Najprej r Novo in prenovljeno A M aNova pomlad - novo življenje, ki nam gaje Vesna natrosila v komaj \ dočakanem izobilju evropskih zvezd. \ Mednje smo se povzpeli s Pinoeehiom, Z narodno čez dolgih sedem let se bova vid'la spet, z angloameriškimi koncerti, z gladovno stavko, predvsem pa pod dežniki, kar je sila vzpodbudno, saj po dežju pride do lepega vremena. In potem je vse lepo, kot prenovljeno. In pri nas je po prvem maju premnogo novega in prenovljenega. Povsem nova je Slovenija, vsa vodnata; Hrvatje so jo celo narisali tam nekje sredi Oceanije tako nam privoščijo obilje ribolovnih con. Nova je peterica kompetentnih ministrov, ki bodo kompetentno ministrovali nekaj mesecev; po teh nekaj mesecih pa bodo prejemali še celo leto kompetentno plačo. Novi bodo tudi poslanci, vsaj sedmerica njih, ki pojdejo v Bruselj, pa če so ali če sploh niso utegnili prebrati vseh zakonov, ki so jih sami sprejemali še zadnje tri mesece pred vstopom v evropsko skupnost. Nove stranke pa nas že plašijo z vstopom v domači parlament. Pa naj jim bo mladim, na njih svet stoji, kako da ne bi na njih stala tudi sveža poprvomajska slovenska politika. Novi forumi pa sploh ne bodo politični, saj v njih politikov ne bo, bodo le milosrčni opazovalci političnega življenja; vmes pa bodo nagovarjali volilce, kdaj naj gredo na volišča in kdaj ne. Nove cene uhajajo še kar naprej iz skrivalnic zarečene inflacije; spel so se spajdašile s cestninami, z vlaki, učbeniki, s strokovnimi kjigami, z elektriko, z obutvijo in oblačili in nastanitvami; na Logaškem celo s kabelsko televizijo - samo za 10%, hvala Bogu; bencin pa le za 3,5%. Novo je tudi besedovanje, ne za oslovo senco, temveč za to, ali naj se upokojencem poviša nižji del dodatka za rekreacijo ali naj se višji del zniža. To je jako pomembna alternativa, ki še ni rešena. Saj po novem... bo sploh lepo: Vinko Gobec, predsednik slovenskih upokojencev, bo poslal evropski poslanec / liste DcSUS-LDS in prvo kar bo, nam bo iz Bruslja poslal 13. penzijo. Prenovljena je tudi Ljubljanska nadškofija, kadrovsko, seveda; dobili smo vršilca dolžnosti najvišje funkcije na Škofijskem nadordinariatu mož z glavo ali Andrej Glavan. Alije kozarec na pol prazen ali je na pol poln, če je v njem vina do polovice? Domislica je stara. Novo je le to, da seje podoben vatel uporabljal tudi za izmero učinkovitosti rezultata referenduma o izbrisanih. Le nove neprometne signalizacije še ni, tako so tudi udeleženke državnega prvenstva v twirlingu tipale za skrivnostno potjo do nove športne dvorane sredi Dolenjega Logatca.. Vse to je še kar v redu, ali kaj bo, kaj bo, če se kloranfenikol ne ukroti?! Urednik Dober dan - gospod župan! Iz županove pisarne Zelena luč za dolgoročni plan Vlada RS je 29. aprila sprejela sklep, s katerim ugotavlja usklajenost Predloga odloka 0 spremembah prostorskih sestavin planskih aktov občine Logatec (dolgoročni plan) z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Ker so bili nekateri elementi še potrebni ukladitve, je to opravil občinski svet na majski seji, koje odlok tudi sprejel. Sprejeti odlok bo moral ponovno v presojo Upravi za prostorsko planiranje (UPP), če ta potrdi usklajenost z obveznimi izhodišči, se odlok objavi v Uradnem listu RS. Skladno s spremenjenim zakonom o planiranju prostora bo Ministrstvo za okolje in prostor v začetku juli ja objavil Prostorski red RS. Na tej podlagi bo tudi občina pripravila in sprejela svoj prostorski red in vanj lahko vnesla vse tiste predlagane spremembe, ki jih je vlada zavrnila, na primer, zemljišče na Brodu med potokom in priključkom na avtocesto, ki bi ga občina rada namenila za gradnjo nove šole, novega vrtca, zdravstvenega doma, kakega motela ipd. Usodna sprememba sofinanciranja javne infrastrukture Iz Ministrstva za okolje in prostor(MOP)je prispelo nevzpodbudno sporočilo. Namreč, občina je bila prijavila na razpis MOP troje projektov gospodarske javne infrastrukture za obdobje 2004/06, in sicer: kanlizacijo v zahodnem delu Gornjega Logatca, kanalizacijo sanitarnih in padavinskih voda Jačka in rekonstrukcijo vodovoda Logatec. Decembra lani je občina prejela odločbo MOP o dodelitvi 120 milijonov nepovratnih sredstev za sofinanciranje vseh treh projektov. Kasneje je MOP potrdilo tudi terminski plan, kije predvideval že letos začetek vseh gradenj; gornjelogaška kanalizacija bi se naj končala tudi že letos, ostali investiciji pa leta 2006. Sprejeti občinski proračun je računal na odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev, zato je občina zaprosila pristojno ministrstvo za izdajo soglasja. Sredi letošnjega aprila pa je ministrstvo sporočilo spremembo terminskega plana za sofinanciranje vseli treh projektov šele v letih 2006/07, in to zato, ker je MOP prejel 2,5 milijarde premalo v proračun za leti 2004/ 05. Občina se je pritožila, saj gre za usodne spremembe; namreč, skladno z evropsko zakonodajo se ob sofinanciranju projektov ne smejo izvajati dela pred podpisom pogodbe s pristojnim ministrstvom, po drugi strani pa veljavnost odobrenih gradbenih dokumentov traja največ dve leti. Peticija že, toda... Peticijo, ki izraža nestrinjanje z gradnjo čistilne naprave (ČN) ob Jački, je podpisalo 233 občanov. Peticija je pač legitimna, toda... Dokumenti za novo ČN so pripravljeni, odločitev bo sprejel občinski svet. Rekonstrukcija ČN za 19.200 populacijskih enot (PE) ob Jački je neprimerno cenejša kot postavitev ČN kjerkoli drugje. Za predvideno rekonstrukcijo so že sprejeti prostorski akti, odkupljeno je zemljišče, ČN ne bi povzročala ne smradu ne hrupa po okolici, vidna bi bila kot proizvodna hala, zgrajena v dveh letih. Pri spremembi lokacije pa je treba najprej določiti nov prostor, ga umestiti v prostorske akte, zgraditi vso potrebno infrastrukturo (nove kanale, električne vode, ceste...), pripraviti in zagotoviti novo finačno konstrukcijo in šele nato bi lahko začeli zdeli. Preteklo bi dotlej kar nekaj let. Selitev lokacije bi gotovo dodatno bremenila gospodinjstva in gospodarstva. Dodatna sredstva, ki bi šla na račun nove lokacije bi bilo mnogo smisclneje nameniti za čistejši vodotok Logaščice. Domači in tuji strokovnjaki zagotavljajo optimalnost sedanje lokacije. In kaj kažejo izračuni? -Izgradnja ČN na sedanji lokaciji velja 3,5 milijone evrov, na novi lokaciji pa 5,8 miljonov evrov. Torej... Martin Koren Referendum o »nesmiselnem zakonu« Na cvetno nedeljo pred 15 leti smo šli v republiki Sloveniji na prve demokratične volitve, letos pa na demokratični naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o izvršitvi 8. točke določbe Ustavnega sodišča o izbrisanih - o tehničnem zakonu o izbrisanih. Referenduma seje udeležilo: v republiki 513.195 od 1.626.913 volilnih upravičencev v občini 3.344 od 8.440 volilnih upravičencev Proti tehničnemu zakonu je glasovalo: v republiki 485.356 ali 94,59% v občini 3.219 ali 96,26% Za tehnični zakon: v republiki 19.984 ali 5,41% v občini 84 ali 3,74% Tehnični zakon, imenovan tudi nesmiselni zakon, je državni zbor z večino sprejel, državljani pa so nesmiselni zakon z večino glasovalcev na voliščih zavrnili. Tako. Toda le čemu so poslanci izglasovali nesmiselni zakon?! Izza svetniških klopi Predolgo o dolgoročnem planu Občinske svetnike je na seji 13. maja v mali dvorani Narodnega doma pozdravila poleg občinske in slovenske tudi evropska zastava - Dovolj opazni so bili tudi novi vinsko rdeče oblazinjeni stoli, da o novih bleščečih zavesah niti ne govorimo - Na novo je bil sprejet tudi dopolnjeni prostorski plan; ne po najboljših željah, pa vendar Osrednja tema majskega zasedanja občinskega sveta je bila namenjena prostorskemu planu občine. Občinski svetniki so za sejo prejeli 68 strani obsežen predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Logatec za obdobje 1986-2000 (dopolnitve 2000) in Špela Gosak. srednjeročnega družbenega plana občine Logatec za obdobje 1986-1990 (dopolnitve 2000) za območje občine Logatec (na kratko: Prostorski plan). Po dodatnih pojasnilih Spele Gosak, zadolžene v družbi Area Line za pripravo dokumenta, in dostavkih župana, ki je obžaloval, da so resorna ministrstva očitala določenim spreminjevalnim predlogom prostorskega plana nezakonitost in tako zavrgla nekaj manj kot polovico predlogov, s čimer se utesnjuje nadaljnji učinkovitejši razvoj občine, se je sprožila dolga razprava številnih razpravljavcev, ki so vsak na svoj način izražali kopico pobožnih želja; tem pa oblastni dajalci soglasja niso mogli ali ne hoteli prisluhniti. Vendar predlog sprememb prostorskega plana je bilo treba uskladiti z oblastno birokracijo in se odreči nekaterim poglavitnim prostorskim 2? E « O Izza svetniških klopi nameram, ker sicer predlog na ministrstvih ne bi šel skozi, kot se reče. Resnično, svetniki so veliko opravičenih predlogov izrekli z vso zaskrbljenostjo in upravičenostjo, vendar to pot zgolj na zalogo. Za kaj več bodo potrebna nova prizadevanja v okviru zakona o prostorskem redu, ki ga utegne državni zbor sprejeti še pred počitnicami. Dotlej pa se ne bo ponudila boljša možnost od te, zato so svetniki soglasno raje sprejeli vrabca v rokah, kot da bi brezupno lovili goloba po blodnjaku zakoskih paragrafov. In tako ima občina dopolnjen prostorski plan, ki ga mora pred objavo v Uradnem listu ponovno pregledati zbor pristojnih republiških uradnikov. - Z nekaj pripombami opozicije so svetniki nato sprejeli Pravilnik o sofinanciranju letnih turističnih programov; na hitro so sklenili odkupiti vojašnice na Blekovskih gmajnah, še hitreje so potrdili soglasje k imenovanju Bibijane Mihevc za direktorico Knjižnice in pozitvno mnenje k imenovanju Metke Rupnik za ravnateljico šole »8 talcev«. Zataknilo pa se je le pri imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet VVZ Kurirčck in v svet Glasbene šole ter v komisijo za sprejem otrok v VVZ Kurirčck; koalicijskih glasov je bilo premalo. Ploha vprašanj in pobud Majska seja se je minuli četrtek začela dobesedno s ploho vprašanj in pobud svetnikov. Mitja Osterman, SDS, je posredoval pobudo varovancev iz Doma starejših, da naj se na poti proti središču Logatca in ob drugih sprehajalnih poteh postavijo klopce za počitek. Županje obljubil pomoč pri postavitvi klope, hkrati pa opozoril na vandalizem, ki se tako rad spravlja prav nad