PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXV. St. 113 (7307) TRST, petek, 16. maja 1969 SEJA JE PONOVNO PRELOŽENA NA DANAŠNJI DAN Na CK PSI so govorili: De Martino Tanassi, Giolitti in Lombardi De Martino je orisal program nove večine, medtem ko desnica v stranki položaj dramatizira in grozi z razkolom RIM, 15. — Tudi danes je zasedal CK PSI samo dopoldne, ko 0 na predlog De Martina in ob podpori Nennija zasedanje prekinili, a Je bodo popoldne lahko sestale struje in bo prišlo do razgovorov ®“ njimi, tako da se bo centralni komite ponovno sestal jutri, “oložaj je zelo zmeden in še •dno ni mogoče reči, kakšen bo °nčni izid. Ni nobenega dvoma, a se je ustvarila nova večina in I kl 'anc'n' kandidat te večine I *° računa z zadostnim števi-0111 glasov v centralnem komiteju svojo izvolitev. Istočasno pa des-UCa v stranki odnosno obe struji, Antonio Giolitti ®ifcorn t?sec!?-i stranko vodili s taj; z ^errijem na čelu', pa grozi takn j °m in odstopom ministrov, besnjCa .k* sprožili vladno krizo. ne ‘Ca. ie zelo bučna in pri tem v*čini?S-eva osnovnih načel igre Polna m manjšine, čeprav ima skl.,,,. Us^a demokratičnih načel in Ojr^jHja na demokracijo, dalo » n.je. zanimanje je danes vla-tiajvJ? lzi.ave De Martina, saj vodi !®Uio in najbolj trdr-o enotno tudi j u stranki in se je istočasno Dlokrir za*°' ^a nekateri socialae-tej fltl, kj so se že* prej pridružili kljublru^’’. .v njej tuc)i vztrajajo ivn;;L močnim pritiskom s strani rj'*1 bivših strankarskih tovarišev. De Ustv^.^rtino je ugotovil, da se je Da rfna nova večina v stranki, ki Pa o; la nova večina v stranki, ki °dprta stavila točnih meja in je 23 VSP WnttQ uočina ni točijU" za vse. Nova večina se ni je v. zadnjih urah, temveč se Stesij . ustvarjati takoj po kon- zadnjih urah, temveč se fifičel, t«^fu .v številnih razpravah. Zato Posti t muf?°de govoriti o ilegitim-ftik Večinp eni v Hpmnkratie- ših^u6 večine, saj v dar „rankah velja načelo, da ka Piora“l: obstaja več neka večina, strahova večina prevzeti vodstvo 5ll». , 'V rnl/n Vn in lmmrrpon ■fUia • ‘OKe. ts.o je i stru-“ «wsc°ssa» ostala z drugimi vPta«!?1. v manjšini, ni zastavila Se jtdnja legitimnosti večine, ki aatvarila. Gre pač za demo-Sedain0 stranko, v kateri lahko .Velja Postanemo večina, kot to ii v možnosti onih, k; so osta- De ^njšini. jšhče **artino je nato ugotovil, da c«l, n ne namerava spremeniti na-JOcigli*. osnovi katerih je prišlo do misli ui*nePa združevanja, niti ne i 6 Dn Slti združitvene resolucije. Mpierio,, 2a. izpremembo notranje , Ogati Qs^ v stranki, zato da se ? novi**, Podtika stranke v skladu I* iiHk zahtevami, ki jih zastav-‘l\ in to ne samo socia-Jdietiii V tej zvezi je De Martino h Zadni(ipremembo, do katerih je t* ko,, , mesecih prišlo v KD in Jjj Ohgresu KPI. Jdto.*°«WisUčnem kongresu se je JJdta , sPlošna linija, ki je bila « oder!! Polna nasprotstev in ki v d*SufarJala tem potrebam. Ce wr tlaa Premika na levo, pri če-se na levo ne premakne 8H& M. ‘»URH* a levu 11C IJICIIIOIVIIV tii?1 to stranka, ki je levičar. V? Zgres2meni' da je njena poli-t^Uti , _na. Stranka se mora po-h^on 2 zahtevami delovnih ljudi i,De »? biti izraz novih potreb zara^ tezo, da 3r«.o°» Z dh! DounJtapačno, da bi pogoje-ih?8e PSI s pohtiko neke obli ,osov z {jrURi'mi političnimi tijju inl morajo reči ne umerje- se zavre stranke. dorf,zuje saf resolucija v tej zvezi s ^tanko, da se bo stalno ItfN ^anke. di.?ibo JOdnosov do KPI je De ItoTUo