ila tfl [GA ili 71 , ter # ivice Pr'; izenac® i dva£ točk#' vega * "j” w do koc- Ko so je Kk Starc J« ičajnih J skakaj.'; nadaV prva®5 ; igralo i Zmag« 16 to# itobur o5, nk ■ seve^j s!j m kol« rvi dve ah s * ied kan ■mbnsft biene* ?lo d*1* .-ali ^ ki Kt tej 5Č1. aoogo •enerjuP m zal i so . ednje 1 /isione* s 10:47 7:10) D- 3^ esarsf.f apni 1®^| :d »5 igo 3 .IGA >zda (N) PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim .. Abb- postale i gruppo - Lena 70 lir Leto XXVI. Št. 101 (7595) TRST, četrtek, 30. aprila 1970 SPOROČILO PENTAGONA, KI JE IZZVALO OGORČENE REAKCIJE Neposreden vojaški poseg ZDA v Kambodži v podporo majavemu Lon Nolovemu režimu X, Zaroka ameriška vojaška pomoč sajgonskim kolaboracionističnim četam, ki delujejo na kamboškem ozemlju - Val protestov v ameriškem kongresu žen’ 'AČASHINGTON, 29. — S sklepom, ki je izzval ogromno ogor-jil 16 v samih ZDA in v vsem svetu, se je Bela hiša danes odlo-9 ' °a na konkreten način pomaga lutkovnemu kamboškemu režimu stori a Lon Nola’ washingtonska vlada se je tudi tokrat, kot je že Skoj- 9lede Vietnama' odločila, da poseže v položaj v Kambodži p, 1 stranska vrata, se pravi ne z direktno vojaško pomočjo, pač Preko sajgonske kolaboracionistične vlade. • 'Poročilo o Nixonovem sklepu - ®*l obrambni departma: glasnik pent,aw jjdenile nuditi svojo podporo vladi nega Vietnama v izvajanju nje-sedanjih vojaških operacij proti ,iyernovietnamskim in vietkongov-bod}-OP°riščom ‘n arzenalom v Kamni “• Te operacije — je povedal j#|Sndc — je sajgonska vlada za-a Po posvetovanju z ameriško«. Sam Nixon, kot je sporočil glasih Bele hiše Ziegler, bo jutri zve-, Po televiziji obrazložil vzroke k‘ga sklepa. Ostro je kritiziral Nixonov sklep tudi načelnik demokratske skupine v senatu Mike Mansfield, ki je dejal, da ameriška podpora južnoviet-namskim operacijam v Kambodži «pripravlja teren za razširitev vojne*. Mansfield je dejal, da je nasproten kakršnikoli obliki ameriške podpore Kambodži, od direktne vojaške pomoči do zdravniških operacij za evakuacijo ranjencev. Proti Nixonovemu sklepu protestirajo tudi predstavniki republikanske . stranke: senator Aiken, ki je doslej j ^Poročilo Pentagona pojasnjuje, podpiral politiko Bele hiše na azij-va bodo ZDA nudile svojo pomoč skem Jugovzhodu, je izjavil, da «ni obliki «svetovaloev, taktičnega koordinatorjev poletov, *®,avniške oskrbe za evakuacijo gojencev ter logistične podpore*. izjavi je tudi rečeno, da so poslanke PNO na kamboškem ozem-^pomenile naraščajočo grožnjo , varnost sil svobodnega sveta v s,,ztletn Vietnamu*. «Zato je bilo .Oljeno — se nadaljuje izjava — Pomeni ta akcija potreben in ^Pkovit ukrep, da bi rešili življenj Američanov in drugih sil svo-sveta ter da bi utrdili gram vielnamizadje*. tag sm° omenili, je sporočilo Pen-gor*113- *zzva'° val protestov. Do o-v i,Ceri'k reakcij je prišlo predvsem So .gib ameriškega kongresa, kjer . ze v preteklih dneh večkrat o-arjali na nevarnost razširitve bil še nikoli v svojem življenju tako razočaran* ter izrazil bojazen, da bo vojaška pomoč Kambodži negativno vplivala na izid volitev za obnovo dela kongresa, ki bodo novembra. Republikanski senator Ja-vits je izrazil mnenje, da je Nixon z današnjim sklepom povzročil «res-no zaostritev notranjih napetosti*, po drugi strani pa onemogočil izvajanje programa vietnamizacije vojne. Vsekate se zdi, da se vvashing-tonska vlada ne misli omejiti samo na to obliko pomoči kamboškemu režimu: glasnik državnega departmaja McCloskey je danes izjavil, da VVashington še vedno preučuje kamboško zahtevo o vojaški pomoči. Zaradi tega ni izključeno, da bi Nixon še okrepil vojaško podporo režimu generala Lon Nola. Nixonov sklep, da neposredno poseže v kamboško krizo, bd utegnil spraviti v težave same ameriške zaveznike in predvsem Indonezijo, ki se v teh dneh zavzema za sklicanje 'konference azijskih držav, na kateri naj bi iskali mimo rešitev krize v Kambodži. Konferenca bi morala biti v Djakarti ali v kakem drugem indonezijskem mestu 15. in 16. maja. Številne države, med njimi Južni Vietnam, Tajska, Filipini, Južna Koreja in Malezija, so že napovedale prisotnost lastnega predstavnika na konferenci. Kot je povedal zunanji minister Malik, so na konferenco povabili tudi predstavnika Severnega Vietnama. Indonezijskemu diplomatskemu predstavniku v Hanoju pa so včeraj izročili uradni memorandum, v katerem sevemovietnamska vlada odklanja povabilo na konferenco ter obtožuje Malika, da je podprl dobavljanje vojaške pomoči «kamboški kliki Lon Nola - Sirik Matak*. PRAV MED PRAZNOVANJEM 25-LETNICE OSVOBODITVE Fašisti so spet oskrunili spomenik bazoviškim junakom Uničili so ploščo z Miloševim imenom in poškodovali plošči z Bidovčevim in Marušičevim imenom - Antifašistične organizacije in stranke so odločno obsodile fašistični napad in zahtevajo kaznovanje krivcev Medtem ko so vsi italijanski demokrati praznovali 25. obletnico vstaje in zloma fašizma, so neo-fašisti, ki se še ne morejo sprijazniti z zgodovinsko obsodbo vladavine njihovih blaznih prednikov, dali duška svoji jezi in na razne načine oskrunjali spomin padlih za svobodo. V Nabrežini so se pojavila njihova zastarela gesla, premazali so spominski kamen žrtvam zloglasne Rižarne, ki jih imajo tudi eni na vesti, v spominskem parku pri Sv. Justu in končno poškodovali in oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam. Kjer je kri bazoviških junakov zalila kraško zemljo, tam so ponoči med soboto in nedeljo ležali razmetani kosi odkru- *""".....'i'""""..................................... ŠTEVILNE ENOTNE SPLOŠNE STAVKE PO ITALIJI PRVA ENOTNA PROSLAVA 1. MAJA V RIMU Z GOVOROM STORTIJA Danes bo v Milanu na podobni proslavi govoril tajnik CGIL1 Lama - Zapletljaji v poslanski zbornici o dnevnem redu viet “ Eun'la^nske vojne na vs0 Indokino. g^hjepolitična komisija ameriške-^ ,Senata je pred dvema dnevoma shiir?Sno sklenila, da mora wa-vlada odreči vojaško pod-vjgi^Kanabodži, ker bi se drugače doBiSf^ka vojna nadaljevala v ne-naS , Predsednik te komisije se-^ r William Fulbright je izjavil, tgj. današnji sklep velika napaka kot ■ ie Nixon naklonil celo več, Zahtevala kamboška vlada. Oj je tudi obtožil vlado, da jg ,7* iskrena do kongresa: Nixon tl 4 isk 7 15 l3' »lo , J $ O. Va' )- fši £jS* iH 00 ^iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittMiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiii PROPAGANDNO SPOROČILO IZRAELSKE VLADE «Sovjetski piloti opravljajo bojne polete nad Egiptom» V Kairu so prepričani, da hočejo Izraelci s to «senzacijo» dohiti nova ameriška letala, ki jim jih je Nixon nedavno odrekel A 1 \\4 i . i I 7 8 J) 2i .11 l 6 .? •' l 5 10 J: l 2 12 $1 5 1 :* - 3 1 : ;5} } ; Sfi ; e is * M*11 Je a AVI V, 29 — Izraelska vlada bUoti'adno sporočila, da ((sovjetski 0pravWo vojne polete nad ha g111 z letali, ki so nastanjena Sjioj^Ptovskem ozemlju«. Uradno Klotd 10 dodaja. ^ doslej ruski 0 * niso leteli nad področjem iteWili tvi ognja in se še niso u-D^^rjstaiskih bitk nad Sueškim v'Ma°rn' PoleS tega pa izraelska hiane Pravi, da je Sovjetska zveza tfait v Egiptu rakete zemlja- AM 3”> ki j ib upravlja so-fa Us ^^je. Kot zadnja faza te-!J°srednega posega, pravi na-Oaj ^boroiiio, «Sovjetski piloti se-“Pravijajo bojne polete«. je, da so te uradne ihšntj ^tselske vlade obširno ko-31' izraelski listi, ki so da-Viafle p°čili, da je predsednica tiku zn48 Moir Posala Predsed-kr; Nixonu poslanico, v ka- baprosa, naj ponovno pro-'tti ?! ^žaJ na Bližnjem vzhodu «v »lotov 1 vne prisotnosti sovjetskih Egiptu«. V govoru, ki ga n Pterlsc-dnica vlade ob otvo-keSa vojaškega kulturnega 4’ "da k Jeruzalemu, pa je izjavi-lzra©lska letala če bo “i w . ■ napadla in sestrelila tu-s sovjetskimi piloti«. , niso' eSiptovski uradni krogi jkbten lcomentirali teh izraelskih 1 0 0USe Je vendar v kairskih do-h^isk e's<'en'b krogih 'tolmačilo te # ^®lo*k Ves,'i v splašno izraelsko kampanjo, ki ima dva Prvo> obrazložiti delni iz-bon 0)®Aki neuspeh zaradi ved-.aktivne dejavnosti egiptov-ki ' da , tva' ki Je danes v sta-*abko prevzame pobudo, Učnemu izraelskemu iS^Vati Tan)u Egipta in drugo, nar (fe3 Z vseml sredstvi pritisk osi’ da Prekličejo svojo ne-2^1 rT^itvljo m da Izročijo Iz-Ve «phanitome» in drugo T*o ' liptovskih dobro ob-(fbibi., t krogov o ((propagandni k Je in,21!8®16 potrjuje odmev, ki o, 6,0 «uradno sporočilo iz- vl,''h[ri!,. a<1e» v ZDA, zlasti pa v Tu so že danes iz-98 ameriška vlada razume Izraelsko zaskrbljenost, da se sovjetski letalca neposredno in aktivno udeležujejo obrambe Egipta«. V Washingtonu sicer menijo, da naj bi bila naloga sovjetskih pilotov samo prestrezati izraelska letala v notranjosti Egipta in preprečiti, da bi napadla velika egiptovska mesta Kljub temu pa, je izjavil glasnik Bele hiše Ziegler, nd rečeno, da predstavlja to nevarnost za nove «vojaške In diplomatske zaplet-ljaje« Ziegler je sporočil, da je Nikon «takoj odredil proučitev vesti o ruskih pilotih v Egiptu«. Glasnik Bele hiše je dal vedeti, da bi morebitna sprememba ravnotežja sil na Bližnjem vzhodu lahko prepričala ZDA, da morajo ((dobavljati novo orožje Izraelu«. Kot je znano, kar Je opozoril časnikarje tudi Ziegler, so ZDA pretekli mesec zavrnile izraelsko zahtevo o dobavi novih «phantomov» in drugega orožja. Toda glasnik ameriškega departmaja je izjavil, da ameriška vlada «še nima nobenega dokaza, da se sovjetski piloti udeležujejo bojnih akcij proti izraelskim letalom«. Tudi glavni tajnik OZN U Tant ni hotel dramatizirati sporočilo izraelske vlade In je danes izjavil, ne da bi sporočila Izraelska vlada, da je vsak zunanji poseg v konklikt na Bližnjem vzhodu «nevama posledica pomanjkanja uveljavitve resolucij OZN z obeh strani«. V Londonu Je zunanje ministrstvo prav tako sporočilo, da nima na razpolago še nobendh podatkov o resničnosti izraelskega sporočila. Rešena kriza deželnega odbora na Siciliji PALERMO, 29. - Po dolgotrajni krizi so danes izvolili predsednika in odbor deželne uprave Sicilije. Za predsednika je brl izvoljen demo kristjan Fasino s 47 glasovi od 86 prisotnih deželnih svetovalcev. Za odbornike pa so bili izvoljeni: demokristjani Bonfiglio, DAcquisto, Muccioli, Muratore, Nicoletti, Oc-chipinti in Giuseppe Russo, socialisti Fagone, Mangrone in Mazza-glia, socialdemokrat Macaluso in republikanec Natoli. Pri glasovanju za odbornike je leva opozicija po večini oddajala bele glasovnice, medtem ko je pri glasovanju za predsedrvka volila lastna kandidata. PRAGA, 29. — Alexsandra Dubčka so izključili iz slovaškega nacionalnega sveta, s čimer je izgubil zadnje pomembno mesto, ki ga je še imel v organih oblasti. To je prvič, da so ga «izključili», ker je dosedaj na ostala mesta sam «dal ostavko*. Storti pravi, da morajo biti stavke Temu pa se je v imenu vlade uprl odločne, saj vlada ne dela drugega, kot da molči in delavci zahtevajo stvarne odgovore in se ne morejo zadovoljiti z izgovori ter zavlačevanji. Da se doseže konkretne zaključke, je nujna enotnost vseh sindikalnih organizacij, saj bodo lahko samo tako izrazili oblast, ki jo imajo in ne bodo pod vplivom oblasti drugih. minister Ferrari Aggradi, ki je predlagal preložitev razprave na 10. junij, ker je treba ta zakon vskladiti z zahtevami po davčni reformi. češ da parlamentarni predlogi o davčnih olajšavah niso v skladu z reformo in ne predvideva jo bilančnega kritja. Minister je tudi izjavil, da se namerava vlada predhodno posvetovati s sindikati Obveza sindikatov za izvedbo ve-!iJn_d.a Je odločena, ^ da se uveljavijo likih reform je povzročila, da je sindikat naredil kvalitetni skok in dokazuje, da je sindikat sposoben izraziti resnične zahteve delovnih ljudi. Končno je Storti podčrtal, da bo letošnji 1. maj 1970 praznoval ves delavski razred enotno. Na Siciliji so bile pokraj'nske stavke v pokrajinah Messina, Cal-tanissetta in Siracusa in so v treh glavnih mestih pokrajin bila prirejena zborovanja. V ostalih pokrajinah Sicilije pa bodo stavke jutri, ko se jim bodo pridružili novinarji vsega tiska in RAI-TV. Kot smo že omenili, bo jutri splošna stavka na celotnem področju Lombardije. V Milanu bodo v tej zvezi tudi proslavili na skupni proslavi 1. maj in to z enotno proslavo, kar se ni zgodilo že več kot dvajset let. Na proslavi bo govoril generalni tajnik CGIL Lucia-no Lama. Na osrednji trg se bodo delavci na proslavo usmerili s petimi^ povorkami iz mestnih okrajev. Včeraj ob 21. uri se je pričela enotna stavka železničarjev, ki se je danes končala ob isti uri. Ministrstvo za promet je uradno sporočilo, da je bila stavka popolna, tako da je bil v celoti ustavljen promet. Ni bilo nobenega incidenta. Jutri ob 18. uri se v palači Chigi sestane ministrski svet. Na današnji seji^ poslanske zbornice so se dalj časa ukvarjali s programom dela zbornice za prihodnje razdobje. Načelniki skupin v zbornici se namreč niso sporazumeli in so komunisti vztrajali na svoji zahtevi, da se takoj obravnavajo davčne olajšave za zaposlene. davčne olajšave od 1. januarja prihodnjega leta. Na_ današnji seji niso rešiii tega vprašanja, ker so na predlog vladne večine hoteli izglasovati odložitev razprave o zakonskem predlogu o davčnih olajšavah, Dvakrat bi moralo priti do glasovanja, obakrat pa so poslanci KPI in PSIUP zapustili dvorano, tako da je zmanjkalo nujno potrebno število poslancev in zbornica ni bila sklepčna. V razpravo o tem vprašanju so posegli predstavniki vseh skupin, nato pa so obravnavali nekatera vprašanja. V senatu pa so nadaljevali splošno obravnavo o reformi zakonika o kazenskem postopku, katerega je že odobrila poslanska zbornica. V razpravo so danes posegli senatorji Jannelli (PSU) De Matteis (PSI), Cassiani in Bettiol (oba KD). Senat je tudi odobril, da se lahko uporablja nova naprava za električno glasovanje, s čimer bodo znatno pospešili postopek. Vsak senator ima namreč pri svojem sedežu posebno odprtnino, v katero bo postavil svojo izkaznico, nato pa bo