klopce, smetnjake... Mirko Šemrov, NSi, je predstavil zahteve Logaških Žibršanov, naj se omeji prevažanje težkih tovorov peska iz Smolevca proti Žirovskemu kamionskimi prevozi smeti od drugod in kako je z nadzorom nad pripeljanimi smetmi. Župan je pojasnil, da z bohinjskega in radovljiškega konca vozijo kamioni tedensko, iz Šmartnega pa tedensko kamion do dva. Nadzor nad smetmi se opravlja z evidenčnimi listi na smetišču. Damjan Menard, NLM, je predlagal, naj se občina čim prej dogovori z Ministrstvom za obrambo za odkup vojaških objektov v Blekovskih gmajnah. - Župan je opozoril, da je dnevni red seje namenjen tudi tej problematiki. Marka Logarja, NLM, je Največ sta si imela povedati svetnik Puc in župan. Vrhu (težki tovornjaki namreč uničujejo asfalt in tudi neasfaltirano cesto), sicer bodo z državljansko nepokorščino prekopali cesto. Župan je priznal, daje treba pretežak promet omejiti, vendar ta ne zadeva le tovorov peska, ampak tudi tovore lesa, ki pa niso iz peskokopa. Vsekakor bo občinska uprava do naslednje seje pripravila predlog za ustrezno ukrepanje. Dušana Černigoja, NLN, podžupana, je zanimalo, kako je s zanimalo, kdaj se bo lahko v Rovtah kaj zidalo. - Župan je pojasnil, da se bodo gradnje lahko odprle, ko bodo sprejete spremembe dolgoročnega plana in ko bo z njim usklajen PUP -nekako jeseni letos. Ivica Merlakova, SDS, je spraševala, kako da v knjigi Vsa slovenska mesta ni Logatca, pa čeprav imajo v knjigi status mesta naselja tudi z manj kot 3000 prebivalci; spraševala je tudi, kdaj se bo nadaljeval začeti prospekt Po poteh dediščine, kaj je z namerami za trgovsko središče Spar in zakaj ne ažurirajo dovolj hitro vseh spletnih strani občine. - Župan je razložil, da Logatec še ni bil razglašen za mesto. Treba pa bo pričeti s postopkom za pridobitev mestnega statusa. Na nadaljevanje izdajanja prospekta pa občina nima vpliva, ker je to stvar ustreznega zavoda, ki pa je bil nekaj časa v preoblikovanju. Glede Spara ni nič konkretnega. Sliši se, da iščejo možnost za postavitev trgovskega središča nekje v Logatcu. Spletne strani pa je prav, da se sproti obnavljajo. Vladislav Puc, NSi, je opozoril na potrebo po ponovni vzpostavitvi športne zveze in po krajših postopkih za pridobitev proračunskih sredstev za društvene potrebe. Spraševal je tudi, kje daje blizu 20 ha komunalno opremljenih zemljišč v lasti občine, in kje da so podatki o prihodkih in odhodkih od prodanih zemljišč. Zavrnil pa je očitke, da je opozicija izsilila, naj računsko sodišče pregleda poslovanje v občini. - Župan je pojasnjeval, da športno zvezo lahko ustanavljajo društva, sofinanciranja dejavnosti iz proračuna pa ne more biti mimo pogojev iz razpisnih postopkov. Pri zemljiščih, ki pa niso vsa komunalno opremljena, ne gre za lastnino občine, temveč za opredelitev, da so ta na območju občine. Glede prihodkov in odhodkov od prodanih zemljišč pa je župan dejal, da so bili na razpolago nadzornemu odboru, ta pa praviloma zaradi osotnosti opozicije ni sklepčen. Računsko sodišče običajno najavlja svoj obisk, to pot ni bilo tako, zato seje mislilo, daje prišlo v občino na intervencijo opozicije. mAs Izza svetniških klopi "Ki Slovenija v Evropi Letošnji prvomajski kresovi zagoreli tudi Evropski zvezi v pozdrav Na poti, ki smo jo prehodili od 25. junija 1991 do letošnjega prvega maja, smo dosegli samostojnost, spreminjali družbeni sistem, preživljali najhujšo gospodarsko krizo po razpadu nekdanje države, stopili v NATO in nazadnje tudi v EU, v projekt gospodarske povezave evropskih držav, usmerjenih k visokim standardom skupnega življenja. Prav gotovo gre za projekt prihodnosti. Nekateri razglabljajo, da je to tvegano, da bomo zgubili to in ono. Toda kdor ne tvega, ne profitira. Poleg zgodovinskega ozadja danes Evropa ponuja zaokrožen prostor miru, kjer bosta znanje in delo usmerjena v gospodarski razvoj, v oblikovanje socialno pravične družbe. Z drugimi narodi in državami prevzemamo odgovornost za ustvarjanje drugačne, lepše in bolj prijazne Evrope. Seveda, se ob tem odpira tudi kopica vprašanj: Ali se ne povečuje nevarnost za obstoj našega naroda, našega jezika, naše kulturne dediščine, naših običajev in vsega tistega, kar nas dela drugačne od drugih'.' Ali obstaja možnost, da tako majhna država, kot je Slovenija, ohrani samostojnost pred neposrednim udarom mednarodnega kapitala, ob vse glasnejši globalizaeiji, ob vedno večjem pritisku multinacionalk in mednarodnih finančnih institucij? Ali bi bilo bolje, da bi se pred vedno bolj razvitim in gospodarsko močnim okoljem zapirali? Nasprotno, odpirati se moramo navzven, prevzemati vzorce ravnanja in poslovanja razvitega sveta, Z vstopom v Evropo smo postavljeni v enakopravni vstopati v mednarodne povezave, dovoljevati tujcem vstop položaj vseh združenih narodov in držav in odgovorno v naše gospodarstvo, prevzeti moramo odgovornost in poklicani, da s skupnimi močmi ustvarjamo svet, ki bo sodelovati pri oblikovanju skupnih dobrin, ustvarjati pogoje mladim, zlasti mladim strokovnjakom, ponudil več in boljših za višanje življenjskega standarda. priložnosti tudi za ohranjanje naše identitete, starejšim socialno varnost in aktivnemu delu prebivalstva pošteno delo. - Kako pa bomo izkoristili možnosti in kakšen bo naš položaj v Evropi, pa je odvisno od nas samih, od naših prizadevanj in lastne uspešnosti. Župan Janez Nagode Obvestilo o uradnih urah Občina Logatec in Upravna enota Logatec sta poenotili uradne ure, namenjene poslovanju s strankami, in sicer: ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob petkih od 8. do 13. ure. Občina bo po »novem urniku« poslovala od I .junija dalje. Upravna enota pa tako že posluje. Tako se ne bo dogajalo več, da bi stranka ne mogla na isti dan urediti svojih stvari tako na Občini kot na Upravni enoti. Uradnih ur je za stranke skupaj 19, kar je več, kot predpisuje Uredba 0 poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih države (11 ur). Tudi začetek in konec uradnih ur sta se premaknila na kasnejši čas. Na neki način pomeni to tudi prilagajanje evropski skupnosti, kjer pa je začetek in konec »uradnega dneva« še kasnejši kol pri nas. Upamo, da sprememba ne bo povzročila slabe volje. Direktorica občinskega urada Alenka Gorza Jereb Za mnogostransko ustvarjalno druženje in delovanje mladih Konec aprila so mladi iz naše občine ustanovili društvo K.O.M.A. Klub organiziranih mladinskih aktivnosti Logatec. Klub je sprejel statut in /a prvega predsednika izvolil študenta Primoža Peterlina. Društvo bo ustvarjalno družilo mlade na področju kulture, športa, glasbe, vzgoje, izobraževanja m še česa ter vzpodbujalo kvalitetno preživljanje prostega časa. Ena najbolj nujnih aktivnosti bo usmerjena v iskanje ustreznih društvenih prostoro. Že 29. maja pa napoveduje K.O.M.A. v Grajskem parku celodnevne športne aktivnosti, zvečer pa koncert glasbenih skupin iz občine in od drugod. g.u. ft* Med seboj Pozdrav Evropi Praznična atmosfera ob vstopu v skupnost evropskih držav Pihalni orkester je prevzel geslo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za vodilo k odličnemu koncertu »Pozdrav Evropi«. »Meje, ki so nas dolgo časa ločevale, v teh dneh izginjajo. Žal, ne vse. Postajamo člani velike in pestre družine, v kateri je zelo pomembno, da vsak njen član obdrži svojo prepoznavnost,« je bilo zapisano v koncertnem listu. Zanimivo, da se je tudi v osrednjem slovenskem časopisu na ta dan pojavila velika fotografija pihalne godbe skupaj z dobrodošlico. Pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika je Pihalni orkester na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko zvezo pripravil svež in zanosa poln koncertni program. Zasluge za to imajo zagotovo tudi odlični solisti: pevki Jerca Novak in Pozdravni nagovor grškega ataše/a Gerassimosa Christatosa. Foto:./. Turk Eva Hren, kitarist Marko Mozetič in klarinetistka Ajda Pupis, ki so pričarali praznično atmosfero ob vstopu v Evropsko zvezo prav na poseben način. Slavnostni govornik, poslanec državnega zbora Stanislav Brcnčič, je poudaril, da gre za enkraten in neponovljiv dogodek, katerega vrednosti sc šc ne zavedamo. Pomembnost in podporo temu zgodovinskemu dogodku je s svojo prisotnostjo in krajšim nagovorom pokazal tudi kulturni ataše Grčije Gerassimos Christatos. Ne glede na skeptične izjave v medijih, češ »da se nam obeta razglašena opereta v EU-molu«, je dejstvo, da bo slovenska identiteta še naprej temeljila na živem jeziku in kulturi. kir Prepoznavna zvezda na evropski modrini Po priložnostnem pozdravu vseh udeležencev slovesnoti Pozdrav Evropi je državni poslanec Stanislav Brcnčič, med drugim poudaril, da je »vstop Slovenije v EU nedvomno enkraten in neponovljiv dogodek, ki mu pri utrjevanju državnosti v času njenega obstoja ni bilo enakega... Ko smo se v letu 1990 odločili... za samostojnost v okviru lastne moderne evropske države... nam je uspelo uresničiti večstoletni sen: živeti v svoji lastni državi... Smo pa obstali na razpotju, kajti s samostojnostjo kot samozadostnostjo ne bi bilo mogoče ustvariti varne prihodnosti... Prav zaradi tega smo se takoj po mednarodnem priznanju naše države na podlagi trezne presoje stanja lotili naporov za nujno vključevanje Slovenije v severnoatlantsko varnostno zvezo »NATO« in še bolj kot to, za vključevanje v EU. Sleherni narod namreč potrebuje za svoj obstoj in razvoj stabilne razmere... predvsem pa mir in medsebojno spoštovanje ob negovanju vrednot, ki so človeštvo ohranile do danes. Za narodnostno, ekonomsko-socialno in tudi fizično varnost smo si izbrali smer in cilj, ki za nas ni imel alternative... Marsikdo se je ob tej Slavnostni govornik, državni poslanec Stanislav Brenčič. Foto:./. Turk odločitvi, hote ali nehote, spraševal, ali bo res mogoče z državami, ki so si bile v preteklosti tako vsaka k sebi in v izključevanju drugih, živeti v medsebojnem spoštovanju in priznavanju razlik. Težko je vse natančno presoditi, a enoje gotovo, čas, ki ga živi danes evropski človek, smo ustvarili sami, si vrednostno ustvarili drugačno razmišljanje o življenju, kije vzniknilo kot seme na pogorišču in zablodah različnih »izmov«, ki so človeku jemali dostojanstvo in vero v življenje, kot nam je dano po stvarstvu.