Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 26 ČLANKI ��� Ali lah ko (po)ustvarjen a prazgodovin ska jed iz obdobja gradišč vsebuje fižol? O pasteh in dilemah oblikovan ja kulin aričn ih okusov iz življen ja v gradiščih n a Krasu J ASNA F AKIN BAJEC | ZRC SAZU, In štitut za kulturn e in spomin ske študije jasn a.fakin @zrc-sazu.si Izvleček: V okviru projekta Ka štelir: Pra zgodovinska gra dišča in etnobota nika za tra jnostni turizem in ra zvoj podeželja – od Kra sa (preko Brkinov , Čiča rije in Istre) do Kva rnerja , ki ga je v letih 2018–2021 izvajala Občin a Komen , je poleg arh eoloških in botan ičn ih raziskav o življen ju v gradiščih n astalo več turističn ih doživetij in izdelkov. M ed n jimi se po izbran ih restavracijah n a Krasu pon uja poustvarjen a prazgodovin ska jed – en olon čn ica, postrežen a v rekon struiran i prazgodovin ski skledi. Pri n jen em oblikovan ju so se povezala arh eološka, etn ološka in kuh arska zn an ja, ven dar je n astan ek jedi odprl pomembn o raziskovaln o vprašan je o n ačin ih poustvarjan ja arh eološke dediščin e za turizem. Član ek pod drobn ogled postavlja pomembn e korake pri n astajan ju kulin aričn e dediščin e, da pomembn ih strokovn o-zn an stven ih spozn an j n e razvredn otimo ali popačimo. Ključne besede: prazgodovin ska gradišča, etn obotan ika, Kras, turizem, doživetja, kulin arika, poustvarjan je jedi. Uvod Kaj so na Krasu jedli pred več kot 4.000 leti? Ali so takrat že poznali kulinarične sestavine, ki jih d a n e s n e p o g r e š l j i v o v k l j u č u j e m o v t r a d i c i o n a l n e i n s o d o b n e r e c e p t e ? B r e z p š e n i c e , j e č m e n a , krompirja, fižola, korenja, paradižnikov, bučk, re- p e , z e l j a t e r m e s a i n v i n a s i s k o r a j n e m o r e m o p r e d s t a v l j a t i k r a š k i h j e d i . K a k o p a s o j e d i l n i k e i n recepte sestavljali v času bronaste in železne do- be, ki ju zaznamuje življenje v gradiščih? Na spre- hodu po gmajnah, travnikih in gozdovih še vedno lahko občudujemo številne ostanke iz prazgodo- vinskih naselbin. Mnogo arheoloških najdb je re- s t a v r i r a n i h i n r e k o n s t r u i r a n i h v m u z e j s k i h v i t r i - nah, mnogo pa je še skritih pod zemeljskimi plast- mi in ruševinami kamnov. Ali lahko zgolj na podla- g i o d k r i t i h m a t e r i a l n i h v i r o v i n a r h e o l o š k i h s p o - znanj (po)ustvarimo nove kulinarične zgodbe, ki bi na sodoben način interpretirale način življenja iz obdobja prazgodovine? Z i z p o s t a v l j e n i m i v p r a š a n j i s m o s e m e d d r u - g i m u k v a r j a l i t u d i v o k v i r u p r o j e k t a K a š t e l i r , 1 k ate r e ga gl av ni name n je bil ohr anjanje pr e zr te , a i z j e m n o b o g a t e d e d i š č i n e i z č a s a b r o n a s t e i n železne dobe, ko je na Krasu nastalo več kot 120 u t r j e n i h n a s e l i j ( M l e k u ž 2 0 1 5 : 6 7 8 ) , i m e n o v a n i h gradišča oziroma kaštelirji. 2 S projektom se je že- lelo tudi obuditi starodavna znanja in povezanost ljudi z rastlinami ter jih prilagoditi za potrebe traj- nostnega razvoja območja ter sodobnega, sona- r a v n e g a i n o d g o v o r n e g a t u r i z m a ( S p l e t n i v i r 1 ) . M e d p o m e m b n i m i r e z u l t a t i p r o j e k t a 3 v e l j a i z p o - s t a v i t i t u d i t u r i s t i č n e i z d e l k e i n p r o g r a m e ( p o u - s t v a r j e n a p r a z g o d o v i n s k a j e d i n k e r a m i č n a 1 Celotn o ime projekta se glasi Ka štelir: Pra zgodovinska gra dišča in etno- bota nika za tra jnostni turizem in ra zvoj podeželja – od Kra sa (preko Brki- nov , Čiča rije in Istre) do Kva rnerja . Izvajal se je v okviru programa In ter- reg V-A Sloven ija-Hrvaška, od 1. 10. 2018 do 30. 6. 2021. Projekt je vodila Občin a Komen pod vodstvom Astrid Prašn ikar. V eč o projektu je obja- vljen o n a in teraktivn em turističn em vodn iku (Spletn i vir 1). 2 O gradišču n a Krasu je prvi pisal Carlo de M arch esetti (1850–1926), pro- fesor n a tržaškem liceju, redn i sodelavec Cen traln e spomen iške komi- sije n a Dun aju in ravn atelj tržaškega muzeja. V svoji kn jigi o gradiščih n a Krasu in v Istri iz leta 1903 je predstavil več kot 300 gradišč (M arch e- setti 1903, 2021; Vin azza 2021). 3 Pri projektu so n astali štirje arh eološki parki, urejen i n a osredn jih praz- godovin skih gradiščih – kaštelirjih : Štan jel (Komen , SI), Korte n ad Izolo (Izola, SI), Rašpor in Račja vas (Lan išče, HR), Ozida (M ošćen ička Draga, HR), in teraktivn a gradiva (n pr. Kaštelirska pot, 360°vodič, 3D-an imaci- je) z vključitvijo arh eoloških in botan ičn ih spozn an j, slikan ica: Sveti meč pravice s prikazom tedan jega življen ja; čezmejn i kon zorcij za praz- godovin ska gradišča – kaštelirje, botan ičn i vodič, mon ografija in drugi rezultati (Spletn i vir 1). 2 7 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI sk le d a z aplik o v oblik i br ad av ičk e , r e k onstr uir a- na lončarska peč za peko lončarskih izdelkov, no- va turistična doživetja, programi in filmi), s kateri- m i n a j b i o p o m i n j a l i o p o m e m b n i h a r h e o l o š k i h ostalinah in najdiščih, ki so žal med širšo javnostjo s l a b o p o z n a n e . K l j u b t e m u p a s o s e m e d l j u d m i ohranile razne pripovedke, saj so arheološka naj- dišča v očeh ljudi mnogo časa predstavljala nena- vadne, tudi magične in skrivnostne kraje (Hrobat 2 0 1 0 ) . M e n i l i s o , d a n a p r o s t o r i h z o s t a n k i o g r o - m n i h k u p o v z a r a š č e n e g a k a m n a ( t . i . k a m n i t e griže) in kamnitih zidov živijo nadnaravna bitja ali duše nekdanjih prebivalcev. 