dejal, da se ni nič spre- *0r ^ piri J ' 'Art M? 1L* V« *0 modelov komunizma, tin.da 0J® zgodovinsko uresničili ifftti j„ala jasna ločitev med so-kota , munisti S tega zor- 1 tv d vene11 hičesar treba spreml-^at^upa se istofasno ne ---j in se mora PSI veiiv Je KPI v Italiji ne uka organizirana in poli- tična sila, temveč da istočasno vodi in izraža težnje milijonov delavcev. Kljub krizi v svetovnem komunističnem gibanju je tej partiji uspelo doseči zaupanje velike večine italijanskih delavcev. Socialisti pa morajo v zvezi s krizo svetovnega komunističnega gibanja podpreti tiste sile, ki se zavzemajo za ideje demokracije in svobode. V tej zvezi je De Martino dejal, da je treba podpirati nove zamisli in je pohvalil Nennija glede njegovega stališča do NATO, kot tudi glede občutljivosti, ki jo je pokazal v zvezi s stališčem držav varšavskega pakta, ki je prišlo do izraza na zadnjem sestanku v Budimpešti. Zavrnil je teze Lombardija, ki zagovarja izstop iz atlantskega zavezništva, kar ni aktualno zaradi sedanjih odnosov med bloki. Drugi ključni govor je imel Tanassi, ki je bil izredno dramatičen in je odkrito grozil z nepopravljivimi posledicami. V tem okviru je navedel tudi »kompromisni)) predlog, da bi prekinili zasedanje centralnega komiteja za mesec dni in da bi se v tem razdobju lahko še pogovarjali, češ da bi na tak način preprečili skrajne odločitve. Malo pa je verjetno, da bo nova večina na ta predlog pristala. Tanassi je ugotovil, da demokracija zahteva,da se spoštujejo skle-pi kongresov. Dejal je, da se pripravljajo komploti in nečloveški napadi, kot jih mora prenašati tovariš Ferri, katerega je za tajnika predlagal prav Mancini. Ne sme se tudi pozabiti, da je Ferri pripeljal vso stranko brez diskriminacij med strujami v vlado. Bistveno vprašanje je za njega odnos do komunistov, pri čemer je Tanassi povlekel iz ropotarnice hladne vojne čudne trditve, češ da ni mogoče zanikati, da je KPI povezana s svetovnim komunističnim gibanjem in SZ. Zaradi tega KPI po njegovem mnenju ne vodi avtonomne borbe v korist delavcev, temveč jih v resnici zasužnjuje z aparatom, ki je v službi državnih interesov Sovjetske zveze. Tanassi se je doceia strinjal s Pretijem, češ da je nova večina nelegitimna in da je treba resno razmisliti, če se izvede nova večina do krajnih posledic, ali če se hoče ohraniti zaupanje, ki se je ustvarilo s socialistično združitvijo. Nova večina postavlja strujo «rinovamento» v položaj, ko mora pristati na predajo brez pogojev, ali pa razbiti stranko. Predaja se nanaša na bistveno vprašanje svobode delavcev in demokratične prihodnosti, zaradi česar so pred izbiro, ki se nanaša na usodo demokracije v Italiji. zračje in ki premika politično os v korist komunistov. V takih pogojih je Tanassi prerokoval dve možni rešitvi: ali neposredni dogovor med KD in KPI, ali pa predhodne volitve in krizo na kongresu KD, tako da bi se ponovili lanski dogodki v Franciji, ko je bila levica poražena. Lombardi je ugotovil, da se je levi center pretvoril iz «centriz-ma» dejansko že v desni center. Dejal je, da je treba priznati novosti, do katerih prihaja v KPI in ugotovil, da se lahko reforme izvajajo samo z neposredno pod poro in sodelovanjem levih sil, drugače pa so neuresničljive. Glede zunanje politike je Lombardi mnenja, da se bloki prav gotovo ne morejo sami staliti in da je naloga stranke, da to politiko pretvori v politično obvezo. Zahteval je priznanje