« Nadalje je govornik navedel Četvero temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja EU: »...prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala... Doseženi cilj pa bo velik ekonomsko-socialni izziv, velik izziv za našo kulturo, šolstvo... velik izziv sistemu državne in lokalne uprave, vse pa v odvisnosti od nas samih, če se bomo sami trudili biti dobri-boljši... na vrednotah, ki so naš rod ohranile skozi dolga stoletja. Postaviti si moramo visoke standarde, pustiti in zaupati ljudem samoinciativo, da se bodo lahko sproščali potenciali, ki so v njih, in nobenega dvoma ni, da nebi bila naša zvezda na evropskem modrem polju krepko prepoznavna. Ob razumni meri patriotizma sc nam ni treba bati sobivanja v EU ne za usodo kmetijstva in ne za usodo naše kulture s slovenskim jezikom, ki postaja z jutrišnjim dnem tudi eden od uradnih jezikov EU...« je navdušujoče sklenil svoja razmišljanja poslanec Brenčič in ob prvomajski čestitki zaželel vsem, da bi »začutili in bolj kot to, da bi sadove te naše skupne odločitve tudi užili, in na tem temelju živeli boljše.« Med seboj | JJJI^j Evropa - prav zdaj! In je prišla. Evropa, Pravzaprav smo se vrnili vanjo. Z mnogimi občutji vznesenosti in pod dojmom pohval na račun naše uspešne pridružitvene ubogljivosti. Aequis communautaire pravni red smo z več ali manj naglice še za časa »ponašili« in ob tem tudi kaj »promašili«. Bomo pa zdaj imeli več časa popravljati, kar se nam je izmuznilo ali česar preprosto nismo zmogli obvladati v vseobsežnosti zahtevanih dejanj, predpisov, ureditev, prilagoditev, uskladitev.... Potem smo proslavili slovesno prelomnico. Po trinajstih letih samostojnosti smo se znova odpovedali popolni državni suverenosti in se začeli stapljati s skorajda pol milijarde sodržavljani Evrope. Kislo vreme prazničnega večera je kazilo razpoloženje. In smo zato, namesto na planem, v živo, med množico ljudi, proslavljali doma in gledali televizijo. Če v teh stavkih ni posebne cvforije, je ni zato, ker nima prav trdne opore. Vsa čast in globoko spoštovanje vsem vidnim in skritim pogajalcem, lobistom, zanesenjakom, politikom in drugim, ki so zmogli moč, da so državo pripeljali v tako zaželeno družbo. Kam pa bi sicer lahko, čc ne v združeno Evropo? Saj nam Evropa ni tuja, saj ni kaka eksotična dežela na drugem koncu sveta. Tudi ni območje, kjer se ne bi že kdaj znašli in kjer bi se ne mogli vsaj za silo sporazumeti. Mnogim tudi ni poslovno tuja. Smo se pa znašli v novih okoliščinah, ki nam po eni strani življenje in poslovanje lajšajo, po drugi pa zapletajo. Doslej nismo kaj dosti glasno govorili o evropski zakonodaji. Jezili smo se nad lastno, ki da se nenehno spreminja. Čc je pri nas do pred nekaj leti uradni list izhajal tedensko, v EU izide nekajkrat tedensko. Vsako noč opolnoči se spreminja Taric, zbirka carinskih predpisov. Dnevno kakih 300 sprememb.Tudi to je Evropa, ne samo prost pretok blaga. Obrt je pričakala spremembe različno pripravljena. Posebne stiske ni bilo čutiti, a posebnega navdušenja tudi ne. Neznank je bilo kljub vsem prizadevanjem še veliko. Zagotovo je zato za vse, ki lahko kaj pomoremo k premagovanju prehodnih in bodočih zadreg, veliko dela. In veliko učenja in poučevanja. Kdor je ob času začel, bo laže zdeloval. Laže bo onim, ki bodo odprti novim izzivom, ki jih bodo sprejeli in si priznali, da zmorejo, kot onim, ki bi le tarnali in bentili nad vsem in vsemi. Nova znanja in nove poti bodo peljale v drugačne čase, ko ne bomo več prvi na vasi, ampak upajmo in prizadevajmo si, da ne bi bili ravno zadnji v mestu. Janez G os tiša Naša domovina bo Slovenija -tudi v Evropi Dr. Miha Brejc, podpredsednik SDS, je na obisku v Logatcu 20. aprila predstavil nekaj pogledov na Evropsko unijo in na pričakovanja iz te skupnosti - Nekateri poudarki Za 450 milijonov državljanov Europske unije bodo veljale enake izhodiščne možnosti, kot so svoboda, enakost, solidarnost v demokratični skupnosti brez konfliktov med velikimi in malimi, pač pa s konflikti interesov, npr., med mlekarji. Na skupni poti bomo iskali vse tisto, kar nas povezuje in krepi. Globalizacija je dandanašnja nujnost, zunaj katere lahko ostaja sicer Švica, ki ima specifične kapitalske potenciale svetovno bančništvo. Nikakor pa ne pomeni globalizacija izgube suverenosti, ki pa jo bomo morali sami izvrševati. Denimo: unija ne bo skrbela za naš jezik, če sami ne bomo skrbeli zanj. Gospodarskega razvoja nam unija nc bo podarila, nam bo pa s finančnimi sredstvi pomagala razvijati lastne iniciative. Ponudile se Dr. Miha Brejc. bodo nove priložnosti za mlade, predvsem glede izobraževanja. Nujne pa bodo gospodarske povezave navznoter in navzven. Čakajo nas tudi spremembe v načinu razmišljanja. Drugačno bo moralo postati naše kmetijstvo, drugačna policija, učinkovitejše sodstvo. Pri vsem tem pa Evropsko unijo povezuje želja po dveh temeljnih vrednotah: po blaginji in miru. Naša domovina pa bo Slovenija tudi v Evropi. VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Svajmei, tel: 01 7542 790. Med seboj Zadovoljen z doseženim Lojze Peterle, predsednik komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Konvencije o prihodnosti EU, član delovne skupine za trajnostni razvoj pri Romanu Prodiju ter podpredsednik Zveze evropskih federalistov, seje sredi aprila mudil v naši občini in tedaj obiskal družbo KLI, kjer se je seznanil z zagatnim položajem družbe, ki jo občutljivo prizadeva prodaja stolov na tradicionalni ameriški trg zaradi »šibkega« dolarja. - No, morda pa bodo kdaj stoli KLI dobrodošli v Bruslju! Mimo Amwaya pa je Peterleta vodila pot v Dom Marije in Marte, kjer je bil zadovoljen nad tem, da država s koncesijo vendarle podpira tudi »nedržavne« domove, ki pa pomembno dopolnjujejo potrebe po domovih za ostarele. Ob prikazani nameri, da bi župnija prenovila Dom na Griču za potrebe mladinskih dejavnosti, je visoki gost nakazal možnost, da bi se dalo kak denar priskrbeti še od drugod. Svoj obisk je Peterle sklenil na Osnovni šoli v Rovtah, kjer so ga zelo lepo srejeli. Prijeten pozdrav je namenil šolarjem in si z zanimanjem ogledal spominske posnetke temeljnega Lojze Peterle. kamna za šolo, kamna, ki gaje bil položil še kot predsednik slovenske vlade. Ob slovesu je odkrito priznal, da je zadovoljen / doseženim na Logaškem. g.U. V Evropo s pogumom in samozavestjo Dr. Alja Brglez, nosilka liste »Slovenija je naša« na volitvah v evropski parlament, gostja naše lokalne televizije, je prijazno odgovorila na troje vprašanj Letošnje evropske volitve so za vse nas prve. Za stranko, kije šele nastala, pa bodo to sploh prve prave -velike volitve. Se vam ne zdi, da bi bilo bolj 'po vrsti', če bi šli najprej na slovenske parlamentarne volitve, pa potem naprej? ~ V teh dneh me marsikdo vprašuje, zakaj kandidiram in zakaj prav na listi stranke »Slovenijaje naša«. Stranka me je namreč prepričala s svojim pogumom; tega bomo v Evropi še kako potrebovali. Hkrati se stranka zavzema za več demokracije in manj ovinkov med državljanom/državljanko in državo, za več socialne pravičnosti in solidarnosti, za popolno spoštovanje človekovih pravic in delujočo pravno državo. š Dr. Alja Brglez. 4- Za kaj se boste zavzemali v Bruslju, če boste izvoljeni za poslanko? - Slovenija bi lahko dosegla veliko več, kot je; in če v prvih letih skupnega evropskega življenja ne bo znala opozoriti nase in na svoje sposobnosti, bo to pozneje teže storila. Prva leta bodo zadnja priložnost. Če pomislim, daje bila Slovenija kot najbolj razvita republika v nekdanji Jugoslaviji za nove evropske članice cela desetletja nedosegljiv ideal, si mora povrniti nekdanjo veljavo in jo predstaviti tudi vsem drugim. Enakovredno se mora vključiti v najbolj ambiciozne evropske razvojne načrte in jih tudi razvijati. Ne moremo tekmovati v količini, moramo pa v kakovosti. Imamo dobre zamisli in smele načrte kot drugi, in nič nam ne sme preprečiti, da jih ne bi uveljavljali. Zato potrebujemo pogum, pa tudi samozavest in odprtost. Govorite štiri tuje jezike, iz dveh tudi prevajate; boste v Evropskem parlamentu govorili slovensko? Ker je slovenščina enakopravna med dvajsetimi uradnimi jeziki Evropske unije, imamo dobre in enake izhodiščne možnosti kot drugi. Jezika pa vendarle ne bomo ohranili ali izgubili v Bruslju, nanj moramo paziti predvsem doma. In v tem se jezik ne razlikuje od drugih vrednot in vrednosti, ki jih imamo. Če se bomo dali voditi močnejšim in večjim v drugih rečeh, tudi jezika ne bomo dolgo obdržali. Zato je pomembno, da nanj gledamo kot na dragocenost, ki jo podarjamo Evropi, ne da bi jo pri tem izgubili; moramo pa storiti vse, da bomo to dragocenost še oplemenitili, in za to lahko veliko storijo tudi poslanci. Tekst infoto A. K. Turistične panorame Za vsako posekano drevo dve novi Letni občni zbor Turističnega društva Logatec je izvolil nov upravni odbor in sprejel program dela - Pod razno: Turistična zveza občine Logatec je bila ustanovljena 30. marca Od kakih 42 članov logaškega Turističnega društva se jih je na občnem zboru 13. aprila zbralo natanko 14. Po pozdravu predsednika Jožeta Omcrzuja je zbor oblikoval delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Franc Mihcvc. V vodstvo 9-članksega upravnega odbora so bili soglasno izvoljeni za predsednika (do vrnitve Ncvcnkc Malavašič) Jože Omcrzu, za podprcscdnieo Vanja Pfajfar, za tajnico Joža Arhar in za blagajničarko Milena Šcmrl. Novi turistični pogledi. Prve dni maja so "javni delavci"posadili v Lipov drevored 9 drevesc pod vodstvom Franca Mihevca. Foto: J. Turk Ob predlaganem letošnjem programu, ki vključuje aktivnosti: Moja dežela - lepa in gostoljubna, priprave na Gregorjev semenj, oblikovanje arheološkega parka in turistične poti proti Tumlctu in na vrh Srnjaka, oznaka značilnih domačij, skrb za Lipov drevored zlasti prek Sekcije ljubiteljev Napoleonovega drevoreda, sodelovanje s Turistično zvezo, promocija društva prek turističnih sejmov ter organizacija pomladnega in jesenskega izleta, so razpravljavci opozorili na poživitev vabljive Sekirice (pozimi smučanje, poleti sprehodi, teki in jadranje), na uveljavljanje dirkališča v Zapolju, na ureditev varnega dostopa k ponoru Jačkc in na prepotrebno neprometno signalizacijo, da se ne bi bilo treba občinskim svetnikom ukvarjati, na primer, s vprašanjem potokaza do nove telovadnice itp. Sodelovanje s Turistično agencijo