Politični ogled. — Cesar letos ne bo šel za jesenski čas, kakor navadno, na svoj ogrski grad Godolo, ampak osUne na Dunaju. Dne 5. oktobra je sprejel cesar groia Stiirgklia, dne 6. pa grofa Berchtolda, Oba nim>stra sta poročala vladarju o notranjem, oziroma zuiusnjem političnem položaju. Vladarjevo zdravje je Še vedno zadovoljivo. — Državni zbor je sklican za dne 21. oktobra ob 11. uri dopoldne k zopetnemu zasedanjiu Na dnevnem redu je razprava o novem davčnem (finančnein) načrtu, — Načelnik generalnega štaba, Konrad pl, Hecendorl, o katerem. so pisali listi, da bo odstopil, bo na željo cesarja, kakor se poroča z Dunaja, še nadalje ostal na svojem mestu. Cesar bo baje Konrada Heeendorfa v kratkem v znak zadovoljnosti imenoval za grofa. — Kranjski deželni zbor. Razprave v kranjskem dežefrrtffiTžboru" so vedno bolj zauimive. Poslanoi Slovenske Ljudske Stranke berejo v svojih govorih hude levite liberalnim zgagarjem, kateri se spodtikajo nad vsako, še tako koristno napravo. V seji dne 30. septembra se je kon&ala razprava o deželnih elektricnih napravah na Završnici. Dva inženerja-strolrovnjaka sta izjavila v zbornioi, da bo vsa naprava tekom Basa prinašala deželi lepe dohodke Deželni zbor ni hotel verjeti zabavljanju liberalca Ribnikarja terje sprejel predlog poslanca Jarca, s katerim se izreka deželnemu odboru glede Završnice zaupanje. Nato so prišle na dnevni red razne manjše gospodarske zadeve. Prj razpravi o izboljšanju posestev (melioracije) se je razvidelo, kako kranjska dežela pod vodstvom našib mož skrbi za izboljšanjekmetij. Vzadnjih letih se je iz državnih, deželnih in zasebnib sredstev izdalo za izboljšanje zemlje okroglo 23 milijonov kron. V 1. 1912 se je uporabilo 1,134.833 K, dežela je dala od tega nad 300.000 K. Dr. Krek je govoril k temu predraetu in je izborno dokazal, da jo Kranjska glede dobrega deželnega gospodarstva ena med prvimi avstrijskimi deželami, V tej seji se je sklenilo, da prispeva dežela ve&je svote k ustanovitvi Vajeniškega Doma v Ljubljani, v katerem se bodo vzgajali obrtniški vajenci, Liberalci so seveda tej ustanovitvi nasprotovali, ker se bojijo, da bi se obrtniški naraščaj v bodoče navajal h krš&anski poštenosti. — V seji dne 2. oktobra je bilo v razpravi porofiilo ustavnega odseka o obžinskih posredovalnih uradih. Kranjski deželni zbor je dne 27. septembra 1911 sklenil ustanoviti po občinah posredovalne urade, ki imajo nalogo, preprečiti nepotrebne in drage pravde med občani. Iz poroMa o delovanju teh uradov in govorov kmečkih poslancev je razvidno, da so ti mirovni uradi marsikatero nepotrebno pravdo preprečili. Liberalni i.n nemški poslanci, posebno advokatje, se budo branijo te važne uvedbe, ker se bojijo izgube zaslužka. Šklenilo se je, da se poda javnosti natančno poročilo o dosedanjib uspehih teh uradov. V tej soji se je vršila zelo burna razprava radi liberalne intcrpelacije glede sestave porotniškib imenikov Deželni odbor je namreS naročil obfiinam, naj sestavijo porotniške liste strogo natančno in po postavi. Liberalci se bojijo, da bi vsled tega odslej ne imeli ve5 veftine na porotniških klopeb. Ze deželni predsednik baron Svarc je liberalce moSno zavrnil, ko pa je dobil bcsedo dr. Krek, so dobivali liberalci udarec za udarcem, Govornik je povdarjal, da so bili porotniški imeniki do sedaj v naših krajib tako sestavljeni, da so bili paši listi gotovo obsojeni, a nemškutarski in liberalni pa oprošfieni. Za porotnike se jemljejo vefiinoma le gostiimSarji in kramarji, ki so navdušeni liberalci, pri nas tudi nemškutarski. Govornik je ožigosal z ostrimi besedami početje liberalcev, ki so v boju proti njemu poklicali na poraofi neko nemško žensko, katera je zadnji čas s pomočjo liberalnih gasnikov metala na dr. Kreka žaljive