ničesar storili, da bi slavili svojega velikega rojaka. Le neko 5e nastajajočo ulico v Šiški, ki se iagublja v poiju, smo po njem imenovali »Štefanova Zato naj ho ta življenjepis, ki jc bil sestavljen ob stoietniei njegovega rojstva, vsaj sedaj z zamudo prvi kamen za lepSi in trajnejši spomenik, ki pa moramo postaviti velikemu sinu svojejja Slika 2: Zadnja stran Cermeljeve knjige o Stefanu v prvi izdaji, kjer Slovence (uspe{no) nagovarja za ve~jo po~astitev slovitega rojaka (Ceremelj, 1950, 55) Stefan" se je pravzaprav kalilo v sodelovanju s Peterlinovim prijateljem Lavom Cermeljem, ki je v tem času objavil knjigo "Josip Stefan, življenje in delo velikega fizika". Cermelj je knjigo sicer napisal že poldrugo desetletje prej, ob 1o0-letnici Stefanovega rojstva. Knjigo je Peterlin ocenil v Proteusu kmalu po sestavku ob Cermeljevi 60-letnici. Po nekaj mesecih "lobiranja", med katerim so Cermeljevo nekoliko hrvaško zveneče ime Josip Stefan dokončno poslovenili v Jožefa, je Peterlin predlagal na seji matema-tično-fizikalno-tehniškega razreda SAZU, naj se Fizikalni institut poimenuje po Jožefu Stefanu. Peterlin je v podkrepitev svoje pobude po Cerme-ljevem opisu navajal Stefanove mladostne slovenske pesmi. Ivan Kuščer je pozneje v nekrologu Antonu Moljku zapisal, da je bilo novo Stefanovo ime za Ljubljanski fizikalni institut pravzaprav Moljkova ideja, kar gotovo ni iz trte zvito, čeprav ni na voljo posebnih dokumentov, ki bi to potrdili. Vsekakor pa je Peterlin deloval v navezi s Cermeljem, saj je Cermeljev življenjepis v resnici tlakoval pot za poimenovanje IJS. Peterlin je malo pred Cermeljevo smrtjo napisal tudi predgovor v Cermeljevo knjigo "Materija in energija", polno opisov in skic vakuumskih naprav, ki je Peterlina že kot mladega gimnazijca zapeljala k fiziki. Tako sta se Peterlin in njegov dve desetletji starejši primorski prijatelj Cermelj vseskozi tesno spodbujala k delu za slovensko zgodovino fizikalnih ved. Peterlin in Cermelj sta Stefana dejansko povlekla iz pozabe na slavolok slovenske znanosti, kjer kraljuje še danes. Poudarili bomo Peterlinovo sodelovanje z nedavno preminulim Zagrebčanom I. Supkom in njuno skupno (ne)delo za izdelavo domače atomske bombe. Poznala sta se še iz časov predvojnega študija v Berlinu, po vojni pa sta družno krila drug drugemu hrbet v boju za eksperimentalno opremo iz zveznih denarnih vreč. Pogosto je šlo kar za barvito kreganje z interesi beograjske "čaršije". Peti pano bo predstavil Peterlina v boju za boljše financiranje IJS med "Scilo in Karibdo" beograjske politike. Predstavili bomo njegove spore in sodelovanje s "Pajom" Savicem znotraj ZKNE. Peterlina bomo izpostavili kot Don Kihota v boju za industrijsko uporabo vakuumske tehnike proti mlinom na veter beograjske politike, ki je kratkovidno celotno fiziko in kemijo obravnavala kot orodje za izdelavo reaktorja in bombe. Šesti pano bo govoril o opremljanju IJS in obiskih pomembnih tujih znanstvenikov. Spregovorili bomo o gradnji Van de Graaffovega pospeševalnika, elektronskega mikroskopa in drugih vakuumskih naprav. Sedmi pano bo poučno predstavil Peterlinovo kadrovanje, ki je pravzaprav preskrbelo Ljubljani strokovnjake za celo preteklo stoletje. Pokazal bo, kako je Peterlin svoje izbrance šolal v tujini, posebno podrobno pa bo predstavljen njegov lastni obisk v ZDA v času, ko je bil tam rojen avtor razstave. Zaključni del panoja bo obiskovalca seznanil z žalostno a