je nujno, vsaj dokler se ne bo zagotovil primeren prostor za Turistično društvo. Ob posebni pohvali Francu Mihevcu za skrb. ki jo s Sekcijo prijateljev Napoleonovega drevoreda posveča temu spomeniku oblikovane narave, je bila izražena želja, naj bi se v urbanem okolju za vsako posekano drevo posadili dve novi drevesi. Za uspešnejše delo pa bo treba vsekakor spremeniti tudi nekaj miselnosti: delo društva mora postati vzajemno in mora preseči zgolj iniciativo posameznikov. Pod točko razno seje zvedelo, daje bila 30. marca ustanovljena Turistična zveza občine Logatec in da je njen predsednik Marko Smole. mAt Čistejši pogled - doklej? Sneg je letošnjo zimo v najviše ležeči krajevni skupnosti Logatca Vrh Svetih Treh Kraljev - obležal tja do aprila. Ko je sonce dovolj ogrelo zemljo in stalilo še zadnje kupe snega, se je v prebujajoči se naravi pokazalo tudi nekaj nesnage, s katero so ljudje (???) skazili naravo. Tudi letos je ŠKD Vrh organiziralo čistilo akcijo. V soboto, 24. aprila, smo se dopoldne pred POŠ Vrh zbrali otroci, mladi in odrasli. Porazdelili smo si delo. V nekaj urah je bila narava očiščena smeti, okolica šole urejena, in sodelujoči smo svoje delo zadovoljno končali z otvoritvijo balinarske sezone pri Balinčku. Tako je sedaj na Vrhu lepše in prijazneje; do kdaj -pa je odvisno od vseh, ki smo tu doma, in onih, ki sem zahajajo kot izletniki. Mar ne? M. 5 rž' J4 Duhovni sevi Desetletni skavtski jubilej Blagoslov in otvoritev skavtske koče na Taboru -Razstava bogatega desetletja Začelo se je v letu 1994. Takratni dolnjelogaški župnik Tone Kompare in nekaj sodelavcev, med katerimi sta bila tudi Tone Rupnik in Vladimir Lenaršič, so postavili prvo zasnovo logaškega skavtstva, ki se je skozi desetletje večalo po številu članstva in po dejavnosti. Danes je v Logatcu okoli sto skavtov od 5 (volčiči) pa tja do 60 let (Bratovščina odraslih skavtov), ki so po Sloveniji in zamejstvu znani predvsem po vzorni organizaciji orientacijskega izziva »Jakec« pa tudi po drugih projektih. Praznična slovesnost se je pričela na Taboru v Gornjem Logatcu prvega maja s sv. mašo v naravi; ob sodelovanju skavtov logaškega stega Zvedavi polh je maševal pobudnik logaškega skavtstva msgr. Tone Kompare, ki je v svojem nagovoru zbranim poudaril »srčiko« skavtstva: živeti v spoštovanju in uresničevanju skavtskih zakonov in v dani obljubi ter se po tem razločevati od drugih in »biti boljši«. Po maši je gornjelogaški župnik Janez Selan blagoslovil skavtsko kočo, župan Janez Nagode pa jo je s prerezom traku slovesno odprl. Nato so bili na ogled prostori (kuhinja, Med dobitniki jubilejnih priznanj. spalnica, kopalnica, dnevni prostori) in razstava z multivizijo, ki jc zgovorno pričala o bogatih aktivnosti minulega desetletja. Z velikim številom prostovoljnih delovnih ur, ob pomoči številnih sponzorjev in donatorjev je logaškim skavtom uspelo urediti prijetno in prijazno kočo za naslednjih... mnogo let. Foto: D. Malavušič Po ogleduje sledilo do večera družabno srečanje ob dobrotah, ki so jih pripravile mamice mlajših volčičev pa tudi malce starejši skavti in skavtinjc. Ob koncu maja bodo skavti počastli svoj jubilej s posebnim pričevanjem o desetletni poti logaških skavtov. Do takrat pa: Bodi pripravljen! Vedno pripravljen! NevMa Zborovali so odrasli skavti Zveza odraslih skavtov Slovenije šteje blizu tristo članov iz Domžal, Mozirja, Cerknega, Štepanjc vasi, Šentjurja, Ptuja, Celja, Maribora, Fužin, Maribora, Jesenic, Postojne, Novega mesta, Ilirske Bistrice in Logatca, pa tudi iz Ribnice, Velenja, Škofje Loke, Pirana, Beltincev, Šoštanja, Kranja, Nove Gorice. In predstavniki teh so se v soboto, 6. marca 2004 zbrali v Logatcu na svojem rednem, tokrat tudi volilnem, Občnem zboru Svetu Zveze. Srečanje petdesetih delegatov, gostov iz sosednje Italije in predstavnikov ZSKSS je bilo v prostorih Župnijskega doma Dol. Logatec in v dvorani Glasbene šole Logatec. V dopoldanskem času so potekale razprave o delu izvršnega odbora v preteklem obdobju, o kandidatih za nove člane najvišjega organa te Zveze in o načrtih za prihodnost. Po zasedanju je sledila kratka sprostitev s kosilom in izletom v Hotedršico, kjer so si vsi udeleženci ogledali naravne in kulturne znamenitosti tega kraja. Še polni vtisov lepot naše občine so v popoldanskem delu izvolili novo vodstvo, pripravili smernice za bodočnost odraslega skavtstva in srečanje zaključili s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu. Organizacijo Sveta je izpeljala domača, logaška bratovščina odraslih skavtov, ki jo vodi Drago Malavašič. Z drobnimi pozornostmi, kot so promocijski materiali naše občine, z dobrotami, ki so jih napekle članice logaške bratovščine in odličnim kosilom, ki gaje pripravil kuhar Marko, so Logatčani upravičeno prejeli številne pohvale vseh prisotnih skavtov, ki se bodo radi vračali v Logatec, pa najsi bo po skavtskih poteh ali pa tako na izlet, pohod, smučanje, kolesarjenje. NevMa Duhovni odsevi V imenu resnice in hvaležnosti Nekdanji planinski župnik Franc Urbane zastavil svoje življenje in rešil Jakovico - Dr. Janez Juhant blagoslovil spominsko ploščo na pročelju jakovške cerkve Na belo nedeljo, sicer tudi nedeljo Božjega usmiljenja, koje msgr. dr. Janez Juhant, profesor na teološki fakulteti daroval mašo v Jakovici v spomin na nekdanjega planinskega župnika Franca Urbanca, je bila tamkajšnja cerkev kar premajhna za številno občestvo, ki je prišlo k napovedani slovesnosti od blizu in Rodoljub, župnik Franc Urbane. daleč. Po maši je namreč dr. Juhant blagoslovil ploščo, vzidano na cerkveno pročelje v spomin na župnika Urbanca, ki je v velikonočnem tednu pred 60 leti rešil Jakovico pred požigom, vaščane pa pred streljanjem. Namreč, na velikonočno sredo sta bila v Jakovici ubita dva nemška vojaka, ki sta (po ustnem izročilu) po vasi kupovala jajca za velikonočne praznike. Nemci so maščevalno zagrozili s požigom vasi in streljanjem vaščanov. Župnik Urbane pa jc v spremstvu nekaj mož iz Jakovice pogumno stopil do nemškega poveljstva, zastavil sebe in dosegel dogovor, da se Nemci niso znesli nad vasjo in vaščani. Ta dan jc bil »za Jakovico pa tudi za Laze in celo župnijo praznik,« kot jc dejal v svojem nagovoru predsednik krajevne skupnosti Andrej Kermavnar, saj so se vaščani s trajnim obeležjem zahvalili svojemu nekdanjemu župniku Urbancu. »Moralo jc miniti 60 let, daje dozorel Množica je počastila spomin na rodoljuba. Foto: M. Štefančič čas za javno priznanje rešitelju Jakovice pred uničenjem, za čas resnice... pa tudi za spravo med ljudmi,« je še dodal govornik in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi pomnika, še posebej župniku Franciju Kaduncu in pričevalcem, ki so z zapisi odgrinjali dolgoletno tančico zamolčanih usodnih dogodkov. m As Postno srečanje mladih Na Vrhu Svetih treh Kraljev so se 27. marca srečali mladi iz vrhniške dekanije Okrog sto mladih iz župnij Rovte, Hotedršica. Dolnji in Gornji Logatec, Vrhnika, Bevke, Borovnica, Prcscrjc in Vrh Svetih Treh kraljev se je zvečer zbralo pri Petričevi kapelici pod vrhovsko cerkvijo. Vse navzoče jc pozdravil župnik Jože Stržaj, ki je pohvalil vse, saj se zaradi srečanja niso ustrašili še pravega zimskega mraza. Nato so s pemijo začeli križev pot na temo ljubezni. Med križevim potom, ki so ga pripravili predstavniki posameznih župnij, so premišljali o trpljenju Kristusovem, o trpljenju ljudi po svetu in prepevali Taizeiske speve. Nato so prisotni sodelovali pri spokornem bogoslužju, ki ga je vodil kaplan Andrej Jemec. Po spovedi so se vsi zbrali v župnijski dvorani ob toplem čaju in dobrem prigrizku. Ko so odšli zadnji gostje, je bila vrhovska mladinska skupina nekoliko utrujena, vendar zadovoljna, ker je tudi po priznanju udeležencev uspešno izpeljala srečanje, seveda, vseskozi ob pomoči kaplana, ki so mu mladi Vrhovci zelo hvaležni. Hvaležni pa so tudi sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jim radovoljno priskočili na pomoč. Prav je, da bi mladi v dekaniji ostali še naprej povezani s srečanji, na katerih bi jih družila vera, upanje in ljubezen. Maja KogovSek Kulturni razgledi napotili -zunajšolski zbor sv. Nikolaja in šolski zbor iz Gorenjcga Logatea in iz Rovt. Revijo je pripravila Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, za izvedbo je poskrbela Osnovna šola Rovtc, prijetno pa stajo Bogate pevske vezi mladih Na tretji petek v aprilu se je v Rovtah odvila 36. revija mladinskih pevskih zborov - Dokaj polna dvorana poslušalcev je lahko spremljala nastope mladinskih zborov vseh treh osnovnih šol in zbora sv. Nikolaja - Verzi Toneta Pavčka »Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč vezi je med nami« so se osmišljali z nastopi prav vseh skupin Revijo je uvedel domači mladinski zbor pod vodstvom Mihaele Gostiša. Ritmično zahtevna in udarna (dobesedno!) ljudska v priredbi Jakoba Ježa je naznanila tehnično dokaj visok nivo prireditve. V skladbi so se še posebej izkazali priložnostni tolkalci-dva med njimi sta krepko udarjala po zvenečem nakovalu. Tudi to pot se je izkazalo, da so izdatnejši fantovski glasovi v mladinskih zborih zares dobrodošli. Zbor sta spremljala pianist Primož Malavašič in ksilofonist Bert Logar. Pod vodstvom Zdravka Novaka je pel zbor OŠ Tabor. Zborovodja, letošnji dobitnik Februarskega priznanja za izjemne dosežke z mladinskimi zbori, je svoje delo opravil z zvrhano mero rutine in je zbor zanesljivo vodil od Kola skoz zamotano Abecedo do ameriške tradicionalne Dona, dona. Instrumentalno sta zbor bogatili flavtistka Urša Petek in pianistka Gabrijela Nagode. Ob klavirski spremljavi Katarine Kurtjak je prepeval mladinski zbor OŠ 8 talcev, ki ga vodi Marinka Istcnič. Morda se je temu zboru še najbolj poznalo, daje mladinsko petje nekako na obrobju interesnih šolskih dejavnosti, ki ga program devctletke še bolj odriva na stran. Zato pa vsa pohvala, da delajo in vztrajajo. Posebej zanimiva je bila Kogojeva Ko smo spali. Nekako zunaj kategorije - če lahko tako rečemo je bil Mladinski zbor sv. Nikolaja Kulturnega društva Adoramus. V zboruje lepo število fantov, ki so že prerasli mutacijsko obdobje. Zato je, seveda, pod zanesljivim vodstvom Marjana Grdadolnika in ob spremljavi Mihaele Gostiša posebej navdušil po izvedbeni in zvokovni plati. Strokovni spremljevalec revije