Hanoja in izključitev Grčije iz atlantskega zavezništva. Glede odnosov v stranki je zavrnil teze o komplotu, do katerega naj bi prišlo, temveč da gre za politične premike, ki so po mnenju levice nezadostni in nepopolni, zaradi česar bodo odločali o končnem stališču struje, ko bodo znane resolucije, ki bodo predložene centralnemu komiteju. Giolitti je mnenja, da na sedanjem zasedanju centralnega komiteja niso na dnevnem redu niti združitve, niti levi center, vladni sporazumi, ali možnost zavezništva med KPI in PSI. Zakaj se govori o zaroti, o koncu združitve, o diskriminaciji in celo o preganjanjih struj? Očitno se hoče dramatizirati. Bistveno je vprašanje avtonomije stranke in sposobnosti avtonomnih pobud ter vloga PSI v družbi, ki mora biti kot levica tudi levica v vladi. Nova večina v stranki se je ustvarila, kot združitev sil, da se dajo politične rešitve pri izvajanju osnovnih načel. NOVA DIPLOMATSKA POBUDA WASHINGT0NA Osem točk predsednika Nixona rešitev vietnamskega spora za Predlogi ne vsebujejo bistveno novih elementov, vendar naj bi kazali na večjo popustljivost ■ Negativne reakcije FNO ■ Še nobenega komentarja iz Hanoja Rogersovi sestanki v Sajgonu ■ Danes važna seja pariške konference za Vietnam VVASHINGTON, 15. — Po mirovnem načrtu v desetih točkah FNO je tudi Nixon na sinočnjem televizijskem govoru predstavil svoje mirovne predloge v osmih točkah. Nedvomno je, da bo marsikatera od teh točk za nasprotnike nesprejemljiva, dejstvo pa je, da sta poziciji obeh strani sedaj dovolj jasno začrtani in da se bo odslej za pariško konferenčno mizo govorilo o konkretnih vprašanjih, ki jih mirovna načrta načenjata. To pa pomeni že važen korak proti sporazumu. Osem točk predsednika Nixona, s katerimi soglaša tudi sajgonska uprava, se glasi: — čim bo lahko dosežen sporazum, se bo začel umik iz Južnega Vietnama vseh sil, ki niso južnovietnamske; — v razdobju dvanajstih mesecev, v etapah, o katerih bi se sporazumeli, se bo umaknila glavnina vseh ameriških in zavezniških sil ter sil, ki niso južnovietnamske; po tej dobi se bodo morale druge ameriške in zavezniške sile ter sile, ki niso južnovietnamske, umakniti na že prej določena področja ter ne bodo smele začeti vojaških operacij; — druge ameriške in zavezniške sile bodo izpopolnile umik, se-vernovietnamske sile se bodo umaknile in vrnile v Severni Vietnam; — ustanovljen bo mednarodni nadzorni organizem, ki bi bil sprejemljiv za obe strani in ki bi nadziral umik čet; — ta mednarodni organizem bo začel delovati na podlagi doseženega sporazuma tei se bo u-deleževal pogajanj za sporazume o prekinitvi bojev pod nadzorstvom; — komaj bo to mogoče in po začetku delovanja mednarodnega organizma, bodo sklicane splošne volitve na podlagi sporazumnih procedur ter pod nadzorstvom omenjenega organizma; — čim prej naj pride do sporazuma o osvoboditvi vojnih ujetnikov obeh strani; — vse strani bodo morale pristati na spoštovanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 o Vietna mu in Kambodži ter sporazum o Laosu iz leta 1962. »Mislim — je dejal Nixon potem, ko je prebral osem točk, da je ta mirovni predlog realističen in da upošteva zakonite interese vseh strani. Je v skladu s šestimi točkami predsednika Thieuja ter se lahko vskladi z ■ raznimi načrti, ki jih jc predložila druga stran. Mi in južnovietnamska vlada — je še trdil — smo pripravljeni, da razpravljamo o vseh podrobnostih z drugo stranjo.» Nixon je še posebej