poučno zgodbo o Peterlinovi odstavitvi. Obžalovanja vredni zato, ker je Ljubljana tedaj izgubila svoj največji znanstveni potencial. Poučni pa zato, da bi se takšnemu vpletanju premalo izobraženih Dragi I-rol Praif islErooa hvala Ti i» Tvojo .tofl taJco IJtitieKadiva pismoikot ga zs dolgo nisea dobil pofiobiaas^*^^ rtg^ksJct} ni .je dobro dala Tvoja pripravljenost,da nakalilco uo.j poiosaj iG mi gati, veselilo me ba^oe ae boa jia poti I2 Zeaava oglasil pri asni v aunoliaau.aiaei ps poasbno vsili optinist.icBr iiiej^j vse uradDe vaBti is Ljubljaoa v nasprotno ssiaf. Zlasti. SAjo potrlo pisma predsednika KreieerJatJci Je vae prej ket naXlosjan £e ves ca3,kar lasni z Q.]iu spravka T zvezi z Institut« J.Štefana, Tu iaao sedij se pooitnioa, Sil sen prstolcU teden ca zelo laklju. cenem Icolokvlju vlsdkefrskvancaa fizijEe,^jer Js slo predvsem ze ielo na porsmapietni in jedrski nssnetni resonanci in na olltrova-levni fiziki (Aaaer,Lleafataleictriana relokaacija v dlpolnib telco-oioab), 3110 je lelo prijetno vzdušje in dalo ae Je aneso naučiti. Povsod je sev4da volliansti pritlslc VmerUte ia 31,ki ata toliko pred evrepskija kantinantomfOS izvza:asao Anglijo, ^Tvejesa Ilokovua bo verjetna zanimalo delo na Uoaabauerjeveu efelct Ici se Je začelo tu v «Unohenu. Gre za aepromakajeco črto v nihajni ppektru krlatalov pri rssonanoni fluorescencijs katero aedu} norar ratsllcovati prav raalicna acunju trdne in takoca fazs. aelo 1 veseljem aem prebral Tvoj elaoelc o energijskih izmenjavah nad fonooi in elektroni,o čemer si ml ze govoril na nsjljil zadnji vozili z avtom is SeoEfada v Zagreb. stvari BO me sacele nočno ..... ■-----------prav čudno odvlE Slika 3: Peterlinovo pismo Supku iz Münchna v Zagreb 12. 10. 1960 (GDP) 1 X UU^ i " ■i 'iUxT V 'iS. r -- , ( 7 Slika 4: Peterlinov stenografski osnutek pisma Supku iz Münchna z naštevanjem drugih naslovnikov, ki jim je v tem času pisal. Med njimi sta bila tudi Rankovic in sam Josip Broz Tito JoiArnal«} Htm-N Rlscvicr SdKice PuhlishcB B.V„ Amslci I Ftmä Mechanics. 47 MW3) .157-}7g 1.41^17171 llnltu On [JiC f'ctcriJn at^rAximarinn Tor finilcly T^tcnstUc dumbbdlli! K KjruQiHp ivri*- if llHW HkWs. AM^I Ur, J. fX« (Mf^ ti Html. mlbmu mir ith liw «wpk^ iKm tanr IIWIH ilkw^ ij i -PK1 »t l.äa.^ m^ iVdtHKH mml r (pdu iw i piH^lnuJ t^r HMirt or iMliiiJ inf itaJL > int>4hn H ifc^l D» kur'n^Km ^ 4r Ai lUdd 1Ui ü lAMnMI m nui^IlMf «TiiHJhtf 4< PwmJ Mta^wte U|<|*I> r ^ENE dirilHrilv XÄVIÄ liiu^..........ini l^ii i KiikLk thnirr pnvilla j nlmiul rnimnrt br IMddlinc lita p«4rimScI iifulMi fn iln pil^i ournrikud« u klTCH Efwn Ite bfl ibaI in uulyiial Af wmttlW^il Bow udywf^^ M II «nJH irthf Browian dynamics simulation of finitely extensible bead-spring chains B.H.A.A. van deti Brule ShtU Krs^rch B.V.. P.O Bur 60. HHOjlB-Kljl^ljk (Thr NcllierlimJj) (Rixcivctl Novfirbcr 11, 1W2; in rtviicd furni rJcccmtSrTJTrSJi Abstract The behaviour of infinitely dilute solutions of finitely extensible non-linear elastic (FENE) bead-spring chains in shear flow and uniaxial elongstional flow is analysed under both steady-state and transient conditions, using the method of Brownian dynamics. Three FENE chain models are considered: the original model using the Warner^rinn[force law and models using the Peteri i 11 approximation and the recently proposed PM approximation. It is shown that the two approximate models, which are based on a pre-averaging of the spring constant, perform