4 Glavno vodilo sodelavcev pri projektu je bilo »iz sedanjosti v preteklost za boljšo prihodnost«. T o p o m e n i , d a s m o i z b o r , v r e d n o t e n j e i n i n t e r - p r e t a c i j o p r a z g o d o v i n s k i h o s t a n k o v i z p o s t a v i l i na način, da smo sledili sodobnim potrebam, ide- jam, željam lokalnega prebivalstva in smernicam s o n a r a v n e g a r a z v o j a ( v e č g l . S p l e t n i v i r 4 ) . P o m e m b n o p o z o r n o s t p r i n a s t a j a n j u t u r i s t i č n i h izdelkov in programov smo namenili interpretaci- j i t i s t i h e l e m e n t o v , k i s o s e v r a z l i č n i h o b l i k a h i n pojavih ohranili do današnjih dni (suhozidna gra- dnja, uporaba užitnih divjih rastlin in zelišč, razvoj d o m a č e o b r t i – l o n č a r s t v a , i z d e l a v a n a k i t a , o ž i - vljanje starih ritualov, povezanih s čaščenjem na- rave). S sodobnimi izobraževalnimi pristopi, ki jih med drugim vključuje tudi turizem (pripovedova- nje zgodb, organizacija izkustvenih delavnic, po- hodništvo, kolesarstvo po tematskih poteh, festi- v a l i , i n t e r a k t i v n a g r a d i v a ) , s m o p r i i n t e r p r e t a c i j i a r h e o l o š k i h o s t a n k o v s l e d i l i m e r i l o m S l o v e n s k e turistične organizacije za razvoj zelenega turizma (Spletni vir 2). V č l a n k u n a p r i m e r u n a s t a n k a p r a z g o d o v i n - ske jedi predstavljam tri korake, kako smo se lotili poustvarjanja kulinarične dediščine za novo turi- s t i č n o z g o d b o , k i b o o p l e m e n i t i l a g o s t i n s k o p o - nudbo na Krasu in v Istri. Pod drobnogled posta- vljam raziskovalni izziv, kako interpretirati arheo- loške ostanke in raziskave na način, da za laično j a v n o s t k o m p l e k s n a a r h e o l o š k a s p o z n a n j a n e razvrednotimo in popačimo. Še več, z novimi in- terpretacijami želimo, da bi se javnost seznanila z dosežki iz časa pred 4.000 leti ter jih začela varo- vati, spoštovati in ceniti. Zato tudi opišem glavne z n a č i l n o s t i ž i v l j e n j a v p r a z g o d o v i n s k i h g r a d i š č i h o z i r o m a k a š t e l i r j i h , k i s o p r e d s t a v l j a l i o s n o v o z a poustvarjanje prazgodovinske jedi. Kaj so prazgodovinska gradišča oziroma kaštelirji? G r a d i š č a s o u t r j e n a p r a z g o d o v i n s k a n a s e l j a , ki so se po najnovejših arheoloških raziskavah na- h a j a l a n a v r h o v i h i n p o b o č j i h v z p e t i n t e r v n i ž j i h predelih. Njihov pojav med obdobjem od 2500 do 750 pr. n. št. lahko opazujemo v številnih evrop- skih regijah, gre za rezultat širših ekonomskih in h i s t o r i č n i h t r e n d o v ( M i k u ž 2 0 1 5 : 6 7 7 ) . N a s t a j a l a s o v č a s u , k o s o b i l e n a o b m o č j u d a n a š n j e g a Ar absk ega polotok a in sev er ne Afr ik e že r azv ite večje civilizacije (stari Egipt, civilizacije na prosto- r u d a n a š n j e M e z o p o t a m i j e ) . T a k r a t n e s k u p n o s t i so med seboj že trgovale, si izmenjevale naravne i n k u l t u r n e d o b r i n e , k a r p o m e n i , d a s o t u d i n a p r o s t o r d a n a š n j e g a K r a s a , Č i č a r i j e , I s t r e i n K v a r - n e r j a p r i h a j a l i v p l i v i i z S r e d o z e m l j a i n p r o s t o r a današnje Severne Italije, kjer so živele že zelo raz- v i t e d r u ž b e ( S l a b š a k 1 9 9 9 ; L a h a r n a r , T u r k 2017:14). 4 Za gradišče Kašler n ad Kortami velja, da je »n a Ka šlerju živel kosma ti velika n, ki je pa sel ovce. Bil je pora ščen in strga n. V a bil je k sebi ljudi z ''Idi simo!''. Ko so ga ti za gleda li, je brž, brž odnesel pete «. Hkrati so domačin i tudi prepričan i, da je bil n a Kašlerju skrit zaklad krutega h un skega vla- darja Atila (406–453), ki je veljal za »šibo božjo« (prim. M orato 2002). R e k o n s t r u i r a n a k e r a m i č n a s k l e d a , d e l o k e r a m i č a r k e A l e n k e G o l o l i č i č ( f o t o : A s t r i d P r a š n i k a r , Š t a n j e l , m a j 2 0 2 1 ) . Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 28 ČLANKI ��� Gradišča na Krasu in Istri se od drugih gradišč razlikujejo v tem, da so bila utrjena z enim ali več obrambnimi kamnitimi zidovi, grajenimi s tehniko suhozidne gradnje. Drugod po Sloveniji pa so bila gradišča postavljena na težkodostopnih predelih a l i z a v a r o v a n a z z e m e l j s k i m i n a s i p i . N a S l o v e n - s k e m s e j e z a v i š i n s k a u t r j e n a n a s e l j a u v e l j a v i l strokovni izraz gradišče, v Istri in Furlaniji pa se je pod romanskim jezikovnim vplivom uveljavi izraz kaštelir – castelliere (Slabšak 1999: 146). V Istri so bila gradišča poseljena že v zgodnji bronasti dobi ( p o 2 0 0 0 p r . n . š t . ) , m e d t e m k o n a j b i n a K r a s u v e č i n a g r a d i š č n a s t a l a v č a s u p o z n e b r o n a s t e i n zgodnje železne dobe (1300–700 pr. n. š.). V ečina jih je bila poseljenih vse do nastanka rimskih na- selij v nižini. Nekatera so bila ponovno naseljena v p o z n o r i m s k e m o b d o b j u i n s r e d n j e m v e k u , o b p o s a m e z n i h g r a d i š č i h p a s l e d i m o k o n t i n u i r a n i p o s e l i t v i ( s k r a j š i m i i n d a l j š i m i p r e k i n i t v a m i ) v s e do danes (Skopo, Štanjel, Škocjan, T omaj, T abor nad V rabčami). 