TRŽIŠKI VEOTK
.-------[i^Mjnin
l*TO iv Tržič, 15. oktobra 1955 S t. IG "^>F^^^^k^ ^HB Zt_!_l.J*Z3Z
Občinski ljudski odbor je začel z delom
Z dobrim sodelovanjem svetov bo lahko izvrševal svoje naloge
Novoizvoljeni sveti pri ob- i činskem ljudskom odboru so na svojih prvih sejah obravnavali v glavnem naloge in pristojnosti svetov, katere jim postavlja oziroma katere so dolžni izpolnjevali po Zakonu o pristojnosti okrajnih in občinskih 'ljudskih odborov.
Tako sta Svet za gospodarstvo in Svet za komunalne zadeve na svoji prvi skupni seji sprejela sklop, da se bo Svet za gospodarstvo bavil s celotno problematiko gospodarstva v občini, dočim naj bi Svet za komunalne zadeve reševal komunalno problematiko, ki v Tržiču ni majhna.
Naloge, ki so postavljene Pred Svet za gospodarstvo, bo Po mnenju sveta lahko rešiti le na ta način, da bodo pri tem sodelovali vsi občani, predvsem pa naša industrijska podjetja in ostale gospodarske organizacije.
Svet za komunalne zadeve je razpravljal o problemih komunalnih naprav, ki težijo Tržičane že več let in niso bile do sedaj uresničene iz razloga, ker je bilo vsako leto več bolj nujnih potreb na področju stanovanjske politike in drugod. Med drugim si je Svet za komunalno zadevo zadal nalogo, da bo v glavnem reševal že začeta in začrtana dela, katerih ni malo. Odvisno W to samo od razpoložljivih finančno - investicijskih sred-8tev, ki bodo temu Svetu da-na na razpolago v letu 1956 in naj bi bila predvidena v družbenem planu in proračunu občinskega ljudskega odbora za teto 1956.
Svet za prosveto je na svo-■Hh sejah poudaril predvsem nujnost povezavo naših društev in ostalih prosvetnih organizacij, tako da bi bilo delo syeta tesno povezano z njiho-vim in da bi svet koordiniral pelo t no prosvetno in kulturno izživljanje naših občanov. V ^vezi s tem je bil med drugim tudi sprejet sklep, da bo svet Posvetil več izobraževalnega dela naši kmečki mladini; le-
to
naj bi pospeševale tudi na-
*e kmetijske zadrugo na vasi, ki bi a strokovnimi predavali in tečaji nudile kmečki mladini možn. usposabljanja na tem polju. Pravtako smatra Svet za prosveto in ljud-s^o kulturo za potrebno, da Pospeši delo društev, od kate-rih so nekatera že zelo uspeš-na> ostalim pa je treba nuditi Pomoč pri njihovem nadalj-n3em delu.
Svet za šolstvo se je do se-daj prvenstveno bavil a problematiko kadra na šolah. Pri
tem svetu obstoji tudi komisija za štipendije, ki ni imela lahke naloge v tem, da bi zadovoljila vse prosilce, ki so vložili prošnje za. dodelitev štipendij. Pri priznanju štipendij se jo komisija držala izključno zakonitih predpisov (Zakon o štipendijah), ki določajo, kdo jo upravičen do prejemanja štipendije.
Svet za socialno skrbstvo in svet za ljudsko zdravstvo, sta se na svoji prvi skupni seji pogovorila o pristojnosti obeh svetov. Na svojih prvih sejah pa sta razpravljala žo vsak o svojih problemih. Svet za socialno skrbstvo je razpravljal predvsem o socialnih podporah in o ostalih vzdrževancih, ter je med drugim po svoji komisiji za socialne podporo določil podporo socialno ogroženim in podpore partizanskim
sirotam, ki ne prejemajo več štipendij Zveze borcev.
Svet za ljudsko zdravstvo je razpravljal predvsem o tem, kako izboljšati zdravstveno službo in zagotoviti čim hitrejšo zdravstveno pomoč, najsibo to v splošni ambulanti ali v zobni ambulanti.
Svet za splošno upravo pri občinskem ljudskem odboru pa se je seznanil z nalogami in delom sveta, ki spadajo v njegovo področje in po svojih uslužbencih rešuje tudi že tekoče probleme.
Z resnim delom in resnim sodelovanjem svetov (vseh članov sveta) bo občinski ljudski odbor v Tržiču mnogo laže izvrševal svoje naloge kakor do sedaj. Dana je vsa možnost za sodelovanje v u-pravljanju naše občine.
Francoski tovariši o svojem obisku pri nas
V 13. številki »Tržiškoga vestnika« smo poročali o o-bisku bivših francoskih inlcrnirancev v taborišču pod Ljubeljem in po drugih taboriščih, ki so obiskali Tržič in priredili spominsko svečanost pri spomeniku žrtvam nacističnega terorja pod Ljubeljem. O tem obisku beremo v zadnji številki njihovega glasila Le Deporte poročilo, polno lepih vtisov iz naših krajev in tople zahvale našim funkcionarjem za prisrčen sprejem. Poročilo se v slovenskem prevodu glasi:
Potovanje na Ljubelj se je izvršilo v času od 9. do 13. preteklega julija. Udeleženci tega potovanja so polni spominov na krasote krajev, v katerih so bili sprejeti z vso toplino in s tisto ganljivo prisrčnostjo, ki se ob vsaki priliki izkazuje do Francije.
Zo ob prihodu na postajo Kranj smo bili pozdravljeni po delegaciji, ki so jo predstavljali: predsednik ZB Franc Jagodic, zastopnik predsednika občine Tržič, partizanka Miškec Stefi, goreča zaveznica deportirancev v letih 1943— 1945 in jugoslovanski delavec Ležaja Bare, zaposlen 16 let v tovarnah Peugeat, ki je bil za tolmača. Naša skupina je bila gosi; Zveze, ki ji načeluje g. Jagodic.
Po dobro prespani noči so se naši potniki odpravili v 3 osebnih avtomobilih k ljubeljskemu , spomeniku, ki te globoko dirne v svojem goratem okviru.
Francoskim tovarišem sta se pridružila predsednik občine Tržič Lovro Cerar in bivši komandant partizanov Jože Sitar.
Z ogledom nekdanjega taborišča na Ljubelju in predora, izvrtanega po deportiran-cih, smo zaključili predpol-dansko slovesnost.
Popoldne smo obiskali dve pokopališči partizanov, ustreljenih po Nemcih. Eno leži v Dragi med samim gorovjem, drugo na krasnem posestvu begunjskega gradu, ki ga je rekvirira! Gestapo in ki je bil prizorišče strašnega mučenja.
Preden smo so vrnili v Francijo, so nam naši jugoslovanski prijatelji še razkazali svojo prelepo okolico, tako Blejsko jezero, kjer nas je predsednik občine počastil z zakusko, in Ljubljano, ki je zelo lepo mesto.
A. N. F. R. O. M. F. izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripravljali in realizirali to izredno prisrčno srečanje.
Prav posebej pa izrekamo našo zahvalo predsedniku ZB Francu Jagodicu, predsedniku tržiško občine, kakor tudi junaškemu komandantu čete, Šilerju Jožu, ki je z 22 leti o-svobodil evakuacijsko kolono Ljubelja.
Poročilo spremljajo tudi slike, od katerih ena prikazuje tovariša Šilerja, komandanta čete, ki je osvobodila kolono evakuirancev z Ljubelja, druga pa francosko izletnike skupaj z našimi funkcionarji.
V dodatku k poročilu pa ponatiskuje Le Deporte tudi poročilo iz »Tržiškega vestnika« v francoskem prevodu.
204 darovalci
so dali okrog 60 1 krvi
Občinski odbor Rdečega križa v Tržiču je organiziral dne 5. in 6. septembra prostovoljni odvzem krvi, ki ga je izvršil. Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki je v ta namen napotil svoje ekipe v naš kraj.