glasoval s pritiskom na tri gumbe: za, proti, vzdržano. Avtomatično se bodo glasovi sešteli in bodo prikazani na posebni tabeli pri predsedniški mizi. Naprava bo omogočala vse vrste glasovanj, ki jih predvideva pravilnik senata. KAIRO, 29. — Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Gedafi je danes zaključil enodnevni obisk v Kairu, kjer se je srečal s predsednikov Naserjem, in se vrnil v Tripolis. šenih kamnov z imeni bazoviških žrtev. Kdo so skrunilci še nihče ne ve. Brez dvoma gre za fanatične fašiste, ki so se kot kriminalci, kar v resnici tudi so, v varstvu teme podali na bazoviško gmajno in se s primernim orodjem, verjetno krampom, lotili gnusnega razbijanja. Ploščo z Bidovičevin imenom so odkrušili na levem spodnjem delu, bolj so poškodovali Marušiče-vo ploščo, medtem ko so Miloševo popolnoma uničili, tako da se na njej le s težavo vidi še začetna in zadnja črka. Svojega dela pa niso dokončali. Valenčičeve plošče se njihov maščevalni kramp ni dotaknil. Jih je kdo zmotil pri delu? Najbolj verjetno je, da so jim odmevi udarcev krampa po kraškem kamnu pognali strah v kosti in njihova strast po uničenju spomenika se je spremenila v stahopetnost. Razdejanje je odkrila policijska patrulja openskega komisariata že okoli 2. ure ponoči. Na kraj so prišli tudi karabinjerji bazoviške postaje in člani političnega oddelka kvesture, ki so pod vodstvom načelnika dr. Zapponeja takoj začeli preiskavo. Zaradi zgražanja, ki ga je ta dogodek vzbudil, kar dokar zujejo številne protestne resolucije, in ker se oskrunitve le prepogosto pojavljajo (zadnjič so spomenik skrunili 1956. leta) se je preiskave lotil tudi preiskovalni odsek karabinjerjev pod vodstvom kap. Lem-ba. Otipljivih podatkov do sedaj nimajo, kaže pa, da karabinjerji poizvedujejo za dvema mladeničema, ki baje nista iz našega mesta. V Bazovici, kjer so ogorčeni vaščani včeraj ves dan hodili ogledovat škodo, ogorčeno razpravljajo v oskrunitvi in baje je nekdo videl fiat 600 rumene barve, ki se je z nekaterimi mladeniči oddaljeval s kraja ali bolje s steze, ki vodi do spomenika. Ne vemo če to drži, vendar naj tisti, ki kaj vedo, javijo vse podatke preiskovalnim organom. Tudi najmanjši podatek lahko pomaga pri odkritju zlikovcev. Vsa slovenska javnost in z njo tudi vsa napredna italijanska javnost našega mesta odločno zahteva, da pristojne oblasti zločinske skru- nilce izsledijo, kar bi ne smelo biti banja, ki je izbojevalo demokratič- tako težko, saj je dovolj jasno, kje jih lahko iščejo, ter da jih strogo kaznujejo. Njihova podla dejanja niso samo žalitev bazoviških žrtev, temveč vsega slovenskega naroda, ki je trpel pod fašizmom in tudi italijanskega odporniškega gi- no Italijo, v kateri ne bi smel« biti mesta za neofašistične skupin«. Nihče naj namreč ne prihaja n« dan s trditvijo, da gre za osamljene storilce, saj je jasno, da je za njimi na vse pripravljena politična organizacija. Oskrunjeni spomenik Odločne in enotne protestne izjave Zveza odporniških gibanj, Zveza italijanskih partizanov, bivših antifašističnih preganjancev, bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih in italijanska zveza partizanskih združenj opozarjajo javnost na sramotna dejanja neofašistov v prejšnjih dneh, ko so poškodovali in oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam ter spominski kamen žrtvam Rižarne v spominskem parku. Omenjene organizacije so prepričane, da tolmačijo čustva in zgražanje članov in sploh demokratične javnosti ter zahtevajo, da se odgovorne oblasti posiužijo vseh sredstev, ki so jim na razpolago za odkritje odgovornih, ki jih je treba najstrožje kaznovati. Pokrajinske federacije ANPI, ANPPIA, ANED, FIAP ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV z ogorčenjem obsoja ponovno skrunitev spomenika v Bazovici, ki se je izvršila v času, ko smo pred komemoracijo štiri-.................................................... Enotna splošna stavka v Trstu Pogled na del udeležencev sindikalnega zborovanja na Trgu Goldoni. Poročilo berite na 2. strani desetletnice ustrelitve, ki bo letos jeseni. Odbor je prepričan, da tako nizkotno podlo dejanje samo po sebi kvalificira storilce in upa, da jih bodo oblasti odkrile in kaznovale. Odbor Prav v razdobju, ko vsi slovenski in italijanski demokratični ljudje proslavljamo obletnico osvoboditve po naci-fašizmu, so neofašistični zločinci oskrunili spomenik štirim bazoviškim žrtvam na kraju njih mučeništva. To ni bil osamljen primer, saj smo v istem času zabeležili še več podobnih izpadov neofašistov. Oživljanje fašističnih metod in napad na spomenik bazoviških junakov niso nekaj slučajnega, temveč govore, da so še vedno na delu temne sile, ki jim sedanji družbeni razvoj v Italiji, večji demokratični napredek, vsaj postopno priznavanje pravic slovenske skupnosti in končno tudi razvoj dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ni všeč in hočejo z nasilnimi metodami ta proces zavreti. Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki se sklicuje na načela odporniškega gibanja in ki združuje potekla hitro in uspešno in da bo zajamčeno čimprejšnje odkritje odgovornih. Taka dejanja, se zaključuje izjava PSI, težijo po tem, da se kali demokratično vzdušje volilne kampanje, prvomajskih proslav in ljudskih borb, ki prav sedaj potekajo. Med sestankom pokrajinskega odbora in nadzorne komisije avtonomne tržaške federacije KPI se je izvedelo za zločinsko poškodovanje spomenika ustreljenim v Bazovici. Ta vest se pridružuje vestem o drugih divjaštoh izgredih in so jo enotno obsodili prisotni. Tržaška federacija KPI je takoj zavzela odločno stališče. Tržaški komunisti opozarjajo, da obstaja provokaciiski načrt' fašistov v državi, katerega podpirajo s svojo pasivnostjo policijske in vladne oblasti. v Trstu pa se še posebej skuša oživeti šovinistično sovraštvo, da bi se ločilo Italijane od Slovencev in da bi se ustvarilo razloge za trenja med Jugoslavijo in Italijo, da bi se motilo redno volilno kampanjo s tipičnimi dejanji strahopetnega skva-drizma in z odkritim poskusom, da se organizacije in ustanove Slovencev i Povle£e v spopad poliiične si'e od-v Italiji, ki so zrasle iz zmagovitega porniškega gibanja. Vsi oni, ki pod- osvobodilnega boja, ostro obsoja fašistični vandalizem v pričakovanju, da bodo oblasti ukrenile potrebno, da se krivci najdejo in pravično kaznujejo. Predvsem pa je treba dokončno izolirati in odstraniti iz javnega življenja vse tiste osebe in tisti silnice, ki so v ozadju in ki vodijo do takih dejanj ter se skušajo posluževati takih političnih metod. Slovenska kulturno gospodarska zveza zato poziva vse svoje včlanjene organizacije na čim večjo aktivnost in budnost za zaščito pravilnega demokratičnega razvoja, za splošni napredek, še zlasti pa za ostro in odločno obrambo pravic Slovencev v Italiji. Slovenska kulturno gospodarska zveza Na svoji včerajšnji seji je izvršni odbor PSI Izrazil globoko ogorčenje zaradi podlega tepističnega dejanja, do katerega je prišlo nekaj dni po oskrunitvi spomenika v spominskem parku pod Sv. Justom. Storilce je treba iskati — se nadaljuje izjava — v podrasti skrajne desnice. Upamo, da bo policijska preiskava pirajo take težnje, so tudi za njih odgovorni. KPI poziva vse svoje člane, da so enotni in da so buani. Od odločnosti in enotnosti vseh antifašistov tega področja. Italijanov in Slovencev, zavisi odgovor na zadnjo provokacijo. V tem smislu so tržaški komunisti pripravljeni sodelovati pri kakršni koli enotni manifestaciji, ki naj ima protestni in opozorilni značaj do fašizma. Kasneje je odšla k poškodovanemu spomeniku delegacija federacije, v kateri so bili senator Vi-dali, deželni svetovalec Bacicchi in občinski svetovalec Gombač. Ob ponovni skrunitvi spomenika bazoviškim junakom nam ne more nihče odrekati čustev, ki gredo preko običajnega zgražanja in ob* sodbe. Pozivamo vsa prosvetna društva, da budno čuvajo in pregledajo vse partizanske spomenike kakor tudi druge objekte, ki pričajo o našem deležu v protifašističnem boju In naši prisotnosti na tej zemlji. Slovenska prosvetna zveu 30. aprila 1970 f Vreme včeraj: Najvldja temperatura 15, najnižja 7.4, ob 19, uri 11,3, zračni tlak 1011,7 pada, veter 6 km jugovzhodni, vlaga 66 odst., padavine 6,9 mm., nebo 8/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,4 Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 30. aprila KATARINA Sonce vzide ob 4.55 In zatone o 19,10 — Dolžina dneva 14.15 — kuna vzide ob 2.31 in zatone ob 13.0» Jutri PETEK, 1. maja PRAZNIK DELA USPELA CELODNEVNA POKRAJINSKA STAVKA Delavci in študentje proti represiji za davčno in druge nujne reforme Sindikalno zborovanje na Goldonijevem trgu - Študentska povorka po mestnih ulicah - Stavkali so tudi dijaki slovenskih srednjih šol Danes popoldne bo rimski parlament razpravljal o zakonskem predlogu, po katerem naj bi se zvišal neobdavčljivi delež stalnih dohodkov, kar sindikalne organizacije že dalj časa zahtevajo med splošnimi po-u-ajinskimi in deželnimi stavkami. Taka stavka je včeraj ves dan ohromila dejavnost v industrijskih podjetjih, nekaterih trgovinah, zasebnih avtobusih, na gradbiščih in šolah, medtem ko so javni lokali stavkali do 13. ure in javni prevozniki razčlenjeno dvakrat sredi dne-va. . V industrijskih podjetjih se je stavka pričela ob 10.30, pol ure pozneje pa se je skoraj dva tisoč delavcev zbralo na Goldonijevem trgu, kjer je bilo napovedano enotno sindikalno zborovanje. Delavcem so se s svojo povorko, ki je krenila izpred univerze in šla po mestnih ulicah, pridružili tržaški visokošolci in srednješolci, študentov je bilo ti-»oč in so nosili s seboj transparente v italijaiMČini, slovenščini in nekaj napisov tudi v grščini, na katerih so bila gesla »proti represiji*, »proti meščanskemu tisku*, »za revolucionarno alternativo*. Stavki so se, razen redkih izjem, pridružili vsi alovenski srednješolci. Na Goldonijevem trgu so, kot napovedano, spregovorili predstavniki treh tržaških sindikakidh zvez: Ma-rinello (CISL), Fabbricci (CCdL-U1L) in Calabria za CGIL. Kot je pravilno povedal zadnji govornik, tajnik nove delavske zbornice CG 1L Arturo Calabria, ob splošnem odobravanju in ploskanju prisotnih, je že Skrajni čas, da se neha s prakso treh govornikov na sindikal-tah zborovanjih, ki jih označuje pridevnik »enotno*. V drugih krajih Italije, je dejal, so sindikati že zdavnaj premostili to fazo in pove- Spored in govorniki jutrišnjih prvomajskih proslav v Trstu, Miljah, Križu in Nabrežini pevski zbor € VASILIJ MIRK» S P D PROSEK - KONTOVEL PRIREDI DANES, 30. APRILA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT v počastitev 25. obletnice osvoboditve Sodelujejo s sporedom partizanskih, narodnih in umetnih pesmi MOŠKI ZBOR »VASILIJ MIRK* MLADINSKI ZBOR ALEKSANDER VODOPIVEC, klavir ZDRAVKO KANTE, harmonika STANE STAREŠINIČ vezni tekst DIRIGENT IGNACIJ OTA Vstopnina: 500 in 300 lir za dijake in pevce. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Odložen sprejem delegacije okoliških vasi pri županu — i ffi Med včerajšnjo delavsko ta študentsko povorko mestu rili enemu sindikalistu, naj zastopa vse tri zveze. S tem je Calabria v živo posegel v spore, ki zadnje čase kršijo odnose med CCdL in CISL in o katerih bodo verjetno :z drugega zornega kota razpravljali tudi delavci v prihodnjih tovarniških skupščinah. Prav o novem odnosu, ki naj bi uveljavil med delavskimi množicami in sindikalnimi vrhovi, je govoril MarineOo, medtem ko je Fabbricci še posebej poudaril pomen zahtev delavskega gibanja o zvišanju neobdavčljive vsote mesečnega dohodka. Sindikati enotno zahtevajo, naj se ta kvota (RM) zviša od 20 tisoč mesečnega dohodka na 115 tisoč, kar v bistvu ustreza odnosu med obdavčljivim in neobdavčljivim delom plače v letu 1947, ko je bila določena sedanja kvota. Fabbricci je tudi polemiziral z ministrom Colombom, ka je zatrjeval pred dnevi, da bi država na ta način izgubila 400 milijard. Do volj bi bilo, je dejal, da bi država nekoliko dosledneje pritisnila na bo gate davkoplačevalce, oziroma na podjetnike, ki svoj dohodek skrivajo. Tajnik CCdL je tudi pograjal SrijTi med, mednarodni praz- delavska zbornica CGIL bo tudi letos priredila jutranjo delavsko povorko od Šentjakobskega delavskega predmestja po mestnih trlicah v center in nato na zborova-nje ki bo pri kanalu pred cerkvijo ■v ' Antona Novega. Povorka bo krenila, kot P° navadi, ob spremljavi godbe, ki bo zaigrala prvomajsko budnico, od Trga Pestaiozzi, ob 9. uri. Kot vsako leto se bodo tudi letos zbrati delavci posameznih strok na bližnjih zbirnih mestih in s svojimi transparenti, v skladiu z letošnjimi gesli ki so «praznik dela: medna-rodni dan boja ta delavske solidarnosti* šM v povorko po skupinah. Povorka bo šla, kot predvideno, po mestnih ulicah do Trga sv Antona kjer bo zborovanje. Na njem bosta Imela glavna govora član vsedržavnega tajništva CGIL Rmat do Scheda, v slovenskem lezlku pa Boris Gombač. Zborovanju bo predsedoval krajevni sindikalist AL “po^tepu študentov, ki so se pred iflSda ■tacile proti represiji, zbrali nedaleč od sodne palače, bo tudi na vomajskth proslavah ta povorkah prisotno tržaško študentsko giba- n'ob 9.30 bo krenila povorka milj-aldh delavcev, ld bodo šH na glavni trg Marconi pred °b«nsko palačo Tam bosta govorila član tržaške NDZ Uvio Saranz ta v slovenščini Kilian Ferluga. zb°rova-ntu bo predsedoval delavec jz ladjedelnice Sv. Marka, član tajništva občinske DZ Uvio Nicolinl. Po zborovanju bo otvoritev novega sedeža občinske zbornice CGIL In pa-tronata INČA. V Nabrežini bo povorka na glavni vaški trg, pred zbornico, krenila ob 10.30. Govorila pa bosta tajnik NDZ - CGIL Silvio Laurenti in tajnik sindikata delavcev v papirnicah ta tiskarnah Rudi Grgič v slovenščini. Tudi v Nabrežini bo po zborovanju še svečana otvoritev novih prostorov občinske delavske zbornice. V Križu se bodo udeleženo! prvomajske povorke zbrali ob 9.30 na dvorišču