očitke. Cel liberalen in tudi naš štajerski nemškutarski tabor se je veselil pnmoči, ki jim jo je ponudila ta žonska proti dr. Kreku. Pisava ,,Slovenskega Naroda", ,.Narodnega Lista" in njih zaveznika ,,Sta.jerca" je bila zadnji čas tako ne- sramna, da se je ogabila vsakemu poštenemu Cloveku, In ker v naSih krajih porotniki liberalnc in nemškiitarske urednike, kakor nam je znano iz izkušnje, oprostijo, stoji dr. Krek proti temu grdemu zabavlja- nju brez orožja pred sodišžem. Saj ona ženska, ki na pada dr, Kreka, sama trdi, da se ji ne more nič zgo diti, kajti mecl 34 porotniki so vsi liberalci razen 8. Dr. Krek je končal svoja izvajanja tako-le: Želim, da bi se iz te razprave izčistile razmere, da bi vsaj kot ljudje skupaj živeli drug pri drugem. To je korist dežele in naroda. Ce pa to ni mogo2e, potem mi fantje, kar nas je, skupaj držimo! (Gromovito ploskanje, ne pojenjajofie odobravanje in navdušenje,) Naj kdo drugi v zaupanju v prisegolomstvo dela, kar bo6e, mi ?;stojimo: Ein Soldat, treu und brav! — vsi eno! (Vipiarno navdušenje.) Na liberalce je govor dr. Kreka lako uplival, da si niso upali niti odgovarjati. Seveda liberalni časopisi še bodo dr. Krekakljub temu blatili naprej. Po dr. Kreku je dr. Lampe v šaljivem govoru okrcal liberalce, da so bili popolnoma pobiti, Nazadnje se je sprejel dr. Krekov predlog, naj vlada vse potrebno ukrene, da se od gosposke zbornice sklenjena preosnova porotnih sodišč ustavno izvrši, — V seji dne 3. oktobra se je pričela proragunska razprava. V tej seji je zopet govoril dr. Krek o bodoSib gospodarskih in kulturnih nalogah deželnega zbora, Dr. Tavčar je očital v tej seji, da je S. L, S. glede volitev v mestni skupini prelomila besedo, ki jo je dala liberalcem. Na ta očitek, ki je brez vsake podlage, je dobil liberalni prvak in vsa njegova stranka od dr. Lampeta kot odgovor, da jo je dobri mož odkuril iz zbornice. Deželni glavar je prečital uradni zapisnik, ki dokazuje, da je dr. TavCarjeva trditev neresnicna. PreCital je izjavo, na kateri sta podpisana liberalna generala dr. Tavčar in dr. Triller, ki izpričujeta, da je liberalen očitek neosnovan. Dr. Lanape je v svojem govoru neusmiljeno pobijal pisavo liberalnega časopisja ter je rekel med drugim sledeSe: ,,Casopisje, ki ga čita naše ljudstvo, je dobro, slabo je tisto časopisje, ki se rodi iz liberalnega polizobraženstva. Sloj, živeč v tem vzduliu, je tisti, ki kvari tiaše javno življenje. Kar se tiče Nemcev, berite ,,Stajerca" (Živahno pritrjevanje), ki ga plafiujejo Nemoi, da v slovenskera jeziku kvari in blati naš narod. (Burno pritrjevanje.) To je najgrši list na avstrijskem jugu! (SploŠrii klici: Res je!) In ravno slovensko liberalno časopisje s svojimi grdimi noticami daje Nemcem najbolj povod, da blatijo naš narod!" (Velikansko pritrjevanje.), Govornik med drugim tudi povdarja: ,,Vsak ve, da snio ml Slovenska Ljudska Stranka! In to, kar je v tem imenu izraženo, z vso silo izvršujemo. Ne enega slučaja ne more nobeden navesti, da bi mi v tem pogledu ne bili svoje dolžnosti izvršili! Liberajci omenjate sodno službo. Ali imamo tam oblast mi? Ravno vi liberalci imate pri sodstvu ve5 upliva, mi manj. S. L, S. je nastopila proti Hoclienburgerju, pa je prišla liberalna stranka, nain padla v hrbet in branila Hoclienburgerja! (Vel^ko pritrjevanje.) Kdo je pa tisti, ki vsako slovensKo početje oslabljuje in onemogoČuje? Vaša stranka! (Res je!) Vi se pritožujete, "da se pri deželni vladi ne more v slovenskem jeziku občevati. Jaz z vsakim dvorniin svetnikom lahko slovensko občujem. Liberalna stranka pa je sprejela osebo, ki ni slovenskega rodu, ki je slovenskega jezika nezmožna (Velika veselost), to je Kamila Theimer. (Bu6na veselost.) 