Občinski odbor RK Tržič je s pomočjo mestnega odbora kakor tudi vseh vaških odborov našega področja izvršil akcijo nabiranja brezplačnih in prostovoljnih darovalcev krvi, ki se ji je odzvalo z ozi-rom na propagando in agitacijo 250 darovalcev. Od teh 250 darovalcev se je k odvzemu krvi prijavilo samo 228. 22 darovalcev se ni odzvalo k odvzemu krvi, in sicer — kakor smo pozneje izvedeli zaradi tega, ker so nastopili svoj redni letni dopust ali so bili te dneve odsotni. Od 228 darovalcev krvi je bilo 24 darovalcev odklonjenih zaradi slabe krvi ali zaradi drugih bolezni, tako da je bilo pozitivnih odvzemov krvi 204, ki so dali po 250 do 350 cem krvi. Po končanem procesu odvzema krvi se je sicer prijavilo naknadno še 7 prav tako brezplačnih in prostovoljnih darovalcev krvi, ki pa niso mogli preiti več k odvzemu, ker je bil proces odvzema končan.
S številom brezplačnih in prostovoljnih darovalcev krvi kakor tudi z organizacijo priprav in odvzema krvi samega, je bila ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane zadovoljna.
ZAHVALA
Občinski odbor RK v Tržiču se zahvaljuje vsem sindikalnim podružnicam tržiških tovarn kakor tudi ustanovam, ki so pri svojih kolektivih nabrale dovoljno število darovalcev krvi. Zahvaljujemo se tudi vsem posameznikom, ki so se prostovoljno odzvali k odvzemu krvi.
Posebna zahvala in priznanje naj velja uslužbencem LOMO Tržič in mehanični delavnici, ki so se odzvali na brezplačno in prostovoljno darovanje krvi kar 100 odstotno. Mehanična delavnica kar s svojim tov. upravnikom na čelu.
Ravno tako izrekamo našo posebno zahvalo sindikalni podružnici Bombažne 'predilnice in tkalnice v Tržiču, ki je uspešno izvršila agitacijo pri svojem kolektivu, tako da se je prijavilo kar 130 darovalcev.
Občinski odbor RK, Tržič
/
Stran 2
St. 16
Skozi Št. Vid v Srbijo
(Nadaljevanje)
Imel sem smolo, da sem nekoč tudi jaz prišel v bunker. Pri večerji sem šepetaje opozoril nekega mesarja, naj vrne kruh sosedu. Samo premik ustnic je videl komandir straže in bilo je dovolj. Ob pol osmih me je sobni starešina pripeljal pred stražarsko sobo, kjer sem iz previdnosti pustil na hodniku v kotu o-dejo. Komandir me je najprej strahovito nadrl in opsoval, pretipal žepe in mi pobral prav vse. Edino cigaret ni našel. Na hodniku sem spet stisnil odejo pod pazduho in se kmalu znašel v tisti smrdljivi luknji. Ta večer je bil bunker polno zaseden, ker je bil komandir straže neki zmeša-nec. Ko me je hrulil, je Kar rrevračal belino v očeh kot popoln norec. Med tovariši v bunkerju je bil tudi Čop Jože. Prejšnji dan je imel smolo, ko je skušal pretihotapili v zavod steklenico piva.
Oprema bunkerja je obstajala iz lesenega vedra in polomljene zavržene iželezne peči. Tla so bila prstena. Cop je tudi imel od nekod polovicj strgane odeje. Sklenila sva, da bova ležala (skupaj. Čopu se jc videlo, kako je zaspan, ker že drugo noč ni spal. Kljub odeji je bilo v kleti ponoči zelo mrzlo. Tu je Cop stuhtal tisto izvrstno šalo. Ko so ga pozneje vprašali, kako je bilo, je odgovoril: »Se kar dobro. Vlo-gel sem se na trebuh, z r... pa sem se pokril.« Spali v resnici nismo nič. Bili smo pre-suhi, vse kosti so nas bolele. Nekaj časa smo se premetavali "po prašnih tleh, še pred zoro pa smo se vsi odreveneli in ipremraženi spravili pokonci. Ko bi se mogli vsaj kam usesti! Težko smo čakali zajtrka. Okoli 9. ure mam je Kur-nik Miha v spremstvu stražarja prinesel lonec vode in za vsakega tenek košček kruha, pa smo bili opravljeni za ves dan. Le gestapovci so nas1 hodili ogledovat in se norčevali iz nas. Neprenehoma smo se morali postavljati •»mirno«. Najbolj nas je še kratkočasil Cop s pripovedovanjem o plezanju po Švicarskih Alpah. Gledal sem njegov zarjaveli, utrjeni obraz in si mislil, kako Vnora biti pri duši temu kralju gora v tej smrdljivi luknji. V resnici pa je ravno on kazaL najmanj slabe volje. Bilo pa je res zoprno. Voda v loncu se je navzela prahu in smradu iz kible. Tako strašno ponižujoče vpliva tisto o-čitno opravljanje potrebe, da se ti vse zagabi. Popoldne pa so nas na srečo izpustili. Ujeli so nekaj ljudi, ki so prišli preblizu ograje, da bi videli svojce. Da ne bi prišli v stik z zunanjim svetom, so nas nagnali nazaj v sobe.
Mi smo prišli še hudo poceni iz bunkerja. Kdor pa je pozneje prišel vanj, je bil brez pretiravanja mučenik. Začelo pa se je takole: /Iz Begunj so prignali okoli 18 mož, nabranih iz vseh vetrov. Bili so med njimi delavci, kmetje, pohajači, berači in pravi zločinec Ankrst. Baje je imel na vesti več vlomov in dva orož-
nika. Med zaporniki v prvi sobi je bil tudi neki orožniški poročnik, ki je poznal Ankr-sta. Ta je Nemce opozoril nanj,- da ne bi ušel in da ne bi bili krivi pobega tudi drugi. »O, nam ne bo ušel, nam ne more!« V resnici so ga popoldne med izprehodom komaj še sneli z vrtne ograje in ga takoj zaprli v bunker, baje zvezanega. Kljub temu je ponoči ušel, če ga niso sami likvidirali, da so našli pretvezo za vse, kar se je pozneje godilo. Iz jeze torej so sedaj zaprli v bunker vso tisto partijo, s katero je prišel Ankrst in pričelo se je mučenje, o kakršnem smo doslej slišali, da se godi na Poljskem, a verjeli nismo nikoli. Za primer bom opisal primer Otona Smoleja, uradnika z Jesenic, starega 23 let.
Nekega četrtka — okoli 26. VI. — je bil tudi Smolej med tistimi, ki so šli snažit kasarno. Tam je med smetmi našel slovensko knjigo. Stisnil jo je za srajco, da bi jo bral v sobi. To je opazil stražar. Takoj ga je oklofutal in zaprl kar ,tam v klet. Popoldne so ga prignali v zavod, ga ostri-gli kot Kitajca, pustili samo na vrhu čop las in ga zaprli med tiste nesrečnike v bunkerju.'Poleg rednega •pretepanja — to. je bilo vežbanje za gestapovsko pripravnike — so jih vsak dan vodili na '»zrak in k telovadbi«. Na notranjem dvorišču, da se ni nikamor videlo in slišalo, so »telovadili«. Tekali so do onemoglosti, se vrteli in gledali v sonce, pri vsakem -obratu pa dobili udarec z gumijevko po roki, plazili so se samo s komolci po ostrem pesku med nogami stražarjev, ki so jih bili s palicami in korobači, toliko časa, da so prilezli skozi. To so imenovali potovanje v Rim. Če si je kdo le malo hotel pomagati s kolenom naprej, mu je stražar skočil na hrbet. Suvali so jih s Skornji, kamor je pač bilo, ko so se napol mrtvi vlekli naprej. Ta tortura je trajala vsak dan od 8. do 11. in popoldne od 2. do 4. ure. Večina je popadala v nezavest. Budili so jih na ta način, da so jim za ušesa pritiskali cigaretne ogorke ali prižigali vžigalice, jim natre-sali soli in popra v oči, polivali z vodo in, če ni šlo drugače, jo prišel zdravnik z injekcijo. Tisti pa, ki so vzdržali do konca, so morali pri zadnjem maršu zapeti Tere-zinko in se na komando smejati. Med temi nesrečniki je bil tudi Tržičan Rozman Leopold — Fronov Polde. ,
Na nas je seveda vse to porazno vplivalo. Ni nam bilo več ne do šaha in kart in ne do razgovorov. Nemirno smo se prestopali po sobi in se spogledovali ob teh mučeni-ških krikih. Sedaj šele smo doumeli, kaj pomeni hitleri-zeam.