poudaril to pripravljenost na debato: »Pripravljeni smo — je dejal — upoštevati vse druge načrte, ki bi spoštovali naša načela. Pripravljeni smo sc razgovarjati o vseh programih, o štirih točkah Hanoja, o desetih točkah FNO, a s pogojem, da sedajo vskladili z maloštevilnimi temeljnimi načeli, ki sem jih naštel.» V zvezi z mirovnim načrtom FNO je Nixon izrazil svoje zadovoljstvo, ker je «fronta pripravila svoj prvi popolni program». Trdil je, da ga še vedno proučujejo, nato pa je lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllUIUI>llllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIUIIIIt«|||||||||l1llllllllllllllllllllllllltllllllllllllllUltmilllllllIIIIIIHIIIIIillllllllllll|IHIIIIIIIIIIIIII>i poleg Morabita hitri Kalc, ki je z naglimi prodori na krilih zaposloval nasprotno obrambo. Kot že omenjeno, pa se je najbolj občutila odsotnost pravega srednjega napadalca, ki bi bil zmožen prebit: nasprotnikovo obrambo. Na žalost pa je moštvo reprezentance povsem popustilo, čeprav bi lahko izšlo zmagovito iz tega srečanja. Reprezentanti so imeli nič koliko dobrih priložnosti za gol, poleg premoči na igrišču. Toda vse to ni nič pomagalo ,saj je Primorje praktično s šestimi streli odpravilo elito štirih slovenskih enajsteric. Vseeno pa je bila prikazana igra dobra, golov ni manjkalo, reprezentanti pa so v določenih trenutkih tudi pokazali, česa vsega so zmožni, ako le hočejo. Izenačenje bi bilo najpravičnejšl izid, ne pa tako «astronomski» poraz. Pred pričetkom srečanja je predsednik Uniona Aljoša čok obdaroval vse igralce, ki so nastopili za reprezentanco, s spominskimi medaljami. Primorju pa je izročil spominsko plaketo. Takoj nato sodnikov žvižg ter po prvem preizkušanju moči gol v 10’. Dosegel gg je Frasinelli, na odboj Gombača ter zaradi Pappatlcove nepazljivosti V 17' lepa akcija Križmančič R, - Auber, toda obramba Primorja nevtralizira. Sledi močan strel Poropata od daleč, nakar zopet Križmančič R zapravi dobro žogo. V 23’ strelja Križmančič Voj- Najšibkejša točka pri reprezen-1 ko tik nad prečko, nakar doseže tunel Je bil skrajni branilec, ki se j v 27' Prašell drugi gol s strelom je v polovici prvega polčasa po- j z desne. V 37’ bi reprezentanca škodoval, pa je moral ostati v | lahko skrajšala razdaljo, ko je čok vratih, ker ni imel zamenjave. Iz'dobil žogo s krila ter takol tol-splošiiega mrtvila so se povzidnili kel, namesto da bi z žogo napravil Gombač, Vojko Križmančič ter Mo- še nekaj metrov po praznem ka- zenskem prostoru. Minuto pred koncem hiter napad čok - Križman-čič R. - šuber, ki preigra nasprotne branilce, strelja, toda žoga gre ven' Drugi polčas se prične s premočjo reprezentantov, ki po več nevarnih akcijah dosežejo v 6’ gol z Morabitom, ki je streljal na Čokovo podajo. V 14’ Canciani komaj reši s pestjo prosti strel, ki gn je Truant poslal mimo zida v vrata, nakar pride v 20’ do tretjega gola Primorja. Stok je zadetek dosegel zaradi neodločnosti obrambe, ki ga je mirno gledala. 