0,na vam pošilja same nemške dopise (Buren smeh), vi jili pa morate prestavljati, uradujete ])a ž njo neraško." (Velikanska krohotna veselost.) Nato se je nadaljevala proracunska razprava. Vsi govorniki S. L. S. so naštevali liberalcem take gorke, da so bili ti kar iz sebe. Eni so utihnili in osramofieni gledali pod klop, drugi pa so se hudovali tako, da jih je moral deželni glavar poufiiti, kako se imajo vesti v zbornici, — Gorišld deželni zbor je začel zborovati v sredo, dne 1. oktobra. Cesar je za deželnega glavarja imenoval načelnika italijanske krščansko socialne stranke, prošta dr. Faiduttija, za podglavarja pa slovenskega liberalca dr. Frankota. Dosedaj je bil na goriškem deželni glavar pristaš liberalne laške stranke. Zasedanje je otvoril tržaški cesarski namestnik, princ Holienlohe, v laškem in slovenskem jeziku, Nato je govoril otvoritven govor glavar Faidutti, ki je rekel, da se bo napram Slovencem vedno držal pačela krščanske pravičnosti, ki je temelj vsakemu blagostanju. Govoril je še podglavar Franko, na kar so poslanci storili obljubo. V drugi seji so se volili deželni odborniki. Iz kmeftke skupine je bil izvoljfen krš6. socialec Lah dr, Flego, za namestnika krščanski socialec Pičinini. Iz mestne skupine je bil izvoljen laški liberalec dr. Pinausig, za namestnika kršfianski socialec grof Prandi; veleposestvo je izvolilo Slovenca dr. Grogoriča, za namestnika pa liberalca dr. Franko-ta; iz cele zbornice je izvoljen Slovenee Dominco, za namestnika pa liberalec dr. Podgornik. — V ponedeljek, dne 6. t. m., je bila zopet seja, vkateri se je razpravIjalo o izvršenih volitvah v deželni zbor in o nameravanem povišanju deželne doklade na pivo od 4 na 8 K pri 100 litrih, Predlogo se je izroSilo linančnerau odseku v rešitev. — Ilrvatsko. Komisar Skrlec je ž& popolnorna ozdravel. Za voditelje posameznih oddelkov vlads v Zagrebu je Škrlec imenoval same madžarone. Tudi za velike župane posameznih okrožij so iineoovani pristaši vladne madžaronske stranke. Vse hnatsko stranke so radi teh imenovanj lmdo razburjene. Pomneva se, da bo Škrlec v kratkem razpisal novo vclitve za hrvaški sabor ter upa, da dobi večino n<? svojo stran. Madžaroni obračajo, a brvaško ljudstvo bo obnrilo. — Dne 3. t. m. ponofii, nekako Cetrt po polnoc, se je zaslišal po Reki straliovit pok. V luki so znčntili, da so se zagugali Colni in manj.^e ladje. Iz javnih prostorov in zasebnih hiš so hiteli ljudje na uli- co in vse je povpraševalo, kaj se je zgodilo. Bila je eksplozija, tako ino6na, da so mislili nekateri, da je morda smodnišnica zletela v zrak. Zgodila se je eksplozija v palači reškega vladnega oblastnika (guvernerja) na trgu Municipio, kamor se je takoj zgrnila velikanska množica občinstva. Dognalo se je, da se je v poslopju poleg guvernerjeve palače razpofeila bomba, ki jo je prinesel tjakaj človek, ki je prišel čez zidano vrtno ograjo. Odprl je potem okno v pritličju in položil bombo v sobo, jo zažgal s pomo6jo kakih 4 metrov dolge užigalne vrvice in potem pobegnil. Bomba je napravila veliko škodo. Razbita so skoro vsa okna na guvernerjevi palači iji prav tako tudinabližnjih bišali. Vrtno ograjo za palačo je eksplozija razrušila in poslopje, v katerem se naliaja arhiv, je precej poškodovano, Stene so se razpokale, strop je bil luido prizadet, a polnštvo in zlasti tamkaj se nahajajoči spisi so skoraj popolnoma unifieni. Zaprli so ve6 sumljivih oseb. — Solnograško. Nemci v solnograškem deželnera odboru tudi slabo gospodarijo, kakor naši štajerski. Proračun te dežele izkazuje za prihodnje leto ?,131.714 K primanjkljaja. Deželne doklade se bodo zvišale na 65%, poleg tega bodo pa še naložili 10%no doklado na vino in meso. Nemško gospodarstvo je v vseh deželah zares uzorno! — Ogrsko. Včeraj, dne 8. oktobra, se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora. Vlada