Ko pa je prišel Smolej čez nekaj dni spet v sobo, smo bili še bolj zaprepaščeni. Na glavi je imel napol izpuljen tisti čop las, eno stran čeljusti črno in zateklo, od koro-
bača je bil pisan po hrbtu kot zebra. Bil je ves povaljan, gledal je nervozno, skoraj neprisebno. Komolce je imel od peska preglodane do kosti. Pred štirimi dnevi pa je šel v bunker kot zdrav mlad gorenjski fant. Umili smo ga in ga za silo obvezali. Kmalu pa je v sobo prišel stražar in mu strogo zabičal, da ne sme nikomur ziniti niti besedice, kako je bilo v bunkerju, niti se ne sme javiti k zdravniku.
Neke nedelje nas je stražil na hodniku ogromen Nemec. S čelado na glavi je bil videti kot vol. Zaradi izredne »lepote« smo mu pravili Miss Ger-manija. Ne vem, ali se je zdolgočasil na hodniku ali kaj, stopil je med vrata in nam po običajnem »Achtung« milostno dovolil, da smo smeli spet »weiter dienen« to je sedeti brez dela. Ko se nas je nagledat, je pričel razlagati o higieni, da moramo imeti stalno odprta okna in biti na svežem zraku. Med nami sta bila tudi dva iz Jugočeške, oče in sin. Sin okoli 25 let, oče preko 70. Sin je bil je-tičen, že operiran in bil na desni strani brez reber. V veri, da mož misli dobro, smo siromaka priporočili za ambulanto. Miss Germanija se je skazal velikodušnega in ga takoj premestil na spanje k oknu. S kom in kaj je govoril na hodniku, ne vem. Kmalu se je vrnil, poklical oba in jih nagnal na stranišče. Tu sta morala po vseh školjkah z žepnim nožem postrgati vso rjavo skorjo in z rokami izpraznili vsebino. Mož se je razumel na higieno. Nesrečna sta bila — Zida.
Junij je šel h koncu. Od časa do časa so nas klicali na neke vrste zasliševanje, kaj si, v katerih društvih si bil, kaj so bili starši itd. Na zasliševanje smo čakali na hodniku, obrnjeni z obrazom k steni, nos pa se je moral ves čas čakanja dotikati zidu. Mislili smo, da nas pač zaslišujejo in da nas bodo, ko bodo spoznali, da nismo nič krivi, izpustili. Kakšnega posebnega delovanja proti Nemcem ni imel nihče na vesti, saj pri nas Nemcev, razen nekaj »specialistov« po tovarnah in nekaj kupljenih kulturbundovcev, tako ni bilo. Edina naša krivda je bila, da smo bili pač Slovenci. Nekoč nas je prišel pogledat sam gauleiter Ku-tsehera. Tega in onega je spraševal, kaj je po narodnosti. Vsak mu je odgovoril, da je Slovenec. Zandarmerijske-ga poročnika je vprašal, če hoče v njihovo službo. Kratkemu odgovoru »nein« je sledil še bolj rezek odgovor — »gut«.
Hlastno smo lovili razne novice z bojišč in čakali konca. Verjeli smo vsaki raci, jo napihovali v svojih željah in bili prepričani, da bomo šli kmalu domov. Zaporniki, ki so bili poklicani v pisarno — konkla-ve, pa so se žalostno nasmihali. Delali so spiske za preselitev.
V nedeljo, 29. VI. je bilo konec negotovosti. Po večerji nam je bil prebran seznam oseb, ki naj bodo pripravljene zjutraj ob štirih, da bodo
šle domov po družine, potem pa bodo izseljeni. Kam, seveda ni nihče povedal.
Tisto noč skoro nihče ni spal. Kam, kakšni novi usodi nasproti? Jaz sem imel doma dve leti staro hčerko in ženo nekaj tednov pred porodom. Kako jo obvestiti, da naj zbeži? Straža okoli in okoli oja-čena; kako iztihotapiti sporočilo, kdaj, ko morda že jutri pridem na vrsto? Bile so hude skrbi.
Drugo jutro sem se takoj javil v kolono za prenašanje kovčkov. Tako sem imel priliko, da sem Mežku odal pismo, katerega je pustil v trafiki Zaletel v St. Vidu. Večina pretihotapljene pošte jc šlo preko tiste prodajalke. Storila nam je vsem veliko dobrega. Mežek pa se je kmalu vrnil z ženinim pismom. Jože Tavčar v Poljanah jo je obvestil, da naj zbeži iz Poljan. K sreči je imela že dovoljenje za odhod v porodnišnico. Na poti skozi St. Vid mi je pustila pismo, da gre domov in da me bo drugi dan prišla obiskat. Nisem mogel verjeti, da je tako slabo obveščena in da ne ve, zakaj gre. Prepričan sem bil, da jo bodo že v Ljubljani domači zadržali, da ne bo prišla nazaj na obisk. Vesel sem nosil kovčke in nič mi ni bilo mar šikaniranja in brcanja.
Zvečer 3. VII. sem bil že tudi jaz na vrsti. Ni mi bilo težko. Družina jo na varnem, jaz sam se bom pa že kako prebil, samo da pridem ven od tu. Ze pozno zvečer sem se za silo kar ob luninem svitu obril, se preoblekel in podaril suknjič vojnemu ujetniku Ljubori, ki je imel na sebi samo hlače in srajco (ne vem. kako je prišel med nas). Vsega tako nisem smel vzeti s seboj. Spet bom videl dom, čeprav mogoče zadnjič, in hotel sem domov priti čedno opravljen. Sam ne vem, od kod v takem primeru neči-murnost.
Ob štirih smo se zvrstili v vrsto, na sredi St. Vida nas je čakala dolga kolona avtobusov, da nas razvozi po domovih po svojce. Vsakdo je dobil seveda za spremstvo svojega stražarja. "
Lepo poletno jutro in sveže. Nisem se ga mogel nagledati. Okoli šestih smo bili že v Poljanah. Stražar me je peljal na dom. Povedal je tudi sostanovalki, učiteljici Trpinovi, da bo tudi ona izseljena. Pričela je jokati: '»Zakaj, zakaj moram iti?« Reva je bila že hudo bolna. Toda morala je iti. Ona je tudi hranila ključe od stanovanja in denar, ki mi ga je pustila žena.
Ko sem odprl vrata je v hipu stopilo predme vse tisto lepo in srečno življenje z dru-žinico, obenem pa zavest, da je ta trenutek vsega konec. Za hip sem se naslonil preko mize; bilo je pretežko. Kmalu sem se zbral in začel lepo mirno zbirati najpotrebnejše. Več kot 25 kg nisem smel vzeti s seboj in ne več denarja kot 25 RM. Prišli so tudi znanci in se solzni poslavljali. Jaz pa sem stisnil zobe, pričel zbijati šale in deliti ljudem stva^ ri iz stanovanja. Spomnil sem se na denar in, ko me je stražar spustil iz oči, sem lepo
Št. 16
TRZISKI VESTNIK
Poročila o poslovanju in podjetij za leto 1955
zaključni računi tržiških
KUO.TACNICA, KRIŽI.
Vseh zaposlenih v podjetju je 17, od teh je 9 pomočnikov in pomočnic, direktor, honorarni knjigovodja in Sest vajencev.
din din
din din
Podjetje Krojačnica v Krizah je izrecno uslužnostnega značaja, ker izvršuje samo krojaške in šiviljske usluge.