5 Oblika gradišč je bila krožna ali ovalna, prila- gajala se je konfiguraciji terena. Njihova velikost je bila odvisna od funkcije oziroma namembnosti n a s e l j a . Z i d o v i o k o l i g r a d i š č s o n u d i l i v a r n o s t z a p r e b i v a l c e i n ž i v a l i . P o v e z a n a s k u p n o s t , k i j e živela v gradiščih, je zagotavljala potrebno hrano, saj so bile ob gradiščih obdelovalne površine. Na- selbine so funkcionirale kot nekakšni grški polisi. G r e z a o s r e d n j e , c e n t r a l n o g r a d i š č e , k i j e o b v l a - dovalo določen prostor, vanj pa so bile vključene t u d i m a n j š e , s a t e l i t s k e n a s e l b i n e s f u n k c i j o obrambe, ograd za živali ali mogoče nižinskih pri- s t a n i š č ( n p r . P i r a n ) , k i s o k o m u n i c i r a l a s š i r š i m svetom. Iz gradišč so prebivalci imeli nadzor nad trgovskimi potmi in prehodi. V primeru nevarno- sti je strateška lega gradišč na višinskih legah od- igrala pomembno vlogo, saj so ljudstva med sabo k omunicir al a z d imnimi s ignal i in ognje m. Zar ad i agrarnih površin so določena gradišča nastala tu- d i v n i ž i n a h ( V o l č j i g r a d , S v e t o ) . K l j u č n a f u n k c i j a gradišč je bila tudi nadzor nad pašniki in gozdom, ki so ga uporabljali za les in steljo, za pridobivanje v i r o v z a p r o d u k c i j o i z d e l k o v ( l o n č e n i n e , b r o n a , ž e l e z a ) t e r p r o s t o r e d u h o v n e g a p o m e n a ( g o m i - l e , p o k o p a l i š č a , r a z n e o b r e d n e p o v r š i n e ) . N a t a način se je izoblikovala zaključena celota gospo- darskih aktivnosti, ki so se odvijale znotraj terito- r i j a s k u p n o s t i . M e j e s k u p n o s t i s o b i l e p o g o s t o 5 O gradiščih n a Krasu so v zadn jih letih med drugim pisali: Slapšak 1999; Fabec, Vin azza 2014, 2018; M lekuž 2015; Vin azza 2021; Fabec 2018; Bra- tin a 2014, 2018, 2019. 6 M aterialn i viri brez dodatn ih pisn ih virov n e morejo n atan čn o pojasn iti etn ičn e pripadn osti določen e arh eološke skupin e (Lah arn ar, T urk 2017). Zato prvi podatki izh ajajo iz časa grških in rimskih zgodovin arjev in geografov iz obdobja med 3. in 1. st. pr. n . št., ko n avajajo, da so n a območju, ki ga dan es delijo državn e meje med Sloven ijo, Hrvaško in Italijo živeli Histri, Karn i, Liburn i, J apodi, V en eti (Lah arn ar 2018: 34). P o s t r e ž b a p o u s t v a r j e n e p r a z g o d o v i n s k e j e d i n a f e s t i v a l u G l e d a n i c a v Š t a n j e l u j u n i j a 2 0 2 1 ( f o t o : I v a n a Ž i g o n ) . 2 9 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI o z n a č e n e s k a m n i t i m i g o m i l a m i ( M l e k u ž 2 0 1 5 : 678). Preživetje v naravi in varovanje lastnih naseli- t v e n i h o b m o č i j p r e d t u j i m i e t n i č n i m i s k u p i n a m i 6 j e o d l j u d s t e v z a h t e v a l o v z p o s t a v i t e v m o č n i h s k u p n o s t i . P o z n a n o j e , d a j e b i l a v ž e l e z n i d o b i družbena ureditev v gradiščih že dobro strukturi- r a n a , z j a s n i m i v l o g a m i i n p o l o ž a j i . H u d s t r a h j e med skupnostmi nastopil ob napadu drugih ljud- stev in ob naravnih ujmah, pojemajoči moči son- c a , s m r t i h i n d r u g i h n e s r e č a h . S l e d e č a r h e o l o - š k i m i z k o p a n i n a m s o v e r o v a l i v ž i v l j e n j e v o n o - s t r a n s t v u . Z r a z l i č n i m i o b r e d i s o z a t o č a s t i l i n a - ravne sile (Leharnar, Mlinar 2014). Znotraj obzidja s o b i l e h i š e , k i s o b i l e l a h k o t u d i p o d k l e t e n e (prim. Štanjel). Za obrambne namene so si zgra- d i l i s t o l p e , k a k r š n e g a p o z n a m o n p r . n a O s t r e m vrhu pri Štanjelu (Vinazza 2021: 188). O s n o v n i g o s p o d a r s t v i v b r o n a s t i i n ž e l e z n i d o b i s t a b i l i ž i v i n o r e j a i n p o l j e d e l s t v o , v o k v i r u h i š n e g a g o s p o d a r s t v a s o b i l e p o m e m b n e r a z l i č - n e o b r t i ( l o n č a r s t v o , t k a l s t v o ) . A r h e o l o š k e r a z i - skave lončarskih izdelkov iz T abora nad V rabčami o d k r i v a j o , d a s o i m e l i l o n c e , k i s o s l u ž i l i z a s h r a - n j e v a n j e – t j . s i l o s e , s k l e d e , k i s o j i h u p o r a b l j a l i tako za shranjevanje, serviranje kot tudi pokriva- n j e . K o t i z j e m n o n a j d b o a r h e o l o g i n j a M a n c a V i - nazza, ki je raziskovala gradišča na Krasu, še na- vaja odlomek dna lonca z izrastki na notranji stra- ni, ki naj bi najverjetneje služil za pripravo osvežil- n e p i j a č e n a o s n o v i m l e k a . N a š l i s o t u d i p r i p o - močke, uporabljene pri pripravi hrane, kot je pe- kva, ki so jo pokrili z žerjavico in vročim pepelom, da se je hrana brez zraka pekla in dušila. Najdene so bile tudi prenosne pečke za peko hrane in ke- ramični svitki, ki so bili uporabljeni kot podstavki z a o d l a g a n j e p o s o d m e d k u h a n j e m . K u h i n j s k i prostor je bil dobro izoliran, saj so bile stene za- š č i t e n e z g l i n e n i m o m e t o m , n e k a t e r i d e l i s o b i l i o k r a š e n i , k a r k a ž e , d a s o t a k r a t n i p r e b i v a l c i p o - s k r b e l i t u d i z a e s t e t s k i v i d e z ( V i n a z z a 2 0 2 1 : 191–192). Iz razvitih sredozemskih civilizacij so prihajali kulturni in umetnostni vplivi – situlska umetnost. T o dokazuje, da so trgovali z V eneti, ljudstvom iz d a n a š n j e s e v e r n e I t a l i j e ( d a n a š n j e p o k r a j i n e V e - neto), ki so že v začetku 1. tisočletja pr. n. št. imeli zametke specializirane obrti in se kmalu usmerili tudi v izvoz (Fabec 2018). L j u d s t v a s o n a m t o r e j p u s t i l a b o g a t e f r a - gmente kulturnih in tehnoloških dosežkov, ki da- nes zaznamujejo arheološko dediščino. Pa jo zna- mo participativno in celostno varovati, upravljati, p r e d s t a v l j a t i i n v z d r ž n o u p o r a b l j a t i z a r a z v o j v skupnostih? Načini poustvarjanja kulinarične dediščine iz obdobja gradišč na Krasu S o d o b n e d e f i n i c i j e k u l t u r n e d e d i š č i n e i z p o - stavljajo, da dediščino (po)ustvarjamo v sedanjo- P o u s t v a r j e n a p r a z g o d o v i n s k a j e d v k e r a m i č n i s k l e d i z a p l i k o v o b l i k i b r a d a v i č k e ( f o t o : J a s n a F a k i n B a j e c , m a j 2 0 2 1 ) . Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 30 ČLANKI ��� s t i , v i r e z a n j e n o o s m i š l j a n j e , r a z u m e v a n j e , v r e - d n o t e n j e i n i n t e r p r e t a c i j o p a i z b i r a m o i z p r e t e - klosti za lažjo prihodnost (Fakin Bajec 2011; Smith 2 0 0 6 ) . Z a t o s o p o m e n i i n v l o g e d e d i š č i n e v s o - dobnem svetu kompleksni in razsežni; vplivajo na osebne in kolektivne identifikacijske prakse, gra- d n j o i n u t r j e v a n j e s k u p n o s t i , z a g o t a v l j a n j e m e d g e n e r a c i j s k e g a p o v e z o v a n j a i n v s e ž i v l j e n j - s k e g a i z o b r a ž e v a n j a , o h r a n j a n j e k u l t u r n i h e d i n - stvenosti, vzdržni razvoj, odpiranje novih možno- s t i z a z a p o s l i t v e i t d . ( S p l e t n i v i r 5 ; F a k i n B a j e c 2016, 2020). Pomembno je tudi spoznanje, da de- d i š č i n e n e r a z u m e m o v e č k o t » m o n u m e n t a l n e « , » i m e n i t n e « , » e s t e t s k e « , » u n i v e r z a l n e « s p o m e n i - ke, ki odsevajo zgodovinska, umetnostnozgodo- vinska, arheološka, geografska, etnološka, estet- s k a i n d r u g a m e r i l a , t e m v e č p o n o v i h d e f i n i c i j a h je dediščina tudi značaj in občutek prostora, nje- g o v a a v r a , o s e b n i i n k o l e k t i v n i s p o m i n i , o d n o s i ter drugi pomeni in prakse, ki jih skupnosti, skupi- n e a l i p o s a m e z n i k i v r e d n o t i j o i z p r e t e k l o s t i (Smith 2006; Labrador, Silberman 2018; Fakin Ba- jec 2020). Zato poustvarjanje dediščine na podla- gi zgodovinskih in arheoloških virov ne sme vklju- č e v a t i l e p o s a m e z n o s t r o k o ( n p r . a r h e o l o g e ) , t e m v e č i n t e r d i s c i p l i n a r n o s k u p i n o v k l j u č n o z l o - kalnim prebivalstvom, kjer vsak iz svojega zorne- g a k o t a o v r e d n o t i , r e f l e k t i r a i n p o d a j a i d e j e z a n j e n o i n t e r p r e t a c i j o i n r a z v o j . T o p o m e n i , d a s e s t r o k a i n s t r o k o v n o - z n a n s t v e n i p r i s t o p i r a z i s k o - v a n j a p r e t e k l o s t i p o v e ž e j o s p o t r e b a m i , ž e l j a m i in interesi lokalnega prebivalstva (tj. participativ- n o o z . s o d e l o v a l n o r a z i s k o v a n j e i n u p r a v l j a n j e kulturnih praks). 7 Pri tem predstavljata pomemb- n a a k t e r j a t u d i l o k a l n a p o l i t i k a i n g o s p o d a r s t v o , k i s f i n a n č n i m i v i r i p o d p r e t a d e d i š č i n s k i p r o c e s . V se to zahteva sodelovanje, medsebojno spošto- v a n j e , s p o s o b n o s t p o s l u š a n j a , v r e d n o t e n j a i n sprejemanja kompromisov. Kot smo spoznali pri projektu, to ni vedno lahko, vendar ni nemogoče. L e - t o s o b i l a t u d i g l a v n a n a č e l a s o d e l a v c e v , k i s m o p o u s t v a r i l i p r a z g o d o v i n s k o j e d . P r i n j e n e m n a s t a n k u s o s o d e l o v a l i č l a n i D r u š t v a z a r a z v o j kmetijstva in turizma Planta s Krasa, arheologinje i n a v t o r i c a č l a n k a , p o p o k l i c u e t n o l o g i n j a i n k u l - turna antropologinja. Prvi korak – analiza razpoložljive literature in arheoloških virov P o u s t v a r j a n j e a r h e o l o š k e d e d i š č i n e i z o b d o - bja gradišč predstavlja izziv, saj pisni viri izhajajo šele iz konca 3. stoletja pr. n. št in še ti so ohranje- n i v f r a g m e n t i h , v e č k r a t d v o u m n i h i n k o n t r a d i k - tornih (Laharnar 2017: 27). Ostanejo nam le mate- rialni viri, odvisni od arheoloških izkopavanj. V za- dnjih letih so na območju Krasa potekale razme- r o m a š t e v i l n e z a š č i t n e a r h e o l o š k e r a z i s k a v e manjšega obsega, ki so pomembno prispevale k razumevanju tega prostora v starejši železni do- b i . M a n j p a j e r a z i s k o v a l n o u s m e r j e n i h a r h e o l o - ških sondiranj oziroma izkopavanj (Vinazza 2021), zato je ta čas na širšem območju Krasa še vedno s l a b o p o z n a n . T a k o l a h k o s t e ž a v o o d g o v o r i m o na vprašanja, ki si jih pri raziskovanju gastronomi- je navadno postavljamo etnologi in nas med dru- g i m t u d i z a n i m a , k a k o s o l j u d j e v p r a s k u p n o s t i s e s t a v l j a l i j e d i l n i k e , k d a j s o j e d l i , k a k o s o o b l i k o - vali recepte, kako so začinili jedi oziroma katerim jedem so sploh izboljšali okus ipd. Rezultati arhe- oloških raziskav s specializiranimi vedami, kot so arheobotanika in arheozoologija, nam na podlagi arheoloških ostalin pomagajo le pojasniti, katere sestavine so ljudje v praskupnosti uporabljali (ži- ta, sadje, stročnice, divje rastline, meso) in kako s o o b d e l a l i t e r s h r a n j e v a l i ž i v i l a . K e r s m o ž e l e l i , d a j e j e d o k u s n a z a d a n a š n j i č a s i n u p o r a b n a v turistični gastronomski ponudbi – kar posledično pomeni, da je treba paziti na razpoložljivost lokal- nih sestavin in njihovo ceno – smo se odločili, da bo jed vsebovala sestavine, ki so jih zagotovo že poznali v času gradišč, okus pa bo prilagojen so- dobnemu načinu življenja. Zaradi skromnih mate- rialnih virov s Krasa smo upoštevali tudi arheolo- š k a s p o z n a n j a i z s o s e d n j i h a r h e o l o š k i h n a j d i š č (prim. Most na Soči). Za br on asto dobo je bilo zn ačiln o, da člov ek n i bil v eč le lov ec in nabir alec, temv eč je začel obde- lov ati pov r šin e in se ukv ar jati s kmetijstv om, zlasti poljedelstv om in živ in or ejo. Za pr eživ etje so zače- l i i n t e n z i v n e j e i z k o r i š č a t i n a r a v n e s u r o v i n e – z e - mlja (glin a), les, kamen, r ude. Podobno lah ko trdi- mo tudi za železn o dobo. V en dar se ar h eolog T o- maž Fabec upr avičen o sprašuje, ali je bilo n a Kr a- s u , k j e r š e d a n e s n i n a j b o l j š i h p o g o j e v z a r a z v o j kmetijstv a, poljedelstvo r es pomembna kmetijska p a n o g a . N a j s t a r e j š i n e p o s r e d n i d o k a z i k u l t i v i r a - n ih r astlin so pelodi žitar ic, ki segajo šele v 1. tisoč- l e t j e p r . n . š t . I z k o p a n i s o b i l i n a š t a n j e l s k e m 7 V eč o n ovodobn ih , sodelovaln ih n ačin ih raziskovan ja in plan iran ja jav- n ih površin in dobrin glej zborn ik Pa rticipa tory Resea rch a nd Pla nning in Pra ctice (Nared, Bole, ur. 2020). 