reasonabSy well in elongational flow but fail in describing shear flow. KerKords: FENE chains: nuid mechanics: kinetic theory: polymers t. tfltroductian Dilute polymeric solutions are usually modelled as a suspension of non-interacting bead-spring chains in a Newtonian solvent. The simplest model of this kind is the Rouse model [1]. In the Rouse model the N beads pre connected by /V — 1 linear, or Hookcan. springs. The tension fonie in the connector between the ith and the 1 + I th bead can thus be v^ritten us fi"' = HQ,, (1> Slika 5: Keuningsova razprava o Peterlinovem modelu (1997) politikov v obmo~je upravljanja znanosti v prihodnje ~im bolj na široko izogibali. Čeprav, žal, velja žalostna resnica: Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena. Osmi pano bo ponudil bolj vesele zgodbe o raziskovalnem delu prof. akad. dr. Antona Peterlina na podro~ju makromolekul. Kljub težavam raziskovanja makromolekul po Kidri~evi smrti so se prav tu kalili najboljši kadri IJS, ~eprav so se pozneje morali preusmeriti v druga podro~ja raziskav. Orisani bodo Peterlinovi uspehi pri ra~unanju persisten~ne dolžine DNK, predvsem njegov še danes zelo uporabni model FENE-P, v katerem se ~rka "P" nanaša na Peterlinov priimek. FENE-P je eden redkih pomembnih znanstvenih modelov slovenskega imena. Deveti pano bo predstavil ljubljanskega profesorja akad. dr. Antona Peterlina. Narisali bomo drevo njegovih diplomantov in doktorandov. Drevo slovenskih fizikov bo povedalo, da smo pravzaprav vsi nekako Peterlinovi (duhovno-pedagoški) otroci. Predstavili bomo Peterlinove zasluge pri ustanovitvi katedre za astronomijo pred šestdesetimi leti. Ne bomo pozabili niti na Peterlina kot vrhunskega planinca, predvsem pa urednika številnih znanstvenih in poljudno-znanstvenih revij: Proteus, Buletin scienitifique, Reports (IJS), Macromolecular Reviews, številnih zbornikov in knjig. where H Is the spring constant and Q, — r, is the vector eonnccting bead j' with bead / -f I. The use ofa linear spring force law is justified only for those situations in which the connector represents a part of the molecular chain that can be described by Gaussian statistics [2]. This will be the case only in relatively weak flow fields^ where we eTcpect the chains to stay close to their equilibrium configitralton. At high flow rates, and especially in elongational Slika 6: Bruleva razprava o Peterlinovem modelu (1993) Zaklju~ni deseti pano bo namenjen Peterlinovim romanjem v drugi polovici njegovega delovnega življenja: München, ZDA in vrnitev na južno stran Alp s posmrtno slavo. O~rtali bomo posledice Peterlinovega odhoda, ki je sprožil cel plaz odhodov drugih vidnih specialistov za vakuumske tehnike. O~e ljubljanske fizike si je v tujini izvrstno postlal, vendar f J Slika 7: Peterlin ob sprejemu nagrade v Bonnu (GDP) se je vedno znova rad vračal na IJS predstavljati svoje uspehe v tujini. Ponazorili bomo vrnitev akad. prof. dr. Antona Peterlina v Ljubljano in obžalovali njegovo prezgodnjo smrt. Razstava bo lepo poskrbela tudi za naše najmlajše. Zanje bo na voljo obilica ugank o Peterlinovem življenju in delu, najbolj domiselni nadebudneži pa se bodo potegovali za vredne nagrade. Sami bodo lahko merili (persistenčno) dolžino DNK na priročnem modelu, večji šolarji pa kar na računalnikih. Na voljo bo križanka o Peterlinu, računalniške igrice o njegovih dosežkih in zanimiv kviz o Peterlinovem utemeljevanju slovenske (in tuje) fizike, s kemijo vred. 3 SIMPOZIJ PRI SAZU Vzporedno s TMS-razstavo v Bistri bo 25. 