Aktiva: V tisočih
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
3. Izločena sredstva
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva
5. Surovine in material
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivne časovne razmej'tve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve din
10. Druga aktiva din
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček din
12. Izguba
Skupaj aktiva din
Pasiva:
a) Viri osnovnih sredstev in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev ' din
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi din
4. Drugi viri financiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva:
8. Dobavitelji, in druge obveznosti din
9. Druga pasiva
245 108
115 25
24 68
153 738
139 88
din
186 172
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
din 153 Skupaj pasiva:   din 738
Skozi Št, Vid v Srbijo
(Nadaljevanje s prejšnje str.)
stresel pasto za čevlje izškat-ljice, zavil 60 mark denarja v celofan, zravnal v škatljico. in z nožem preko denarja spet namazal kreme. Ljudje so odnašali stvari shranjevat, če se še kdaj vrnem. »Še tole, pa še tole«. Meni je bilo že vseeno. Ko sem bil gotov, je Nemec zapečatil stanovanje, na vrata Pa prilepil listek, »da se vse-fnu imetju prostovoljno odrekam v korist nemškega Rei-eha!«
Komaj sem čakal, da smo šli pred gostilno čakat avtobus, ki je šel po druge v Ziri. žalost je bilo seveda treba zaliti — kot vsako pogrebščino. Ko je prišel avto, sem upravitelju, ki me je imel precej "a kratkem, napil: »Torej, gospod upravitelj, konferenca je končana.« Žalostno se mi je Nasmehnil; šel je isto pot kot laz.
In kdo mi je pomahal pred vhodom v St. Vidu? Zena Albina! Vesel sem odzdravil, da •lo še enkrat vidim; a komaj stopim iz avtomobila, me že ?apade gestapovec: »Kje je '•ena?« — »v Ljubljani, v porodnišnici.« — »Ni res, zunaj Pojdite, jo boste pokazali!« ^trela bi me ne mogla tako P'aziti. Bil sem ves čas ve-
sel, da njej ne bo treba iti, da bo obvarovana vsega tega trpljenja. No, sedaj se je vse podrlo. Zanjo nisem vzel s seboj niti ene stvari, za malega niti ene pleničke, sploh pa, saj transporta ne bo prestala. Toda hitro sem se znašel. Zatajil jo bom, rekel bom, da tu ni moje žene. Gestapovec me je oddal stražarju, da me je peljal k vhodu. Zena pa mi je že od daleč vsa solzna mahala. Pričel sem stražarju raz-' lagati, kako in kaj je z njo. Rekel ni nobene med potjo tistih nekaj korakov. Pri vhodu pa ji je osorno velel, naj vstopi, potem pa mi je zašepetal: »Deset minut govorita, potem pa naj izgine!« Stisnila sva se za živo mejo, se objela in poljubila, potem pa sem ji začel dajati korajžo, da se bom sam že pretolkel, da naj skrbi zase in za otroka, da se bo že vse še dobro izteklo. Vrne naj se lepo k mami in naj nikdar več ne prekorači te preklete meje. Ona pa je hli-pala in se opravičevala, da gredo vse žene z možmi, ona pa da ne more itd. O preljuba naivnost! Kam boš sirota na tako pot? Bodi vesela da se rešiš'!
(Nadaljevanje sledi)
»REMONT«, TRŽIČ
bavi z raznimi zidarskimi popravili, prevzema pečarska, steklarska in pleskarska dela, poleg tega se bavi še s pridobivanjem apna in peska. Zaposluje 35 do 40 delavcev in 3 nameščence.
Podjetje »Remont« je bilo z odločbo št. 386/1 LOMO Tržič ustanovljeno 1. 9. 1954, ko se je odločilo od Uprave državnih stanovanjskih zgradb in spojilo z apnenico in kamnolomom. Podjetje Remont se
Aktiva: V tisočih
a) Osnovna sredstva:
1. Osnovna sredstva din 10,742
2. Investicije v teku • _
3. Izločena sredstva din 1,906
b) Obratna sredstva:
4. Denarna sredstva din
5. Surovine in material din
6. Proizvodnja
7. Gotovi izdelki in blago
8. Aktivne časovne razmejitve
c) Sredstva v obračunu in druga aktiva:
9. Kupci in druge terjatve din 10. Druga aktiva , din
1,673 1,155
1,450 287
d) Finančni uspeh:
11. Razporejeni dobiček din 1,047
12. Izguba _L
Skupaj aktiva   din 18,260
Pasiva:
a) Viri osnovnih sredstev in izločenih sredstev:
1. Sklad osnovnih sredstev din
2. Dolgoročni krediti
3. Razni skladi din
4. Drugi viri financiranja investicij
b) Viri obratnih sredstev:
5. Banka — krediti
6. Angažirani del lastnih skladov
7. Pasivne časovne razmejitve
c) Viri sredstev v obračunu indruga pasiva:
8. Dobavitelji in druge obveznosti
9. Druga pasiva
d) Finančni uspeh:
10. Dobiček
11. Kritje izgube
1,051 1,948
din 1,200.
Skupaj pasiva:
din 2,950 din 10,064
din 1,047 din 18,260
Avtobusno podjetje SAP je izpolnilo našo dolgoletno željo
Po novem zimskem voznem redu, ki stopi v veljavo v nedeljo, 23. oktobra, bo vozil avtobus iz Ljubljane v Tržič tudi ob 23. uri. Š tem je Tržiča-nom vsaj enkrat v tednu o-mogočen obisk raznih večernih prireditev v Ljubljani. Uvedbo to avtobusne zveze toplo pozdravljamo!
Poleg tega je novi vozni red
zboljšan še v tem, da bodo avtobusi na progi Tržič—Ljubljana vozili celih 15 minut manj kot doslej. Vožnja iz Tržiča do Ljubljane in obratno bo potemtakem trajala samo 1 uro 10 minut namesto 1 uro 25 minut. Predvsem bo odslej odpadlo dolgo postajanje v Kranju, ki nam je bilo čisto odveč.
Zimski vozni red
NA PROGI TRŽIČ—LJUBLJANA
VELJAVEN OD 24. OKTOBRA 1955
Ob delavnikih:
* Odhod iz Tržiča
6.00  6.30 17.00  7.30 8.00  10.15   13.00  13.30  14.30  15.30 17.30
Prihod v Ljuljano
7.10 7.40 8.10 8.40 9.10  11.25 14.10 14.40 15.40 16.40 18.40
Odhod iz Ljubljane 6.00   8.30   11.00   11.45   13.00 13.30
Prihod v Tržič 7.10   9.40   12.10   12.55   14.10   14.40 18.10 Ob nedeljah in državnih praznikih:
Odhod iz Tržiča              7.20        9.00        13.00 17.30
Prihod v Ljubljano         8.30       10.10        14.10 18.40
Odhod iz Ljubljane          7.00     11.00    15.00    18.30 23.00
Prihod v Tržič                  8.10    12.10    16.10    19.40 0.10
17.00   18.00   18.30 19.00
19.10   19.40 20.10
Andrej Tišler:
Na Kovošho
Na klopi pred svojim čebelnjakom sedi star kmečki oča-nec. Ko se spustimo z njim v razgovor, zvemo marsikaj zanimivega. S ponosom govori o bojih Korošcev s Turki, o Miklovi Zali, kot bi se bilo to včeraj godilo. Kako je bilo nekdaj v Rožu prijetno, ko je bilo še vse »slovenje«. Vaso-vali smo in peli:
Slovenski smo fantje pr Dravce doma, slovenskega duha, slovenskga srca ... in dalje:
kedor pa svoj narod taji, še zemlja ne pije njegove krvi Izobraževali smo se pri Mohorjevih bukvah,   moj rajni oče so nam še otrokom naročili, naj »te slovenje bukve« dobro shranimo. »Ce nab imel Mohorjovh bukev, b nas na buo več. Zato smo pa tud par-tezane pohperal, k so se boril zoper Hitlarja. No, zej bo pa že švo, le še nas pridte obiskat. Zdej k sem že star, naj-rajš tole zažingarn: Vse te luštneje lete moje so rajžale po Dravce, niso druzga zapustile kot reve noj težave. Hišev m dav otrokam čez in ves moj premoženje, zapustu bom ta revni svet, pojdam u drug življenje.
V Bistrici v Rožu (Feistritz :m Rosental) stopimo v gostilno, da se okrepčamo. V »ekstra cimru« sede rožanski lovci, govore nemško in slovensko. Natakarici Mojci na čast pred odhodom zapojejo:
Jest sem an usten j ager, na Bistre sem doma, pa zgodej zjutrej vstanem in na pvaninco grem. Ko zvečer k domu pridem, pa Micko klicat grem.