ljudskega doma. od koder bo šla povorka po vasi do Kržade. kjer bosta spregovorila Fran Gombač v slovenščini ta tajnik sindikata pristaniških delavcev Giuseppe Muslin. KPI prireja vrsto prvomajskih proslav v svojih sekcijah. Tako bo 1. maja popoldne, ob 16. url, v Križu prvomajska proslava ta proslava 25. obletnice osvoboditve. Nastopila bosta godba na pihala ta zbor PD «Vesna» govorila pa sen. Vidah in kandidat na pokrajinskih volitvah Slavko Stoka Podobna prireditev bo ob 18. uri v Podlonieriu, kjer bo govoril sen. Paolo Šema. Ob priliki bodo zapeli »podlonjerski pevci*. Podobna prvomajska proslava bo danes zvečer, na predvečer praznika, v Trebčah, kjer bo začenši ob 20JO Igrate krajevna godba na pihate. Govoril bo čten federalnega KPI Stojan SpeMč. stavki*. Tajnik nove delavske zbornice CG EL Arturo Calabria je tudi omenil mnenje ministra Colomba in zadržanje velikega meščanskega tiska, ki bi hoteli, da bi se sindikati zanimali samo za gmotne poviške delavskih mezd, ne pa za vsa tista socialna vprašanja, ki zadevajo splošno go spodarsko politiko države. Resnica pa je, je dejal, da morajo sindikati pre o reform in predvsem davčne reforme, spremeniti oblastveni odnos, ki omogoča gospodarjem in vladi, da jesenske pridobitve zamrznejo in »pogoltnejo*. Drugi del svojega govora je Calabria posvetil nekaterim temam, ki so srž politične akcije študentskega gibanja. Morda bi bilo prav, če bi te teme razvil predsednik študentske skupščine tržaških viso-košolcev Colleoni, ki je organizatorje zborovanja prosil za besedo, toda kljub pristanku CGIL so se sindikalisti CISL in CCdL-UIL temu u-prli in Colleoniju preprečili nastop. Zato so študentje imeli svoje zboro- VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU vanje ob koncu povorke, pred sodiščem, kjer je spregovoril Ricci. Calabria je dejaj, da so zadnji sindikalni in razredni boji v Italiji odkrili strukturalna vozlišča, ki jih je treba razrešiti. Za te sta odgovorni država in dežela in sindikati zahtevajo pogajanja z njimi in brez gospodarjev. V tej akciji, ki zadeva tudi šolsko reformo, se delavska gibanje srečuje s splošnimi težnjami družbe in še posebej s študenti, ki so spoznali, da je »Italija drugačna od liste, za katero so se borili o-četje*. Calabria je poudaril, da mora biti osnova šolske reforme odprava razredne selekcije v šolah, cevoboditev univerze baronov, razvoj znanstvene raziskave. »Mi odobravamo prisotnost tržaških študentov na naših manifestacijah,* je zaključil Calabria, »ker je med nami objektivno srečanje teženj k svobodi in počlovečenju družbe*. Ob koncu zborovanja so študentje odprli povorko, ki je krenila po mestnem središču k sedežu RAI in k poslopju tržaškega sodišča, kjer so se mimo razšli. Na čelu povorke so šli delavci in študentje z rdečimi prapori. Gesla ta pesmi (»Interna cionala*. »Bandiera rossa*, Tu-i ratijeva delavska himna) so jasno I pričali o napredni usmerjenosti študentskega gibanja, ki se izraža tudi v strpnosti do različnih stališč v gibanju samem in prisotnosti niza slt ankarskih in izvenstr ankarskih komponent. Med socialna gesla so udeleženci povorke vključili tudi svojo solidarnost z grškim, španskim in vietnamskim ljudstvom v njihovem boju proti imperializmu in fašizmu. med drugim nosili transparent, na katerem je bilo napisano: »Zahtevamo slovensko strokovno šolo!* Medtem, ko je potekalo zborovanje na Goldonijevem trgu je mi-sovski sindikat CISNAL organiziral svoje zborovanje na Trgu sv. An- ndk tega «sindikata« Renzo De dovich. Številna delegacija vasi tržaške občine bi se morala danes ob 18. uri — kot je bilo dogovorjeno — sestati na županstvu z županom ing. Spaccinijem, da bi mu predložila vlogo, katero je podpisalo skoraj 900 družinskih poglavarjev, in katera vsebuje zahteve po dvojezičnem poimenovanju ulic v okoliških vaseh, po vključitvi slovenskega strokovnjaka v toponomastič-no komisijo ter po namestitvi dvojezičnih napisov pred vstope v vasi tržaške občine. Tega srečanja pa danes ,ie bo, ker je župan Spaccini včeraj brzojavno sporočil pobudnikom te akcije, da je danes zadržan in da naj se sprejem preloži na datum, ki bo določen pozneje. Z Danes ob 20. uri predava v krožku za politične in socialne študije «Che Guevara« prof. Paolo Spriano, znani zgodovinar delav- . , ---, ... spriano, znam zgoaovmar aeiav- tcna, ki se ga je udeležilo kakih gibanja, o temi «Lenin in i- 35 ljudi. Govoril je pokrajinski ta j- talijansko delavsko gibanje«. Pre- vl- ek: vanju bo sledila razprava. Vabljeni. um,.. SPOROČILO PARLAMENTARNEGA URADA KPI V senatu predložen zakon za priznanje pravic Slovencem Zakonski predlog so poleg senatorja Seme podpisali še drugi številni senatorji KPI Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča, da so predvčerajšnjim predložili v senatu napovedani komunistični zakonski osnutek, ki vsebuje predpise za priznanje narodnih pravic Slovencev ter za zaščito narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajin’. Zakonski predlog so podpisali sen. Se- ___ 1_ -1--il-.! Loivnmictinni ne, ne strinja pa se z načinom sindikalnega boja, da bi se uresničile. Tiskovni urad KD sporoča, da so se tudi včeraj nadaljevale »primar- , ne* volitve v 24 sekcijah KD. Do I torka zvečer je glasovalo 6356 vo- j livcev, od katerih je bilo samo 40 odstotkov članov stranke. Samo v ircUlUg 5U JAŽUpiatril »Vil- uuatvtnvv v*uiiv * ouuunv. ma in številni drugi komunistični Miljah je glasovalo 500 oseb, mnogi senatorji, med katerimi Gianquinto, -- *“* "" ^ Srednješolci, dijaki trgovskega tehničnega zavoda, ki so se udeležili povorke, so nas zaprosili, naj objavimo izjavo, v kateri obrazlo-žujejv, vzroke svoje pridružitve stavki. »Menimo*, trdijo, »da so vprašanja, za katera so tokrat stavkali tržaški delavci, tudi naša vprašanja. Drugič pa menimo, da spada v širši okvir šolske reforme, za katero se bojujejo tržaški in vsi drugi delavci ramo ob rami s študenti, tudi ureditev specifičnih problemov slovenskega šolstva v Italiji in prav zato obsojamo neobčutljivost Sindikata slovenskih šolnikov, ki se stavki ni pridružil*. Dijaki so Pirastu, Li Čausi in Fortunat'. V poslanski zbornici pa bo zakonski osnutek predložil poslanec Albin Škerk. Ta zakonski osnutek, v zvezi s katerim pozivajo parlamentarci KPI druge politične demokratične sile v državi, naj dajo svoje pripombe in predloge, predvideva med drugim rešitev odprtih vprašanj v šolstvu (ustanovitev novih strokovnih zavodov, ureditev vprašanj o-sebja, drugače navdahnjene programe in knjige ’td.), razvoj ustanov in kulturnih rekreativnih in športnih dejavnosti manjšine, ukrepe za radijske in televizijske oddaje v slovenščin', izenačenje slovenskega jezika z italijanskim, obnovitev slovenskih imen in priimkov v prvotni obliki ter zaščito etrvčnih in ambientalnih značilnosti. Zanimiva predavanja in diskusija na simpoziju «ČIovek in zemlja* pa tudi na Montebellu, Kolonji, Skoljetu, pri Sv. Jakobu ter v Ul. Baiamonti. Včeraj so se voEtve ia dalje vale na osrednjem sedežu K D na Trgu S. Giovanni, kjer je do 14. ure glasovalo nad 600 volivcev. Danes bo volilni sedež odprt od 9. do 14. in od 16. do 21. ure. Izjava KPI o volitvah v Delavskih zadrugah Razdelitev kolajn zvestim uslužbencem pokrajinske uprave Potreben je nov odnos človeka do narave . Evropske države naj Izdajo primerne ukrepe za ohranitev narave Na pobudo časnikarskega krožka (Circolo della Stampa) in pod pokroviteljstvom deželnega odbomi-štva za kmetijstvo je bil včeraj, v okviru evropskega leta za ohranitev narave, simpozij na temo »Zemlja in človek*. Ob tej priliki je Ula v prostorih omenjenega krežka tudi otvoritev razstave skupine furlanskih slikarjev, ki v svojih delih prikazujejo ter poveličujejo naravo, pokraj!no, obdelana polja in človeka, ki zemljo obdeluje ter z njo živi v harmoničnem odnosu. Svoja dela razstavljajo Emilio Cu-liat Dino Bon, Carlo Fabbro, Toni Mansutti, Luigi Sant, Enrico Sa-pienza in Luo*o Susmel kot povabljenec. Simponzij je vodil dr. Ric-cardo Querini, deželni direktor za gozdarstvo, kot zastopnik deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija, v imenu odsotnega predsednrka časnikarskega krožka Bartolija pa je predavatelje in občinstvo pozdra vil tajnik simpozija Bruno Natti. Dopoldne so imeli predavanja prof. Carlo Sartori, član mednarodne organizacije za zdravstvo, prof. Lucro Susmel z univerze v Padovi, prof. Ceccato z univerze v Milanu, prof. Haussmann z uni- verze v Lodiju in dr. Culiat. Po predavanjih se je razvila diskusija, v katero »o posegli prof. Poidita, dr. Montenero, dr. Brunettije-va, prof. Sobrero, dr. Bucco, Inž. Cosolo in drugi. V zanimivih predavanjih in v diskusiji je bila poudarjena nujnost, da se spremeni odnos in gledanje narave, ki jo sodobni človek v dušečem tempu potroštaške družbe in mehanizacije posiljuje in kvari, kar se lahko hudo maščuje in že povzroča fizične ter psihične motnje v ljudeh zlasti v večjih mestih. Človek ma ra navezati z naravo nekak dialog in imeti vsaj nekoliko časa ter možnosti, da se v stiku z naravo ne samo telesno okrepi, ampak tudi moralno in duševno obogati. Ohranitev narave je glavni pogoj za ohranitev življenja, zato pa sta potrebni temeljita proučitev problemov tn skladnost ukrepov oblasti v meddržavnem merilu. Te zahteve vsebuje resolucija, ki so jo sestavili ob zaključku simpozija in diskusije o izvedbi referenduma, ki naj bi bil prispevek pri sestavi do kumenta »Charta naturae*. ki ga bodo poslali svetu Evropske skupnosti. Na svojem sedežu na Trgu Vlrbto-rio Veneta bo tržaška pokrajdnsika uprava podelila 1, maja tradicionalne zlate kolajne s pokrajinskim grbam svojim zvestim uslužbencem, ki so v službi že celih 25 let. Kolajno bodo tokrat prejeli: Gdu-lla Benevoll, Bruna Ceselin, Maria Frizziero, Isabella GregorabM, Er-mando Jaksetdch, Emilio Leta, dr. Antonio Magarelli, Renata Petrini, Baudollna Plactdo, Marcella Punis, Lucdamo Tarlao, Emma Tomat. Svečanost se bo pričela ob 10. url dopoldne ta so nanjo povabljeni vodje odsekov ta personalnega oddelka ter predstavniki osebja. Vodstveni odbor tržaške federacije KPI, ki se Je sestal 24. t. m., Je izrekel zadovoljstvo z Izidom volitev v Delavskih zadrugah, saj ni teoahedja leve sredine kljub zelo močni propagandi dosegla takšnega uspeha, kot si ga Je obetala. Tudi vpis 1.500 novih članov, za katerega je poskrbela KD, ni mnogo hastad. Zato Je treba nadaljevati boj, da se Delavske zadruge vrnejo članom. Vodstveni odbor KPI Izreka upanje ln željo, da bl v novem upravnem svetu DZ prevladal zdravi razum nad ozkimi strankarskimi interesi. Smrtni primer meningitisa Zdravstveni urad tržaške občine KPI prva vložila listo za volitve pokrajinskega sveta Pri prizivnem sodišču so ustano vili volilni urad, ki sprejema kandidatne liste za pokra jhske volitve. Komaj so včeraj zjutraj odprli u-rad, že so predstavniki KPI vložili ~ša n K Q m v njem svojo listo, to je ob 8.01 " hiteli uri, pri čemer so prehiteli misovce, ki bodo zato zavzeli drugo mesto na volilni glasovnici. Pri tem je prišlo tudi do prerivanja. Sinoči je izdal tiskovni urad PSU poročilo, v katerem polemizira s socialisti. PSU zavzema stališče tudi do razčlenjenih stavk za socialne reforme in pravi, da so te reforme same po sebi popolnoma upraviče je v razdobju od 13. do 19. aprila zabeležil med nalezljivimi boieend-tudi smrtni primer zaradi meningitisa, med ostalimi boleznimi pa: 23 primerov škrlattnke (1 Izven občine). 3 ošpic (2 Izven občine), 1 malarije (izven občine), 10 noric (3 izven občine), 2 oslovska kašlja, 19 vnetja priušesne slinavke (2 izvem občine), 5 rdečk, 6 srbečice, (5 izven občine) ta 4 primere infekcijskega vnetja Jeter (I izven občine). za praznik 1. maja .le župen od-fLm, da od 8. do 14.ure ne sme biti na Trgu sv. Antona Novega nobenih vozil ter miz ta stolov bara »Danublo*. Ukrep le župan sprete! zato, da bo lahko sindikalno 'zborovanje na trgu nemoteno potekalo. m. v okviru izmenjav med tržašld-komunisti in Zvezo komunistov Jugoslavije, bo .(utri. 1. maja gost v Trstu delegacija zveze lz Rovinja, ld se bo udeležila delavskih prvo-majskih prireditev v Trstu in v pokrajini. Delegacija bo gost sekcije pri Sv. Jakobu, kateri vrača obisk. OB SREČANJU šolnikov ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem koncert učiteljskega pevskega zbora Slovenije EMIL ADAMIČ pokrovitelj Odbor za slovensko šolo na Tržaškem Trst, 2. maja 1970 v Kulturnem domu ob 20.30. Vstop na koncert je le z vabili. Interesenti jih lahko dobijo danes pri SPZ, Ul. Geppa 9/II od ,9. do 12.30 ta od 15.30 do 19. ure; v soboto na sedežu Sindikata slov. šole v Ul. F. Filzi 8/1 od 9. do 12. ure ta v Kulturnem domu eno uro pred pričetkom koncerta. Vabilo! Vse učitelje ta profesorje, ki so sodelovali pri obnovi slovenskega šolstva na Tržaškem, vabimo na tovariško srečanje, ki bo dne 2. maja 1970 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, ob koncertu učiteljskega pevskega zbora Slovenije «EMIL ADAMIČ«. To vabilo velja vsem onim, ld nam nišo bili pismeno dosegljivi. Odbor za proslavo 25-letni-ce obnovitve slovenske šole na Tržaškem GLASBENA MATICA-TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V TOREK, 5. MAJA OB 21. URI V DVORANI GLASBENE ŠO- LE, UL. R. MANNA 29 solistični koncert VOJKO CESAR - fagot DANIELE ZANETTOVICH — klavir IVAN SANCIN — bas NEVA MERLAK - CORRADO — klavir Vstop prost! Vljudno vabljeni! PRVOMAJSKI PRAZNIK Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomanik v Cerknem Razna obvestila Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Istvan Orkčny TOTOVI komedija v dveh dedih Prevod: JOŽE HRADIL Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: UROŠ VAGAJA Slikarski izraz: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN R U S T J A V nedeljo, 3. maja ob 16. uri ABONMA OKOLIŠKI Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265. Gledališča -1 VERDI Pri blagajni gledališča (teleta" 23-988) se nadaljuje prodaja vstop« za šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes, t. m. ob 21. uri. Orkester gleda»»c Verdi bo dirigiral Ettore Gracis. *" solista pa bosta nastopila Salva«"* Accardo (violina) In Libero La (čelo). Na sporedu bodo sklad« _ Brahmsov Koncert za violino, “ ln orkester v f-molu op. 102, Schumannova uvertura »Manfredi« k IIlCIlIlVJVcl uvviuuia — - , drugem delu Bianchijevi »Trije s foničnl vtisi iz »Falene« ter Ravel Valse. Razstave s°- ZVEZA PARTIZANOV V BAZOVICI priredi 1. maja ob 9. uri od bazoviškega prosvetnega doma povorko na pokopališče, kjer bo polaganje venca na grob 42 borcev padlih v borbi proti nacifašizmu. Vabimo k številni udeležbi za dostojno oddolžitev spominu tovarišev, ki so žrtvovali vse za svobodo. Odbor SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL Slomškov dom priredi jutri, 1. maja na igrišču v BAZOVICI gostuje v nedeljo, 3. maja ob 17. uri v Finžgarjem domu na Opčinah z veseloigro Valentina Ratajeva DAN ODDIHA Vljudno vabljeni! V umetnostni galeriji »Cesare, fianopuloi na Largo Papa Gi0V?L. XXIII. kolektivna razstava 31 jev in 3 kiparjev z naslovom “D®". Razstavo prireja deželni sindikat pih umetnosti. Otvoritev 1. maja 12.55, zaključek 15. maja ob JO." Razstava bo odprta vsak dan od d o 20.30. V umetnostni galeriji »ENDAS* * Ul. delle Zudecche 1/C razstavljaj 30. aprila do 14. maja Ennilo St«®' svojih 30 jedkanic. Otvoritev dare ob 18.30. Urnik: ob delavnikih J 18. do 20.30, ob praznikih od lL 13. ure. V mestni galeriji Piran razstrt^ od 25. t. m. do 10. maja slove"*" »naivec« Anton Plemelj. Nazionale 15,30 «La bahata della senza nome«. Technicolor. L vin, Clint Eastvvood, Jean Eden 16.00 «Le svedesi si co1u“Lij.