9. 2008 dopoldne potekal simpozij pri SAZU v Ljubljani, katere vidni dejavnik je bil Peterlin 52 let, od tega 45 let redni član. Simpozij bo skušal dopolniti "Osred-karjev zbornik", ki ga je leta 2000 izdal IJS. Vodja simpozija bo prof. akad. dr. Saša Svetina, eden najpomembnejših Peterlinovih študentov. "Motor" simpozija pa je pravzaprav Peterlinova edina hči Tanja, prav tako doktorica fizike, ki živi v Münchnu. Med dobrimi desetimi referati bo matematik A. Suhadolc predstavil Peterlinovo predvojno delo, zgodovinar Aleš Gabrič politične razmere ob njegovi gradnji IJS, o kateri bo pripovedoval podpisani. S. Svetina bo raziskal Peterlinovo delovanje v SAZU, R. Pogornik bo orisal najvidnejše Peterlinove uspehe pri raziskovanju makromolekul, naš najstarejši vakuumist A. Paulin pa bo postregel s svojimi spomini na sodelovanje s Peterlinom, ki se jim bodo pridružili še J. Strnad, R. Blinc in številni drugi Peterlinovi učenci. Kot se za tako odmeven simpozij spodobi, bo tiskan tudi zajeten zbornik referatov, poln doslej še neobjavljenega slikovnega gradiva, ki smo ga med enoletnimi intenzivnimi raziskavami našli in posneli v arhivu IJS v Podgorici, Arhivu Slovenije v Ljubljani, arhivih SAZU, beograjskih arhivih in v ZDA. Simpozij bo obiskal tudi Peterlinov sin Boris Matija Peterlin (* 4. 7. 1947), ki danes vodi enega vidnejših kalifornijskih inštitutov s številnimi zaposlenimi Slovenkami in Slovenci. 4 PROSLAVE NA IJS IJS je začel proslave Peterlinove obletnice že lansko leto (5. 9. 2007, www-f9.ijs.si/webgui/ eventsnew) s sredinim kolokvijem pisca teh vrstic na pobudo dr. P. Panjana v organizaciji vodstva IJS pod naslovom "Anton Peterlin: raziskovalec, profesor, direktor, politik in planinec (ob devetindevetdeset-letnici rojstva)". Dobro obiskovanemu predavanju so ob številnih strokovnjakih prisostvovali tudi Peter-linovi sorodniki, kar je dogodku dalo še posebno pristen značaj. Prikazane so bile mnoge slike iz Peterlinovega življenja in dela, ki jih je slovenska javnost to pot imela prvič priložnost videti. Institut "Jožef Stefan" je seveda ob SAZU tista ustanova, ki Peterlinu največ dolguje. Prof. dr. Janez Stepišnik je poskrbel za operativno sodelovanje IJS kot član Svetinovega odbora SAZU za izdajo zbornika. Avla glavne institutske zgradbe bo okrašena s spomini na Peterlinovo delo, posebne pozornosti pa bo, seveda, deležen Peterlinov kip pred IJS, zaenkrat edini, kar smo jih Slovenci postavili njemu v čast. 5 ODDAJE IN OBJAVE V MEDIJIH Slovenski mediji so se začeli zanimati za Peterlinov jubilej domala natančno eno leto pred Peterlinovo stoletnico, 19. 9. 2007, ko je radijska voditeljica Janina Jenko na Radiu Ljubljana 3 (radio ARS - Intelekta) predvajala enourni pogovor z dr. Tanjo Peterlin - Neumaier in piscem teh vrstic. Čez nekaj tednov (7. 10. 2007) je sledila desetminutna oddaja Janine Jenko pod naslovom "Junaki našega časa", kjer so bili predstavljeni dosežki Antona Peterlina na Radiu Ljubljana 1, kot jih je videl (oziroma o njih slišal) podpisani. V naslednjih mesecih se je zvrstilo še več zanimivih oddaj, med njimi je Tanja Peterlin - Neumaier predstavila svojega očeta. Pri radijski voditeljici Nini Zagoričnik sem kot prvomajski gost 1.5. 