V Bistrici je tovarna za izdelovanje žice, podobna jeseniški, seveda manjša. Nekdaj trdna slovenska vas, je dala pri plebiscitu 1. 1920 večino glasov za Avstrijo. Kakor v vseh industrijskih krajih v coni A, so tudi na Bistrici morali slovenski delavci, ki so bili organizirani v socialistični stranki, glasovati za Avstrijo.
Nedaleč od Bistrice je Podsinje ves. Lepo slovensko ime so nemški prevajalci prekrstili v Hundsdorf — Pasja vas. Rožani v svojem narečju res pravijo namesto Podsinja, Psinjaves, ne da bi pri tem mislili na pse:
Jest grem pa v Psinjoves,
k Mojcerli v ves.
Prevedli so torej le ime po narečju. Podoben primer je tudi Svinjska planina, nemško: »Sau Alpe« nad Velikovcem. Trg Svinec (|Eberstein) je danes že popolnoma ponemčen. Planina oz. gora (2031 m) nad njim bi se pravzaprav morala imenovati Eibersteiner Alpe. Ker pa ljudje izgovarjajo namesto Svinjska, Svinja planina, nosi ime Sau Alpe.
Skozi Št. .Janž, Kaplo ob Dravi, pridemo v Svetno vas (Weizelsdorf), od koder se odcepi lokalna proga skozi Pod-goro (Unterbergen) v Borov-
(Nadaljevanje)
lje. Preko Drave sta dva mo-
stova, preko prvega vodi že- | lezniška proga pod Humper-komr v Celovec, preko drugega pa cesta Ljubljana—Celovec.
Ker smo Borovlje obiskali že prvi dan našega izleta, gremo danes naprej skozi Med-borovnico in Glinje, v Smar-jelo, ki je zadnja občina v Rožni dolini.
Pri vasi Apače pridemo že v Podjunsko dolino, ki je po dolžini skoro enaka Rožni, to je okrog 60 km. Glavni mejnik med Rožem in Podjuno je Veliki Obir (2141 m), odkoder se nudi lep razgled po Koroški, zlasti na Rož, proti zahodu ter na široko Podjunsko polje proti vzhodu. Prva občina v Podjuni je Galicija, mimo katere teče potok Pod-kanja, ki se izliva v Dravo. Podkanja izvira na Obirju in Ivori pod Mnihovcem v višini 622 m krasen slap, ki buči čez 52 m visoko steno, ki je spodaj izdolbena okrog 28 m. Malo nad slapom so razvaline gradu podkanjskih vitezov, ki ga je razrušil potres 1. 1348.
V zahodni Podjuni so na desnem bregu Drave Galicija, Kamen (Stein) in Mohliče, kjer so imeli Turki 1. 1478 svoje glavno taborišče. Poveljnik Husejn-beg se je hvalil, kako bo turški sultan vesel obilnega plena, zlasti pa krepkih koroških .mladeničev za janičarje, še lepših deklet pa za turške hareme. Na levem bregu Drave so Tinje (Tai-nach). V središču Podjune leži precej velika občina Dobrla-ves (^berndorf), ki je štela 1. 1920 2795 prebivalcev, od teh samo 49 Nemcev. Pri plebiscitu se je pa slabo izkazala, za SHS 505, za Avstrijo pa 985 glasov.
Obiščemo Pliberg (Bleiburg), kd tvori nekako središče spodnje Podjune. Malo mestece leži na vznožju Komeljna, med Dravo in Peco. Nekdaj so v Peci kopali svinec, zalo Sle kraj imenuje Bleiburg. Nad mestecem se dviga grad grofa Thurna. Kraj je precej ponemčen. Blizu Pliberka je občina Blato (Moos), ki je dala poleg Sel največ glasov za Jugoslavijo. Dalje so še vasi: Vogrče, Božji grob in Libeče, v katerih smo pri plebiscitu dobili večino.
Iz Pliberka gremo dalje v Bistrico in šmihel, kjer se je vršil malo pred prvo svetovno vojno velik slovenski tabor, na katerem je govoril pokojni dr. J. E. Krek o pripadnosti Slov. Korotana k Sloveniji. Zahodno od Bistrice je Glo-basnica in Štebenj v Podjuni. Na južnem bregu Drave v pli-berški okolici je Suha in Zva-bek, (Schwabeneck). Ime izvira še od tedaj, ko so pred davnimi stoletji tod kopali srebrno rudo in je bilo med rudarji mnogo nemških Šva-bov. Uro hoda od Zvabeka so Libeliče. Vse vasi v okolici Pliberka so dale pri plebiscitu večino glasov za Jugoslavijo.
Skozi Podjunsko dolino vodi železniška proga Maribor—• Prevalje—Celovec. Na postaji Šinča ves (Kuhnsdorf) izsto-
pimo ter se napotimo v 6 km oddaljeni Velikovec (Volker marki), čigar impozantna lega nas spominja na naš Kranj. Mesto leži na levem bregu Drave, sredi jako rodovitne okolice ob vznožju Svinjske planine. V plebiscitni dobi je Velikovec igral važno vlogo. Bil je glavno mesto po Jugoslovanih zasedene cone. Tam je bival general Mei-ster s svojim štabom, odprta je bila slovenska gimnazija in učiteljišče. Velikovec je staro mesto, preko katerega je šla važna prometna pot na jug, preko Železne Kaple čez Jezersko sedlo v Kranj itd. Ko pa je od leta 1680 izboljšana ljubeljska cesta postala važnejša prometna žila, je Velikovec pričel nazadovati. Ko so leta 1860 začeli graditi železnico Maribor—Celovec, ki bi morala iti od Pliberka, preko Drave, Velikovca v Celovec, so merodajni trgovci dosegli to, da je sedaj mesto oddaljeno 6 km od železnice, ker so v svojd kratkovidnosti mislili, da se bodo Velikovčani rajši vozili v Celovec nakupovat in bodo tako domači trgovci imeli škodo. To so seveda pozneje obžalovali, a bilo je prepozno.
Po šteju iz leta 1910 je štel Velikovec 2597 prebivalcev, od teh 1911 Slovencev in 686 Nemcev. Okolica je bila trdno slovenska. Občine Veženberg, Vobre, (Ruda), St. Peter na Vašinjah, Djek.še, Grebinj in Ruda so štele leta 1910 skupno 11.782 prebivalcev, od teh je bilo 11.553 Slovencev in 229 Nemcev. Slovencev je bilo torej 98°/oi. Pri plebiscitu je bilo v Velikovcu oddanih glasov za Jugoslavijo komaj 20%. V imenovanih šestih občinah je bilo oddanih za Avstrijo 4118, za Jugoslavijo pa 1848 glasov. Pač sadovi nemške šolske vzgoje skozi celo stoletje. Pri plebiscitu sta zlasti italijanski in angleški zastopnik stala na nemški strani in hu j skala Nemce proti nam. Najbolj so se bali Italijani, da ne bi na Koroškem zmagali Slovenci, zato da ne bi primorski Slovenci zahtevali plebiscita in bi bili Italijani v tem primeru seveda poraženi. V Velikovcu je takrat imel svoj sedež Slovenski narodni svet za Koroško.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, kjer leži sedaj pokopanih 83 koroških partizanov, je bila kakor v Št. Petru v Rožu Ciril-Metodova slovenska šo-slovensko, leže najbolj na se-biscitu zaprli. Po ugodno rešeni pritožbi koroških Slovencev na Društvo narodov so šoli zopet odprli, pa se zaradi velikih ovir z nemške strani nista mogli dolgo vzdrževati. Zaprli so tudi slovenski narodni dom v Velikovcu. Danes sta Velikovec-okolica že precej ponemčena. Djekše, kjer starejši ljudje še razumejo slovensko, leže najbolj na severu koroškega slovenskega ozemlja. Krasen je odtod razgled na Podjuno, v ozadju na Karavanke, še bolj pa na Savinjske Alpe. S težkimi srci zapustimo umirajoči slovenski svet in se vrnemo proti jugu, da obiščemo še Belsko dolino.