Igor Švara je bil nad petjem kar vzradoščen; za medobmočno revijo v Trbovljah pa je predlagal z nekaj Mladinski zbor Adoramus. povezovali Nina Rupnik in Katja Jereb. Seveda, ne smemo spregledati pozornih ravnateljev, ki so navdušeno spremljali revijo, in namestnice vodje izpostave JSKD Katarine Istcnič Rudolf, ki je uvodoma pozdravila revijo. Jan Turk Spontano poigravanje barvi V začetku aprila so se slikarji Žiga Rehar, Brane Sirca in Jur Samec predstavili v Stekleni galeriji v Logatcu s skupnim imenom SKUP Lani so pod imenom SKUP razstavljali v Avstriji in na Hrvaškem. Konce aprila letos pa so razstavo selili v Srbijo in Črno goro. Člani skupine so se srečali že na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje. Na začetku se je vsak posebej udeleževal likovnih razstav, likovnih kolonij, preko katerih so se tudi spoznali in se končno združili v delu in stroških. V delih, ki so na prvi pogled raznolika, jih združuje poigravanje s spontanostjo učinka barve in različnih modelirnih medijev in slikarskih tehnik. Efekt spontanosti razlivanja barve je dosežen lahko kot naključje, drugič pa je na enaki površini narejen s preciznostjo roke in čopiča, da ni vidna razlika med zapisom avtorja in učinkom spontanosti. Za te slike velja, da si jih je treba ogledati od blizu, saj tako je moč spoznati skrivnosti prehajanja sestavnih elementov iz manjših skupin v večje celote, pri čemer pa prvi izginjajo kot manj vidni, drugi pa nastajajo kot bolj vidni. Pojavi se princip minljivosti, princip smrti in rojstva, življenja in spominov. Llemcnti se pretvarjajo drug v drugega, pri tem pa se odnosi utrjujejo in krhajo, s tem pa se razdalje večajo in krčijo. Jur Samec se kot avtor razstave in član skupine SKUP zahvaljuje Glasbeni šoli Logatec in mladima klarinetistoma Ajdi Pupis in Juretu Robčku, ki sta s svojim nastopom pospremila otvoritveni večer. Hvala tudi Urški Nagode za povezovanje otvoritvene priložnosti ter Samu Štempiharju za tehnično pomoč. Za finačno pomoč pri razstavi v Stekleni galeriji in gostovanju v Srbiji in Črni Gori so člani Društva likovnikov Logatec zaprosili občino in območno izpostavo JSKD Logatec. Jur Samec Kulturni razgledi Ravnovesje med zadovoljstvom in nezadovolj stvom Predstavitev knjige Vidne in nevidne poti Nataše Pergar, zdravilke in bioterapevtke iz Postojne, sicer diplomantke Šole nevrolingvističnega programiranja na Andragoškem centru v Ljubljani -Že 17 let se ukvarja z raziskovanjem energijskih teles in čaker človeka Modcratorka večera, ravnateljica Knjižnice Alenka Furlan, ki je poskrbela, da se avtorica, talentirana /dravilka z redkim darom videnja energetskih polj človeka (kot je o njej zapisal dr. med. Matjaž Lesjak), predstavi tudi logaškim bralcem, je v uvodu povedala, da jo je Nataša fascinirala, »ker da vidi človekovo avro«. Ob svojem prvem srečanju z Natašo pred desetimi leti tega podatka še nisem imela. Sem pa še danes fascinirana nad življenjskostjo njene trditve, da resnične spremembe v življenju naredimo šele tedaj, ko nam je dovolj hudo. Avtorica je v dveurnem srečanju številnim obiskovalcem različnih starosti povedala marsikaj zanimivega o sebi in svoji knjigi, ki je knjiga o nas samih, o našem življenju. Nataša Pergar. zdravju in boleznih, predvsem pa o tem, kako si in kako si bomo pisali življenje; lahko najde v njej vsakdo marsikatero kmoristno informacijo. Knjiga je razdeljena na tri dele; na koncu so priložene tudi barvne slike. Posebno vrednost dajejo knjigi sklopi vprašanj, s katerimi lahko bralec preveri svoja prepričanja in vrednote, ki ga usmerjajo na različnih področjih njegovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Avtorica zelo jasno razlaga naše omejitve, ki nam preprečujejo, kot sama pravi, da bi na svoje življenje pričeli gledati z radostjo in ne bi poznali več le bojev in trpljenja. Prepričljivo pa zveni misel, ko pravi: »Dokler živimo v ravnovesju med zadovoljstvom in nezadovoljstvom, ne spreminjamo sebe in svojega vsakdanjega življenja. Šele ko se to ravovesje poruši in prevlada nezadovoljstvo, se zbudimo. Kaj, kdaj in kako se bomo lotili sprememb, je odvisno od našega samospoštovanja.« Lidija Oštir Pomladanska glasbena sobota " Na letnem koncertu MePZ Pevskega društva Logatec sta nastopila tudi Ženska pevska skupina Prem in kvartet klarinetov Glasbene šole - Koncert je povezoval Marko Škrlj Logaški Narodni dom je gostil dva pevska sestava in instrumentalni kvartet, da bi poslušalcem polepšal soboto, končno že privabil pomlad in se pridružil občutkom ob vstopanju naše države v evropsko kulturno srenjo. Kljub različni uglašenosti in naravnanosti, namenom in željam so bili poslušalci nagrajeni z glasbo in, kot tolikokrat doslej, odšli s koncerta povedat tistim, kijih ni bilo, da so spet nekaj zamudili. Ženska pevska skupina Prem, pod vodstvom Irene Rep, je predstavila pester program, ki ga je odlikovala predvsem razumljiva izgovorjava, kar prevečkrat pogrešamo pri slovenskem petju. Iz raznolikega programa omenjam Adamičeve Vse rožice rumene kot najboljše. Če bodo (nadaljevanje na naslednji strani) Lovro Orom pred Pevskim društvom Logatec. Foto: P. Sark 6/j dekleta vztrajala - letos jeseni bodo praznovala 5. obletnico -, se bo boljšala intonacija, in v spored bodo pevke uvrstile več 4-glasnih skladb. Kvartet klarinetov Glasbene šole Logatec jc bil vključen v spored kot nekakšen oddih med nastopoma dveh zborov, a razpoloženjsko to nikakor ni bil. Mladi instrumentalisti, med katerimi se dva ponašata kar z državnima odlikovanjema, so pod mentorstvom Marjana Grdadolnika predstavili štiri skladbe. Ugajala je barvna uglajenost z lepim basovskim osnovnim tonom, ki je ob treh tujih priredbah posebej prišla do izraza v Sepetovi Zemlja pleše. Komorno muziciranje jc odlična priprava za koncertno izvajanje za bodočega člana orkestra ali za solista. Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec s zborovodjem Lovrom Gromom nadaljuje z druženjem logaških in vrhniških pevcev in se občasno loteva sodobnejšega sporeda, ki ga v ljubiteljskih sporedih, na žalost, večkrat pogrešamo. Stoletnici rojstva Srečka Kosovela je zbor posvetil uglasbitev Vilka Ukmarja Skica na koncertu, ki je zvenela presenetljivo in vznemirljivo. »Trda« roka dirigenta ni dopuščala nobenega »stranskega diha«; več sproščenosti bi prineslo še boljšo interpretacijo. Zato je posebej ugajala Pojdam u rute v priredbi Matije Tomca s solistko Urško Batič, katere glas je bil sproščen, da je pritegnila sopevce. Najbolj prepričljivo je tako zbor zvenel v dodatkih, pa sem prepričan, da ne zato, ker sta bila dodatka iz »železnega« repertoarja, ampak ker je bila sproščenost tam največja. Pač, zboru, ki poje zbrano in uglajeno, torej ima višje ambicije, kot le preživeti dneve na vajah in nastopih, je treba prisluhniti z bolj kritiškim ušesom. In logaško pevstvo je lahko ponosno na to, kar je ustvarilo, kar ima in kar obeta. Primož Sark Portret meseca Umetnost senzibilnosti Poznam jo še »iz šole«, ogledala sem si njene zadnje gledališke predstave, povabim jo na kavo... Kar me privlači, je njena radoživost in neposrednost. Rada bi ji prišla malo »pod kožo«. Začncva zelo na splošno o umetnosti. Kaj jo motivira, od kod ideje, vzgibi za eksperimentiranje z gibom, s telesom... Zelo mlada pride v Osnovno o vabijo k dopisovanju! Simona Nagode. šolo »8 talcev«, obišče marsikateri seminar... za gledališče ali za retoriko. V osnovi gre za radovednost. Tisto, kar mora biti na začetku, vse ostalo jc še stvar volje in kondicije. Ne skriva imena svojih »učiteljev«, med katerimi so tudi Tomi Janežič, režiser v Mladinskem gledališču, Dicgo de Brea in drugi. Začela jc pred osmimi leti v šoli v podaljšanem bivanju; sprva so se vrstile prireditve za starše, nato so prerasle v sodelovanje na gledaliških srečanjih, festvalih. Kot je zapisala Anja Sedej v Notranjskih novicah, se je devet deklet Manca Jurca, Ana Kompan, Ana Gabrovec, Sanela Šupkovič, Erna Rcdžepovič, Tjaša Jamnikar, Tjaša Osolnik, Klara Menart ter Ina Puntar - »pogumno predalo filozofiji gibalnega gledališča, ki jo zagovarja Simona Nagode.« Skupaj s svojo mentorico in režiserko so se udeležile festivala Primadona in bile s predstavo Pika izbrane med tri najboljše gledališke skupine, ki so se 1. aprila predstavile v ljubljanskem Cankarjevem domu. Že sam proces »delanja igre«, iskanja rešitev, trikov, efektov je tisto, kar privlači, ne pa vrhunec, recimo, premiera. »Otroci so tisti, ki dajo, sama v pisarni ne bi naredila ničesar,« pove odkritosrčno. Nagnjena k samokritiki. Dejansko pa gre za kombinacijo nekih idej, ki jih zaznaš, pobereš, prebereš, dobiš, srečaš. Umetnost senzibilnosti torej. Tisto kar ti rečejo na seminarju: »Pojdi v čakalnico, na avtobusno... opazuj, zaznavaj.« Idejo pa nosiš v sebi. V osnovi gre za gibalni teater, ki ne »visi« na tekstu. Predvsem pa gre za vaje, za eksperimentiranje z govorom, gibanjem, šele nato pridejo na vrsto vloge, dialogi... Ncklišcjsko raziskovanje in zaloga izkušenj, ki sijih mlade igralke pridobivajo takole izpostavljene na odru, imajo zaenkrat še neformalno vrednost. Gotovo pa odpira raznovrstno občutenje sveta in odnosov v njem. Pa se mi intuitivno zdi, daje to zelo dobra vaja ali pa kar popotnica mladim za komunikacijo nasploh. Sposobnost postaviti se v kožo nekoga drugega, se skušati z njim identificirati, pri tem sodelovati z drugimi, ki počnejo enako... v soju žarometov, v živo, neposredno, pred občinstvom, je nekaj, kar lahko hitro prevzame in hitro zasvoji. Velja pa poudariti: čc ne bi bilo naklonjenosti in podpore ravnateljice Metke Rupnik in kolegov, vsega tega ne bi bilo. kir Logaški pevci tudi na vrhniški reviji Zaradi velikega števila pevskih zborov je potekala 37. območna revija odraslih pevskih zborov in skupin občin Vrhnika in Borovnica v dveh večerih: I8.ini 9. marca v Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki. Vsak večerje nastopilo 5 zborov s po tremi pesmimi. Mešani pevski zbor Vrhničanov in Logatčanov je pod vodstvom Lovra Groma zapel Že padajo listi, Močnikovo priredbo Foersterjeve Večerni Ave in Kernjakovo Ni jc lepše noči. Strokovno je spremljal revijo Mitja Gobec. M. PetkovSek Namiznoteniski klub niza uspehe Od 17. do 18. aprila seje odvijalo v Cerknici 13. Državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno in dvojice. Med 146 tekmovalci jc iz logaškega namiznoteniškega kluba nastopilo pet kadetinj in štirje kadeti. In njihovi rezultati? Spopad mešanih dvojic. Kadetinje - posamezno: 9.