[ Grattacielo 16jOO «L’amante». M. rt Massk’ MM«*««*« .......... ....... ..... mala PARTIZANSKE PESMI Izvaja Partizanski invalidski pevski zbor 4 plošče 21 pesmi Vesel popoldanski spored ob 16. uri. Nastopajo: mladi ansambli, pevski zbori in humoristi. Od 19. ure dalje prosta zabava db zvokih orkestra »Kras*. V Slomškovem domu bo odprta razstava mladih slovenskih umetnikov. V primeru slabega vremena bo popoldanska prireditev v kinodvorani, zabava pa v dvorani Slomškega doma. Vl judno vabljeni! Jutri gremo v napad Naša vojska Smrt v Brdih Na juriš Bolen mi leži Bilečanka Kosec koso brusi V boj Nismo se uklonili Hej brigade Hej tovariši Pesem XV. brigade Komandant Stane Bohor je vstal Puntarska Pesem XIV. divizije Svobodna Slovenija Kovači smo Nov cvet Domovina naša je svobodna Pesem o svobodi Včeraj-danes KASTA obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v petek, 15. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Sledila bo zakuska. Mali oglasi UGLEDNO VELEPODJETJE išče vajenke, prodajalke, izvež-banega prodajalca za tehnične artikle In Izvežbano uradnico, po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Telefonirati na It. 36231, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 28. le 29. aprila 1970 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 73-letna Amalta Drope-nik por. Del Fabbro, 84-letni Antonio Bensi, 59-letnii Giovanni Pugllese, 75-letna Veha Morvtagnarl, 82-letna Ma-ria Valentiči! vd. Civitan, 68-letna Maria Rosin roj. Iuvancic, 80-letnl Giuseppe Cresevlch, 53-letna Guerrina Paril por. Giovanntnl. 83-letni Giuseppe Zugna, 81-letna Catertna Tas-san - Din vd. Cremon, 69-letna Elvira Pesavento, 80-letnl Antonio Malalan, 48-letn! Tralano Dellssano, 78-letni Carlo Zobln, 70-letnl Aldo Ponls 73-letna Valerla Cral por. Kralj, 56-letnl Emilio Maral, 75-letna Olga Kotnik vd. Volpln, 59-letni Armando Samaritani, 55-letnl Mario Alesslo, 66-letni Cesare Zacchl. di cristallo«. T. Musante, dali. Technicolor. Prepovedano dini pod 14. letom. coli, R. Schneider. Technicolor. sman, A. Moffo in A. Ekberg. ^ Ritz nicolor. Zadnja predstava ob - , 15.30 «Gott mit uns». Fra"r, Nero, Richard Johnson in L* Aubrey. Eastmancolor ^ Filodrammatico 16.30 »Le calde ^ cizie« V. Ogier I. Ramstrom.^ ^ nicolor. Prepovedano mladini 18. letom. „ s#. Alabarda 16.30 «11 gatto con ž1^ vali«. Slikanica. Kinemaskop. nicolor. (li Aurora 16.00 «Un uomo cavallo«. Richard Harris. lor- n!ri cristallo 16 30 «Contestazione K'1 y le«, A. Sordi, N. Manfredi. Gassman. Technicolor. ^ Capltol 16.00 «Rosolino Paternri ^ dato«. N. Manfredi. J. Robard. Landau. Technicolor. -i Moderno 16.30 »Mezzanotte d^ri" ; Romina Povver. Al Bano. color. Gll|# Impero 16.30 «11 prot. dott. u p Tersilll primario della clinica leste convenzlonata con le n"* Alberto Sordi nest Borgnine. Technicolor. Astra 16,30 «1 lunghi gtornt dellL quile». Curt Jurgems. Michael Technicolor. KINO «1KI PROSij danes ob 19.30 CmemaadC*1* barvni dramatični film: 1 PROTAGONISTI Igralo: Jean Sorell ta Sil Koscina. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Metro Pa,1*, Vision film: LA GANGA DEI DIAMANT Igrajo: G. Hamilton, J. M. Laforet. Co**1 pl' Odhod na Izlet, ki ga Prlre;r!«! svetno društvo Slavko SkantPe r maja na Brezje in v Begu'1';1? ob 6. uri Izpred cerkve Pn Ivanu. pt Podporno društvo v Roj*®* redi v nedeljo, 17. maja L-L)l bušni Izlet na Sv. Goro (Sk*»® v Dobrovo, kjer bo ogled v'lniL,ul>)J Odhod bo ob 7. uri izpred cerkve. Cena izleta s kosilom _jyf\ vozom z žičnico Je 3.200 Ur J vozom z ziomco je o.zuo “ .n, rj sprejema gostilna Skerlavaj, |,|tj reri do 10, maja. Za pojasn»a ‘ 19- »o 21. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 25. 4. do 1. 5.) V tel mettl, Borzni trg 12: Centauro. Ul Rossetti 33; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: Sant‘Anna. Erta S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 25. 4. do 1. 5.) Blasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernlnl 4, Al Castoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). telefonirate od 19. do 21. uri . 64-480 in 61-151. Vabljeni prijatelji 1 TR2ASKA OBČINA se pridružuje žalovanju dru^ smrti someščana bivšega svetovalca ln tržaške občine. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na TRADICIONALNO «MAJNICO» ki bo v nedeljo, 3. In v ponedeljek, 4. maja. IGRAL BO ANSAMBEL SLAK IN FANTJE I PRAPROTNA Sporočamo žalostno vest da nas -aša draga vedno VALERIJA KRALJ ■ nepozabne pokojnice bo danes ob 15.30 te uotnttndioe v Trstu na domače pokopališče v Trebčah. » Žalujoči mož Viktor, sin A)I>ff snaha in drugi sorodniki Trebče, so. aprila 1970. 1 nij hao Int tra P-i zač Pol K Ura Prt Za bel K Dov e...« Technicolor. Prepovedano i dini pod 18. letom. j| Fenice 16.00 »L uccello dahe P11^ s S del* Vittorio Veneto 16j00 «11 dan ciliani«. Jean Gabin. Alain Technicolor. ^ Ideale 16.00 «Quando muore uo* p. la«. Kim Novak. Peter Fine«- j Abbazia 16.00 «Zorro, marchese o varra«. Technicolor, He t prof. Cesara Zaceli 1,70 PRIMORSKI dnevnik - 3 - 30. aprila 1970 >n* ot) _ I/U- b 13.08 ^estizonstran meje ,aj. rjl . . j Odbor Združenja staršev Tradicionalni prvomajski Ma France Prešeren» delavski piknik na Socerbu : telefon : /stopn*c ; ke sim-les, 30. edaliS« c is, K« alvatort 3 La** skladb1' ,o. «>° 2 Sel«1' : i» i" * ■ije sim Ravel«’ »N * Slovai»" 1 sW»t' . ■ Porto Garibaldi, kjer so IDAS« j “Vatiia--‘2“““ ^ iuuw«»mi soutv avlj* ^ fcoprsif0 ’Jlekd tem Pristaniščem in Steidl*-,v da«3 i*lh 9 d 11. 9 azstavtjj glovens*1 S S; 'JSS la no ^ le •US s K lano na plemlia iz Ljubija oi S se je predstavil s 47 KStr.o Siv!110' ila steklo in na pla t^ličn. , v katerih obravnava *čna InJS!1?? Prevladujejo na evet-I-Ogovo °zi.t,a' voina ter «slikar In ta do in*83®4®”' Kitava bo odpr-IU- maja. .dl . štiridesetih učencev viški « «iredov italijanskih osnovnih h g®°yenske obale in iz območ-felet v 'Ti^ otilx>tovaIa na Poučni JbVo Ogledali si bodo Pa Gardsko jezero in Sarama sodi . k kvakmiu ^janSL mešane .jugoslovanska 116 slfup^»tt0mlS1,e 23 n'arcxinost- hagrJ^lnlu so slovesno podelili ^^.naftplISim udeležencem 5. itmt UtS'et?.lekelra natečaja 1969 ^PhOsM ^Juanske narodnostne ,;^1f’°rsnosti so se med S* Za Predsednik komi- oalirt uJ??dnarod(ne odnose pri o-_ *»nferencj SZDL dr. Sveto- zar Pohč, italijanski generalni konzul v Kopru dr. Mario Alessi, pred. stavndiki italijanske unije za Istro in Reko ter predstavniki tržaške ljudske univerze. Vsem udeležencem so tudi podarili drugi del antologije »Istrla nobilissdma«. V Kopru se je zaključilo srečanje dijaških domov Slovenije, ali kakor ga na kratko imenujejo Do-miada. Primorsko sta zastopala dijaška domova iz Kopra in Nove Gorice, prisotni pa so bili tudi gostje iz Trsta in Nove Gorice. Po zborovanju na Titovem trgu v Kopru, kjer je govoril pokrovitelj prireditve Mario Abram, in po sprevodu po mestu, so sledila tekmovanja v raznih športnih panogah. V okviru Domiade je bilo tudi posvetovanje o samoupravljanju v dijaških domovih Ugotovili so. da v večini domov nudijo premalo možnosti mladim ljudem, da bi se počasi usposabljali za samoupravne naloge. Razen tega je tudi vse polno gmotnih problemov. V Sloveniji je 60 dijaških domov, v katerih živi okrog 10 tisoč mladih ljudi. Kar dve tretjini teh domov je neustreznih. Zato so na posvetovanju poudarili, do mora družba vložiti več za sodobnejšo opremo teh domov kakor tudi za gradnjo novih objektov. Na športnem področju so imeli največ uspehov predstavniki Novega mesta drugo mesto ie zasedel Kranj, tretje pa Celje. Odbor Združenja staršev državnega znanstvenega liceja «France Prešerni* v Trstu se je 27. t. m. prvič sestal. V uvodnem delu seje so odborniki soglasno izvolili iz svoje srede g. Ivana Artača za predsed-nika in go. Leljo Sancdnovo za tajnico. Poleg tega sta bila prav tako soglasno izvoljena dva podpredsednika, za klasični licej g. Egon Flo-ridan, za realni licej pa ga. Lidija Jerebica. Po razdelitvi funkcij je imel "odbor pod predsedstvom g. Artača svojo prvo redno sejo, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih problemih, ki bi jih bilo treba rešiti. Prihodnja seja bo v ponedeljek 4. maja. Predsedstvo Združenja staršev državnega znanstvenega liceja »Fran-ce Prešeren* v Trstu obvešča vse na občnem zboru izvoljene predstavnike, da bo druga odborova seja v ponedeljek, 4. maja ob 19.30 v šolskih prostorih na Lonjerski cesti. Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo. Tajnica PRED DNEVI V DOBERDOBU Prvi celovečerni koncert pevcev pred domačim občinstvom Združen je bil s proslavo 25-letnice osvoboditve idini ;op. 1 chi*«# * (redi erni>' ^ obari. , Ted1* «. lln,cV e tnu|U' an #.* ■in 0**“ g(t ud* Z. [Tineti. t\ ‘JS> ^Polagamo Z nadaljnjimi 4 knjigami k 3. letnika ^jižne zbirke Naša beseda Obrano delo j6NKa GREGORčIČA k°sovela jARca KeTTEJA IV,Urna St*itarja Na povabilo nove delavske zbornice iz Modeme se bo udeležila prvomajskega praznovanja v Modeni tudi 4-člamska sindikalna delegacija slovenske obale. Vodil jo bo predsednik obalnega sindikalnega sveta Tihomil Jaivoršek. Pred gostilno Lemassi .v Pradah se je pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. 28-letni Valmi Furlanač iz Kopra je vozil iz Po-begov proti Kopru. Pred omenjeno gostilno je z blatnikom zadel pešca 53-letnega Hamdijo Alijeviča iz Prištine in ga zbil v jarek. Furla^ nič je ponesrečenca sam odpeljal v izolsko bolnišnico, vendar je le-ta že med prevozom podlegel ' hudim poškodbam. Mg rtria.5 amP1,l,M,||i,||||,|>||>'Diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiv društva «Jezero» iz Doberdoba, se' je pred dneri pirvič predstava! svojemu domačemu občinstvu s celovečernim koncertom v ofcviru proslave 25. obletnice osvoboditve. Koncert je bil v društveni dvorani v Doberdobu ter so ga razdelili na dva dela. V odmoru med enim in drugam delom je predsednik društva Jože Jairc imel krajši govor o pomenu 25. aprila ob 25-letnic! o-svoboditve. Opisal je tudi povojno odisejo bivših partizanskih borcev in težave, ki so jih imeli za svojo ponovno zaposlitev prav zaradi svoje pripadnosti partizanskemu gibanju. Ob koncu se je spomnil tudi naših najpomembnejših borcev fe tistih časov od Srebrniča do bazoviških junakov, ki so padli pod fašističnimi svinčenkami. Pred govorom in po njem so pevci zapeli vrsto narodnih in umetnih pesmi, vsega 16 ter zaključili z udarno pesmijo «V boj, v boj«. Pri Sd-monštijevi »Lastovki v slovo« in pri makedonski ((Bolen mii leži« je zbor spremljal ‘solista Jožefa Coljo. V četrtek zvečer je primorsko dramsko gledališče uprizorilo kot zadnje delo v tej sezoni, «črve> Vitomila Zupana. To je bilo že tretje slovensko delo v letošnji sezoni na odru v Novi Gorici. Pred njim je namreč predstavilo občinstvu Linhartovega cMatičkai ter Cankarjevega sKralja na Betajnovi». Četrtkove premiere se je udeležil tudi avtor Vitomil Zupan. Tako delo kot njegova uprizoritev sta bila na do- I O sinočnji predstavi »La cantat* stojni višini. Vitomil Zupan obrav- del fantoccio Lusitano* v izvedbi Ijenjska in umetniška pot prizadevnega Jotografa. Iz nje zvemo, da je doslej sodeloval že na 28 domačih ter 16 tujih razstavah umetniške fotografije. Na njih je prejel skupaj 17 nagrad. Razstavljal pa je okoli 230 umetniških fotografij. Nemško gledališče v Gorici Priprave za* volitve so v polnem teku ________ Občinski upravni odbor v Gorici Nova Gorica in Homberg, ki irnrta ^ na sv°i‘ Virkovi seji določil pro-marslkaj skupnega, med se^oj po-1 store za volivno propagando, ki bobra«!. Se pred tem, naj bi pre-*- do na razP°lag° strankam :n sku-sedndk občine uradno obiskal mest Plnam’ ki sodelujejo na upravnih no upravo v Hombergu volitvah. V mestu in na periferiji so v ta namen določili 88 reklamnih prostorov, od katerih so številni postavljeni nalašč za volitve. Na sedežu KPI v Gorici Ul. Loc-chi 2 bodo danes, v četrtek, od 20. do 22. ure zbirali 250 podpisov, ki so potrebni za predložitev strankine liste za občinske voL!tve v Gorici. Podpisniki naj prinesejo s se boj osebno izkaznico. Umestitev dr. Sanzina za predsednika bolnišnice Včeraj zjutraj je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag formalno umestil prok. dr. Petra Sanzina za novega predsednika go riške pokrajinske bolnišnice. Sestanka, ki je bil na odborništvu v Trstu, so se udeleždi tudi upravni ravnatelj bolnišnice dr. Mario Martina, deželni ravnatelj za higieno in zdravstvo^ dr. Balistreri in ravnatelj tehnično-zdravstvene službe dr. Nemec. Med prisrčnim razgovorom je odbornik Devetag izrekel dr. Sanzinu prisrčne želje, hkrati pa so tudi proučili vprašanja, ki so tesno povezana s postopnim uresničenjem načrta o prenovitvi, razširitvi in okreprtvi te važne bolnišnice. Goriška civilna bolnišnica, se bo namreč v kratkem zelo spopolnila in lio še bolj pridobila na ugledu. V bolnišnici so že začeli dela za splošne službe, za razširitev ku- nava v njem globoko občutene nesporazume med starši in otroki, med starejšimi in mladimi. Vendar je delo zasnovano tako, da v njem ni čutiti tako imenovanega spopada med generacijami. Avtor se v njem ne opredeljuje, marveč niza prizore drugega za drugim in prepušča gledalcem, da se sami opredeljujejo. Pred premiero v Novi Gorici so delo predstavili že ra ljubljanskem ter frankfurtskem in hamburškem radiu. Doživelo je velik uspeh. Režiser Jože Babič je skušal v čimvečji meri ohraniti zvestobo av- MilliliiiiiiliiilliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiii VESTI IZ ŠTANDREŽA Prosvetarji pripravljajo predstavo «Miklove Zale» Jutri ob 12.30 sprejem mladinske štafete na Piloščah Prosvetno društvo »Oton Župančič« iz StamcLreža, ki sd je ob izvolitvi novega odbora zadado nalogo, da bodo ponovno oživeli tudi delovanje svoje dramske družine, ki Je bila v pivih povojnih letih tako delavna, pripravlja v tem okviru uprizoritev koroške ljudske igre «Mtklova Zala«. Kdor želi sodelovati pri pripravi te igre, ali sodelovati na odru, naj se čimprej zglasi ob večernih urah na sedežu društva «Oton Zupančič« zaradi podrobnosti. Zlasti starejši prosvetarji, ki so že nastopih v tej igri pred letal v Standrežu, so Izrazili svojo pripravljenost, da sodelujejo pri ponovni predstavi, M jo sedaj pripravljajo- Jutri za praznik dela 1. maja se bo mladinska štafeta, ld bo nosila štafetno palico od Jamelj preko vseh večjih slovenskih vasi do Steverjana, okrog 12.30 ure ustavila tudd v Standrežu na Piloščah, kjer bodo domačini priredili mladincem svečan sprejem. Pri tem je na sporedu čitanje pergamentne listine, nastopil bo domači pevski zbor pod vodstvom Franca Lupina tn predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič« bo imel govor. Vabimo domačine, zlasti mladino, da se zberejo ob navedeni uri v čim večjem številu na Piloščah. Splošna stavka je na Goriškem uspela Pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so na sinočnjem sestanku ugotovila, da je včerajšnja splošna stavka na Goriškem popolnoma uspela. V industriji je stavkalo 95 odst. delavcev. Železničarji pa 100-odstotno. Urad-uištvo se je odzvalo v manjšem številu. Trgovski obrati in javni lokali so spustili navojnice od 10. do 11. ure skoraj v celoti v Gorci. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici sporoča, da bo v ponedeljek 4. maja ob 18. do 19. ure razgovor profesorjev s starši otrok, ki obiskujejo to šolo. Ker se bližamo zaključku šolskega leta bi bilo prav, da se starši udeležijo sestanka in razgovora v čimvečjem številu, kar bo gotovo v korist njihovih otrok. Kraški pevci na italijanski TV Na ekranu prvega programa italijanske televizije je že od 15. t.m. vsako sredo zvečer ob 21. uri oddaja o partizanskih republikah. K tej oddaji naj dodamo, da je večino partizanskih pesmi, ki jih poslušamo pri teh oddajah, posnel za ANPI pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba ob sodelovanju moških pevskih zborov »Kras* iz Dola Poljan in »Srečko Kosovel* iz Ronk. V najkrajšem času bodo te njihove pesmi posneli tudi na ploščo, ter bomo o njej podrobneje še poročali. Tudi znak te televizijske oddaje je bil povzet iz omenjene registracije teh zborov, ki so jo izvedli v Vidmu. Na osnovi odloka deželne uprave bodo benrinske črpalke obratovale v poletni dobi od 1. maja pa do 30. septembra po naslednjem urniku: od 7. pa do 13. ure in od 15. do 21._ ure. Bencinske črpalke v Gra-dežu imajo svoj poseben urnik ter zanje ne veljajo navedena določila. BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! Prispevajte v sklad za igradnjo šole - spomenika NOB v Cerknem. Prispevki se nabirajo na sedežu Prosvetne zveze Ul. A-scoli 1 in na sedežih prosvetnih društev. Izlet v Brda priredi SPD iz Gorke v četrtek 7. maja popoldne z avto-busom in z lastnimi sredstvi. Avtobus bo vozil preko Nove Gorice, Plav Vrhoveij, Gonjač, DObrovesa do Me-' dane. V Gonjačah pri spomeniku se bodo izletnik! poklonili padlim za svobodo ob 25. obletnici osvoboditve. Vpisovanje to podrobnejša pojasnila pri odborniku A. Košuti v Gorici, UJ. Mameli, torjevih zamisli. Z uporabo sodobnih svetlobnih in zvočnih efektov je zlasti podčrtaval konfliktne situacije. Poleg članov ansambla so sodelovali pri uprizoritvi tudi trije gosti, katerih delež k uspehu celotne sestave je bil precej pomemben. Igralsko je ustvaril nedvomno najboljšo kreacijo Matjaž Turk kot Bos, ki mu je kot otrok zaslužnega revolucionarja in funkcionarja 'na nepravi poti pripadla zelo zapletena naloga prikazati protislovnega mladeniča, ki se je odrekel splošno veljavni morali ter se vključil v skupino mladih ljudi, ki jih navdu šujeta kulturna in seksualna revo lucija. Njegovega prijatelja Joža je odigral kot gost Anatol Štern, njuni prijateljici Malči in Betko pa Jelica Mrzelova in Mateja Glažarjeva. Vlogi prvega in drugega zasliševal-ca sta pripadli Demetriju Bitencu in Sergiju Ferrariju, medtem ko je bil njun šef Lacij Cigoj. Jože Zalar in Berta Ukmarjeva sta predstavila Gosovega očeta in mater, Jožov oče je bil Tone Šolar, paznika pa je odigral Peter Božič. V celoti vzeto je predstava do bro uspela. Videti pa je, da bo gledališče lahko doživljalo z njo priznanje predvsem med intelektualno razvitim občinstvom. Sama dramaturška zasnova dela ter njegova izvedba sta namreč psihološko in intelektualno precej zahtevni. # * # Pred dnevi so v avli občinske skupščine v Novi Gorici odprli razstavo umetniških fotografij kandidata za mojstra fotografije Milenka Pegana. Razstava obsega prerez desetletnega prizadevnega ustvarjanja na tem področju. Štirideset fotografij, ki so usmerjene predvsem v primorsko pokrajinsko motiviko ter predstavljanje človeka v njej, kaže Milenka Pegana kot občutljivega oblikovalca, ki ima globok posluh za človeka, njegovo veselje, njegovo žalost. Razstavo bodo pozneje prinesli še v nekatera druga primorska središča. V posebni brošuri, ki jo je izdala Zveza kulturno - prosvetnih organizacij novogoriške občine ob otvoritvi razstave, je prikazana živ- dramskega gledališča z Reke ter v režiji Goričana Francesca Macedo-nia, o kateri bomo še poročali, bo ansambel Max-Reinhard-Seminar i Dunaja danes zvečer ob 21. uri predvajal v mali dvorani UGGI v Gorici Brucknerjevo »Krankheit d«r Jugend* v nemškem jeziku. Včeraj ob 18. uri je v sejni dvorani pokrajinskega sveta dr. Walter Zettl predstavil goriškemu gledališkemu občinstvu gostujočo skupino* Dunaja. Razna obvestila O lepotah Kamniških Alp bo v sredo 6. maja zvečer ob 20,30 predaval v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 na pobudo SPD znani planinec prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Predavanje bo poživljeno s številnimi barvnimi diapozitivi Prof. Kambič je imel v Gorici b več zanimivih predavanj. CORSO. 17.00: «Rosallno Paterat sol-dato«, Nino Manfredi in M. Land&u. KšnemaSkape v barvah. VERDI. 17.15: «Un uomo ohiamat«' cavallo«, R. Harris; ameriški ki-neunaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.15: «Ned glar-no del Signore«, F Franchi, Cio-cio Ingrassda in Ira Fiirstemberg. Kiriemaskope v barvah. VITTORIA, 17.15: ((Carmen baby», U. Levka in C. Ringer. Nemški kdnemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Franco e’ Ciccie sul sentiero di guerra«, F. Franchi in C. Ingrassia. Kinemasko-pe v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30: »Piu velocd det vento«. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Quella nohte inventarono lo spogllarello«. Barvna film. PRINCIPE. 17.30: «Rose rosse per tl Fiihrer«, J. Wall, A. M. P5e-rangeli. Kinemaskope v barvah, /Voivi Entrica SOČA (Nova Gorica): ((Operacija Leontine«, francoski film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: »Imenujejo me tujca«, ameriško-itali jonski barvni film’ ob 20. uri. SEMPAS: «Mrtev ali živ«, ameriški barvni film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter); «Bodi tako dobra«, francoski barvni film — ob 18. in 20. uri. RENČE: danes zaprto. PRVACINA: «Nov obraz v peklu«, ameriški barvni film — ob 20. url’ KANAL: danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in po- noči dežurna lokama SORANZO Korzo Verdi 57 — tel. 28-79 ’ V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna «S. NICOLO« dr. Olivetti - Ul. 1. magglo 94 _ tel 73328 SPOMNI NA NEKO SREČANJE Bivšemu partizanu v Izraelu ni lahko Spoznala sva se v veži nekega beneškega hotela, ko sva se vračala s kongresa mednarodnega združenja borcev pirati nacizmu. Že pri izhodu iz Ca’ Giustinan, kjer je bilo zbrano nekaj sto delegatov, veteranov odporništva, sem bil opazil suhega, smehljajočega se sivolasega moškega. Čistil si je očala in stopal po ozki u-ličici proti Čampo della Madcnna dei Flori ob Canal Grande. Ko je zavil preko mostička, sva se dohitela in spoznala, da sva namenjena v isti hotel. Nisem vedel, katere narodnosti je in sem zato zamrmral tih «dober večer*, kar po slovensko, misleč da me verjetno bo razumel, če je Rus, Poljak, Čeh ati Slovak. Nasmehnil se je in okorno odgovoril: «Bug dej». Izzvenelo je zelo po domače, da sem mislil, da je morda Slovenec. Nagovoril sem ga, toda brez uspeha. Tedaj sem videl nad gumbnico tablico z vtisnjenim imenom države, ki jo zastopa: «1-sraeb. Medtem sva bila prišla do hotela. Prezgodaj je bilo za kosilo, pa sva sedla v naslonjač in poskusila pogovor. S pomoč>o nemščine, delno ruščine, je šlo. Abraham Neumann je na beneškem kongresu mednarodne zveze borcev proti nacizmu predstavljal neuradno antifašistično organizacijo, nastalo po razkolu v o-srednji izraelski zvezi bivših borcev proti nacizmu. Bil je poslanec izraelske komunistične partije v »knessetu* (parlamentu), sedaj pa živi kot upokojenec in dela v organizaciji bivših borcev. Sam je bil 'partizan. Boril se je na Koroškem, v Karniji in pri Trbižu, na meji med Avstrijo in Italijo, zadnje mesece vojne pa v angleški vojski. Po poklicu je vse-učiiški profesor na filozofski fakulteti... Bil, seveda, kajti zaradi svojih stališč je moral v uradnem Tel Avivu požreti marsikatero grenko. Pogovarjala sva se o trenutnem položaju na Srednjem vzhodu. Zjutraj je o tem govoril predstavnik uradne izraelske organizacije narodni pesnik Baumann. V veliKi dvorani Ca Giustinian je njegov nizki glas, ki so ga zvočniki prenašali do zadnje kolone, grmel, se odbijal od sten in težko ga je bilo poslušati. Govoril je z narejenim patosom, kot bi na gledališkem odru recitiral svoj ep. Pričaral je strašne muke Judov y_ nacističnih uničevalnih taboriščin, v varšavskem getu, kjer je Baumann živel v dneh vstaje, o Auschvvitzu, od koder ga je rešil prihod zaveznikov... Iz velike orne torbe je izvlekel par otroških čeveljčkov in jih pokazal delegatom: »Mar hočete, da Arabci ponovijo z nami to, kar je hotel Himmler? Nikoli! Mi se bomo branili, do zadnjega...* Ko sva z Neumannom obujala spomin n;t jutranji dogodek, mi je zagrenjeno dejal: »Sedaj nas psujejo z izdajalci, ker se ne moremo strinjati s politiko vojne, ki jo zagovarja Moše Dajan. In vendar, mar so naši vojaki, naši izraelski fantje, kaj boljši od nacistov? Vide. sem v Jeruzalemu, kako so minirali hiše nedolžnim arabskim kmetom in se spomnil npdsiendh požigov vasi na Koroškem in v Sloveniji. Mar je tu kakšna razlika? Palestinci ne morejo kazati, kot Baumann, otroških čeveljčkov. Njihove sinove in deco požiga izraelski napalm, sicer pa so prerevni, da bi nosili copate, v glavnem so bosi in bosi urittrajo...* Vprašal sem ga, čemu in komu pripisuje zablodo izraelskih vodilnih krogov. »Ameriški imperializem je v sionizmu našel hvaležnega zaveznika, — .'e začel svojo razlago — Interesi ve.ikih pelrolejskin sestra in ameriške zunanje in vojaške po Utike na Sredozemlju so našli stično točko v sionistični težnji po širjenju meja izraelske države. Moše Dajan je pred letom dni govoril mladincem iz kibu-cov pod Golanskimi griči in truil, da je moč zraelsko politiko do Arabcev strniti v dva glagola — »zavzeti* in nato »naseliti*. Seveda je taka teza na las podobna konceptom »življenjskega prostora*, ki je zahteval najprej «z- j praznitev* zasedenih ozemelj in šele nato — »naselitev*. Žal so mu mladi ploskali in verjeli. V šoli so jim privzgojili rasizem. Rekli so jim, da je judovski narod strašno trpel in da ima sedaj pravico do povračila. Res pa je, da bi se naši mučeniki nikoli ne strinjali z uničevanjem arabskega prebivalstva in s to vojno, saj so hrepeneli samo po miru.* Mar je poolžaj res tako obupen? Mladina sledi Dajenu, srednja generacija tudi. Vlada Golde Meir trdno stoji na svojih poožajih... »Je in ni obupna. Mislih so, da gre za .blitzkrieg', bliskovito vojno in pozabili, da sledi frontalnemu spopadu partizanska gverila. Udarci palestinskih gverilcev jih treznijo. Boli me, ko moram zagovarjati teroristične napade, toda vprašaj se, kaj pa je bil vzrok obupnega nastopa gverilcev »Al Faitaha*? Mar ne prav nastop izraelske vojske?