3 1 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI gr adišču, kjer so n a pr ostor u dan ašn jega Štanjel- skega gr adu odkr ili del kletn ega prostor a iz žele- z n e d o b e ( F a b e c , V i n a z z a 2 0 1 4 ) . Ž i t a r i c e n a j b i v p e l o d n i h d i a g r a m i h p o m e m b n o m e s t o z a s e d l e komaj v času rimske kolon izacije. Raziskav e kaže- jo, da so v ečjo v logo v pr ehran i imele živ alske be- ljakov in e. Po dr ugi strani pa bi lah ko n a pov ečano v logo poljedelstv a od sr edn je br onaste dobe da- lje kazala distr ibucija gr adišč, za katera se zdi, da so pomemben dejav n ik za izbir o lokacije odigr ala t l a , p r i m e r n a z a p o l j e d e l s t v o ( F a b e c 2 0 1 8 : 1 1 0 , 111). R azmišljanja, da je poljedelstv o na Kr asu ime- lo manjšo v logo kot živ in or eja, potrjujejo tudi ka- s n e j š i a n t i č n i p i s c i ( S t r a b o n , M a r i c a l ) , k i g l e d e k m e t i j s t v a i z p o s t a v l j a j o ž i v i n o r e j s k i z n a č a j K r a s a i n š i r š e g a o b m o č j a . H k r a t i j e t u d i m a n j o d k r i t i h poljedelskih or odij, saj sta bila n a Krasu odkr ita le dv a bron asta sr pa v M ušji jami pri Škocjanu, ki pa v eljata za kultn i objekt (prav tam). Zanimiv pa je bil podatek, da se je s pojavom gradišč uveljavila uporaba žrmelj za mletje. Anali- ze kažejo, da so bile izdelane na območju Evgan- s k i h g r i č e v ( n a p o d r o č j u S e v e r n e I t a l i j e ) i n t o r e j g o v o r i o t r g o v i n i , k i j e u s p e v a l a m e d v e n e t s k i m p r o s t o r o m n a e n i s t r a n i t e r K r a s o m i n I s t r o n a drugi strani. Arheolog Federoco Bernardini je po- s t a v i l t e z o , d a s o p r e b i v a l c i K r a s a p o l e g ž r m e l j morda uvažali tudi žita, saj niso imeli za poljedel- stvo primernih površin, v zameno pa so lahko nu- d i l i u s n j e , v o l n o i n s o l t e r k o v i n e , k i s o j i h s a m i p r i d o b i v a l i o d s k u p n o s t i i z d r u g i h r e g i j ( c i t . p o Fabec 2018: 19). Z n a č i l n o s t i r a z v o j a ž i v i n o r e j e k a ž e j o r a z i s k a - ve v gradišču T abor nad V rabčami, kjer je v pozni b r o n a s t i d o b i p r e v l a d o v a l o g o v e d o , v č a s u z g o - dnje železne dobe, ko nastane tudi obzidje, pa je porastlo število drobnice. T ako pri govedu kot pri drobnici je šlo predvsem za odrasle živali. T o po- m e n i , d a g o v e d a n i s o r e d i l i s a m o z a m e s o , t e m - več tudi za nekatere druge namene, kot sta vpre- g a i n m o l ž a . N a j m a n j j e b i l o n a j d e n i h o s t a n k o v odraslega prašiča, od tega pa so prevladovale ko- sti domačega prašiča (Vinazza 2021). T udi raziska- ve v gradišču v T omaju so pokazale, da so se pre- bivalci zagotovo ukvarjali z rejo drobnice, goveda in prašičev, pri čemer se zdi, da je bila reja goveda in prašičev še najbolj priljubljena. Lov na divjad za p r i d o b i v a n j e m e s a i n m a š č o b j e b i l n a j b r ž d a l e č m a n j p o m e m b e n o d ž i v i n o r e j e ( F a b e c , M i n a z z a 2 0 1 8 ) . V e č j i p o r a s t p r a š i č e v b i l a h k o p o v e z a l i s p o t r e b o p o ž i v a l s k i h b e l j a k o v i n a h , k i j i h g o v e d o i n d r o b n i c a n i s t a m o g l i v e č n u d i t i ( F a b e c 2 0 1 8 : 1 1 3 – 1 1 5 ) . Z a b r o n a s t o d o b o j e b i l o z n a č i l n o t u d i kurjenje vegetacije, kar je povezano s kontrolira- nim požiganjem podrasti, kar povzroči rast zelišč i n v e č j o h r a n l j i v o s t p o g a n j k o v ( F a b e c 2 0 1 8 : 1 1 6 ; Mlekuž 2015: 681). A r h e o l o š k a i z k o p a v a n j a i n a n a l i z e m a t e r i a l - n i h o s t a n k o v i z Š t a n j e l a s o š e r a z k r i l e n a j d b e o ž g a n i h i n n e o ž g a n i h ž i v a l s k i h k o s t i t e r r a s t l i n - s k i h o s t a n k o v , m e d k a t e r i m i s o p r e p o z n a l i d i v j e i n k u l t i v i r a n e p e š k e v i n s k e t r t e , s e m e n a č r n e g a b e z g a , l e š n i k o v e l u p i n e , z r n a g r a š i c e i n z r n a n a - v a d n e g a p r o s a ( F a b e c , V i n a z z a , 2 0 1 4 : 5 9 5 – 6 0 2 ) . Iz grozdja so morda pridelovali vino, saj so bili tu- di odkriti ostanki velikih keramičnih silosov, ki se jih po analogijah s podobnimi najdbami iz sever- ne Italije lahko obravnava kot vinske (vrelne) po- sode (Fabec 2018: 111). Slednje spoznanje je vse- k a k o r z e l o z a n i m i v o z a p o u s t v a r j a n j e t u r i s t i č n i h z g o d b , s p l o h k o s e j e v p o l e t n i h m e s e c i h 2 0 2 1 v kletnih prostorih Štanjelskega gradu vnovič odpr- la vinoteka. Odkritje peške vinske trte dokazuje, d a s o g r o z d j e i n v i n o p o z n a l i ž e v ž e l e z n i d o b i , v e n d a r j e t r e b a b i t i p r i i n t e r p r e t a c i j i p a z l j i v , s a j nikakor ne smemo trditi, da se je razvoj kraškega v i n o g r a d n i š t v a k o t p o m e m b n e g o s p o d a r s k e p a - n o g e z a č e l v p r a z g o d o v i n i . S l e d n j i m z g o d b a m smo bili priča po organiziranju izobraževalnih de- l a v n i c z a t u r i s t i č n e d e l a v c e i n p o n u d n i k e , k j e r s m o p r e d s t a v i l i p o m e m b n a a r h e o l o š k a s p o z n a - nja iz Štanjela in celotnega Krasa. V iskanju zgodb z a p r o m o c i j o t . i . e d i n s t v e n i h , a v t e n t i č n i h , p r i - s t n i h , t r a j n o s t n i h i n d r u g i h i z d e l k o v ( v e č g l . P o - ljak Istenič, Fakin Bajec 2021), kar zahteva sodob- ni turizem, se hitro lahko zgodijo romantične, po- p u l i s t i č n e i n l a i č n e i n t e r p r e t a c i j e a r h e o l o š k i h i n zgodovinskih virov ter »izumljanje« tradicije, ki se žal