4’ kasneje zopet gol za reprezentante, ln znova ga doseže Morabito, na lepo podajo s sredine igrišča ter po učinkovitem prodoru v kazenski prostor Primorja. Takoj nato je čok sam v napadu, toda Bucavelli ga ustavi prav pred golom. Nato v treh minutah trije goli za Primorje. V 27’ je Frasinelli dosegel gol, potem ko je preigral Gombača in Komarja. V 28’ je bil u-spešen Prašelj, ki je Izrabil naivnost Komarja, ki Je podal nazaj Droti Babudru. ki pa žoge ni nikoli ujel. V 30’ poslednji gol za Primorle, ko je Stoka izvedel prost! strel kakih trideset metrov pred vrati ter poslal parabollčno pod prečko v mrežo. V 33’ Canciani koma! odbiie Komarjev strel, nakar doseže v 37’ Poropat gol za reprezentanco. Izrabil je lepo podajo šuber ia, nakar je silovito tolkel v mrežo. Do konca polčasa forclng reprezentantov, toda zaman. S tem srečaniem se |e tako končala Iniciativa Unionovega vodstva, ki je hotelo publiki predstaviti nal-holiše nogometaše, ki jih naš nogomet premore, žal ni šlo vse po z»črtanih tirnicah, ker je večkrat prišlo do nepričakovanih ln morda tudi namernih zapletov, saj so v nekaterih krogih hoteli to Iniciativo «mlnlrat1». kar pa 1lm ni u-snelo Edina ovira Je bila bolezen nekaterih Igralcev, ki so bili za moštvo 'zredne važnosti. Vsem na-stnnqtočlrn kot tudi pPhovim klubom Da vre zahvala za nesebično sodelovanje. Radi kvl, so svojim volivcem pošiljali redne biltene; od teh nosi zadnji številko 82. Objavljen je bil 1. januarja 1969 ln je prišel v roke zahodnega tiska. Do hujših zaostritev odnosov med krimskimi Tatari in oblastmi je prišlo po letu 1967, ko se je 12.000 pripadnikov te narodnostne skupine skušalo vrniti na rodni Krim. Policija jih je brez posebnih ceremonij poslala nazaj od koder so prišli, nekaj pa so jih prejeli. Eden od visokih predstavnikov krimske milice je tedaj po pričevanju udeležencev tega pohoda Izjavil, da sklep o rehabilitaciji ni bil spre*et zaradi Tatarov, marveč «zaradi tiska« in sicer predvsem «tujega tiska«. 21. aprila lani je v čirčiku blizu Taškenta prišlo do hudega spopada med pripadniki Tatarov, ki so slavili enega od svojih nacionalnih praznikov, ln milico. Po tem spopadu se je začela vrsta sodnih razprav zoper pripadnike plemena, ki so se bili angažirali v boju za pravice svojega naroda. Skupina moskovskih protlstalinistov je v zadnjem letu močno podpirala akcijo voditeljev krimskih Tatarov in Grigorenko sam je obsodil preganjanje in sodne procese zoper tatarske voditelje. Konec zime so ga opozorili, da bo končal v zaporu, če se bo skušal udeležiti procesa zoper tatarske voditelje v Taškentu. To se Je — sedaj tudi zgodilo. Tatari, ki so se znašli pred ta-škentskim sodiščem, so obdolženi ((protisovjetskega klevetanja«. Materialni dokaz za takšno obtožnico so trditve krimskih Tatarov, češ da je zaradi prisilne deportacije 1944 in kasneje izgubilo življenje 48 odstotkov pripadnikov tega naroda, ne pa «samo» 22 odstotkov, kot govore uradni podatki Bilten št. 82 se pritožuje zaradi poslabšanega položaja tatarskega naroda, zaradi aretacij tistih Tatarov v boju za svoje nacionalne pravice, zaradi akcije uzbešklh oblasti ob lanskem tatarskem prazniku pomladi v čirčiku. Takoj po tem dogodku so predstavniki Tatarov poslali brzojavko v centralni komite partije in zahtevali preiskavo, ki naj bi kaznovala krivce: vendar odgovora niso dobili. Med 16. in 18. majem minulega leta (((Sovjetska delegacija se še ni vrnila iz Teherana, kjer je na konferenci OZN o človekovih pravicah podpisala deklaracijo o krepitvi boja zoper rasno razlikovanje«, je napisano v biltenu) so v Moskvi ((prijeli, pretepali ln pregnali v kraje, ki so jim bili določeni za prisilno bivanje«, 800 predstavnikov, ki so se v Moskvi bojevali za pravice svojega ljudstva. Bilten nadalje napada «vellkoruskl šovinizem« ln «temno dobo Stalina«, na koncu pa sporoča krimskim Tatarom novoletne pozdrave njihovih somišljenikov