* «Hudo je, ko tu pravijo, da si izdajalec, ker simpatiziraš z gverilo in nastopaš proti Dajanovi in Meirini vladi. Tajnika izraelske komunistične partije Vilnerja, je neki prenapeti mladenič na ulici zabodel v hrbet. Na sirečo se je nož ustavili ob rebru, da ni bil pri priči mrtev in smo ga odpeljali v bolnišnico. Nekaj mesecev pozneje so fantu sodili na okrožnem sodišču v Tel Avivu. Dobil je tri mesece zapora, pogojno, s pripombo sodnika, da bi drugič lahko udaril močneje in rešil Izrael sramote, da neki poslanec v «knessetu» sodeluje z »arabskimi banditi*. »Toda ni povsod tako. Gospodarstvo je v slepi ulici zaradi velikih stroškov za vzdrževanje vojske na okupiranem ozemlju. ZDA pomagajo vladi, toda svojo pomoč kaibrirajo. Neki kolega na tel-avivsici univerzi je v predavalnici predaval študentom, ko ga je nekdo vprašal, kaj meni o sedanji vojni z Arabci. Profesor je bil eden izmed najhujših sionistov, kar sem jih kdaj poznal in se tudi sedaj ni rešil nacionalističnega jarma vesti. In vendar je, prav izhajajoč iz svoje zavzetosti za bodočnost izraelskega ljudstva, dejal: .Bojim se, da smo zgrešili vse. Z Arabci moramo živeti v miru in ne bi smeli jim krasti o-zemlja, kajti lahko zmagamo enkrat, zmagali smo dvakrat, trikrat... tudi stokrat. In vendar bo dovolj, da nas enkrat, samo enkrat porazijo in bo po nas. Plačali bi dolgove vseh Dajanov v naši zgodovini... Zaradi našega obstoja, ker nas je mao, moramo biti miroljuben narod in se z Arabci sporazumeti’. Vidiš, tako s. st. Arheološko bogastvo Novega mesta Najdbe evropskega pomena - Novo mesto kot center halštatske kulture v Zahodnih Alpah (Nadaljevanje na 6. strani) Senzacionalne arheološke najdbe, ki smo jih v zadnjih treh le tih izkopali v halštatskih gomi.ah in keltskih grobovih v Novem mestu, so vzbudile upravičeno pozornost slovenske javnosti ter domačih in tujih arheologov. Najdbe so presegle vsa naša pričakovanja, saj po svoji umetniški in kulturnezgodovinski plati preše gajo slovenski in celo jugoslovanski okvir. Za halšta/tsko kulturo v Sloveniji (od 800 — 300 pred n. š.) in celo v vzhodnoalpskem prostoru, so novomeške najdbe izredna obogatitev, ki dajejo našemu znanju o halštatski omiki na Dolenjskem nove dimenzije. Novo mesto bo odslej slovelo kot eden vodilnih centrov halštatske kulture v jugovzhodnih Alpah, to je tiste kulture, ki je doživela svoj razcvet in najvišji domet sredi prvega tisočletja pred Kr. Dolenjski muzej v Novem mestu pa bo z novomeškimi izkopaninami dobil čez nekaj let najlepšo prahistorično zbirko v Sloveniji. Odlično zavarovana prazgodovinska naselbina v Novem mestu. rekli bd Staro mesto, je bila sezidana na dvignjeni prirodm terasi na Marofu, severno od današnjega mestnega jedra. To u-trjeno prazgodovinsko gradišče meri skoraj, 700 metrov v obsegu. Še danes so dobro vidni močno utrjeni posamezni odseki obzidja tega čvrsto zavarovanega prazgodovinskega selišča. Ker na tem gradišču še ni bilo arheoloških izkopavanj, lahko le domnevamo na podlagi analogij z drugimi gradišči iz halštatskega časa na Dolenjskem, da je bilo novomeško gradišče naseljeno skozi vse prvo tisočletje pred n. š. Prvi so se na njem naselili Iliri že ob začetku halštatskega časa (starejše železne dobe), kasneje pa tudi Kelti, ki so na Dolenjsko vdrli okrog leta 250 pred Kr. Zdi se celo, da je tudi v rimskem času bila novomeška naselbina še naprej na ČETRTEK, 30. APRILA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonikar Goldani; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Klarinetist G. Peyer; 13.55 Sopranistki C. Muzio in M. Callas; 14.30 Plošče resne glasbe; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.10 Francoščina; 17.35. Knjižne novosti; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 A. W. Pinero. Glasba po željah; 17.00 Trio Bo- ^ secooda moglie»; 21.30 Chaill: schetti; 17.20 Program za mladi- zirano delo smo si roleg raznih sloven- ski h r>rr />y 70- gotovih tudi pn"wč stovnih ur heoloških restavratorskih delavnic Lena-uinega muzeja v Mainzu, na^no^sm te vrs-e v Evropi, če bu sio vse po sreči, bomo v jesenu ia7i p-inazaii v iNavem me-Sou na poseom razstavi vse novomeške izkopanine zaonjin let. Ta razstava oo neavainno prvovrsten kunami aogoOfck v Sloveniji. Do izkopavanju gomii v JNovem mestu smo se seveda tudi vprašali, s kakšnimi obredi so davni Ikri pospremili svoje rajne k večnemu počitku, innaiu tionsi grobov v gomi.ah ter smiselni razpored pridatkov v grabovin, kažejo na sirogo ctoiočen obred pri pokopavanju mrtivin. Značnm puudata. > grooovin pa nam povedo tucii to, ali je Pila v grobu pokopana zena ali moški, revež au Doga in, vojak aai rokodelec. Če bi se nam ohranile Žal nikoli ne bomo izvedeli, kakšni so bili pogrebni običaji v halštatskem času. Vemo samo to, da so pokojnim polagali v grob njihove najijubše sjvairi: nakit, orodje in orožje ter posode s hrano in pijačo, dušam v okrepčD; na poti v posmrtno življenje. Nikoli ne bomo izvedeli, kako so se poslavljali od rajnega na mrtvaškem odru, kako se je vil mrtvaški sprevod z gradišča Halštatski liri in Veneti so bili prvo ljudstvo, ki so intenzivno naselili in kultivirali pokrajine južno od Alp, razviti visoko, avtohtono kulturo in civilizacijo ter se ohranili ponekod vse do prihoda Slovenov. Z njihovimi kvalitetnimi ostalinami se uvrščamo v vrh evropske prazgodovine. Poleg že znanih najdišč iz tega časa kot na primer; Bologna, Es te, Halilstatit, Sv. Lucija, Stična in Vače, se bo čez nekaj let pridružilo še Novo mesto, kot enakovreden center hai.štatske ku-ture. Tone Knez NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Edmonde Charles - Roux: POZABITI PALERMO Pred nedavnim sem v poročilu o neki knjigi, ki je bila v originalu nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, poročal, da nagrada še ni zagotovilo za kvaliteto; da je bila v dotičnem primeru v resnici nagrajena kvalitetna knjiga. Ob knjigi, ki jo imam sedaj pred seboj pa je drugače. Roman francoske pisateljice Edmonde Charles-Roui: POZABITI PALERMO je bil tudi nagrajen z najimenitnejšo francosko literarno nagrado, z Goncour-tovo nagrado za leto 1967. Toda v resnici pri tem tekstu ne gre za kak posebno velik roman in bi ga naša prevodna literatura lahko brez posebne škode pogrešala. Roman je sicer solidno delo. ki pa nas ne ogreje, še manj pa pretrese ali navduši. Roman Pozabiti Palermo, ki ga je v prevodu Mire Miheličeve in v opremi Zdravka Vatovca izdala založba Lipa v Kopru, je torej precej poprečno delo, ki najbrž tudi kakega posebnega navdušenja slovenskih bralcev ne bo deležno. Roman pripoveduje mlada novinarka Gianna Meri, ki se je s Sicilije zatekla v Ameriko, v Neu> York, da bi tamkaj pozabila na stari svet, na svojo ljubezen. In tako nam v prikazu zgodbe iz vsakdanjega življenja Amerike pripoveduje zgodbo iz Italije, vmes pa vpleta vedno bolj ameriško aktualnost, tako da se na koncu zgodba iz starega sveta združi z ameriško zgodbo. Gianna Meri, hčerka zdravnika iz Palerma, je torej doživela mlado ljubezen z Antoniom, ki je padel v zadnji vojni na grški fronti. Antonio je bil vnuk čudaškega barona, kateremu je žena ušla v Ameriko s slavnim pevcem Carusom. Stari baron se je zaprl v svoj grad nad morjem, svojega sina Don Fofo- ja pa vzgojil v posebnega človeka, sam žrtev maščevalcev ki je odljuden vsemu svetu. Stari --------------— baron po zavezniški zasedbi Sicilije oddide v Ameriko in tam tudi konča svojo življenjsko pot. Tu pa se prej sreča še s svojim nekdanjim kolonom Alfiom Bon-navio, ki je v novem svetu uspel in si ustvaril donosno italijansko restavracijo. Njegov sin Carmine Bonnavia pa je postal celo ugleden poitik, vodja demokratske stranke za državo New York. Gianna Meri se seznani v New Yorku z Bonnavio, njena kolegica iz redakcije, Američanka Babs pa se celo poroči z njim. Na poročno potovanje odideta v Palermo, kjer doživi Carmine Bonnavia svojevrstno srečanje s prodajalcem cvetlic, katerega zabode v navalu ljubosumja, obenem pa postane tudi OSNOVNA ŠOLA CEMCNO SPOMENIK NOB T;Iffstnjaso Ajjjnuemode . -otos oz safoAaiiepaj Babs. * je spoznala svojo zmoto, se* prej sama vrne v Ameriko, se zgodba iz starega in nove? sveta spet sklene. ^ Kot pravi založba Lipa, ko predstavlja bralcem, gre v row nu za soočenje in primerjanje r vega sveta s starim svetom, s Sicilijo in Palermom, kjer jj ostala živa stara verovanja * stari običaji. V resnici sprem? mo usodo ameriških Italijanov Ita’ijanov v Palermu. PrimeriJ* način življenja in mišljenja na * čiliji z življenjem v Ameriki. ‘ dožvljamo tri zgodbe, zgodbo rona v patriarhalnem svetujT lije, zgodbo italijanskega P** Ijenca Alfia Bonnavie in njeO° ga sim v sodobnem New 'JL in slednjič še ljubezensko zff°" pripovedovalke Gianne Meri, je zaradi nesrečne ljubezni zf kla v novi svet. Prav taka vzporejanje zanimivo, ^ mivo primerjanje usod v noveJti, starem svetu, primerjanje ral nosti mišljenja, čustvovanju . različnosti običajev. To primeri1J je toliko bolj zanimivo, ker j« ? goče v okviru prijetne zgodbe.2 da, ko knjigo odložimo, so junaki sicer še vedno živo p! očmi; še vedno podoživljamo "J usode, toda nad njimi vendar smo pretreseni. Vse to kaze solidnost pisateljičinega delo, f dokajšnjo zanimivost, toda hwL, to, da roman ostaja na P°P\L ravni. Kaj več bi pa o novejšem delu prevodne litero1} m slovenskem knjižnem bT)'•. težko zavisali. Morda bodo ojZ sami odkrili katero drugo _ o®j tega romana. Toda najbrž Jj na roman pod naslovom P°2 Palermo kmalu tudi sami $L ^ h 010 P CONSORZIO Dl CREDITO PER LE OPERE PUBBLICHE JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM V RIMU, VIA OUINTINO SELLA 2 V CELOTI VPLAČANA GLAVNICA 15,300.000.000 LIR RAZNE REZERVE 93,476.607.595 LIR Obseg poslovanja zavoda Consorzio di Credito per je OP*? Pubbliche v poslovnem letu 1969 — petdesetem v življenju i voda — se kaže v celotnem znesku emitiranih obveznic, ka,e nominalna vrednost znaša 1.350.461.750.000 lir. j Od™omenjene vsote predstavlja vsota 16.930.500.000 lir Prj vrednost emisije v tuji valuti (za 100 milijonov nemških rn% 7.265% obveznic, plasiranih kot protivrednost pri finansir?^ gradnje avtomobilskih cest pri skupini nemških bank in zalL. čenih s strani italijanske republike v smislu zakona štev. ; od 13.5.1965. Preostalo vsoto, ki jo sestavlja emisija v zal* jj valuti v skupnem znesku 1.333.531.250.000 lir, tvorijo obvezi redne serije za skupno 66.392.650.000 lir in obveznice izr®?, serij za skupno 1.267.138.600.000 lir. Obveznice so bile i*.:^ za financiranje razn h posegov: za kmečke gradnje, za dotadl. sklad IRI, za dotacijski sklad ENI, za rotacijski sklad za P05^ v kmetijstvu v smislu predpisov skupnega tržišča ter P05”^ v prid AIMA, za ureditev pokojninskih in socialnoskrbsb® j, zadev, za načrt za razvoj kmet jstva, državnih železnic, rS ustanov, avtomobilskih cest itd. j. Zaradi občutnega povečanja obsega omenjenih nakupnih ^ racij v poslovnem letu 1969 se je procentualni delež — ra^i!! po efektivnih dohodkih, torej brez upoštevanja vračil —- efeJ konzorcija v zakoniti valut, v razmerju z globalno emisijo notnic (izvzemši BOTj posebne certifikate in inozemske notnice in drugo) izenačil na približno 26,7%, dočim ie )(1( prej znašal 16,3%, medtem ko se ie na celotno emisijo vredo.^ z določeno rento (izvzemši BOT, posebne certifikate in tul izenačil na 32,2%, dočim je v letu 1968 znašal 18,8%. Jf * Končno je treba poudariti, da je z 31. decembrom 1969 nalni kapital obveznic v zakoniti valuti v obratu konzorcija P stavljal 21,6% celotne vrednosti vrednotnic z določeno r£(r na italijanskem trgu (seveda ne upoštevajoč BOT, posebne tifikate in tujino). iČM V letu 1969 je konzorcij izdal posojil za skupno vre" j 1,358.652.280.143 lir, od česar 73.776.516.785 lir za redn®. racije, po navadi financiranje s pomočjo emisije vrednoti J vadne serije ter z uporabo lastnega kapitala prvenstveno v y krajevnih ustanov, ter 1,284.875.763.758 lir za zakladno nistrstvo, državne železnice in razne ustanove. BILANCA 31. DECEMBRA 1969 AKTIVA 1. Posojila v legalni valuti 2. Krediti, ki izhajajo iz urejenih in izmenjanih predvojnih italijanskih posojil v tuji valuti, v smislu zakonskega dekreta štev. 921 od 8. sept. 1947 3. Lastni vrednostni papirji 4. Kontokorentske vloge pri Zakladu, pri Banca d’ltalia in pri drugih kreditnih zavodih 5. Vloge pri finančnem agentu za poslovanje s 30-letnimi tujimi obligacijami 1-3% od 1947 6. Razni dolžniki in razne postavke 7. Nepremičnine 8. Pohištvo 9. Razlika za plasiranje obveznic v legalni valuti, ki naj se amortizirajo 10. Sklenjena posojila 11. Krediti, ki izhajajo iz poslovanja v smislu zak. dekreta štev. 921 od 8. sept. 1947 za nominalno vrednost tridesetletnih tujih 1-3% obveznic iz 1947., ki jih je treba še izdati na osnovi ponudbe o izmenjavi 12. Prevzemniki obveznic> v tuji valuti 13. Deponirane vrednosti ‘ PASIVA 1. Konzorcijeva glavnica 2. Rezervni skladi 3. Sklad za riziko 4. Obveznice v legalni valuti 5. Obveznice v tuji valuti 6. Donositelji obveznic v zakoniti valuti 7. Donositelji tujih tridesetletnih 1-3% obveznic iz 1947 8. Posojila, ki so bila že odobrena 9. Razni upniki in razne postavke 10. Sklad za odpravnine osebja 11. Računi socialnega skrbstva osebja , 12. Sklad za amortizacijo nepremičnin 31. decembra 1969 31. decembra Lir 5.536.588.102.096 Lir 4.334.175 .250-1 9.786.456.912 » 6.215.68? 115 » 379.862.720.435 » 779.491.494 . 26.912.830.089 » 403.931.371 » 1 » 326.028 30.612.733.739 » 5.991.161.953.272 Lir 358.361.729.900 » 238.057.070 48.265.001 ooo 669.288.698.125 91* ^ ’ dl 465.j$;,ij 25.335^1' t* S* 4.704.661.3^ 279.265.85* lir 7.067.315.438.367 Lir 15.300.000. 00C 10.710.718.995 81.330.000. boi-5.472.933.580.000 27.160.642.481 267.871.666.502 335.805.925 53.140.517.230 57.414.169.195 1.066.420.988 710.559.273 106.984.084 13. Dobiček poslovnega leta 14. Prosilci za dovoljena posojila pred Izplačilom 15. Obveznice v tuji valuti, ki jih ja treba izdati 16. Deponenti vrednosti 9.41 73 10 218.