2008 predstavil Peterlinovo delo v enourni oddaji o zgodovini slovenske znanosti. Pripovedovanje je popestrila glasba Indijancev iz dežele, ki je druga domovina tako meni kot Peterlinu. Kot se za Peterlinovo najmanj znano in tudi najbolj sporno sodelovanje pri gradnji jugoslovanske atomske bombe tudi spodobi, smo vrsto objav o njej začeli s predstavitvijo "(Jugo)slovenska A-bomba" v glasilu Slovenske vojske Obramba lansko leto na pobudo urednika B. Knifica. Ob tem smo predstavili kar nekaj do sedaj neznanih fotografij in skušali objektivno predstaviti Peterlinove pobude, način dela in ambicije, ki so ga vodile pri njegovem sodelovanju na vedno zelo spolzkem terenu beograjske politike Aleksandra Rankovica "Leke". Bolj strokovno vakuumsko plat dogajanja smo predstavili v Vakuumistu pod naslovom "Pospeševalniki in tanke plasti v senci (jugo)slo-venske A-bombe. 27/1: 43-52". V Vakuumistu je izšel tudi članek posvečen Peterlinovemu ustanavljanju IJS in opremljanju instituta z vakuumskimi napravami (Peterlinov prispevek k razvoju vakuumskih tehnik. 26/4: 19-29). Ob Peterlinovi stoletnici bo ljubljanska založba Jutro v zbirki "Svet naravoslovja" objavila knjigo o Peterlinovih prispevkih pri razvoju slovenske astronomije in vakuumskih tehnik. Ob njegovi ustanovitvi katedre za astronomijo pri ljubljanski univerzi bomo v tem delu nanizali še vrsto Peterlinovih astronomskih objav v poljudnem in znanstvenem tisku, ki se jih je deset zvrstilo le v revijo Proteus, ki jo je Peterlin urejeval dve leti. Poseben poudarek smo postavili na Peterlinovo priredbo G. Gamowe knjige, kjer je več kot pol teksta pravzaprav Peterlinovih razmišljanj o skrivnostih, ki tičijo v vakuumu vesolja. 6 OBJAVE V TUJINI Tesno prepletanje mednarodnih razsežnosti Peter-linovih in zagrebških raziskav smo v okvirjih proslave Peterlinove stoletnice prvič predstavili takoj po smrti njegovega tesnega sodelavca Supka 1. 6. 2007 (Naša vakuumska tehnika v času Peterlina in Supeka (ob smrti Ivana Supeka in stoletnici rojstva Antona Peterlina). 14. mednarodni znanstveni sestanek, Bled Vakuumska znanost in tehnika. (ur. Janez Šetina, Janez Kovač). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije; Zagreb: Hrvatsko vakuumsko društvo, 9-10). Peterlin je v marsičem presegel meje svoje slovenske domovine. Zato je ob njegovi visoki obletnici veliko zanimanja za njegove dosežke po vsem svetu. München in Bavarska sta bila eno pomembnejših prizorišč Peterlinovih poklicnih uspehov v zgodnjih 1960-ih letih. Zato Univerza v Passauu na Bavarskem organizira raziskovanje Peterlinovih dosežkov kot primer sodelovanja med Vzhodom in Zahodom v času "hladne vojne". Prav Peterlin je bil namreč izjemen primer znanstvenika, ki mu je uspelo voditi raziskovalne institute na obeh straneh železne zavese. Prispevki različnih raziskovalcev, med katerimi bo tudi moja malenkost, bodo objavljeni v visoko kotirajoči reviji "Osteuropa" (http://osteuropa. dgo-online.org/). Projekt vodi dr. Stefan Rohdewald s katedre za novo in novejšo zgodovini Vzhodne Evrope in njenih kultur. Dne 18. 8. 1948 je Peterlin postal celo član Ameriškega društva za napredek znanosti AAAS v New Yorku1 ustanovljenem leta 1848, ki je izdajalo znamenito revijo Science. Revijo je 3. 6. 