lz Moskve — Pisarjeva, Grlgorenka, Jakira, Krasina in drugih. Predsednik zbora narodov sovjetskega parlamenta Paleckls je na nedavni tiskovni konferenci, posvečeni sovjetski «lenlnski nacionalni politiki« na vprašanje o krimskih Tatarih odgovoril, da so bili krimski Tatari «preganjani zaradi znanih stvari« in kasneje re- habilitirani, da vračanje tega naroda na Krim — kjer je bila včasih avtonomna tatarska republika — ne pride v poštev, ker to ne bi bilo ((praktično«, saj je Krim ž? naseljen. V ocenjevanje deportacije se Paleckis ni spuščal. Avtonomna republika krimskih Tatarov je ena od dveh, ki jih po smrti Stalina še niso obnovili. Druga je avtonomna republika povol-ških Nemcev. •ZADEVA LAVORINI.. V kratkem zaključena sodna preiskava? PIŠA. 15. — Verjetno je preiskovalni sodnik dr. Pier Luigi Maz-zocchi, ki skuša odkriti vzroke skrivnostne smrti Ermanna Lavo-rinija, že proti koncu svojega napornega dela. Ni izključeno, da bo oo zaključku preiskave predal akte zaradi ozemeljske pristojnosti državnemu pravdništou v Lucci. Govori se, da je preiskovalni sodnik že ugotovil, vedno seveda na podlagi Izpovedi Rodolfa Della Lat-te, kako ie prišlo do «hišne zabave«. Ni izključeno, da so dali Er-mannu Lavoriniju piti kako močno pijačo, kj mu je povzročila krizo in je nato umrl morda prav zaradi udarcev Marca Baldisseri-ja. Zaradi tega tragičnega zaključka ni izključeno, da so sklenili odnesti mrtveca otroka v Marino di Cecchiano morda v zaboju; morda pa tudi v avtomobilskem prtljažniku. Temu zaključku naj bi po Izjavah vseh treh izprijencev prisostvoval z drugimi osebami tudi Adolfo Medani. Pravijo tudi, da so poklicali nekega zdravnika, ki pa zaradi sumlfivih okoliščin ni hotel nuditi pomoči. Stanje Adolfa Mecianija je isto kot je bilo pred osmimi dnevi, ko so ga po poskusu samomora v zaporu sprejeli v bolnišnico. Osmi poskus z elektroencefalogramom ni pokazal nobenega izboljšanja in niti poslabšanja bolnika, ki je v popolni nezavesti. ZASTRUPLJEN Poginil medved ki je zašel na Krk KRK, 15. — Medveda, ki je nekaj dni moril ovce na Krku, so danes našli mrtvega blizu Vrhnika. Medved je poginil, ker je pojedel ostanke ovac, v katere so položili strup. LATINSKA AMERIKA DANES Senca gospodarske zaostalosti ((Pravijo, da je za Latinsko Arne- ga in družbenega razvoja? i nimi sistemi. V zadevo sta bila & riko vsa nesreča v tem, da je blizu i Ameriški predsednik Nixon išče j pletena tudi dva sovjetska dipto" ZDA in daleč od boga«. V tej trditvi je veliko resnice, kajti ko so bili h koncu 19. stoletje spanski m portugalski kolonizatorji prisiljeni zapustiti Latinsko Ameriko, so njihovo vlogo prevzeli severnoameriški finančni in industrijski monopoli. S tem se je za Latinsko Ameriko začelo težavno obdobje politične in gospodarske podrejenosti, ki se v bistvu do danes še ni spremenilo. Arhaične družbene strukture v deželah Latinske Amerike, ki so dediščina kolonialne preteklosti, ne dopuščajo gospodarskih in družbenih reform. V večini dežel Latinske Amerike država ni imela takšne družbene in gospodarske vloge, da bi lahko učinkovito usmerjala celoten razvoj. Latinska Amerika je postala zaradi velikih prirodnih bogastev zgolj surovinska baza za severnoameriške monopole in idealno področje privatne investicije tujega kapitala. Latinska Amerika daje polovico svetovne proizvodnje bakra, tretjino svetovne proizvodnje petroleja, polovico proizvodnje sladkorja ln tri četrtine