« 62.73 ^ ioJbk 256.0* 218.37_0jŽ^ 5.202.555^ 15.300.0jj,l]j f; i &M -sii 4.297.1 5.988.081.064.673 3.080.888.599 Ur 5.991.161.953.272 Ur 4.704.661 358.361.729.900 48.503.057.070 669.288.698.125 iL= 7.067.315.438.367 Lir 5.202,553^ M. aprila 1970 [0 Babs. f >■ se « iko, kfi i novtP ko w Y°* m zgf eri, K ezni tir gotovo ' Ivo, rfi noveli, ‘ie fr vanjo, rimerffl ■■er je Z. 7od6C- . SO 2 živo K 'jafl# jeTidot kaže dela., la tuS* i pop^ SL B» ie OP«" tsJ s 4 in tflj štev. ' Zakn5 . izref. le ^ ic, t®* >nih < - ra,f __ eP"? sf :> 5ke -v -n I® ■ redr*®', in tur >69 rl ciia y ebo® ' vrereč odloči-.(^..bodo v povratnem delu prven se J£ali tudi med tednom. Tako v .»kmovalna sezona ne bo pre-n,,, slekla in se bo zadnje dni Zrnat P!ven®tvo D lige že končalo. č«ir.?0v’t° šesterko bodo potem še *a kvalifikacijska srečanja za 7» c ligo. odi n-r ®em ^e'u bo moral Kras stem * ^mo tekem na pro-r?- 2e nocoj bomo videli kako jjJJodo cbelo-rdeči* znašli na pro-jT" 'grišču. Na sporedu je nam-m.ilS ovfnski derbi D lige med do bon ^rasom in Borom, ki se da k/j obstanek v ligi. Vse kaže, vena 0 ttueb krasovci lahko delo, na torišču lahko pride jwj, 9? presenečenja. «Plavi» so Etinem teden zmagali na medde-im.?n mladinskem prvenstvu in jo torej moralo na višku. Tek-Prva*6 J30- zaoela ob 21. uri in bo nf(Jr ki jo bo Kras odigral letos SJomačirn občinstvom, j^^ska Olimp bo nocoj gost j^tune v Miljan. Goričani imajo izkiinr0, topnost, da odnesejo cel ™cek proti zadnji z lestvice. — bs — v košarka rn PRVENSTVU DEČKOV JMen poraz «plavih» b‘orB°^° - BOR 34:31 (20:8) Mauro Francia 12, Sandi H ar e j 2, Stojan Sancin, Edi Košuta 8, Robi Klobas 6, Boris Colja 3. DON BOSCO: Vascotto, Germ, Schuster, Žago, Socolich 14, Vatta, Mastrovito 10, Cogna 10, Paccione SODNIK: Fegac. 5 OSEBNIH NAPAK: Harej v 13. min. drugega polčasa. Prosti meti: Bor 3:8, Don Bo-sco 0:10. Po zelo napeti in borbeni tekmi so igralca' Bora zapustili igrišče poraženi le s tremi točkami razlike. Vseeno pa jih je treba pohvaliti za lep napredek, saj so pred komaj 15 dnevi podlegli istemu nasprotniku z 32 točkami. Poleg tega je treba še omeniti, da je b;la zanje to tretja zaporedna tekma v treh dneh. Srečanje so začeli z agresivno obrambo mož-moža po vsem igrišču, a že v 10. min., so prešli v cono 2-3 zaradi utrujenosti igralcev. Tudi v napadu so bili zelo netočni in Don Bosco je ob koncu prvega polčasa povedel z 20:8. V drugem polčasu je igra Bora postala bolj hitra. S točnimi meti so v 13. min. izenačili na 26:26. Istočasno pa je Harej zagrešil svo jo peto osebno napako in je moral zapustiti igrišče. Potek igre je bil tedaj uravnovešen dokler ni Don Bosco zadel 2 koša v 17. min. Borovci so spet zaigrali mož-moža. a nadoknadili so le 3 točke. Prav zadnji trenutek (morda celo po žvižgu) pa je Don Bosco dosegel še en koš in zapisal končni rezultat s 34:31. - LIV - ODBOJKA Doslej največji uspeh borovcev v okviru mladinskega prvenstva 10. maja bodo nastopili v finalu v Rimu TEDENSKI KOMENTAR V soboto so mladinci Bora dosegli v Bologni prestižen uspeh. Z dvojno zmago nad Lyons-Baby iz Ancone in nad De Vecchi iz Beličina, so si priborili dostop v italijanski meddeželni finale mladinskega prvenstva, ki bo 10. maja v Rimu. Tu bo poleg Bora nastopilo še 7 drugih najboljših italijanskih šesteric. Naši fantje so v soboto zaigrali kot že dolgo ne. Predvajali so hitro, dinamično 'gro, vsako žogo so uspešno gradili in zaključevali so akcije z ostro tolčenimi žogami, tako, da so svoja nasprotivka dobesedno pregazili. Brezhibno je delovala tudi obramba in borovci niso puščali na 'grisču nekritih «lu-kenj». Skratka, celotna ekipa je zaigrala skrajno disciplinirano, zbrano in povezano, tako da ji nasprotnika nista mogla do živega. BOR - LYONS BABY (Ancona) 2:0 (15:13 15:1) V začetku se naši fantje niso povsem znašli in nasprotnik je z dopadljivo, hitro igro, polno fines, močno povedel kar s 6:0. Toda bo rovci niso zgubili živcev, ampak so po «time-autu» zaigrali kot prerojeni. Pri stanju 9:9 so nasprotnika dohiteli in od tega trenutka dalje je bilo stanje v točkah zelo izenačeno. Tako na eni, kot na drugi strani mreže se je vnela prava bit- ka za vsako žogo in obe ekipi sta v akrobatskih skokih reševali «nemogoče» žoge. Igralcem Lyonsa je uspelo povesti že s 13:12, ko so Tržačani stisnili zobe, napeli v~e sile, najprej izenačili, nato r c dvema krasno tolčenima ž<- 1 osvojili set. V drugem setu je v vrstah Lyun-sa prišla na dan živčnost in doživeli so pravcati brodolom. Borovci so povedli kar z 12:0. Nasprotniki sploh niso nudili več pravega od pora. Uspelo jim je osvojiti le točko in tekme je bilo konec (15:1). * * * V drugem srečanju so se pomerili med seboj gasilci De Vecchi iz Belluna in predstavrvki Lyonsa, ki so prikazali za razred boljšo igro od sicer trdoživih nasprotnikov iz Belluna in jih tudi zasluženo premagali z 2:0 (15:13, 15.12). • * • Zadnje srečanje na sporedu pa je bilo med Borom :n šesterico De Vecchi. Takoj je bilo razvidno, da ni dvoma o zmagovalcu. Bor je z blestečo igro premagal nasprotnika s čistim izidom 2:0 (15:4, 15:6). Borova šesterka je nastopila z naslednjo postavo: Veljak (k), Franko, Ušaj, Starc, Persinger, Može, Peterlin. Razen fantom samim, pa gre zasluga tud' trenerju «plave» šester-ke, Vojku Mijotu, ki je ekipo izvrstno treniral in vodil. Sedaj čaka naše fante v finalu težka preizkušnja, saj se bodo mo rali pomeriti z najboljšimi italijanskimi mladinskimi šesterkami. Upamo, da bodo tudi ob tej priložnosti za:grali tako kot v soboto in bodo dali vse od sebe, da bi se čim-bolje odrezal. I. NOGOMET NIMES, 29. — Mohamed Diongue. srednji napadalec francoske ekipe Nimes, ki igra v prvi nogometni ligi, je pršel navzkriž z zakonom. Pri njem so namreč našli 40 gramov indijske kanoplje, ki je, kot znano, zelo razširjeno mamilo. Nogometaš se je skušal opravičili, češ da mu je mamilo dal neki prijatelj za drugega prijatelja. To pa pri policiji ni zaleglo in Diongue je zdaj v ječi. * • • LONDON, 29. — Pokal sejemskih mest je že tretjič last neke angleške ekipe. Po Leedsu in Nevvcastlu je to uspelo tudi Arsenalu, ki je v povratni finalni tekmi premagal An-derlecht s 3:0. Ker je v prvi tekmi bil Arsenal premagan s 3:1 je osvojil pokal s pičlo razliko enega gola. Po odločilni zmagi proti Roburju nastop Bora jutri v Ajdovščini Borovi košarkarji so si v nedeljo priborili pravico nastopa v D ligi tudi v prihodnjem prvenstvu. V zadnjem in odločilnem kolu so na domačih tleh z visoko razliko (65:32) premagali moštvo Robur iz Ravenne. «PIavi» so bili tudi v nedeljo v obrambi precej močni, saj je nasprotnik v celem srečanju zbral komaj 32 točk Naši košarkarji so začeli prvenstvo precej klavrno. Trema, neizkušenost, morda tudi pretreniranost (začeli so namreč treninge v avgustu) so bili vzrok deset zapored nih porazov. Igralci so skoraj obu pali, nihče si ni upal niti misliti, da bi ekipa lahko enakovredno konkurirala z ostalimi moštvi. Prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva pa so borovci nepričakovano zmagali v Ravenni proti ne posrednemu nasprotniku za izpad. Ta zmaga je osvežila ekipo; igralcem je dala novega zanosa, da so se lotili dela še z večjo resnostjo. In tako so v povratnem delu borovci zabeležili celo vrsto uspešnih izidov, med katerimi je morda bil najdragocenejši uspeh v Thiene. Borovci so tako dobro i-grali v povratnem delu prvenstva, da so si v tem delu priborili celo tretje mesto na lestvici (seveda, če upoštevamo le izide povratnega dela). istituto di credito per le imprese di pubblica utilita (IC.I.P.U.) JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM v RIMU — UL. OUINTO SELLA, 2 V CELOTI VPLAČANA GLAVNICA L. 5.250.000.000 - RAZNE REZERVE L. 39.500.471.672 V poslovnem letu 1969 je ICIPU opravila za približno 82,9 milijarde l'r finančnih operacij. Skupna vrednost notranjih posojil je dosegla skoraj 51 milijard lir, od lega pa So podjetjem, ki poslujejo na iugu države, namenili nad 80 odstotkov. Finančno kritje kreditov na izvoz in kreditov v korist usta-n°v, centralnih bank in vlad iz dežel v razvoju ie doseglo vrednost ^>7 oziroma 24,2 milijarde lir. Vsa dovoljena posojila so bila v celoti izplačana v poslovnem letu 1969; Ptav tako so bila v teku leta izplačana posojila, ki so bila na dan 31- decembra 1968 dovoljena a Je neizplačana; zaradi tega je skupna vrednosti izplačanih sredstev v letu 1969 presegla 86,8 milijarde lir. ^°t protivrednost za te aktivne postavke so bile izdane obveznice za skupno nominalno vrednost okoli 90,6 milijarde lir. j*a*lika v primerjavi s posojili je bila uporabljena v prvih mesecih 1970. ®,a za že dovoljene finančne posege. Občni zbor je sklenil povečati glavnico na L. 21.000.000.000 BILANCA 31. DECEMBRA 1969 aktiva 1 2. 3. 4 6. 7 8 9 10 11 Posojila Krediti , k! izhajajo iz urejenih in izmenjanih italijanskih predvojnih posojil v tuji valuti v smislu zakonskega dekreta Jt. 921 z dne 8 septembra 1947, ter zakona St. 48 z dne 3. februarja 1951 Lastni vrednostni papirji Kontokorentne vloge pri zakladu, Banci d'ltalia in drugih kreditnih zavodih Vloge pri finančnih agentih za poslovanje z obveznicami v tuji valuti Razni dolžniki in druge postavke Nepremičnine Pohištvo Razlika za plasiranje obveznic v legalni valuti ki jo je treba amortizirati Odobrena posojila pred izplačilom Krediti, ki izhajajo iz poslovanja po zakonskem dekretu 5t. 921 z dne 8. septembra 1947 ter po zakonu št. 48 z dne 3. februarja 1951 Slede nominalne vrednosti obveznic v tuji valuti, ki jih je treba Še izdati na podlagi ponudbe o izmenjavi Deponirane vrednosti pasiva r 2. 3 4 5 6 7. 8 9 10 11. Glavnica Rezervni skladi Sklad za riziko Obveznice v legalni valuti Tridesetletne tuje obveznice 1—3 odst. 1947 Posivni predujmi na posojila izvoznikom in v tujini Donositelji obveznic v legalni valuti Donositelji tujih obveznic na 30 let 1—3 odst. 1947 Odobrena posojila Razni upniki in druge postavke Sklad za amortizacijo nepremičnin • 2 Dobiček poslovnega leta 14 HPniki za sklenjena posojila Obveznice v tuji valuti, ki jih 15 Ponu Saniteti so se skoraj ustrašili; bil je res Zega, tisti, k! ga pri kompaniji nihče ni maral. Kako Je ta prišel sem! ko je bil vendar pri Hafnerjevi stotniji? Dolgo je stala patrulja, kakor bi ne vedela, kaj. bi z mrtvim Zego. Nihče ni vedel, na kakšni poti je Zego to noč doletela smrt. Sinoči je bil on tisti, ki ga je korporal Hafner slišal ropotati za piankami onkraj taborišča, kjer je prisluškoval njegovemu tajnemu razgovoru z Možino. Zega je že dolgo vedel, da se nekaj kuha, seveda nič gotovega. Njegovi tovariši niso slutili da je Zega že dolgo orodje majorja Mobiusa, ki mu je poveril’ nalogo vohuniti med vojaki. Toda zaupal mu ni nihče in kjer koli so tovariši mogli, so se mu izogibali. Imel je nekaj na sebi, kar jih je odbijalo. To je izdajalca podžigalo še k hujši sovražnosti. Imel je obljubljeno plačilo, ki si ga je vedno želel, in to plačilo je bilo, da ga ne bodo poslali na fronto. Ker je vedno vohal za kakimi novicami ter za ljudmi je tisti večer vohal tudi za korporalom Hafnerjem in bil priča njegovega sestanka s frajtarjem Možino. Iz nekega čudnega nagiba obeh ni mogel trpeti. Zaradi burje sicer ni kaj prida slišal, toda to, kar je doumel, je bilo dovolj in tako važno, da se je takoj potem skrivaj napotil iskat svojega varuha če to vod j o Rodeta in mu zaupal, kar je slišal. Medtem pa, ko se je vračal, je upor že izbruhnil in po cestah so štrkale krogle. Zato je hotel po ovinkih nazaj v taborišče kakor mu je naročil temni Rode. Toda ko je najbolj pazil na svoje življenje, ga je gredoč doletela smrt izdajalca — padel je od krogle, ki jo je kdove kdo izstrelil... «Ta je trinajsti...« je rekla patrulja in šla dalje. Nedaleč stran je ležal štirinajsti; bil je Skobir. Preden je patrulja naletela na novega mrtveca, je pobrala s tal še ranjenega, nezavestnega Gruma. Bog ve, če ne bo petnajsti, si Je mislila, ko ga je nalagala na nosila. Toda Grum še nd bil petnajsti, kajti prinesli so še živega na obvezovališče. (Nadaljevanje slediJ IZJAVE THEODORAKISA IN SERVAN - SCHREIBERJA Predlog za združitev odporniških sil za zrušenje atenske polkovniške vlade Žolčna reakcija grških fašistov in zadrega ladjarja Onassisa Opozorilo zahodnoevropskim narodom na nevarnost neofa-sizma - Cilj grških antifašistov naj ho ustavodajna skupščina PARIZ, 29. — V Parizu je bila danes tiskovna konferenca, na kateri je znani grški skladatelj in bivši poslanec levičarske stranke EDA Mikis Theodorakis predlagal ustanovitev združenega «nacicmal-nega sveta grškega odporništva*, v katerem naj bi vstopili predstavniki vseh odporniških organizacij. S tem, čeprav tega ne pove, meni Theodorakis predlagati premostitev sporov, ki se zadnje čase pojavljajo med tremi tendencami v grških antifašističnih vrstah. Prva, ki jo zastopa sredinska organizacija PAK, meni, da je treba točno opredeliti možnosti za osvoboditev Grčije z definicijo njene bodoče ureditve. PAK se namreč boji, da bi oborožen upor v Grčiji privedel, po zrušenju diktature, do demokratičnega prehoda k socialističnim oblikam družbene ureditve. To bojazen so namreč potrdile tudi zadnje demokratično izvedene volitve, na predvečer državnega u-dara, ko je levičarska EDA zmagala v nad petdesetih okrajih in mestih. Drugo težnjo zastopa levičarska PAM (patriotična fronta), ki ji je pripadal pred aretacijo tudi sam Theodorakis. PAM predlaga združitev in koordinacijo odporniških gibanj na osnovi enotnega programa tudi za grško bodočnost. Tretja težnja, ki se uveljavlja izven obeh organizacij, je gibanje «trojk» in manjših terorističnih skupinic, ki menijo, da je treba začeti upor in da bo ostalo rešeno v samem boju. Theodorakis je dejansko poiskal »načelni kompromis* med temi težnjami in predlagal, naj se premostijo sporna vprašanja o bodočnosti Grčije (socialistična ali meščanska liberalna demokracija) z izvolitvijo, po uspeli vstaji in o-svoboditvi, nove ustavodajne skupščine. Ta bo izglasovala in defi-rala z ustavo, tudi družbeno ureditev ki bo izšla iz odporniškega