zelo oddaljijo od strokovno-znanstvenih spo- znanj. T ako smo na terenu tudi slišali zgodbo, da s e v s o d o b n e m K r a š e v c u o z i r o m a I s t r a n u š e v e - d n o p r e t a k a k r i l j u d s t e v i z č a s a g r a d i š č , k i j i h j e vredno posnemati, saj so vzdržno uporabljala na- ravne vire. Stroka še ni jasna, katera etnična ljud- stva iz prazgodovine so se selila po Krasu (Lahar- nar 2018), kaj šele da lahko sledimo njihovi etno- g e n e z i . N j i h o v o ž i v l j e n j e t e ž k o o z n a č i m o k o t v z d r ž n o , k a r r a z u m e m o p o d s o d o b n i m k o n c e p - tom trajnostnega razvoja (glej Spletni vir 4). S po- žigalništvom se je močno uničilo kraške hrastove gozdove in je kasneje Kras postal pustinja. Zato je š e t o l i k o p o m e m b n e j e , d a s t r o k a s o d e l u j e p r i Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 3 2 ČLANKI ��� p o u s t v a r j a n j u d e d i š č i n e z a n o v e t u r i s t i č n e i n t e r - pretacije in skupaj z različnimi ciljnimi skupinami (pr im. d omačini, gospod ar stv enik i) r azmišljamo, k a k o a p l i k a t i v n o u p o r a b i t i z n a n s t v e n a s p o z n a - nja. Drugi korak – priprava recepta R e z u l t a t i p o d r o b n e a n a l i z e l i t e r a t u r e i n p o - govor z arheologinjami 8 so botrovali izbor sesta- vin, ki bi se jih lahko vključilo v pripravo jedi. Sin- teza pokaže, da so od mesa že poznali ovce, ko- ze, prašiče in govedo, medtem ko je bila divjačina z n a č i l n a z a č a s k a m e n e i n b a k r e n e d o b e ( k o s o ljudstva živela v jamah). Od žit so na Krasu zago- t o v o p o z n a l i p i r o ( p r i m . a r h e o l o š k o n a j d i š č e v Štanjelu). Pomembne so bile tudi stročnice, med njimi bob, ki ga žal na Krasu niso še odkrili, so ga pa odkrili v Mostu na Soči. 9 Predlog arheologinj je b i l , d a b i m e d z e l e n j a v o l a h k o u v r s t i l i p o s e b n e vrste korenja in gomolj zelene. Med užitne divje rastline iz tega časa so bile še kraški šetraj, mate- rina dušica, origano, žajbelj in timijan (Bakan idr. 2021). Seznam sestavin je v roke dobil priznani kra- ški kuhar iz gostiln v Kobjeglavi in Štanjelu (član D r u š t v a P l a n t a – D r u š t v a z a r a z v o j t u r i z m a n a Krasu), ki je predlagal, da bi v izbrani rekonstrui- rani keramični skledi z bradavičko postregli eno- l o n č n i c o , p o d o b n o d a n a š n j i j e š p r e n j e v i m i n e š t r i (ričet). Jed bi v gostilni v Štanjelu ponujali za za- k l j u č e n e s k u p i n e v o k v i r u i z v a j a n j a p r i p r a v l j e n i h tur ističnih d oživ e tij in fe stiv alov . Po v e čk r atne m preizkušanju recepta, pri katerem so priskočili na pomoč vsi člani društva Planta, se je kuhar odločil z a u p o r a b o n a s l e d n j i h s e s t a v i n : k o r e n j e , s t e b e l zelene, gomolj od zelene, piro, meso kozlička in jagenjčka, slanino, rožmarin, šetraj in bob ali čiče- riko (več gl. Spletni vir 1). Prva različica recepta je m e d s t r o č n i c e v k l j u č e v a l a t u d i f i ž o l , s a j j e p o mnenju kuharja zelo izboljšal okus jedi in ga prila- g o d i l o k u s o m s o d o b n i h p r i m o r s k i h m i n e š t e r . Hkrati je fižol priljubljena kulinarična sestavina na Krasu in Istri, lažje ga je tudi kulinarično obdelati kot druge stročnice, npr. bob in čičeriko, ki so ta- krat že obstajale. Med snovalci jedi se je tako od- prlo pomembno vprašanje, ali lahko fižol vključi- mo v (po)ustvarjeno prazgodovinsko jed, s kate- r o ne p os r e d no že l i m o na s od ob e n i n i nov a t i v e n n a č i n o p o z o r i t i n a ž i v l j e n j e v k r a š k i h g r a d i š č i h , medtem ko je fižol na evropska tla prišel v novem v e k u . P o u s t v a r j a n j e k u l i n a r i č n e d e d i š č i n e z a h t e - v a n j e n e p r i l a g o d i t v e s o d o b n i m o k u s o m , t r e n - d o m i n r a z p o l o ž l j i v o s t i s e s t a v i n . K o t s m o ž e n a - vedli, dediščino poustvarjamo v sedanjosti, med- tem ko vire za njeno interpretacijo in razumeva- n j e u p o r a b l j a m o i z p r e t e k l o s t i . V e n d a r i n t e r p r e - tacija virov in znanstvenih spoznanj mora biti, ko- l i k o r j e l e m o g o č e , o b j e k t i v n a . O h r a n i t i j e t r e b a v e z , k i n a s p o v e z u j e s p r e t e k l i m i d o s e ž k i . V n a - šem primeru so to bile sestavine, za katere zago- t o v o v e m o , d a s o b i l e v č a s u p r a z g o d o v i n e p o - znane. Zato smo se odločili, da fižol umaknemo iz r e c e p t a i n g a n a d o m e s t i m o z d r u g i m i s t r o č n i c a - mi, za katere vemo, da so se v času gradišč upora- b l j a l e . J e p a v k l j u č i t e v n o v i h s t r o č n i c v s e k a k o r otežilo pripravo jedi. Primer pokaže, kako je tež- ko dosledno poustvarjati kulinarično dediščino za n a m e n e t u r i z m a , k j e r j e p o t r e b e n k o m p r o m i s med sodobnimi potrebami in interesi ter strokov- nimi spoznanji arheoloških, zgodovinskih in etno- loških ved. Hkrati je poustvarjanje jedi iz prazgo- dovine toliko težje, saj govorimo o obdobju, ko je m a l o m a t e r i a l n i h i n p i s n i h v i r o v , k i b i p o t r d i l i r e - konstrukcijo takratnih jedi. T retji korak – oblikovanje zgodbe N a p o d l a g i p r i p r a v l j e n e g a r e c e p t a s m o j e d opremili z naslednjo turistično zgodbo: » P o m e n k u l i n a r i č n i h s e s t a v i n l o k a l n e g a i z v o r a s o p o z n a l i ž e v č a s u ž i v l j e n j a v g r a d i š č i h – k a š t e l i r j i h ( p r e d 2 0 0 0 / 1 5 0 0 p r . n . š t . ) . M n o g o i z m e d n j i h p o - z n a m o , g o j i m o i n u ž i v a m o t u d i d a n e s . P o v a b l j e n i na pristno raziskovanje dela prazgodovinske dedi- š č i n e K r a s a i n I s t r e , p o u s t v a r j e n e p o a r h e o l o š k i h s p o z n a n j