proizvodnje kave. Od približno 32.665.000 ekonomsko aktivnega prebivalstva je kakili 30 milijonov ljudi brez zemlje, blizu dva milijona je srednjih kmetov in o-krog 100.000 veleposestnikov, ki imajo v svojih rokah od 70 do 90 odstotkov zemlje. Več kot polovica prebivalstva je stara manj kot 15 let, poprečna življenjska doba je 34 let ln je celo nižja od Indijske. Nepismenost je ogromna. Sodijo, da je vsaj 43 odstotkov prebivalcev popolnoma nepismenih. Skoraj polovica aktivno zaposlenih ni dokončala nobene šole. Zanimiv je podatek, da ostane sedem od desetih latinskoameriških študentov, ki študirajo v tuji deželi, največ pa jih gre v ZDA. Nikjer na svetu ne narašča prebivalstvo tako hitro kakor v Latinski Ameriki ; proizvodnja kmetijskih pridelkov zaradi nizke produktivnosti ne more kriti rastočih potreb. Za uvoz hrane daje Latinska Amerika približno milijardo dolarjev na leto. Latinska Amerika je zaradi poslabšanih izvoznih možnosti in nižjih cen na svetovnem tržišču po letu 1958 izgubljala letno okrog 1,5 milijarde dolarjev. Pred drugo svetovno vojno je Latinska Amerika sodelovala v svetovni trgovini s 7-8 odstotki, v letu 1962 pa je njen delež padel na 6,5 odstotka In se še nadalje zmanjšuje. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da sodeluje kmetijstvo v Izvozu z ekrog 50 odstotki, pri nekaterih deželah pa celo s 85 odstotki. Kmetiiska proizvodnja ie poprečno udeležena z 21 odstokl v nacionalnem dohodku. takoj za industrijo. Latinska Amerika je bila leta 1951 dolžna tujinf * 1741 milijonov dolarjev, leta 1955 se je ta dolg povzpel na 3606 milijonov dolarjev, v letu 1963 pa je že dosegel 9J00 milijonov dolarjev. Izdatki za izplačilo tujih kreditov so že v letu 1961 predstavljali 22 odstotkov vseh deviznih dohodkov, samo v letu 1965 je Latinska Amerika dala 5100 milijonov dolarjev za odplačilo finančnih obveznosti, znova najema tu’a posojila in se tako nenehno vrti v začaranem krogu gosnodar-ske brezizhodnosti. Ameriške inve-sticiie v Latinski Ameriki dosegajo približno 16 mililard dolariev. hkrati pa je v inozemstvu vsaj 10 milijard dolarjev latinskoameriškega kapitala, ki je spravljen «na varnejšem kraju«. Avgusta leta 1961 Je bila v Punti deli ’Este ustanovljena Zveza za napredek, ki naj bi koordinirala gospodarski razvoj in trgovinsko meniavo med deželami Latinske A-merlke ln ZDA. V prvem desetletju bi morala Zveza za napredek investirati v gospodarski razvoj približno dve In pol mililarde dolariev. Zaradi različnih stopenl gospodarskega razvoja in različnih gospodarskih struktur ter neustreznega političnega ozračja v ZDA ta Zveza ni nikoli uresničila svoieva programa. Latinskoameriški ekonomisti trdilo, da ,1e veliko boli ostala Zveza in dosti manj napredek. Latinska Amerika mrzlično išče izhod iz gospodarskega zastoja in odvisnosti. Ali bo uspela rešiti težavne gospodarske probleme brez ustreznih družbenih reform, ki so glavni pogoj hitrejšega ekonomske- nove poti in metode za sodelovanje z Latinsko Ameriko. Je morda spoznal, da perečih socialnih, družbenih in ekonomskih problemov tega področja ni več mogoče ((zdraviti« z grobo vojaško in policijsko silo? Cez nekaj mesecev se bo moral končno odločiti kako. To pa je za zdaj povsem odprto vprašanje. NEWARK. 