gibanja in sil, ki so se v njem udeležile. Mikis Theodorakis je danes v Pa rižu predlagal ustanovitev »nacionalnega odporniškega sveta* proti polkovniškemu režimu v Grčiji. Predlog je znani grški politik dal na prvi tiskovni konferenci po svoji osvoboditvi. Svet naj bi združeval vse grške demokrate ne glede na njihovo osebno politično prepričanje. Jasno je, da bo leader tega gibanja .Theodorakis sam Predložil je tudi program, ki je se stavljen iz devetih točk. Dve glav ni načeli predvidevata ukinitev vo jaškega r'žima v Atenah in vzpo stavitev demokratične svobode. Grčiji. Taki pojavi bi se lahko tudi ponovili. Grčija lahko predstavlja nevarnost tudi za balkanske države in Srednji vzhod. Na koncu je Theodorakis odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih postavljali časnikarji. Izjavil je, da je pripravljen, da se vrne v Grčijo za nadaljevanje borbe. Poudaril je, da je vedno komunist, kar je postal leta 1943, in predsednik odporniškega gibanja «Lambrakis» ter eden od ustanoviteljev grške odporniške fronte. Nadalje je v svojem govoru obsodil ZDA, ki naj bi imele glavno besedo pri državnem udaru Grčiji, ki predstavlja eno od postavk v imperialistični strategiji. Na vprašanje časnikarjev je izključil, da bi imel Onassis ali kaka druga grška osebnost kako zaslugo pri njegovi izpustitvi, nasprotno jih dolži, da so sodelovali pri vzpostavitvi vojaške diktature. Točke programa, ki jih je Theodorakis nanizal, so: 1. borba z vsemi primernimi sredstvi, da se odstrani polkovniški režim: 2. vzpostavitev nacionalne demokratske vlade; 3. preklic ustave iz leta 1968 ; 4. obnovitev ustavne in demokratične svobode na osnovi ustave iz leta 1952 in prekbc vseh izrednih zakonov in ukrepov; 5. proste volitve na osnovi proporcionalnega sistema v roku šestih mesecev s sodelovanjem vseh strank za imenovanje ustavodajne skup ščine; 6. izpustitev vseh političnih jetnikov; 7. kaznovanje polkovnikov, njihovih sodelavcev in mučiteljev po obsodbi posebnega sodišča; 8. vrnitev na položaje ljudi, ki so jih polkovniki odstavili; 9. podrobna analiza ekonomskih sporazumov, ki so jih sklenili diktatorji. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical francoski odbor za demo kratično Grčijo v nekem hotelu na Rive Gauche, je bilo navzočih približno tisoč oseb, med katerimi mnogo predstavnikov levičarskih strank, kulturnih osebnosti, grških beguncev in časnikarjev. Ob Theodorakisu so sedeli predsednik francoskega odbora za demokratično Grčijo, igralka Melina Mercouri in predstavniki vseh grških odporniških organizacij. V začetku svojega govora se je Theodorakis najprej zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovi izpu stitvi, posebej še Servan - Schreiber ju, ki ga je pospremil v Francijo in državi, ki ga je sprejela. Poudaril je nato, da je prišel v Fran cijo, da bi pričal pred mednarodno javnostjo in da bd nadaljeval borbo, kateri je in bo posvetil vse svoje moči, da bi pomagal grškemu narodu. «čeprav sem v Grčiji doživel vse, kar je najhujšega, od zapora do mučenja, od strahu do sra motitve, sem optimist, ker sem spoznal tudi ljubezen ljudstva, ki ni bilo še nikoli tako enotno kot sedaj. Grška oligarhija, vojaški režim in njegovi pripadniki so osam ljeni in zasovraženi. Kljub mučenju, terorističnim ukrepom in procesom se v Grčiji razvija in zori upor, ki ga lahko zaznamo v vseh razredih*. V svojem govoru je Theodorakis izjavil, da je ponosen, da spada med ustanovitelje obrambne fronte. Dodal je, da je po izpustitvi začel z delom, točno tam, kjer so ga prisilili, da ga je prekinil. V zaporih in izgnanstvu je imel dovolj časa, da je mislil na nove prijeme in nove način upora. Dodal je, da se grški narod z a veda,_ da mora sam osvoboditi svojo državo, svetu pa postavlja samo eno prošnjo: naj nihče ne pomaga polkovnikom. Theodorakis je nato opozoril za padne države na nevarnost, ki je predstavlja neofašistični poskus v Med včerajšnjo tiskovno konferenco je francoski politik Jean-Jacques Servan-Schreiber izjavil, da so pri oprostitvi grškega politika in skladatelja Mikisa Theodo-rak:sa imele precejšnjo vlogo tudi nekatere vidne grške osebnosti. Imenoval je ladjarja Onassisa, direktorja grške trgovinske banke Stra-tisa Andreadisa in lastnika grške filialke «Esso» Toma Papasa. Med Francozi so mu pomagali bivši poslanik Guillain de Benouville, prof. Paul Milliez in znani fizik Louis Leprince Ringuet, ki so imeli tajne stike z grškimi voditelji v Atenah. O tem so predstavili podrobno poročilo politični komisiji ministrskega odbora pri evropskem svetu. V poročdu so poudarili, da so naredili vše kar je bilo mogoče za grške jetnike iz človekoljubnih namenov. V zvezi s pomočjo grških osebnosti je Servan-Schreiber izjavil, da «grški poslovni ljudje morajo skrbeti za svoje investicije na dolgi rok in mislijo bolje in hitreje od polkovnikov*. Zanimivo je, da so vsi grški »podporniki* izjavili, da Servan-Schrei-berjeve trditve ne odgovarjajo resnici. Aristotel Onassis je med intervjujem, ki je bil objavljen na atenskem časopisu «Eleftheros K) smos» povedal, da Servan-Schreiber laže, kar mu je težko priznati, ker ga pozna že deset let. Servan-Schre;berjeve izjave so brez vsake podlage in izpustitev grških jetnikov je bilo filantropsko in prijazno dejanje grškega ministrskega predsednika Georgyosa Papadopuio-sa. Tudi izjave v zvezi z Jacqueli-ne Kennedy-Onassis, ki naj bi bila osebno posredovala pri grški vladi, so po Onassisevem mnenju popolnoma neresnične. Ko je Servan-Schreiber obiskal Onassisa na otoku Skor pos in mu razložil, da namerava doseči izpustitev drugih grških jetnikov, se je Onassis razburil — nadaljuje »Eleftheros Cosmos* — in ga opozoril, naj ne izrablja naklonjenosti ministra Papadopulosa. *Grška vlada ne more oproščati tistih, ki so nastavljali bombe in za katere je sodišče ugotovilo, da so krivi.* Ko je Servan-Schreiber omenil človečanske pravice, je _ Onassis odgovoril, da je svoboda Grčije važ nejša od ind;vidualne svobode in je treba to podrediti višjim intere som. Po Onassisevem mnenju je Servan - Schreiber užalil s svojim posredovanjem ves grški narod. »Nisem pa mislil*, nadaljuje Onassis, »da se bo Servan-Schr_e;ber upal vmešati tudi ime moje žene, ki je sledila dogodkom samo po čašo pisju*. Podobne izjave, čeprav nekoliko bolj skromne, sta dala tudi Tom Papas in Stratis Andreadis. Grška vlada ni ne uradno ne poluradno reagirala. Tajnik radikalne stranke Jean Jacques Servan-Schreiber je danes zvečer izdal poročilo, v katerem izraža svoje razočaranje ob izjavah Onassisa in Andreadisa, ki «sta napačno prepričana, da morata biti podrejena grškemu režimu in tajita svoj trud v prid grškim političnim zapornikom*. Servan-Schreiber trdi nadalje, da se je večkrat srečal z Onassisom in ženo, da bi se sporazumeli o Theodorakisovi izpustitvi. Na srečanjih so bili včasih prisotni tudi profesorja Milliez in Le-prince-Ringuet ter general de Benouville. Že od vsega začetka so se zmenili, da bodo vsi njihovi sporazumi in pogovori ostali tajni do 28. aprila. Andreadis naj bi bil celo nekoč izjavil profesorju Mil-liezu, da sta posredovanje in vsak trud za izpustitev Theodorakisa «največja usluga, ki jo lahko naredi Grčiji*. - 'i__ HMikriHiiaifiiHii i Mladinski pevski zbor s Proseka - Kontovela, ki bo nocoj nastopil z zborom «Vasilij Mirk» v Kulturnem domu na koncertu v počastitev 25. obletnice osvoboditve IZ TRŽAŠKE KRONIKE S PRILIVOM NOVIH 5.300 MILIJONOV LIR Glavnico Autovie Venete» uskladili z novimi nalogami družbe v deželi Poročilo predsednika dr. Tonuttija na občnem zboru delničarjev - Vsak dan po 15.000 vozil na avto cesti Trst-Videm-Benetke - Posebna družba za upravljanje carinskih področij pri Kokovem, Fernetičih m drugod v deželi? V torek dopoldne je bil na tr- nim ustanovam, državnemu podjet- na nevrokirurškem oddelku 36-let- • i ■ i_____• .L ___J „1 ________l „ A XT A o ___Li.. nMro Tw»vi/wislr* ni bilo naklonjeno našim enajstericam. Samo Primorje in Union sta osvojili dve točki, Vesna in Zarja sta remizirali, Primorec in Devin pa sta utrpela poraz. Devin je tudi to pot ostal praznin rok. Morala igralcev je zelo nizka in to preprečuje Devinčanoffl, da bi uspešneje zaigrali. To dokazuje tudi 5 golov, ki so jim jih nasuli igralci Stocka. . Primorec je v tekmi proti Cu Opčine prevladoval in vsi so računali na zmago, pripetilo pa se j«i da so Trebenci morali na igrišč« praktično brez vratarja. Bila sta odsotna bodisi prvi, kot rezervo* vratar. To je Primorca stalo ob« točki. t Bolj uspešen je bil Union, kij* sicer s pičlo razliko enega gola premagal Roianese. Tudi Union ** je predstavil na igrišču z okrni«’ no postavo. Tekma sama po sebi ni bila napeta, saj ni bilo raze® golov videti nič zanimivega. . Čeprav je osvojilo obe točki, “ morje v tekmi proti Tecnoferr*' menti ni zadovoljilo. Bilo je opaziti, da nekaj v vrstah »rumeno-rdečih* ni v redu. šepala je predvsem obramba, ki je bila prema*1 odločna. Ko ne bi Primorje in**" lo tako dobrih napadalcev, bi W trda predla. .... Zarja in Vesna B sta zakljuc*1 svoj derbi neodločeno. Z izidom J® verjetno bolj zadovoljna Zarja, »J se tako Portuale vedno bolj daljuje. Vesna B pa je potrdila “*■ bro formo in nadaljuje s pozitivnimi nastopi. Izidi Devin - Stock 0;“ Portuale - Libertas Opčine 3:0 CG Opčine - Primorec 3:2 Union - Roianese 3:2 Primorje - Tecnoferramenta 4:2 COOP - Libertas Prosek 0:1 Zarja - Vesna B 0:0 Lestvica ,« 22 20 0 2 94:19 g 22 16 6 0 49:14 £ 22 13 6 3 49:13 (J 22 12 4 6 45:27 j* 22 11 5 5 34:29 fi 22 I Primorje Portuale Zarja Stock Union Lib. Prosek Vesna B Primorec Lib. Opčine Tecnoferram. COOP CG Opčine Devin Roianese 22 22 21 22 22 23 22 21 8 6 8 38:41 # 8 5 9 35:42 £ 7 6 9 24:22 * B ves Pra V dar 22-1 šlo gan Pon K je vori in t °fg; Uho »Jer nik % v Van N: kot neol «bi< ozra M totlH Pose %( 8| Praj kot Sk Pros sem 6 7 8 37:35 jj 11 29:38 J 6 3 13 24:25 3 5 15 22:63 1* 3 2 17 12:63 3 2 16 19:59 * n sp* •%) .Ha Nnij Ho 6 nas t«vao J* N & »nete C Prihodnje kolo (3.5.) COOP - Stock Devin — Primorec Union — Libertas Prosek Lib. Opčine — Roianese Zarja — Portuale Primorje — Vesna B Prom, 5*4 »a •aiiiMitaiiiiitviiaaiiiiiiiiaaiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiifiiiKiaaiaiiiaaiiatiiiiiBiiiiiaMaiMiiaiaiiBitiMiMiK11**11 B. 9- V 2. AMATERSKI LIGI H *nprt Hli Ekipa Juventine premalo odločna ŠOLARJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1. aprila do 31. maja, organizira PODJETJE skupaj z KB in ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje ! Zadnjo tekmo Juventine na domačih tleh v letošnjem letu je precej oviral dež. Tehnično zato igra ni bila preveč na višku in morda lahko rečemo, da je bilo to najslabše srečanje štandreške enajsterice v tem prvenstvu. Furlani so igrali borbeno in trdo ter so skoraj vsem štandreškim igralcem pustili »spominček*. Za zmago so se borili dokaj grobo, saj so se zavedali, da imajo le v primeru o-svojitve obeh točk še kakšno u-panje za obstanek v ligi. Isto bi morali seveda storiti tudi Štandrež-ci, saj bi v primeru zmage še vedno lahko upali na obstanek v 2. amaterski kategoriji, čeprav so trenutno na zadnjem mestu lestvice. Seveda bi morali v tem primeru osvojiti tudi naslednjo tekmo, poleg tega pa bi še ostalo odprto vprašanje srečanja z Rosandro, glede katere je Juventina vložila v Rimu priziv. Sodnik je v tem srečanju v 15. min. izključil zaradi medsebojnega obračunavanja vsaki ekipi po enega igralca. V nadaljevanju tekme so imeli več priložnosti Furlani, vendar je bila obramba Juventine vedno na mestu in ,ie sploh bila boljši del moštva. Juventina je imela izredno priložnost v zadnji minuti igre, a jo je Makuc na skoraj neverjeten način za pravil. D. R. izkupičku osmih točk na les^! M Sei Se ODBOJKA v ZENSKI B LIGI Drevi Bor-AGI Borovke bodo drevi odigrale zad njo tekmo letošnjega prvenstva B lige. Pomerile se bodo z najboljšo ekipo C skupine, z AGI. Le malo je verjetno, da bi Goričanke zapustile Trst poražene, saj bi v tem primeru zgubde svoje prvo mesto na lestvici. Borovke bodo tako verjetno ostale pri svojem dosedanjem Za osvojitev še dveh točk bi rale namreč zaigrati tako, ko* jj tos še niso. V primeru zmag« ^ bi seveda naredile predvsem go Bregu, ki bi s tem lahko ^ jil prvo mesto na lestvici. je bilo letošnje prvenstvo poln® senečenj, pa ga bomo drevi ‘e ^ ko ponovno doživeli. Tekma bo ob 21.15 na stad* «1. maj* v Trstu. M V ženski C ligi bo Bor ti PAV. Ker so «plave» še v $ brez točk na lestvici, postal® ijji hov položaj kritičen. Če se izogniti izpadu morajo v lih tekmah zaigrati precej bolj n jetno kot doslej. Srečanje bodo odigrali I 8.30 na stadionu «1. maj*. f, G• ŠD Sokol sporoča, ^ avtobusni izlet v Pad9" vo ob priliki prvenstve1’* ženske odbojkarske ,e]|. me FARI Sokol, ki b' moral biti 1. maja, odP* de zaradi stavke avtob9 sov. NOGOMET POKAL POKALNIH PRVA#0 Manchester prvak V finalu tekmovanja z® Vf finalu tekmovanja evropskih pokalnih prvakov je ( chester City premagal poljsk®. sterico Gornik Zabrze z 2:1 JJj Srečanje bo v izvlečku j danes tudi italijanska sicer na drugem sporedu od 19. ure. Tekmo bi morali Pr^I*i že sino&;, tega pa zaradi televizijskih uslužbencev nis° storiti. i ___________________ ^ „„ ■—"7TZ pnnnuzNirA- GORICA- Ulica 24 Mačeto 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ut - vnapreh V UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6. II.. TELEFON 93-808 tn 94-^8 - predal 559 - n^fjo 50 jUra (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Pošta, tekoč, račun: totm a^Ur. DŽs ^b““a^ t“, totofoTž^ESHrt Narodni banki v LJubljaL - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena: Z. vsak mm v širini enega stolpca: ^trgovski 1B0;.i^o-upravnl 250, _legalnl 400, osmrtnice 1150 Ur M." * JSSEZ pri upravL — Iz” vLh drugih pokrajin Itlllje prt »Socdeth Pubbllclta Itallana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. N »«rt >