Obiščemo še Klopinjsko jezero, ki je od šinče vesi oddaljeno 3/i ure. Ob jezeru, ka-
terega površina meri 1 km-, so lepi gozdni sprehodi. Iz Do-berle vasi se odpeljemo proti Železni Kapli. Proga vodi mimo malega, pol km dolgega in ravno toliko širokega Bo-seljskega jezera. Žitara vas (Sittersdorf) leži že ob vhodu v Belsko dolino. Blizu tam je župnija Št. Lipš, od koder so odgnali nacisti našega rojaka župnika Joža Polaka, ki je potem leta 1940 umrl v koncentracijskem taborišču Oranien-burg pri Berlinu.
Miklavčevo (MiklautzhOf) je letovišče. Dolina, katero namaka potok Bela (Vellach), je vedno bolj zožuje. Na Reber-ci (Rechberg) je tovarna za papir oz. celulozo. Železna Kapla, še star trg leži na koncu žel. proge, ki se odcepi od Sinčo vasi proti jugu. Nekdaj so bile ob Beli nad Kaplo fužine in tako je nastalo ime Železna Kapia (Ei-senkappel), katero so 1. 1473 požgali Turki. Pri prebivalstvu smo imeli v Kapli in sploh v Belski dolini veliko večino glasov p.a Jugoslavijo. Iz Železne Kaple vodi pot proti zahodu na Obirsko (Ebriach), od tam skozi Peči v Korte (Trogern) in čez sedlo Sajdo v Sele. Odpeljemo se dalje skozi Belo (Vellach), nato po serpentinah čez Jezerski vrh 1218 m na Jezersko. Tudi ta letoviški-kraj je spadal do leta 1919 h Koroški in so ga nam, kot sem že omenil, v Parizu prisodili skupno z Mežiško dolino. Po okrepčilu na Jezerskem zavijemo pri Kanonirju na gorsko pešpot čez Javornik in skozi Lom v Tržič. *
Naš poučni izlet na slovensko Koroško, ki smo se ga u-deležili, seveda samo v duhu, sem opisal predvsem za našo mladino, ki ji je tu lep kos našega skupnega slovenskega ozemlja tako malo poznan, Spoznali smo tudi lažnivo teorijo, s katero skušajo nemški šovinisti opravičevati svoje raznarodovalno delo. To je, da Koroški Slovenci niso nravi Slovenci, temveč Vindi-šarji, nekaka nemško slovenska mešanica. To ne drži. Slovenci so na Koroškem že nad 1300 let, in je ziljsko rožen-sko ter podi unsko narečje ravno tako pristna slovenska govorica, kot n. pr. naše štajersko, dolenisko, notranjsko narečje itd. Po plebiscitu je več koroških kulturnih delavcev zaradi slovenske zavednosti moralo bežati iz dežele ter jih je največ pri nas našlo svojo drugo domovino. V sedanii državni pogodbi med Avstrijo in zavezniškimi državami Amerike. Anglije. Franciie in SZ so poleg drugega tudi zaiam-čene oravice našo narodne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, kot sad naše skupne borbe proti fašizmu, za traien mir med narodi ter za tesneiše zveze med nami in koroškimi Slovenci. *
Popravi! Baško jezero meri 2.3 kvadratnih kilometrov in ne 2.3 kvadratnih metrov, kot je v zadnji številki zapisal tiskarski 1 škrat. Prav tako se citirana koroška ljudska pesem pravilno glasi: Kaj se ti pobič v nevarnost podajaš, čez Dravco (ne: čez Savco) v vas hodiš ... kar pa so bralci gotovo že sami' popravili.
TR2ISKI VESTNI K
Stran S
Vzgojni problemi
Otroci z motnjami v razvoja
(Nadalj
b) Govor duševno nerazvitega otroka se navadno razvije 2 do 3 leta pozneje kot pri normalnem otroku. Spremljajo ga večkrat razne govorne motnje, n. pr. izpuščanje, nepravilno izgovarjanje ali za-menjavanje posameznih glasov, jecanje itd. Opozoriti pa moramo, da samo zakasnel o-trokov govor (do 3 let) še ni znak duševne nerazvitosti, posebno, če otrok prej razume. Starši naj govore z otrokom vedno pravilno. • Popravljajo naj njegov pomanjkljivi govor. Nihče naj ne posnema otror kove govorice, ker bi s tem negoval njegov nepravilni govor.
c) Otrok se pogosto tudi telesno počasneje razvija: pozneje dviga glavo, pozneje sam sedi in pozneje shodi. Večkrat opazimo, da je tak otrok neokreten; ima majavo, opote-kajočo hojo, neskladne gibe, nima občutka za ravnotežje.
d.) Večkrat že nepravilen zunanji videz kaže na otroKovo duševno nerazvitost (In. pr. nepravilno oblikovana glava). Veliko pa je primerov, da so telesno zdravi in lepi otroci duševno nerazviti.
KAJ NAJ STORE STARŠI?
Kakor hitro starši opazijo, da se otrok duševno nepravilno razvija, naj se posvetujejo:
evanje)
1. s krajevnim zdravnikom, ali ni morda vzrok otrokove duševno nerazvitosti kaka organska bolezen;
2. v Ambulanti bolnišnice za duševne in živčne bolezni v Polju pri Ljubljani, kjer pregleda otroka zdravnik - psihiater in psiholog;
3. v vzgojnih svetovalnicah, kjer svetujejo staršem strokovnjaki;
4. če jo v kraju pomožna šola, naj se starši posvetujejo z učiteljem - defektologom, ki poučuje na taki šoli.
V teh ustanovah bodo starši dobili potrebna navodila, da bodo začeli pravilno in čimprej vzgajati duševno nerazvitega otroka.
DUŠEVNO NERAZVITI OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Ce je duševna nerazvitost lažje stopnje, starši marsikdaj ne opazijo, da je njihov otrok duševno nerazvit. Šele ko začne tak otrok obiskovati osnovno šol, so pokaže njegova duševna nerazvitost, kajti šola postavlja večje zahteve, kot jih zmore otrokova zmogljivost. Učitelj osnovne šole o-pazi že takoj v prvem razredu mnoge pomanjkljivosti v otrokovem duševnem razvoju. (Nadaljevanje sledi)
Lese in tuji svet
skrb za otroka pa naj seže daleč preko njega
Tudi Tržičani smo dali pomemben poudarek Tednu otroka, na katerega se je društvo prijateljev mladine že , dalj časa marljivo pripravljalo. Na seji si je zadalo vrsto koristnih nalog, ki jih je v Tednu otroka tudi izvršilo. Tako je po šolah na novo zaživela mlečna kuhinja, ki nudi otrokom toplo malico. Na roditeljskem sestanku v Cankarjevem domu in na vzgojnem predavanju insp. Cvetka o otroku v osnovni šoli so razpravljali predavatelji in poslušalci o vzgoji otrok in prevzgoji staršev. Zobna ambulanta bo i poskušala po svojih močeh Popraviti zobe čim večjemu številu naših šolarjev. Za poučno in prijetno razvedrilo so si otroci ogledali v tem tednu 'ilm Pot miru in otroško igro Trnjulčica, s katero je gosto-stovalo v Tržiču jeseniško gledališče. Socialno najšibkejše otroke (približno 80) je DPD obdarilo s copatami, platnom in nogavicami. Želimo, da bi skrb družbenih organizacij in staršev za zdrav telesni in duševni razvoj naše mladino segla daleč preko Tedna otroka in bi postala v prihodnosti ena prvih nalog slehernega državljana!
KINO
18. do 19. oktobra: Angleški film Šolanje Toma. Browna.
20. do 21. oktobra: Angleški film Ring.
22. do 23. oktobra: Ameriški film Možje.
25. do 26. oktobra: Francoski film Umor.
27. do 28. oktobra: Italijanski film Milijonski Neapelj.
29. do 30. oktobra: Francoski film Plačilo za strah.
Posredovanja
Lepo pokromano peč »Zep-hir« s štirimi zračnicami prodam. Uršula Kališnik, Zg. Preska številka 17.
Star nagrobni spomenik poceni naprodaj. Naslov v pisarni Turističnega društva.
