List 3.
Gospodarske stvari.
Kako ravnati z gozdnim drevjem,
ki ga je sneg poškodoval.
Glas iz gozdarske šole v  Šneperku.
^^n Ker je prezgodnji letošnji sneg pokončal veliko drevja v gozdih in vrtih, tem večo škodo pa je še naredil zato, ker sta zraven snega tudi ivje in gololed nastopovala, zato naj naši gospodarji izvedo nekoliko poduka, kaj storiti po tej nesreči.
^, Sneg, ki je letos tako zgodaj pokril gozde, polje in vrte, našel je še veliko drevja z listjem. Lastnost snega pa je, da se prav rad prime perja in na njem obvisi. Teža njegova nazadnje drevo polomi, temveč pa še, če je vreme brezveterno in južno; njegova teža prihaja naposled taka, da se celo drevo s korenino izruje. Mnogokrat ta uima cele gozde pokončd ali jih saj tako zdela, da veliko zgubo trpe.
Ivje in gololed sta zraven snega gozdom škodljiva. Kako se napravlja ivje, je znano, — kako pa gololed? Najraji se napravi gololed, ako je vreme premenljivo, da zdaj dežuje, zdaj pa sneži,   in po dnevu južno, po
 noči pa mrzlo vreme nastaja. Ponoči zmrzne tista tekočina po drevji, ki jo je po dnevu naredil dež, in to je gololed. Gololed drevesom kožo oljupi tako, da se kmalu posuše.  Kako se tedaj ima gospodar gozda vesti, ako ga ta nadloga zadene?
Prvo je, da gospodar dobro pazj, kakošno vreme je in ali se sneg prijemlje drevja. Ce to zapazi, naj vzame prekljo in sneg z drevja otepe. Po tej poti en sam človek v enem dnevu veliko število dreves pogina reši.
 Drugače je, če sneg ponoči pade, da gospodar ni mogel brž pomagati. Zdaj je treba drugih pripomočkov, ketere mora vsak gospodar dobro znati, da se ve potem ravnati in kolikor moč škodo odvrniti.  Znano je, da razločujemo šilovino in listnato drevje.
Ce je poškodovana šilovina, mora se dobro paziti, koliko je drevo ranjeno. Ako je odlomljen vrh JU ima hudo rano, naj se poseka, in če je le mogoče, do spomladi iz gozda spravi in les kakor koli »porabi. Po tej poti se obvaruje gozd velike škode, gospodar pa les lahko za kaj porabi, saj vemo, da ranjeno drevo čedalje bolj gnjije in da se v njem zarejajo ^rčesi*), ki so gozdu  sila nevarni. — Ako so pa le
*) Najhuji sovražnik gozdom je smrekin kukec, kna-vere ali zakožni črv (Borkenkafer), kterega so „Novice*' 1868, leta v listu 23. na tanko popisale in s podobo ras-jasnile.
posamesne veje poškodovane, naj se rane s kakoš-nim orodjem dobro ogladijo in s smolo ali z drevesnim vozkom zamažejo, potem ovežejo, da zrak in mokrota do rane ne more. — To morejo pa le manji posestniki storiti, veči ne morejo vsemu v okom priti in le boljša drevesa naj na ta način ozdravljajo, da se ognejo velikih stroškov in velikega dela.
Manji veje, ki niso popolnoma odlomljene, vendar pa vise, naj se s žago, za to delo pripravno, odžagajo. Da pa ni treba na drevo lesti, naj se žaga na močno in dosti dolgo prekljo priveze in od tal delo opravlja. — To je zarad šilovja opomniti.
Listnatega drevja pa ni treba posekati, če stoji na takem kraji, da bi se potem luknja v gozd napravila, ampak le veje naj se gladko obsekajo, ali pa po-robek pusti, kmalu potem poženejo mladike. Če pa poškodovano drevo na takem kraji stoji, da se ne naredi dosti škode, ako se poseka, naj ga gospodar kar le poseka.
Ce je pa velik kos gozda skoro popolnoma pokončan tako, da le nektera drevesa še stojijo, naj še tista in polomljena domii pelje, spomladi pa naj prostor ali s sajenkami zasadi ali pa s semenom poseje.
Gospodarji pa morajo dobro paziti na to, da ne delajo presek ali planot v gozdih, ker potem ima sneg na posamesna drevesa veliko več moči, da so potem izpostavljena tudi vsem drugim nevarnostim.
Po nekterih krajih napravljajo umetno lesorejo. Pri takem delu je treba dobro paziti, da gozdi preveč gosti ne postanejo, ker na goste gozde imajo sneg in druge uime veči upliv nego na redko nasajena drevesa. Kako se mora ravnati s sadnimi drevesi, to je izvrstno povedano v 45. listu lanskih „Novic'^ Naj gospodarji pazljivo berejo, kar je ondi rečeno, in tako ravnajo.                                              Franjo Padar.