je vpoklicala v Budimpešto nad 300 orožnikov, da pomnoži ž njimi državnozborsko stražo^ Vodja opozicije, poslanec Just, je na dobro obiskanem zborovanju v mestu Mako izjavil, da bo njegova in ž njo vse druge opozicionelne stranke nadaljevale oster odpor proti vecini, posebno proti grofu Tisi. ,,S Tiso ne maramo ralru, ampak zahtevamo, da se državni zbor razpusti." Pri novih volitvah upa opozicija vlado in večino premagati. — Na Balkanu. Avstrijska in italijanska vlada sta po svojih poslanikih v Belgradu izročili srbski vladi opomin, da naj srbsko vojaštvo pri sedanjih boiih z Albanci ne prekora5i albanske meje. Srbska vlada je izjavila, da bo ona le Čuvala srbsko last in bo spodila z vojaštvom albanske čete s srbskih tal. — Boji med Srbi in Albanci bodo skoro gotovo v kratkem konCani. Srbi so prepodili Albance že skoro popolnoma s srbskega ozemlja. Dne 2. oktobra se je vršila v ozemlju Ljuma huda bitka. Srbski topovi so zlomili albansko premofi, Albanci so bežali. Srbsko Cete so dne 2. oktobra vkorakale v Debar i.n Ohrid, kjer sd dan poprej po hudem boju premagali Srbi albanske čete. Bitka okoli Debarja je bila jako krvava ija je trajala celo noč. Arnavti (albanski rod) so bili oplenili vse kraje, tako, da vlada zdaj glad, Arnavti so tudi vse poklali. Tako srbske kakor tudi grške čeie se naliajajo sedaj že na albanskem ozemlju. S topovi Albanci sploh niso znali ravnati. Boj v Debru nadkriijuje vse grozote, kar se jih je zadnja leta na Balkanu zgodilo, Boj se je vršil po ulicah. Vsako bišo je bilo treba posebej osvojiti. Ko so izstrelili Albanci svoje streljivo, so se vrgli s sekirami na vojake. Mož so je boril z možem, Izgube na obeh straneh znašajo nad 1000 mrtvih. Naposled so bili Albanci popolnoma razkropljeni. — Srbski ministrski predsednik Pašič je na Dunaju dne 3. t. m. posetil našega zunanjega ministra Berchtolda, s katerim je imel daljši pogovor. PašiČ je izjavil, da ga je ta pogovor zelp zadovoljil, Sodi se, da je razpoloženje tako v Avstriji kakor v Srbiji za zbližanje obeh držav tako ugodno, da se mora smatrati kakor za gotovo, da nastanejo v kratkem med obema državama prijateljski odnošaji. V politiČnih odnošajih ne obstoje med obema državama skoro nikaka nasprotstva. Najvažnejše, to je albansko vpraganje, je urejeno. Tudi v gospodarskih vprašanjih se državi zbližujeta. — Spor med Turčijo in Grško se še ni polegel. Obe državi mobiJizirata svoji armadi, — Italija. Za laški državni zbor se pripravljajo nove volitve po novem volilnem zakonu, ki daje ijudstvu splošno volilno pravico, kakoršna je že uvedena za državni zbor pri nas. Po novem volilnem redu ima Italija 8,672,249 volilcev, in sicer celih 5 nvljjonov vefi kot prej. Katoličani se bodo udeležili letos po mnogih okrajih volitev, posebno v Gornji Italiji.V ftimu samem pa se katoličani vsled želje sv. Očeta ne bodo udeležili volitev, V poročilu, ki je objavljeno obonera s tera naznanilom, povdarja laška vlada posebn> važnost laškega vojaškega odposlanstva v Afriki, ki je odprlo novo pot ljudskemu blagostanju. Kar se tifie zunanje politike, povdarja poročilo, da stoji Italija politično izborno. Trozveza je za colo Evropo teinelj rairu in podlaga krepkemu gospodarskemu razvoju. Glede vojaštva misli Italija sedaj vpeljati dveletno vojaško službo brez razlike stanu in orožja. — Kitajsko. DHe 5, oktobra je bil za predsednika kitajsko ljudovlade na novo izvoljen dosedanji predsednik Juanšikaj. Ker je Juanšikaj, kakor -pišejo listi, mož odloCne volje, se prifiakuje, da bo znal obraniti v veliki kitajski državi mir in red. — Zadnji spor med Japonsko in Kitajsko se je za sedaj mirno rešil, A stalen ta mir gotovo ne bo, ker bi Japonska rada na raSun Kitajske povečala svoje pokrajine.