i h i z ž i v l j e n j a v b r o n a s t i i n ž e l e z n i d o b i . R e k o n s t r u i r a n o p r a z g o d o v i n s k o j e d , p r i p r a v l j e n o p o r e c e p t u p r i m o r s k i h » m i n e š t e r « , b o g a t i j o s t a r o žito – pira, domača zelenjava (korenček, listi in go- molj zelene), zelišča (šetraj, rožmarin, peteršilj) ter m e s o j a g e n j č k a , o v c e i n p r a š i č a . I z b r a n i g o s t i n c i s Krasa in Istre jo ponujajo v rekonstruirani prazgo- dovinski keramični skledi z apliko v obliki bradavič- 8 Na tem mestu se iskren o zah valjujem dr. M an ci Vin azza iz Un iverze v Ljubljan i, Oddelka za arh eologijo in dr. M aši Saccara iz Pokrajin skega muzeja Piran za vse kon struktivn e pogovore, ki so usmerjali kulin arič- n o razmišljan je. 9 Arh eobotan ičarka Tjaša T olar n a podlagi raziskav potrjuje, da podat- kovn o bazo arh eobotan ičn ih n ajdb s sloven skih železn odobn ih n ajdišč bogatijo n asledn je kulturn e rastlin e: laški muh vič (Setaria italica), pro- so (Pan icum miliaceum), oves (A ven a sativa) oziroma rž (Secale cerea- le), bob (Vicia faba) in druge stročn ice (Fabales). M ed domn evn o n a- bran imi sadeži/oreški pa so v M ostu n a Soči n aleteli n a lešn ik oz. lesko (Corylus avellan a) in oreh (J uglan s regia) (T olar 2018). 33 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI ke, ki združuje ščepec kraške in istrske zemlje, vo- do, moč ognja in spretnost domačih rok.« (več gl. Spletni vir 1) V zgodbi so vključeni tako glavni trendi, ki naj bi jih promovirala sodobna turistična doživetja (le-ti se na področju kulinarike kažejo v spodbuja- nju avtentične ponudbe, povezovanju z lokalnimi dobavitelji, usmerjenosti k naravi, delovanju s čim manj odpadki, uporabi neoporečne vode, od- govornosti do okolja), 10 kot glavna arheološka spoznanja s področja gospodarskih dejavnosti. Poleg sestavin, za katere vemo, da so jih upora- bljali v praskupnosti, smo vključili tudi tehniko ku- hanja, ki je bila takrat poznana in jo je moč rekon- struirati za današnjo uporabo (kuhanje v kotlu). Gostilna v Štanjelu bo jed ponujala v rekonstruira- ni prazgodovinski skledi, ki jo je ob sodelovanju z arheologinjami in gostinci poustvarila keramičar- ka (več gl. Spletni vir 1, Prašnikar 2018). Ob za- ključku projekta so člani društva Planta na Festi- valu Gledanica v Štanjelu tudi pripravili prazgodo- vinsko večerjo, kjer so poleg prazgodovinske mi- neštre še pripravili meso izpod peke in stara žita, za pijačo pa ječmenovo pivo. Namesto sklepa Članek je poskušal odgovoriti na vprašanje, kako kompleksno in zapleteno zgodovinsko ob- dobje, ki ga proučuje arheologija, postaviti v turi- stični diskurz, kjer interpretacijo podajajo turistič- ni delavci in gostinci, mnogokrat premalo senzi- bilni za nianse, podatke, odprta raziskovalna vprašanja, na katere arheologi in arheologinje še ne znajo odgovoriti. V želji, da oblikujejo edin- stvene, avtentične, posebne in pristne izdelke, ponudbe in doživetja, se velikokrat lahko zgodi, da so pomembna znanstveno-strokovna spozna- nja romantično in populistično predstavljena, kar razvrednoti tudi turistične vsebine. Po drugi stra- ni pa lahko prav kulturni in dediščinski turizem pripomoreta k boljšemu poznavanju in ozavešča- nju o naši zgodovini, kulturnem, umetnostnem in družbenem razvoju skozi čas ter geografskih in etnoloških posebnostih določenega prostora. Za- to mora biti vsebina turističnih interpretacij ko- rektna in pravilna. Strinjamo se z arheologinjo V e- reno Perko, ki je v zborniku Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji (V ončina 2018) poudarila, » česar ljudje ne poznamo, ne cenimo, ne spoštujemo in tudi ne ohranjamo, četudi je to 'zapovedano' z za- koni in mednarodnimi dokumenti« (Perko 2018: 8). Zato se na področju dediščinskih znanosti ve- liko pozornosti namenja razvoju novih orodij, pri- stopov in interpretacij, ki bi procese komodifika- cije zgodovine in kulture obravnavali celostno in tako zagotovili sodelovanje vseh pomembnih ak- terjev (stroke, lokalnega prebivalstva, politike in gospodarstva), ki morajo sodelovati pri razisko- vanju, vrednotenju, upravljanju in interpretaciji preteklih dosežkov, označenih kot dediščina. Hkrati sodelovalno raziskovanje preteklosti, ki poleg stroke vključuje tudi civilno družbo, in celo- stno poustvarjanje dediščine omogočata, da no- vodobne interpretacije dosežejo svoj izobraže- valni namen. Kulinarična dediščina vsekakor predstavlja pomemben vidik bogatenja izobraže- valnih, kulturnih, identifikacijskih in turističnih praks, vendar je treba paziti, da je ne zaradi iska- nja edinstvenih turističnih zgodb razvrednotimo in romantiziramo. VIRI IN LITERA TURA Literatura: B a k a n , B . i d r . 2 0 2 1 : U p o r a b n e r a s t l i n e o d K r a s a do Kvarnerja: priročnik za prepozna vanje divjih ra stlin s p o u d a r k o m n a n j i h o v i u p o r a b n o s t i . M a r i b o r : U n i - v erza v Mar ibor u, Univer zitetn a založba. Bratina, P. 2014: T omaj. V : T er žan, B. & Čr ešnar , M. (ur.): Absol utno datiranje brona ste in žel ezne do- b e n a S l o v e n s k e m . K a t a l o g i i n m o n o g r a f i j e 4 0 . L j u - bljana: Nar odn i muzej Slovenije, 587–593. B r a t i n a , P . 2 0 1 8 : G r a d i š č a K r a s a . V : V o n č i n a , D . (ur.), Gr adišča v zahodni in osredn ji Slov en iji. Gor jan- sko: Zav od Kr asen Kr as, 90–102. B r a t i n a , P . 2 0 1 9 : Š t a n j e l s k i h r i b v p r e t e k l o s t i . P r e g l e d a r h e o l o š k i h r a z i s k a v . V : B e l i n g a r , E . ( u r . ) , Štanjel: v ar iacije v kamnu. Kulturna dediščina Štanje- l a . L j u b l j a n a : S l o v e n s k o k o n s e r v a t o r s k o d r u š t v o , 43–57. Fabec, T, Vinazza, M. 2014: Štanjel. V : T eržan B. i n Č r e š n a r M ( u r . ) . A b s o l u t n o d a t i r a n j e b r o n a s t e i n ž e l e z n e d o b e n a S l o v e n s k e m . L j u b l j a n a : U n i v e r z a v Ljubljani, Nar odn i muzej Slovenije, 595–602. F a b e c , T . 