-16. mesto Nina Špruk, Sanja Smiljsanič, Tamara Novak; kadetinje dvojice: 5.-8. mesto Lazar-Zupančič, Novak-Špruk, Verdinek-Smiljanič. Janez Bončina vojno zmagoslavje v namiznem tenisu V Murski Soboti jc bilo 24. in 25. aprila 13. Državno prvenstvo Slovenije za mlajše kadete-kadetinjc posamezno in v dvojicah. Dvojno zmagoslavje mlajših kadetinj na državnem prvenstvu za sezono 2003/04 v namiznem tenisu je pripadalo logaški epkipi. Prvakinja Anja Verdi nek (prva z leve), drugouvrščena Sanja Smiljanič. Prvakinja je postala Ana Vcrdinck, druga pa je bila Sanja Smiljanič. Iskrene čestitke! Janez Bončina Na Hlevise za praznični dan Deveterica logaških planincev se je 6. marca odpravila na pohod, ki ga je v počastitev dneva žena organiziralo Planinsko društvo iz Idrije. Pot jih je vodila skoz Idrijo, od koder seje pot strmo dvigala navkreber, sprva po suhem, nato po ozki snežni gazi. Zaradi snežne napovedi so pot nadaljevali le najbolj vztrajni. Po dveh urah hoje so prispeli h koči na Hleviški planini (818 m), kjer sta jih pozdravila dva velika snežaka; prijazna planinka pa jim je izročila voščilnico s posvetilom: »Najdragocenejši trenutki v življenju največkrat pridejo nenapovedani. Čestitamo ob 8. marcu. Mladinski odsek PD Idrija.« Med snežaki na Hlevišah. Folo: M. Petkovšek Po okrepčilu, ki so ga priskrbeli organizatorji, so se po visokem snegu podali še na 15 minut oddaljeni vrh Hlcviškc planine (907 m), od koder je bi lep razgled proti Črnovrški planoti z Javornikom in Špikom, proti severnim pobočjem Trnovskega gozda z Golaki, proti Vojskarki planoti in Jclcnku. Lepo se je videl tudi Porczen pa Blegoš, Ratitovcc, Bevkov vrh, Ermanovce, Stari vrh in Lubnik. Po vrnitvi v kočo so se planinci podprli z žlikrofi in špehovko, vodja Janez pa je vsaki ženski izročil rdeč nagelj, štirim planinkam pa še domiselno darilce. Po vpisu v planinsko knjigo in slovesu od prijaznih gostiteljev so se vrnili dmov. Marinka Petkovšek Kresovanje na Srnjaku Planinska zveza Slovenije je od predlanskega 28. marca članica Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, in je v akciji Šport za vse - »Za življenje zdravo v gorsko naravo« načrtovala akcijo Od Prekmurja do Primorja od prvomajskega predvečera do 26. avgusta, ko bo v Planiki pod Triglavom slovesna predaja spominske vpisne knjige ob 226-letnici prvega vzpona na Triglav. V to akcijo seje vključil tudi Meddruštveni odbor Notranjske-Planinsko društvo Logatec, ki jc večer pred 1. majem pripravil pod vodstvom Janeza Slabeta kresovanje na Orlovem griču (9IX m) na Srnjaku. Veselega razpoloženja dvajseterice planincev in malega Uroša ni ob kresu zmotila niti deževna mokrota. M. P. Prijateljsko v pikadu Društvo invalidov Logatec je 23. aprila letos v okviru slovesnosti pred vstopom Slovenije v EU v gostišču Pri Mirku in Mariji v Cestah organiziralo prijateljsko tekmovanje v pikadu, ki se gaje udeležilo 21 tckmovcalccv in tekmovalk Društva invalidov iz Logatca in z Vrhnike ter Društva upokojencev Logatec. S/N to C Med zmagovalci v pikadu; Kristina Meze (tretja z leve) in Friderik Cuznar (četrti z leve). Foto: F. Brus Med ženskami so se uvrstile: 1. Jožica Bagar DI Vrhnika, 2. Kristina Meze DI Logatec, 3. Zofija Petrič DI Vrhnika; med moškimi so se razvrstili: 1. Jože Bagar, 2. Jernej Zakrajšck - oba DI Vrhnika, 3. Friderik Cuznar DI Logatec. Med vsemi tekmovalci je Mira Šinkovec DI Vrhnika v enem nizu dosegla izmed vseh tekmovalcev kar 420 točk (največ!), vendar je v nadaljevanju tekmavanja izpadla. France Brus Prvomajsko srečanje pri Cajnarju Planinsko društvo in Zveza borcev NOV Logatec sta pripravila prvomajsko srečanje v Planinskem domu pri Cajnarju. Petidvajsetcrica planincev seje dopoldne odpravila v oblačnem vremenu po markirani poti iz Dolenjega prek Gorenjega Logatca in Kale do Cajnarja. S pesmijo, ki jo je spremljala Francetova harmonika, so planinci prispeli do Planinskega doma, kjer jih pozdravila že zbrana druščina. Po krajšem nagovoru Vojka Rupnika je Viktor Šen vse povabil h golažu. Jed je večkrat zmotila ploha, vendar družabnost je ob spominskih majicah Planinske zveze Slovenije, pesmi in harmoniki trajala še dolgo proti večernim uram. Marinka Bogastvo lepot ob Rilkejevi poti Na cvetno nedeljo se je 25 logaških planincev odpeljalo proti Tržaškemu Krasu in dospelo sredi dopoldneva v Štivan (18 m), morda najstarejši kraj ob tržaški rivieri. Po legendi naj bi Jazon s svojimi Argonavti prispel prav tod do Jadranskega morja, potem ko so svojo ladjo kotalili od Vrhnike po kraških tleh. Planinci so se sprehodili mimo cerkve sv. Ivana (Janeza krstnika), ki je bila zgrajena na temeljih cerkve iz 5. stol., kasneje pa večkrat prenavljana. Blizu cerkve privre na dan Timava kot delno nadaljevanje notranjske Reke, ki ponikuje v Škocjanskih jamah, deloma pa kot nadaljevanje reke Vipave. Od tod so se planinci odpeljali do Devina (29 m), od koder so se peš odpravili po 1700 m dolgi Rilkejevi poti do Sesljana, nekoč ribiške vasi, sedaj pa poglavitnega tržaškega obmorskega letovišča. Pot, poimenovana po avstrijskem pesniku Rainerju Marii Rilkcju (1875-1926), ki seje kot gost devinskih grofov v desetletju pred svojo smrtjo rad sprehajal tod okrog, je bila zgrajena leta 1987 in je speljana po visokem in razglednem kraškem robu. Od tod je ob lepem vremenu (ki ga to pot ni bilo) lep razgled na Sesljanski zaliv, na grad Devin pa proti Tržiču do Gradeža. Kot odmev na pesnikovo bivanje v Devinu je nastala njegova pesniška zbirka Dcvinskc elegije (1923), ki sodijo v sam vrh moderne evropske poezije. Na devinskem gradu so se nekoč sploh radi oglašale pomembne osebnosti. Iz Sesljana so se pohodniki odpeljali mimo Nabrežine do Križa. Od tod so se odpravili pod vodstvom Alenke Mrak na 6-kilomctrsko sprehajalno pot ob visokih plezalnih stenah in nad morjem do Griže (334 m). Tam so si ogledali moderno cerkev Marije Matere in Kraljice, zgrajene leta 1965, vidne daleč naokoli. Krog nje raste lepo urejen park. Po krajšem počitku so se odpeljali do Miramara (5 m), kjer so si ogledali grad in njegov slikoviti park. Oboje je dal zgraditi avstroogrski nadvojvoda Maksimilijan leta 1860. Tam je od leta 1955 državni muzej, okolica gradu pa je od 1974 zaščitena kot obmorski park. Zares, dan, poln čudovitih vtisov, ki sta jih dopolnjevala pomladno prebujajoča se narava in cvetoče bogastvo parkov, ko se je pri nas doma zaradi snega vse nekam zakasilo. Marija Petkovšek KERAMIČNA DELAVNICA TER VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. Avtomobilistični šport v znamenju Kolesij a Na velikonočni ponedeljek sta bili na dirkališču CPL Ring v Zapolju tiskovna konferenca, na kateri je društvo Koleselj govorilo o letošnjih načrtih, in predstavitev moštva desetih že uveljavljenih dirkačev. Belo-rdeče barve kluba bodo v letošnji sezoni zastopali Kraševcc, Jcrnejčič, Aleš llace, Slavko Komel, Valtcr Kobal, Mičo Milosavljevič, Aljoša Gregorič, Andraž Hribar in novinca Peter Marc in Domen Mcnard. Nastopili bodo na KHD, GHD, rallvju in vzporednem rallvju-crossu, in sicer v skupinah A, N, SNP in v pokalu Seicento. S tiskovne konference; z leve: predstavnik za tisk Dušan Černigoj, tajnik Boris Hodnik, predsednik Alojz Kramljak. Foto: Arhiv Notranjskih novic. Nekaj tekem bo na logaškem CPL Ringu, dve v disciplini vzporedni rally-cross za pokalno tekmovanje AS 2005; vrhunec pa bo krožnohitrostna dirka za državno prvenstvo. Poleg tega načrtuje društvo na dirkališču še nekaj drugih prireditev: s kolesarji, s tekmovalci na rolerjih in s starodobniki. g.u. Vzpon na zasneženi Snežnik V jutranjih urah 14. marca se je 14 planincev odpravilo pod vodstvom Janeza Slabcta na 29. zimski pohod na Snežnik Megleno na Sviščakih, a oh dobri volji. Foto: M. Petkovšek Po plačani štartnini (500 tolarjev) na Sviščakih (1242 m) so se planinci, zimsko opremljeni, pridružili koloni pohodnikov, ki seje dve tretjini poti kar strnjeno pomikala skoz meglo in snežno gaz mimo dveh kresujočih postojank za prvo pomoč pohodnikom. Na zadnjem delu poti je pihal tako silen veter, da je jemalo dih Po dobrih dveh urah so prispeli do Koče Draga Karlina na Velikem Snežniku (1796 m). V koči in krog nje se je na hitro menjavalo vse polno pohodnikov ob čaju, žigosanju spominske poti in krajšem klepetu s prijatelji in znanci. Megla je preprečevala sicer čudovite razglede s Snežnika, tega kraškega velikana, ki kraljuje nad prostranimi notranjskimi gozdovi med Ilirsko Bistrico, Pivko in Loško dolino Po vrnitvi na Sviščake so planinci prejeli poseben žig v izkaznico pohoda, nekateri pa so skladno s pravili prejeli tudi posebne značke; sredi popoldneva pa sojo po okrepčilu mahnili proti domu. M. Petkovšek Po Angelski gori V oblačnem jutru 18. aprila seje 9 planincev odpeljalo iz Logatca prek llrušice in Cola do šole na Kovku. Pod vodstvom Grega Dolenca so se podali proti Angelski gori po poti, ki je zasnovana krožno s 17 postajami. Mimo dveh starožitnih domačij so prispeli do ločnice, kije nekoč razmejevala Kranjsko in Goriško. Kljub zaplatam snega seje že oglašala kukavica, ki je naznanjala pomlad. Megleno vreme je, žal, zastiralo razgled z Oblega vrha (1109 m). Pot so nadaljevali nad Otlico mimo Kurje vasi proti Sibiriji. Zaradi dva do tri metre visokega zameta niso mogli do 15. postaje; med rahlim rosenjem so se odpravili do Kitajske, zaselka, ki je bil tako imenovan pred davnimi časi, ko so imele družine po 18 otrok, skale in ograde krog hiš pa so spominjale na kitajski zid. Po krajšem počitku so krenili po slabše označeni trasi do 1. postaje Angelske poti. Od tod, kjer se Angelska /druži s Slovensko planinsko transverzalo, je pogled segel proti Ajdovščini, Lokavcu in Vipavskemu Križu. Zaradi megle sc niso spod Otliškcga maja (847 m) povzpeli na razgledni vrh, zaradi dežja pa so opustili tudi vzpon na Sinji vrh. Pohodniški dan je bil zanimiv, vendar ga bo treba še kdaj ponoviti v lepšem vremenu. Marinka Petkovšek (D Naporen zimski pohod na Porezen Kar 1S logaških planincev se je udeležilo zimskega pohoda na Porezen, ki ga pripravita vsako leto Planinsko društvo in krajevna