1880 ustanovil Thomas Alva Edison in jo je poldrugo leto gmotno podpiral tudi za promocijo svojih izumov. Med znanimi fiziki je bil Arthur H. Compton predsednik AAAS leta 1942. Peterlin je uspešno vodil Camille Dreyfus Durham Laboratory v Severni Karolini (CDL Research Triangle, 1961-1973) in delal v Nacionalnem biroju za standarde (NBS) v Washingtonu, D. C. (1973-1975, nato kot pomočnik direktorja oddelka za polimere do decembra 1991). Potemtakem za Peterlinove dosežke ne manjka zanimanja niti onstran oceana, v ZDA. Da bi ponazorili mednarodno vpetost Peterlinovih uspehov, smo priredili serijo dobro obiskanih poljudnih in strokovni predavanj v Teksasu in Oklahomi v okviru projekta Anton Peterlin Centenary januarja in februarja 2007. 7 SKLEP Peterlinova stoletnica ni le pomemben jubilej enega naših največjih fizikov, ki je v marsičem prispeval tudi k razvoju slovenskih kemijskih ved ob boku strica svoje žene, akademika M. Samca. Je tudi izjemna priložnost za promocijo slovenske znanosti v celoti na način, kot si ga je sam Peterlin zamislil in kot ga je sam živel. Zato bo proslava Peterlinovega stotega rojstnega dneva zajela veliko širši spekter od samega raziskovalca, direktorja in človeka Peterlina. Prerasla bo v promocijo znanja njegovih rojakov za sodobno Evropo in ZDA, h katerima je sodobna Slovenija vpeta v EU in NATO. 8 VIRI, LITERATURA IN OKRAJŠAVE AAAS - American Association for the Advancement of Science, New York ARS, AS 1961 - Arhiv republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana Čermelj, Lavo. 1950. Josip Stefan, življenje in delo velikega fizika. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod. Ponatis: 1978. Jožef Stefan. Življenje in delo velikega fizika. Ljubljana: Mladinska knjiga Čermelj, Lavo. 1923. Materija in energija. Ponatis s Peterlinovim novoletnim washingtonskim predgovorom, napisanim še pred Čermeljevo smrtjo: 1980. Ljubljana: Slovenska matica GDP - Gradivo družine Peterlin, hrani dr. Tanja Peterlin - Neumaier v Münchnu Peterlin, Anton (prevajalec in pisec); Gamow, George. 1958. Rojstvo in smrt Sonca (The Birth and Death of the Sun). Ljubljana: Mladinska knjiga SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti TMS - Tehniški muzej Slovenije ZKNE - Zvezna komisija za nuklearno energijo = SKNE, Savezna komisija za nuklearnu energiju 9 DELA O PETERLINU, IZBOR 2006-2008 2006. Peterlinov prispevek k razvoju vakuumskih tehnik (Peterlin's Contribution to the Development of Vacuum). Vakuumist. 26/4: 19-29 1. 6. 2007. Naša vakuumska tehnika v času Peterlina in Supka (ob smrti Ivana Supka in stoletnici rojstva Antona Peterlina) (Vacuum technique at the times of Peterlin and Supek.) 14. mednarodni znanstveni sestanek, Bled, Vakuumska znanost in tehnika. (ur. Janez 1 ARS, AS 1961, škatla 1, mapa 3. Šetina, Janez Kovač). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko 2007. (Jugo)slovenska A-bomba. revija Obramba. Slovenije; Zagreb: Hrvatsko vakuumsko društvo. 9-10 2007. Pospeševalniki in tanke plasti v senci (jugo)slovenske A-bombe 5. 9. 2007. Anton Peterlin: raziskovalec, profesor, direktor, politik in (Accelerators and Thin Films at he Shadow of (Yugo)Slovenian planinec (ob devetindevetdesetletnici rojstva). Sredin Kolokv^^ US. A-Bomb). Vakuumist. 27/1: 43-52 2008. Anton Peterlin (1908-1993): A Physicist on Both Sides of Cold War Iron Curtain. The Entanglement of East and West in Sciences www-f9.ijs.si/webgui/eventsnew 19. 9. 2007 (enourna oddaja skupaj s Tanjo Peterlin - Neumaier). Anton Peterlin. Radijska oddaja Ljubljana 3 7. 10. 2007 (desetminutna oddaja). Junaki našega časa: Anton Peterlin. and Technology During the "Cold War". Osteuropa Radijska oddaja Ljubljana 1 (http://osteuropa.dgo-online.org)