2 0 1 8 : A r h e o l o g i j a v r t a č n a K r a s u . L j u - bljana: ZVKD. F a b e c , T . , V i n a z z a , M . 2 0 1 8 : T o m a j . G r a d i š č e i n T a b or . P os k u s p r e p oz na v a nj a d i na m i k p r e ob l i k o v a - nja tomajskega griča od pr azgodovine do danes. Go- riški letnik 42, 13–49. 10 T o so merila za pridobitev prestižn ega zn aka Sloven ia Green Cuisin e, ki ga je STO uvedel leta 2021 (Spletn i vir 3). Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 3 4 ČLANKI ��� Fakin Bajec, J . 2011: Procesi ustvarja nja kulturne d e d i š č i n e : K r a š e v c i m e d t r a d i c i j o i n i z z i v i s o d o b n e družbe. Ljubljan a: Založba ZR C. Fakin Bajec, J . 2020: An in tegrated appr oach to th e rev italization, safeguar ding and managemen t of cultural heritage: how to establish a dur able and ac- t i v e l o c a l g r o u p o f s t a k e h o l d e r s . A n n a l e s : a n a l i z a istrske in mediteranske študije, Series historia et soci- ol ogia , letn . 30, št. 2, 285–300. F a k i n B a j e c , J . 2 0 1 6 : C u l t u r a l h e r i t a g e a n d t h e r ole of volun tar y association s in the pr ocess of achi- e v i ng s u s t a i na b l e d e v e l op m e nt i n r u r a l c om m u ni t i - es. Studia ethnol ogica Croa tica , vol. 28, 21–45. Hrobat, K. 2010: Ko Ba ba dvigne krilo: prostor in č a s v f o l k l o r i K r a s a . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n a z a l o ž b a Filozofske fakultete. L a b a d i , S . , G o u l d , G . P . 2 0 1 5 : S u s t a i n a b l e D e v e - l opment: Heritage, Community , Economics. V : L. M e- s k e l l ( u r . ) , G l o b a l H e r i t a g e : A R e a d e r . C h i c h e s t e r : Wiley Blackwell, 196–216. L a h a r n a r , B . , M l i n a r , M . 2 0 1 4 : P r a z g o d o v i n s k i s r e br ni d ar it v e ni pl oš čici s Š e nt v iš k e pl anot e . K e r ia Studia Latina et Graeca 16(1), 13. Lahar n ar , B., T ur k, p. 2017: Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Ljubljan a: Narodni muzej Slovenije. L a h a r n a r , B . 2 0 1 8 : G r a d i š č a m e d N a n o s o m i n S n e ž n i k o m V : V o n č i n a , D . ( u r . ) 2 0 1 8 : G r a d i š č a v z a - hodni in osr ednji Slov en iji. Gor jansko: Zav od Krasen Kr as, 26–47. M a r c h e s e t t i , C . 1 9 0 3 : I c a s t e l l i e r i p r e i s t o r i c i d i T r ieste e della R egione Giulia. T r ieste: Museo civico di storia n atuale. Mar chesetti, C. 2020 (ponatis iz leta 1903): Praz- godovinska gradišča T r sta in Julijske krajin e. Gor jan- sko: Zav od Kr asen Kr as. Mlekuž, D. 2015: Oblike pr azgodov in ske poljske r azdelitve na Kr asu. Kronika 63, št. 3, 675−690. Morato, N. 2002: M r ak eno jutrnja: štorje iz Slo- v en ske Istr e. Ljubljana: Kmečki glas, 12. N a r e d , J . , B o l e , D . ( u r . ) 2 0 2 0 : P a r t i c i p a t o r y R e - sear ch and Plannin g in Pr actice. Spr in ger Open . P e r k o , V . 2 0 1 8 : O d e d i š č i n i g r a d i š č i n l j u d e h , k i b r e z k o r e n i n n e m o r e j o v z d r ž a t i n a k r a š k i b u r j i . V : V on čin a, D. (ur .) 2018: Gradišča v zahodn i in osr ednji Sloveniji. Gor jansko: Zav od Krasen Kras, 6–9. Poljak Istenič, S., Fakin Bajec, J. 2021: Luxur y fo- od tour : per spectives and dilemmas on the "luxur ifi- cation " of local culture in tour ism pr oduct. Geogra f - ski zbornik 61, št. 1, 169−184. P r a š n i k a r , A . 2 0 1 8 : O b l i k o v a n j e i n i z d e l a v a t u r i - s t i č n e g a p a k e t a / d o ž i v e t j a : P o p o t o v a n j e p o D e ž e l i gr adišč (inter n o gr adivo). Gl. www.kastelir.eu. Slapšak, B. 1999: Slov en ski Kras v pozn ejši pr az- godovini in v r imski dobi. V : Kranjc, A. idr . Kra s, po- k r a j i n a , ž i v l j e n j e , l j u d j e . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z R C , 145–163. S m i t h , L . 2 0 0 6 : U s e s o f H e r i t a g e L o n d o n , N e w Y ork: R outledge. T olar , T. 2018: Ostanki pr ehranskih rastlin iz h iš 6 i n 1 5 A z M o s t a n a S o č i V : D u l a r J . , T e c c o H v a l a , S ( u r . ) , Ž e l e z n o d o b n o n a s e l j e M o s t n a S o č i . R a z p r a v e , Ljubljana: Založba ZRC, 445–452. Vin azza, M . 2021: Koliko je star pr v i taborski zid? O a r h e o l o š k i h r a z i s k a v a h n a T a b o r u n a d V r a b č a m i . V . 2 0 1 9 : B o r k a K u c l e r , S . ( u r . ) , V r h e n e k o č i n d a n e s : skupaj za prihodnost: sa dovi dela v študijskih krožkih 2011– 2019. Sežana: Razvojno dr uštvo V r h e. V on čin a, D. (ur .) 2018: Gra dišča v zahodni in osre- dnji Sloveniji. Gor jan sko, Zavod Krasen Kras. Spletni viri: Spletn i vir 1: Kaj so pr azgodovinska gr adišča-ka- štelirji? www.kastelir.eu (dostop: 25. 10. 2021). Spletn i vir 2: Zelena sh ema slovenskega turizma. h t t p s : / / w w w . s l o v e n i a . i n f o / s l / p o s l o v n e - s t r a n i / z e l e - na-shema-slovenskega-tur izma (dostop: 15.11. 2021). Spletn i v ir 3: Zn ak Slovenia Gr een Cuisine pr ido- b i l i ž e t r i j e p o n u d n i k i . h t t p s : / / w w w . s l o v e n i a . i n f o / s l / n o v i n a r s k o - s r e d i s c e / n o v i c e / 1 5 1 2 0 - z n a k - s l o v e n i a - g r e e n - c u i s i n e - p r i d o b i l i - z e - t r i j e - p o n u d n i k i ( d o s t o p : 25. 10. 2021). Spletn i vir 4: Agen da za tr ajnostn i razvoj do leta 2 0 3 0 . 2 0 1 5 . h t t p s : / / w w w . g o v . s i / a s s e t s / m i n i s t r s t v a / MZZ/Dok umenti/multilater ala/r azv ojno-sod elov anje / p u b l i k a c i j e / A g e n d a _ z a _ t r a j n o s t n i _ r a z v o j _ 2 0 3 0 . p d f (dostop: 29. 2. 2020). Spletn i vir 5: Cultur e for the 2030 Agen da. 2018. h t t p s : / / e n . u n e s c o . o r g / n e w s / c u l t u r e - 2 0 3 0 - a g e n d a (dostop: 24.11.2021).