organizacija ZB NOV iz Cerknega v spomin na partizanske boje 24. marca 1945. Na Petrovem Brdu, kamor so prispeli po kakih dveh urah, je vodja pohoda Slabe namenil pohodnikom pomembna navodila za planinsko hojo v zimskih razmerah. Nato so se zimsko primerno opremljeni napotili ob vetrovnem rosenju po markirani strmi snežni gazi proti »neprijaznemu« Poreznu, ki, dvignjen nad Davčo, Baško grapo in Cerkljanskim, ob lepem vremenu ponuja čudovite razglede na gorenjsko in primorsko stran. Po dobrih dveh urah hoda so v močnem vetru mokri prispeli do zasneženega Doma Andreja Žvana-Borisa (1590 m) na Poreznu. Ker je bil dom prepoln pohodnikov, so si logaški planinci privoščili le čaj ter se vpisali v knjigo pohodnikov, nato še v vetrovno meglenem dopoldnevu odšli proti Cerkncmu. Spotoma so se v lovski koči Oddih v Cerkenm s poti na Porezen. preoblekli, okrepčali in se pogovorili z znanci in prijatelji. Po skoraj dveurni zasneženi in blatni hoji so dospeli na Labinjc do najviše ležeče kmetije nad Cerknim. Tu so se pogreli, gospodinja pa jim je Foto: M. Petkovšck postregla z domačo juho in pijačo. Vsem vremenskim tegobam navkljub so sc planinci prvega pomladnega dne, ki ni bil prav nič pomladanski, vrnili domov dobre volje. M. Petkovšck ^ Visoka uvrstitev TSK Valkarton TSK Valkarton Logatec uvrščen na drugo mesto v Pokalu Slovenije V novi športni dvorani je bila 17. aprila dopoldne razglasitev najboljših smučarjev tekačev v Pokalu Slovenije. Tekaški smučarski klubi so si v Pokalu Slovenije v sezoni 2003/2004 prismučali mesto klub točke 1. TSK Merkur Kranj 3121 2. TSK Valkarton Logatec 3043 3. TSK Jub Dol pri Ljubljani 2305 4. TSK Bled 2268 5. TSD Olimpija Ljubljana 1945 6. ŠD Planica 1366 7. SK Brdo 661 8. ŠD Gorje 597 9. TSK Debitel Vrhnika 469 10. SK Ihan 384 11. ŠD Železničar Maribor 279 12. SKTAB Črna-Tekaška sekcija 148 13. ŠD Tekač 80 14. SSK Triglav Kranj 61 &< 15. ŠD Atrans Trojane 50 C& 16. SK Kovinoplastika Lož 11 17. ŠD Kalcit rockshocx team 10 ,s~ 18. S K Tržič 9 u 19. ŠD Kranjska gora 7 20. SK Carve plus Slovenska Bistrica 5 18 Tudi v Rovteje prispel Navaden človek Na lepo aprilsko soboto, koje sonce na piano zvabilo mlado in staro, je v Rovte prispel Navaden človek, namreč komedija Branislava Nušića, ki jo je uprizoril Novi oder Mladinskega centra sv. Nikolaja iz Logatca. Po uspešni premierni uprizoritvi v Logatcu so komedijo ponudili na pokušino tudi v Rovte. Maloštevilno občinstvo se je zabavalo ob ljubeznivih zapletih igre; igralci so bili na trenutke zelo prepričljivi. Čutiti jc bilo, daje režiser in scenograf Marcel Štefančič tistim igralcem, ki so se letos prvič srečali z gledališko igro, vdihnil pravega (igralskega) duha. Kanček vneme in veselja, ki ga lahko dodajo igralci, ki so na odru že zoreli v preteklosti, bo gledališki ekipi Novega odra gotovo dalo novih gledaliških razsežnosti. Gama Iz svota mladih Pojemo - veselje trosimo Odmev z Medobmočne revije otroških zborov v Ribnici - Našo občino sta zastopala Otroški zbor OŠ Rovte in Otroški zbor sv. Nikolaja, prvi pod vodstvom Mah Loštrek, drugega pa vodi Mihaela Gostiša Medobmočne revije so nekakšna »nagrada« najboljšim zborom z občinskih revij. V Logatcu je bila v marcu občinska revija na OŠ Tabor. Tedaj je ob prihodu vsak zbor sprejela učiteljica, pokazala vadbene prostore, pripeljala zbor na tonsko vajo in kasneje na nastop. Na medobmočni reviji v Ribnici (kjer bi človek pričakoval vsaj nekaj temu podobnega) pa... V Ribnici, smo poiskali osnovno šolo, kjer je mrgolelo pevcev, a nikjer ni bilo človeka, ki bi nam povedal, kako in kaj in kam. Razred, ki je bil namenjen za vajo, preoblačenje in čakanje na nastop, smo delili z zborom iz Rovt. Nastop smo imeli v sosednji zgradbi (dvorana je nekje med trgovinami in frizerskim salonom, in težko jc ugotoviti, katera vrata vodijo vanjo). Na tonsko vajo nismo mogli, ker da smo bili menda prepozni (čeprav smo dospeli v prireditvene prostore dobro uro pred začetkom!). Zbor iz Rovt jc malo pred peto odšel na nastop (peli so prvi). Še dobro, da so sami od sebe porajžali k nastopu, ker jih sicer ni nihče poklical, kaj šele, da bi jim povedal, kod in kam. Nekaj minut kasneje smo tudi sami odšli proti dvorani. Na srečo smo med potjo srečali organizatorja, da nam je povedal, kod gremo na oder... Tam je hostesa otroke prav hecno »nagnetla« v levi del odra, tako da smo se potem lahko pred začetkom po odru še malce »sprehodili«, da smo stali kot zbor. Zapeli smo tri skladbe redkim obiskovalcem in nekaterim zborom, ki so nastopili pred nami. Vročina in glasno klepetanje res nista bila vzpodbudna za dober nastop. Po nastopu smo le uspeli prisluhnili trem zborčkom. Po reviji smo na malico kar čakali, in ker ni bilo od nikoder nikogar, smo si kar sami poiskali škatlo z imenom našega zbora in si postregli... Mnogo zborovodij je po končani prireditvi odšlo slabe volje zaradi take (nc)organizacijc; najraje bi rekli, da »nima smisla«, če ne bi ti mali bučmani vso pot na povratku v Besedilo in foto: France Brus Otroški zbor iz Rovt z zborovodjo Mihaela Gostiša na medobmočni reviji. avtobusu veselo prepevali. Trosili so simpatično zmedeno popoldne, polno svoje veselje. Lahko smo navkljub našega smeha. vsemu rekli, da smo predihali MiG V šolo po varnih stopinjah Občina in ravnateljstvo Osnovne šole 8 talcev sta se dogovorila, da bodo učenci na svojstven način opozorili voznike na pomembnejše šolske poti in prehode za pešce v okolici šole in vrtca. Učenci so pešpoti poslikali z odtisi stopal, občina pa je prispevala barvo. Vsekakor uspela akcija, ki bo zagotovo pripomogla k večji prometni varnosti šolarjev. Iz sveta mladih Prometna varnost - za vse Učenci 4.a razreda osnovne šole »8 talcev« Logatec so se pod mentorstvom Franca Pupisa oktobra 2003 prijavili na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS za sodelovanje v mednarodnem projektu Varnost za vse. Do 31. marca so morali raziskovati promet in prometno varnost - izdelali so načrt varnih šolskih poti, obdelali so teme iz priloženega izobraževalnega gradiva Otroci na cesti, izdelali plakat na temo Pot v šolo in pripravili poročilo o kolesarskih izpitih na šoli. S posebno anketo med učenci, učitelji, starši in občani so ugotavljali mnenja o prometni varnosti v šolskem okolišu. Ljudje so podprli akcije otrok in pokazali pripravljenost za sodelovanje. Celo župan je sodeloval s prispevkom za projekt. K. sodelovanju so pritegnili tudi policijo. Učenci so izdelali opozorilne lističe in jih zatikali na vozila, ki so bila nepravilno parkirana. Pisali so spise na temo Je moja pot varna. Pri projektu so sodelovali tudi učenci 3. razredov pod mentorstvom Romana Medena z akcijo Bodi previden. Na koncu so izdelali in izdali zgibanko, s katero seznanjajo občane s problematiko in dajejo predloge za boljšo prometno varnost; o svojem raziskovanju so pripravili razstavo, ki so si jo ogledali tudi člani Sveta za preventivo Pazljivo, da ho pot varna. in vzgojo v cestnem prometu občine Logatec in jo je posnela lokalna televizija. Učenci z mentorji dela še niso končali. Imajo še ideje, kijih želijo uresničiti in upajo, da bo javnost sodelovala pri ukrepih za reševanje problematike prometne varnosti v šolskem okolišu. Karmen Osredkar Ne nazadnje Nova stanovanja Ob potoku Svet nepremičnin, d.o.o., Ljubljana, Enota Vrhnika gradi v Logatcu Ob potoku za trg 32 stanovanj v šestih stavbah. Med temi so 4 novogradnje in dve prenovljeni poslopji. Ob stanovanjskih hišah bo zgrajenih še 53 parkirnih mest. Stanovanjska soseska oh Kavčičevem mlinu. Foto: F. Brus Stanovanja bodo vseljiva septembra letos. Za nakup stanovanj je med občani precej zanimanja, tako da jc naprodaj le še nekaj stanovanj. Poprečna cena kvadratnega metra velja 1300 evrov. Pri gradnji sodelujejo predvsem domači gradbeni strokovnjaki. France Brus Kres in Evropa v Grčarevcu Ob prazniku dela in vstopu Slovenije v EU je TKŠ društvo Grčarevec organiziralo zabavo na zemljišču, ki bo kmalu last društva. Priprave na proslavo so stekle že veliko pred prazniki. Starejši člani društva so v Mičotovi hosti nabrali za cel voz hrastovine, mlajši pa so pripeljali smrečje in kres je bil pripravljen. Vabila so bila razposlana. Prizadevne članice društva Tatjana, Marija in Ančka so po vasi nabrale veliko prostovoljnih prispevkov za srečelov. Šotor je bil postavljen, klopi in mize nameščene, raženj pripravljen, Srečko je poskrbel za ozvočenje in razsvetljavo. Na drogu sta zaplapolali slovenska in evropska zastava in zabava seje pričela kljub slabemu vremenu! Zagorel je kres. Mičotovi čevapčiči in srečke so šli za med. Travnato plesišče pod šotorom ni oviralo nikogar. O dejavnosti društva seje hotel prepričati tudi predsednik krajevne skupnosti Franc Rudolf in nas počastil z obiskom. Glavni dobitek na uspelem srečelovu, pernati zakonski par, je dobil novega lastnika, ker pa ta nima prostora, urejenega po predpisih EU, gaje oddal v rejo naši mali ljubiteljici živali Brusovi Piki. Čas je prehitro mineval. Vsi so bili zadovoljni. Rojeval seje nov evropski dan... Vili Černivec Ne nazadnje Bralci pišejo Sporočil kmetijske pospeševalne službe ni v Logaških zato, ker ta služba ne obstaja več Spoštovana bralka Mclanja Nagode! Sporočil kmetijske pospeševalne službe ni v Logaških iz preprostega razloga, ker ta služba nc obstaja že 13 let. Nadomešča jo kmetijska svetovalna služba, kar pomeni, da kmetom svetuje in zelo malo pospešuje. Kmetijska svetovalna služba daje nasvete vsem, ki želijo strokovni nasvet ali zgolj informacijo za uspešno gospodarjenje oziroma boljši dohodek na kmetiji. Pri tem mora vsaj minimalni korak narediti tudi tisti, ki želi določeno pomoč, denimo, da pokliče na našo znano telefonsko številko, nam predstavi problem, ali pa se oglasi kar v pisarni. V okviru možnosti vsakemu pomagamo, se dogovorimo tudi za obisk na domu oziroma mu svetujemo, kam naj se obrne za stvari, ki niso v naši zmožnosti pomoči ali pristojnosti. Danes je pravočasna in prava informacija izjemno pomembna. Od nje je odvisno, kako bomo poslovali in koliko bomo zaslužili, ali bomo izkoristili vse ugodnosti, ki nam jih ponuja občina, država in Evropska unija in tudi kako bomo načrtovali ter izvajali nadaljnji razvoj kmetijske in dodatne dejavnosti. Tudi političnega dogajanja ne gre