IZ UREDNIŠTVA
Današnja številka je morala zaradi tehničnih ovir iziti v nekoliko skrčenem obsegu. Naj nam bralci to oproste!
Prihodnja številka bo izšla 9. novembra. Prispevke nam pošljite vsaj do srede, 2. novembra!
Medtem ko se vsem našim sedanjim dopisnikom za njihov trud ponovno najlepše zahvaljujemo, prosimo tudi ostale Tržičane in okoličane, naj pišejo, pišejo o vsem, karkoli bi utegnilo zanimati tudi Širšo javnost. Le tako bo naš list pester in vsebinsko bogat.
Dopisujte v „Tržiški vestnik"!
V zadnji številki .je v 3. stolpcu med prvim in drugim odstavkom pomotoma izpadel naslednji odstavek, ki ga danes, preden nadaljujemo s poglavjem b): ponatiskujemo:
Na žetev h bogatim kmetom 90 hodile ženske in dekleta. Tako je iz Leš leto za letom hodila na Koroško v Kotar-če (Gutlaring, sod. okr. Alt-hofen, okr. glav. Šentvid) naša gostja Terezija Golmajer (vulgo Pušavnična Reza). Ko je' moja mama imela 13 let, jo je Reza prvikrat vzela s seboj „na žetvo". Zelo se je potrudila pri delu. da ni zaostajala za drugimi starejšimi žanjicami in ni svoji do-brotnici Rezi delala sramote. Zato je pa temu primerno bil tudi zaslužek odličen. Polnih 12 goldinarjev je tedaj mama prinesla domov in je na svoj prvi zaslužek v življenju bila do smrti ponosna.
b) Amerika
Po letu 1875 so se gospodarske razmere v bivši Avstriji močno zaostrile. Zlasti položaj kmetov je postal obupen. Boben je pel in kmetije so prihajale na dražbo. Od tedaj dalje je tok slovenskih izseljencev vzel smer proti zapadu, v glavnem v Ameriko.
Tudi Lešani so pomnožili število ameriških izseljencev. Kolikor vem, so odšli na daljno pot preko široke luže iskat sreče in kruha od Špelnovca 2 (Mica in Neža), od Golmer-ja 3, od Petrovčiča 1 fJože, krojač), od Spičaka 2 (Jernej usnjar, Franc krojač), od Gon-tija 1 (Mica, por. z Mat. Ra-zinger), od Snajcaria 2 (Peter in Andrej), od Snajcarjeve Katre 1 (Janez čevljar, s priimkom Tarnala), iz Hudega grabna Kovačevi 4 (Jože, Mica, Polona in njena hči).
Nekaj moških je še bilo pripravljenih na dolgo pot v A-meriko, pa jih je prehitela prva svetovna vojna leta 1914.
Življenje v Ameriki našim ljudem sprva ni bilo lahko. Nepoznavanje tamkajšnjih razmer, neznanje jezika, iskanje primerne službe jn druge ovire so jim delale težave. Ko so se pa nekje ustalili, so se tudi zanje življenjske razmere izboljšale. To sodim po tem, ker se nobeden od lešanskih izseljencev ni povrnil, niti nisem slišal, da bi bil kdo od njih kdaj prišel na obisk v svoj domači kraj.
c) Evropa
Bliže doma je ostala Cajh-nova Angela. Odšla je v Francijo in se že dolgo ni več o-glasila. Ravnotako se je tja odselila Božičeva Reza iz Srednje vasi Pod goro, po rodu Lešanka. Tudi o njeni u-sodi ni danes nič znanega.
V Nemčiji se .je usidrala Kajžova Reza iz Palovč. Pred dvajsetimi leti je prišla na o-bisk k svoji sestri Ivani Kol-man, poroč. Košir pri Frčar.ju na Bistrici. Govorila je prav po domače, kakor so govorili naši ljudje pred 50. leti, in jo je bilo prijetno poslušati.
č) Svetovni potniki
Leše so imele posebnost, da sta bila tu doma brata ki sta
bila znana kot svetovna potnika. To sta bila Narčkov Ba-vant in Janez (Valentin in Janez Čik). Oba sta bila priučena čevljarja, oba sta delala cedre (ustne pipice, faj-fe). Razen tega je Bavant tudi znal nonravliati ure. Nosil je zlate naočnike. Bil je mirnega zadržanja in lepega u-glajenega nastopa. Janez je bil bolj „frihtele", rad je pil in se družil s potepuhi. Brata nista bila poročena in sta vse življenje bila na poti. Kakor sem slišal, sta ^—Ai~ la tri kontinente. Bavant se je ponašal s tem, da je bil jeruzalemski romar. Prišel je večkrat v Leše pogledat svoj rojstni dom. kjer je gospodarila njegova sestra Terezija Čik, poroč. Bergant. Janez je prišel poredko naokrog. Kje je Bavant našel poslednji počitek, ne vem, za Janeza sem slišal, da se je zadavil s klobaso v Britofu nad Kranjem.
Sosednje Paloviče so imele takega originalnega vaščana v osebi Krasnekovega Luka. Njega nisem nikdar poznal, o njem sem slišal od drugih. Tudi Luka je hodil po svetu. Menda je prehodil vso Evropo. Bil je živahen in vesele narave Izvcžban v raznih čarovnijah je bil dobrodošel v vsaki družbi. Tam je dobil jesti in piti in tako se je preživljal iz dneva v dan. Pravili so mi, da so se ob neki priložnosti tako zabavali z .) niim in ga opili, da so ga prijeli krči in je obležal kakor mrtev. Ker se ni zbudil, so ga čisto po pravilih dali na mrtvaški oder in v krsto Zvonilo mu je in liudie so ga hodili kronili. Pred pogrebom so se oglasili v hiši z »mrličem" še orožniki, da povprašajo, kako je bilo v tisti družbi in na tistem sestanku. Te-dai se pa ..mrlič" nrehudi in sede v.rakvi po_ko"ri. Navzoči, med niimi tudi orožniki, niso utegnili čakati, da bi videli, kakšne obrabe ie Luka delal na odru. Hfša se ie na mah izpraznila in razumljivo je, da pogreba ni bilo. Kaj so pa orožniki napravili, pa tudi ne vem.
Prof. Simon Milač
NOVE KNJIGE
Ing. Miško Judež: Kletarstvo, ppl. 1200 din.
Jože Likar: Naš cviček, broš. 250 din.
Ivan Krečič: Živali, ki so izumrle, broš. 260 din.
Dr. Stanko Bevk: Domače živali in njihov izvor, broš. 210 din.
Pavel Kunaver: Nebo nad nami, broš. 210 din.
Oskar Hudales: Tibet streha sveta, broš. 200 din.
Norbcrt Schluga: Reja živine na prostem, broš. 180 din.
Andrej Savli: Brezen, broš. 120 din, kart. 160 din.
Marija Vogelnik: Pojte, poj-te drobne ptice, broš. 190 din.
50
Štren 6
TRZISKI VESTNIK
St. 16
Uspele prireditve naših strelcev
S IV. tržiškim strelskim tednom je bil program prireditev t počastitev 10. obletnice osvoboditve izčrpan
Potem ko so strelci na letošnjem republiškem strelskem prvenstvu dosegli znaten uspeh, je upravni odbor tr-žiške strelske družine vložil vse ,sile v izvajanje lokalnih tekmovanj in prireditev. Državnega prvenstva v Skopi j u sta se udeležila dva člana njihove družine, Minka Brtoncelj in Milan Stucin, kot člana slovenske strelske reprezentance; Minka Brtoncljeva pa je nastopila tudi v državni reprezentanci na evropskem strelskem prvenstvu v Bukarešti. Med tem časom pa so se ostali strelci marljivo . pripravljali na vse ostale predvidene prireditve.
