iz planinskP literature KRASY DOMOVA (1962) in ZA KRA­ SAMI DOMOVA (1961) sta dve češki tu­ ristični reviji po naslovu skoro enaki, po vsebini ne daleč vsaksebi. Prvo ureja dr. A. č:ernik, drugo Jifi Dvorak. P rva je bliže našemu pojmovanju turističnega glasila, druga se vsebinsko bolj povezuje s planinstvom in alpinizmom. V tej drugi je za vsakega planinca zanimiv in poučen članek o Kavkazu z naslovom »Nepozab­ no«, v katerem Stibor Strharsky opisuje kavkaški greben od Dombaja do Sula­ chata, Alibekski slap in Bjelalo K ajo, kavkaški Matterhorn. Po sliki sodeč pri­ merjavi res ne gre oporekati. Dalje se je revija spomnila na češki vzpon preko se-­ verne stene Eigerja in prinesla nekaj originalnih Kucharjevih snimkov. S icer pa so zvezki, ki so pred nami, močl\eje orientirani v prikazovanje folklornih in etnografskih vrednot, ki naj češkemu tu­ r izmu pomenijo istočasno mik in kultur­ novzgojno obogatitev potovanja. Značilno je izredno veliko število člankov o kul- turnih spomenikih. T. o. SLOVENSKA GEOGRAFSKA LITE­ RATURA PO LETU 1950. Ne mislim na­ števati vsega, kar je bilo v geografiji pri nas v zadnjih letih napisanega. Tega ni malo. Hoteli bi opozoriti le na tista dela, ki z geografskega gledišča obravnavajo alpski in predalpski svet in bi zato uteg­ nila zanimati tudi planince. Nekatere od teh so že našla prostor v tej rubriki (Ivan Gams »Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950-1954«; Drago Meze »Lede­ nik na Triglavu in n a Skuti«; Ivan Gams »Pohorsko Podravje«), na preostala pa bi prav ob kratkem pokazali na tem mestu. Daleč na prvo mesto spadajo štiri za­ jetne knjige (zvezki) Antona Melika. v katerih je podal regionalnogeografsko sliko Slovenije v okviru etničnih meja. 2ivljenjsko delo, za katero je ob zaključ­ ku dobil avtor leta 1961 Kidričevo na­ grado. Knjige je izdala Slovenska matica. Vse imajo skupni naslov: Slovenija, geo­ grafski opis, II., opis slo venskih pokrajin. Planincem najbližji je vsekakor l. zve­ zek z naslovom »Slovenski alpski svet«, Ljubljana 1954, str. 607, kjer so zajete celotne slovenske Alpe z v mesnimi doli­ nami in kotlinami, s Celovško kot naj­ večjo; tej je posvečeno tudi največ pro­ stora. Tri leta kasneje je izšel drugi zve­ zek »štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino«, str. 595, že leta 1959 pa tretji zvezek »Posavska Slovenija«, str. 595. 376 Zadnji, t. j. četrti zvezek z naslovom »Slovensko Primorje« je izšel leta 1960 in obsega 547 strani. Vsi štirje zvezki so bogato ilustrirani s številnimi fotografi­ jami in kartogrami. - Isti avtor je obo­ gatil slovensko geografijo še z nekaterimi drugimi pomembnimi deli, po katerih bo­ do radi segali tudi planinci. Tako je leta 1950 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) izšlo izredno pomemb­ no in iskano delo »Planine v Julijskih Alpah«, str. 302, za katero mu je bila po­ deljena Prešernova nagrada. V njej je v monogr afski obliki obdelano naše najpo­ membnejše alpsko gorstvo, s posebnim poudarkom na planinsko-pašniškem go­ spodarjenju. Številne fotografije in šest barvnih kartografskih prilog še povečajo vrednost knjige. - Podobno tematiko je obdelal v razpravi »Izvenalpske planine na Slovenskem«, ki je izšla v Geograf­ skem zborniku IV-1956, str. 275-306. - Monografija zgornje Soške doline z na­ slovom »Bovec in Bovško« bo izšla v naj­ novejši številki (VII) Geografskega zbor­ nika, ki je v tisku. - Z razpravo »-Nova geografska dognanja na Trnovskem goz­ du«, objavljeno v Geografskem zborniku V-1959, str. 5-26, je posegel tudi v pred­ alpski svet. - Razvoj porečja Soče v davnini obravnava v razpravi z naslovom »Pliocenska Soča« v Geografskem zbor­ niku IV-1956, str. 129- 156. - V Geo­ grafskem zborniku VI-1961, str. 287- 332, je objavil »Vitranc, Zelenci in Bovško­ geomorfološke študije iz Zahodnih Julij­ skih Alp «. - Problematiko poledenitve v naših Alpah pa razčiščuje v dveh raz­ pravah: »Nova glaciološka dognanja v Julijskih Alpah«, Geogr. zbornik II-1954, str. 5-47, in »-Nekaj glacioloških opažanj iz zgornje Doline«, Geogr. zbornik 111- 1953, str. 299-318. Med samostojnimi geografskimi knji­ gami, ki so v tem času izšle, bi poleg že omenjenih opozorili še na dve, ki bi ver­ jetno zanimale tudi planince, to sta: Vla­ dimi r Klemenčič »Pokrajin a med Snežni­ kom in Slavnikom - gospodarska geo­ grafija«, sh". 197, Ljubljana 1959, in Milan šifrer „Porečje Kamniške Bistrice v plei­ stocenu«, str. 208, Ljubljana 1961 ; obe sta izšli pri SAZU. Prva pt·ikazuje in analizira sedanje in preteklo gospodar sko stanje obsežne pokrajine med Snežniško kraško planoto n a vzhodu in k