zanemarjati. Ni pa prav, da se politične igrice mešajo s stroko. Še slabše pa je, da se določeni kmetje zlorabljajo za dosego političnih in drugih ciljev. Menim, da bi moral glasni vaški korenjak ali korenjakinja preučiti, kaj je v resnici prav, in ne se pustiti manipulirati. Samo pravi argumenti opravičujejo rečeno. Kot vodja kmetijske svetovalne službe sam ocenjujem, kaj je v nekem trenutku najprimernejše. V primeru, kako dovolj hitro in učinkovito informirati kmete in druge, ki se na podeželju ukvarjajo s kmetovanjem, sem se po prenehanju rednega izhajanja Logaških novic, odločil za lokalni časopis Notranjske Novice, ki izhajajo na štirinajst dni in v katerih lahko na kratek in preprost način pišem o vsem. kar je v danem trenutku pomembno. V primeru, da to pišem v Logaških, bi, žal, ne bil tako učinkovit in bi marsikatera informacija bila prepozna oziroma ne več aktualna. Poudaril bi tudi to, da nisem novinar in da mi vsako pisanji.' vzame več časa, kot bi ga za to uporabil strokovnjak s tega področja, in da zaradi obilice drugih pomembnejših opravil pišem v medije v nadurnem času, največkrat doma. Spoštovana Mclanja, če bi torej kljub temu želela prebirati prispevke »pospeševalne službe« vas moram podučiti, da naša uslužbenka izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana Mojca Dolenc dokaj redno piše v Logaških, dajo lahko prebirate in da bom morda v njih v bodoče tudi jaz kaj zapisal. Vprašanje pa je, ali bo to za vas resnično tako pomembno, da bi bistveno pripomoglo v vaši poslovni odločitvi za boljši dohodek. Hitrejša pot je prav gotovo drugačna. Če smo odkriti in pošteni, danes je ljudem posredovanih dovolj informacij, morda celo preveč. Obstaja veliko časopisov in revij (Kmečki glas, Kmetovalec, lokalni časopisi, neposredna sporočila proizvajalcev...) tudi s kmetijsko vsebino. Vedno se kaj pomembnega za kmeta in podeželje sliši na radiu in vidi na televiziji. Navsezadnje je na kmetijah tudi že veliko računalnikov, kjer lahko preko elektronske pošte in interneta dobite prav vse. Pri vsem naštetem bi se kot kmet raje vprašal, ali imam poleg dela na kmetiji resnično toliko časa, da bom prebiral strokovne zgodbice ali pa se bom na hitro informiral o stvareh, ki mi resnično pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev. Naša vrata pisarne so vsem odprta. Roman Rupnik, inž. kmetijstva, vodja Kmetijske svetovalne službe Želite prihraniti denar? Zakaj bi kupovali časopise in revije? V Knjižnici Logatec sijih lahko izposodite - večino tudi domov Izbirate lahko med časopisi in revijami: ADRLNALIN, AMBIENT, AMPAK, ANTHNA, ART DECORATION, ATEL.II>:, AURA, AVTO MAGAZIN, BUČKA, BURDA, CICIBAN, CICIDO,CONNECT,COS-MOPOLITAN, DELNIČAR, DELO, DEMOKRACIJA, DIDAKTA, DNEVNIK, 2000, DRUŽINA, EDUCA, EIC NOVICE, EKIPA, EKRAN, EMANUEL, EU NOVICE, EURO<26, FRKA, GAIA, GEA, GLAS BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE, GOSPODARSKI VESTNIK, HAPPY, HIŠE, IDRIJSKE NOVICE, IKS, JANA, KEKEC, KLIK, KNJIŽNICA, KNJIŽNIČARSKENOVICE, KRAS, LIPOV LIST, LITERATURA, LOGAŠKE (NOVICE), MAG, MAMA, MANAGER, MAVRICA, M EN'S HEALTH, MISTERIJI, MLADINA, MOBINET, MOJ MALČEK, MOJ MALI SVET, MOJ MIKRO, MOJ PES, MONITOR, MUSKA, NAŠ DOM, NAŠA KRILA, NAŠA ŽENA, NATIONAL GEOGRAPHIC, NATIONAL GEO-GRAPHIC JUNIOR, NEDELO, NEWS VVEEKn NOTRANJSKE NOVICE, NOVA REVIJA, OBRTNIK, OGNJIŠČE, OTROK IN DRUŽINA, OTROK IN KNJIGA, PEPITA, PIKA POLONICA, PIL, PIL +, PODJETNIK, PREMIERA, PROTEUS, RADAR, REVIJA OBRAMBA, RINA, SALOMONOV OGLASNIK, SCHONER VVOHNEN, SLOVENIA TIMES, SLOVENSKE NOVICE, SMRKLJA, SOCIALNA PEDAGOGIKA, SODOBNA PEDAGOGIKA, SODOBNOST, ŠPIKA, STOP, SVET IN LJUDJE, SVET PTIC, ŠOLSKA KNJIŽNICA, ŠOLSKI RAZGLEDI, ŠPORT, ŠTUDENT, T1M, TRETJI DAN, UNESCO GLASNIK, UNIKAT, URADNI LIST, VIP, VIVA, VZGOJA, VZGOJITELJICA, ZDRAVJE, ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Seznam novih knjig in neknjižnega gradiva pa si lahko ogledate na spletni strani Knjižnice Logatec www.log.sik.si Alenka Furlan M XA c3 SJj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, tasta in starega ata Janeza Nagodeta iz Rovt (Podpesek) se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja, ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Doma počitka na Vrhniki za nego in skrb ter vsem, ki ste ga v času njegove bolezni tam tudi obiskovali. Hvala duhovnikom z Vrhnike, pogrebcem, gospodu Pavletu, pevcem Raskovec, trobentaču, Pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Janezu Pctriču za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marinka in Bernarda z družinama. ZAHVALA Ob izgubi sestre Angele Radoja, roj. .lazbar se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za darovano cvetje in podarjene sveče ter za izrečeno sožalje. Hvala gre tudi pogrebnemu zavodu Mcnard za lepo opravljeni pogrebni obred, pevkam za zapete žalostinke, Robiju Albrehtu za zaigrano Tišino in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Helena z družino Telefon v stiski i. Ali ste v stiski? Če potrebujete pomoč in bi radi ostali anonimni pokličite nas! Od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro na telefon 05 720 17 20 in od torka od 20. ure do srede do 20. ure ter v četrtek od 8. do 14. ure na telefon 080 22 23 Pietetno lepo Logaška komunala, zlasti pa še njegova pokopališka služba, lepo skrbi za za logaško pokopališče. V tej sicer deževni pomladi kaže podobo lepo urejenega cvetočega vrta, k čemur pripomorejo tudi svojci pokojnikov. Pogled na del starega pokopališča. Foto: F. Brus Z lepo tlakovano osrednjo pokopališko potjo in z ličnimi električnimi svetilkami se ponuja prav prijeten pogled na naš zadnji dom. France Brus - 1 -, m «■ Kaj nam bo ponujala nova tržnica Vendarle tudi v Logatcu prepotrehna pokrita tržnica s štirimi prodajnimi mesti oh parkirišču Kmetijsko gozdarske zadruge. Tržnico je sredi aprila pogodbeno prevzela občina. Foto:./. Turk Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3500 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si Predstavile so se tekmovalne skupine. Foto:J. Tur k Obilna bera medalj logaškim mažoretam Sijajna organizacija, kvalitetni nastopi, vse lepši dosežki - Dopadljive karakteristike 4. državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije v Logatcu Uvod v IV. odprto državno prvenstvo MTZS med 8. in (). majem, ki ga je organiziral Tvvirling klub logaških mažoret in se je odvijalo v športni dvorani v Logatcu, je stekel 4. maja na novinarski konferenci, ki je najavljala doslej največjo tekmovalsko udeležbo: 450 tekmovalcev, in še kakih 50 gostov zunaj konkurence, od tega več kot 200 solo nastopov in prav toliko tekmovalk v skupinskih nastopih in v parih v 4 disciplinah in v več starostnih kategorijah in nivojih zahtevnosti, premierno pa še tekmovanje mlajših (do 10 let) za bronasto, srebrno in zlato palico v osnovnem koraku. V logaški športni dvorani so se v obeh dneh pomerile: Mažoretna skupine Brda pri osnovni šoli Dobrovo, Mažorete godbe Cerknica, Mažoretna skupina prosvetnega društva Horjul, Mažoretna skupina Laško, Tvvirling, plesni in mažoretni klub Lenart, Turistično kulturno društvo Leveč, Mažoretna in twirling skupina KD Ciodba na pihala Medvode, Tvvirling mažoretno društvo Nova (ioriea, KUD mažorete RAP Radeče, Mažorete KUD občinski pihalni orkester Trebnje, Železniki in Tvvirling klub logaških mažoret. Sojenje priznanih domačih in mednarodnih sodnic in prisotnost podpredsednice Zveze tvvirling športa (WBTF) Sandi VViemers iz ZDA sta še posebej poudarjala tehtnost letošnjega Župan June:. Nagode Je nagovoril državno prvenstvo v spremstvu Nade Skuk, državnega prvenstva, kije pokazalo predsednice Mažoretne in tmrling zveze Slovenije. Foto: J. Turk viden napredek v vseh mažoretnih in tvvirling disciplinah. Med najmlajše tekmovalke v disciplini osnovnih korakov je bilo ob koncu prvenstva razdelejnih več zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Sicer pa so bile iz Tvvirling kluba logaških mažoret med dobitnicami medalj uvrščene: v disciplini A, nivo D-solo Klara Križaj na 3. mesto; v disciplini A nivo C-Solo kadetinje Nika Grom na 2. mesto; v disciplini A, nivo C-solo junior Maja Stagličič na 2. mesto; v disciplini A, nivo B-Solo Sara Peckaj na 1. mesto; v disciplini dance tvvirl, Foto: J. Turk n'vo D-kadetinje Maja Podkrajšck na Pred spopadom. 7- 2. mesto, v disciplini dance twirl, nivo D-junior Irena Stepanovič na 3. mesto; v disciplini dance twirl, nivo D-starcjšc seniorke Mihaela Mcrlak na 1. mesto, v disciplini dance twirl, nivo C-kadetinje Sara Pečkaj na 3. mesto, Maša Urbančič na 2. mesto in Lara Fcrbišek na 1, mesto; v disciplini dance tvvirl, nivo C- juniorke Maja Stagličič na 3. mesto, v disciplini A, nivo D, par-kadetinje Tajda Pečkaj in Sonja Stagličič na 2. mesto; v disciplini A, nivo C, par-kadetinje Miranda Trnjanin in Kristina Ilić na 3. mesto; v disciplini A, nivo B, par-kadetinje Lara Fcrbišek in Sara Pečkaj na 3. mesto; v disciplini B, solo-kadetinje Silvestra Arhar na 2. masto in Tamara Petrovič na 3. mesto;, v disciplini B, solo-juniorke Maša Urbančič na 1. mesto; v disciplini B, solo-seniorke Dijana Vadjunec na 3. mesto; v disciplini B, par-kadetinje Tajda Jereb in Banja Kojič na 1. mesto, v disciplini B, par-seniorke Barbara Jereb in Nataša Kovačcvič na 1. mesto; v disciplini C, skupina-kadetinje Logatec na 2. mesto; v disciplini C, skupina-juniorke Logatec na I. mesto, v disciplini B, skupina-kadetinje Logatec na 3. mesto; v disciplini A, nivo C-skupina Logatec na 3. mesto. Obilna bera bronastih, srebrnih in zlatih medalj pričao visoki kvaliteti logaškega twirling kluba, za kar gre nedvomna zasluga vztrajno prizadevni Veri Tratnik, kar so posebej naglašali tudi domači in tuji strokovnjaki. Posebno navdušenost ob koncu državnega prvenstva v tvvirlingu Na zmagoslavnem odru. Foto:./. Turk Morje neučakanih pred razglasitvijo rezultatov. Foto:./. Turk sta izkazala predsednica Mažoretne in tvvirling zveze Slovenije Nada Skuk in logaški podžupan Dušan Čcrnigoj. Laskava priznanja za uspešne dosežke in sijajno organizacijo, ki je bila letos zaupana domačemu klubu, sta izrekli tudi medanrodni sodnici in podpredsednica Svetovne zveze twirlinga gospa NViemersova. mAš Sklepni pozdrav in zahvala prizadevni vztrajnosti Vere Tratnik. Foto:./. Turk