Ob 70-letnici Bombažne predilnice in tkalnice so izvedli tekmovanje tekstilcev gorenjskega bazena, v katerem so zmagali tržiški pre-dilničarji, ob občinskem prazniku pa so izvršili nočno streljanje za prvenstvo Tržiča v tej disciplini, ki še ni bila v Jugoslaviji izvajana. Streljali so namreč ponoči na razsvetljene tarče, uspeh pa se je e-nako ocenjeval kot pri dnevnem streljanju. Pokal LOMO Tržič je osvojila I. strelska e-kipa, prvo mesto kot posameznik pa je zasedel tovariš Slavko Praprotnik Z 39 krogi (50 možnih). Tekmovanja v Gorenji vasi nad Škofjo Loko žal ni bilo |moč izvesti, ker SD »Tabor« sploh ni pripravila ničesar za dogovorjeni dvoboj ter so se morali Trži-čani 4. septembra vrniti iz Gorenje vasi brez tekmovanja. Dvoboj s SD iz Preddvora so 11. septembra Tržičani odločili na lastnem strelišču v svojo korist z rezultatom 414: 313 krogi (750 možnih), pa čeravno so tokrat zaradi odsotnosti večine boljših strelcev morali postaviti svojo slabšo ekipo na tekmovanje.
Program tržiških strelcev v počastitev 10-letnice osvoboditve, ki je tekel vse leto, pa je zaključil »IV. tržiški strelski teden«, ki je bil letos brez dvoma eden najboljših. V raznih tekmovanjih in prireditvah je nastopilo čez 170 tekmovalcev, žal pa zaradi pomanjkanja Diabolo kroglic niso mogli nastopiti pionirji in ženske z zračno puško, kar je število sodelujočih znatno znižalo. Vsa tekmovanja v tem strelskem tednu so odlično u-spela, občutiti je bilo le premajhno udeležbo starejših občanov in pa dobršen del vabljenih.
Prav lep uspeh je dosegel Janez Perko v sobotnem nočnem streljanju ob otvoritvi strelskega tedna. Napovedano nedeljsko tekmovanje Store : Tržič pa je bilo zaradi opravičenega izostanka Štoranov preloženo, zato so tokrat nastopili strelci - obvezniki predvojaške vzgoje > Gorenjske, ki so tekmovali za izbor reprezentance za republiško predvo j aško tekmovanje v Ce-
lju. V ponedeljek se je pričelo tekmovanje sindikalnih in športnih ekip za prehodni pokal BPT, ki ga je v močni konkurenci dvodnevnega tekmovanja osvojila I. strelska ekipa SD v trajno last z 286 krogi. V programu letošnjega strelskega tedna je bilo tudi tekmovanje »veteranov« Tržiča, ki so se pomerili v sredo in četrtek. Pokal SD Tržič, ki ga je branil Andrej Smolej, je letos osvojil Blaž Ster s 60 krogi pred Štefanom Za-plotnikom (58 krogov). Brž ko se je končalo to tekmovanje, se je že pričelo nagradno streljanje za številno in lepe praktične nagrade. Zmagal je znani tržiški reprezentant Janez Perko pred Vinkom Se-liškarjem in Jožem Jurjevči-čem. Za zaključek »IV. trži-
reprezentanc Jesenic, Kranja-škega strelskega tedna« pa so imeli strelci v programu prijateljsko tekmovanje strelskih Škofje Loke in Tržiča. Zal kranjska reprezentanca iz neznanih vzrokov ni prišla na strelišče, kar dokazuje nepovezanost strelskih organizacij v tem mestu. V tem tekmovanju je zmagala reprezentanca Tržiča s 441 krogi pred Jesenicami s 420 krogi in Skofjo Loko s 392 krogi.
S »IV. tržiškim strelskim tednom« je bila pravzaprav zaključena tržiška strelska sezona z vojaško puško, čeprav predvidevajo v Tržiču še nekaj meddružinskih srečanj in se hočejo za konec u-deležiti tudi letošnjega Pero-vega tekmovanja v Ljubljani.
Včh
Masiva, stndi,
. Rojeni: Duh Terezija, gospodinja iz Jelendola, je rodila dečka; Barber Margareta, tovarniška delavka iz Tržiča, je rodila dečka; Beguš Stanislava, tovarniška delavka s Pristave, je rodila deklico; Meglic Angela, tov. delavka iz Loma pod Storžičem, je rodila dečka; Ranko Frančiška, tovarniška delavka s Slapu, je rodila deklico; Barbka Kaje-tanova je rodila deklico na Madagaskarju. — Srečnim mamicam čestitamo!
Umrli: Ovsenik Frančiška, gospodinja iz Leš, stara 56 let; Meglic Anton, novorojenček iz Loma pod Storžičem, star 1 dan. Svojcem naše sožalje!
Poročeni: Zadnikar Jožef, skladiščni delavec iz Nove vasi, in Zepič Ida, tovarniška delavka iz Križev. Mnogo sreče!
VELJA TUDI ZA iN AS J
Turistično in olepševalno društvo v Kranju je izdalo letak z aktualno vsebino, ki ga deli prebivalcem z željo, naj bi se po njem tudi ravnali.
Ker večina na letaku obravnavanih točk velja tudi za nas, naj jih nekaj ponatisnemo — seveda spet z željo, da bi se Tržičani po njih ravnali!
1. Predvsem se zavedajte, da s svojim osebnim vedenjem koristite ali pa škodujete u-gledu mesta.
2. Ne prodajajte zijal ob vsakem inozemskem avtomobilu ali vespi.
3. Če vas kdorkoli poprosi za informacijo, mu ljubeznivo ustrezite. Ni pa treba biti napram tujcu pri tem hlapčevsko ustrežljiv; napram domačinom, posebno napram otrokom in skromnejšim ljudem pa malomaren ali celo zadir-čen.
4. Ne postajajte na ozkih pločnikih, s tem ovirate promet. Umikajte se na desno. Ne hodite po sredini ceste. Prečkajte cesto pravokotno. Na cestišču je pešec kriv prometne nesreče, ker ni pazil.
5. Ne jejte pečkatega sadja na cesti. Dokaz skrajne surovosti in nevljudnosti je, metati pečke na pločnik ali na cesto. Se grše pa je metati ostanke lubenic na tla. Ne le neokusno, tudi nevarno je, da komu zdrsne. Sploh pa jesti na cesti ni primerno. Prav vljudni ljudje na cesti niti ne kade.
6. Klopi v parkih, na postajah in čakalnicah so za sedenje, ne pa za ležanje ali celo za stopanje nanje z umazanimi čevlji. Svoja imena in razna, srca ne bomo vrezovali v klopi, če hočemo veljati za resne ljudi. Pisanje po zidovih je še grša razvada. Cvetje in drevje v javnih nasadih je v okras mesta, zato vsi pazimo nanj.
7. Posebno pereča zadeva v našem mestu je snaga. So nekateri prostori v mestu, kjer
dan za dnem dokazujemo svojo nekulturnost: metanje raznih odpadkov in papirja na pločnike in cesto, stepanje prahu in stresanje smeti z oken na ulice, pečke in ob-grizki pred trgovinami s sadjem, nesnaga na avtobusni postaji, strahotna zanemarjenost nekaterih dvorišč itd.
8. Na cesti bodimo dostojno oblečeni, ne le na pol. Ne vpijmo na znance čez cesto. Pogovarjajmo se brez kričanja. Otroci s svojimi žogami ne spadajo na ulico. Ne pogovarjajte se z oken s pešci na
cesti. Ne žvižgajte, ne pojte na ulici. Umikajte se mimoidočim na desno. Pomenki in zborovanja na križiščih in vogalih niso na mestu. Ne prerivajte se skozi gruče. Če nosite dežnik, ga dvignite pri srečanju, da ljudi ne poškodujete.
9. Na kulturne prireditve bomo šli posebno skrbno oblečeni. Goloroki in v gojzer-jih pa bomo šli na planine. Na vse prireditve bomo prihajali točno ali pa še pred napovedano uro; — posebno, če imamo sedež v sredini vrste.
Umrl je naš sodelavec »Ljubelj«, tovariš
—  bivši oskrbnik gostišča
IGNAC ZUPAN
upokojenec
Vestnega in požrtvovalnega    turističnega delavca
bomo ohranili v lepem spominu!
Turistično društvo
Po kratki bolezni je nenadoma umrl naš tovariš
IGftAC ZUPAN
obratovodja v pokoju
Delavnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu!
Delovni kolektiv Tovarne finega pohištva
.Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Trži«, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon št.  55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / St. ček.  rač. pri NB 6112-»T«-133.