15. — Zvezni sodnik Anthony Augelli je določil za izpustitev na svobodo ameriškega inženirja Johna Butenka in sovjetskega državljana Igorja Ivanova, ki so ju leta 1964 obsodili za vohunstvo na 30 oziroma 20 let zapora, polog 100.000 dolarjev kav cije. Sovjetski ambasador Dobri-nin je že položil kavcijo za Ivanova, ki pa je še vedno na razpolago sodnim organom. Ti bodo morali proučiti priziv Butenka, ki trdi, da so ga obtožili z dokazi, ki si jih je oblast oskrbela z ilegal- mata, ki so ju izgnali iz Amerike, medtem ko so Ivanova, kj . bil v diplomatski službi zaprli » obsodili. iiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitniiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiM111 Po odkritju ponarejevalce* v Bruslju V Jugoslaviji so ze lani odkrili ponarejene bankovce BRUSELJ, 15. - V zvezi l * gencijskimi vestmi, da je bew ska policija odkrila tiskarno, W so bili tiskani jugoslovanski bankovci, je zvezno tajništvo za O#" tranje zadeve izdalo sporočilOi * katerem se ugotavlja, da gre j* pettisočake izdane 1. maja 1963, ki so se lani pojavili v Jugoslaviji. Organi notranje “j prave so lani odkrili in are"'an, 13 oseb, ki so razpečevale te bankovce. IIIIIHI11- Oblek«, ki bo verjetno prav prišla, če bo vročina kot napoveoww nekoliko pupustila IllHinimuminmiuiiiHimuiiiiiiinnlllllllllimmiimMimiiiinliillltllfUlllillliiilllliiillIlHMtt111 Urbanistika v Moskvi Nove visoke palače ob širokih cestah Kot ima Fariz slovite Champs Elisees, Rim prav tako znano via Veneto in New York 5th Avenue, tako ima tudi Moskva svojo posebno, veliko in moderno cesto, prospektlvo Kalinin ali Novi Arbat. Beseda Arbat izhaja iz arabskega «arbada», ki je nekdaj predstavljal predmestje Moskve, kraj, kjer so se zbirali trgovci lz Perzije, Kitajske in Kavkaza. Arbat je bil včasih eden najlepših krajev v Moskvi. V bogatih palačah so stanovali poleg trgovcev tudi plemiči. Svoj videz je začel Arbat spreminjati leta 1962. Pojavilo se je veliko število strojev in delavcev, ki so začeli podirati že stare zgradbe in izkopavati temelje za nove. Ekipa arhitektov in urbanistov pod vodstvom M. Posoklna je že prej izdelala načrt za en kilometer dolgo in 80 metrov široko prospektlvo. Ob veliki cesti naj bi stali visoki nebotičniki in velike trgovine, restavracije. kavarne, parki in igrišča. Pri kopanju za ureditev površine je bilo premakmenlh skoraj dva milijona kubičnih metrov zem- Sz mašo Pogled na prospektlvo Kalinin med gradnjo lje, postavljenih je bilo skoraj v 300 ■tol* tisoč kubičnih metrov železob*^"-* uporabili so 41.000 ton žele®1o« ogrodja in postavili 1700 kilo®* raznih cevi. ^ Pri gradnji ceste ln nebotic®^ je sodelovalo skupno 5000 del® v#, in skoraj 1000 tehnikov. polefraje( likega števila vsakovrstnih s* ^ je na ogromnem gradbišču °b‘ ij-valo tudi 25 premičnih in 3° jll člh žerjavov. Pod cestiščem zgrajen 900 metrov dolg in 9 ®v t> širok predor, ki služi vozllo^u oskrbovanje številnih veletrg0 ^ restavracij in omogoča bolj ščen avtomobilski promet P° ^ Na levi strani prospektive, v, ri od Kremlja, so bili zgraJ®7ij|»* botičnlki s 26 nadstropji. V ®,„|tl večinoma razni uradi. Neb°* j«* so zelo široki, razdeljeni b Qt polovici v obliki odprte kn114 ' ,!t vznožlu nebotičnikov so * ^1», nizke zgradbe iz železa ® s» povezane med seboj. V n) (lfl trgovine, restavracije, knji*4 ^ druge Javne službe. Desna ulice se začenja z veliko ^ ** pošte, telefona In telegraf® ^ nadalluie s spomenikom časov je namreč Med železom in ceIfl5i•<’* prevoje- ma ihna cerkvica, zgralena leta 161® gtol® nlku. V neposredni bližinl^1^ imenovana no sv. Simonu^, s. Je velika kinodvorana , ki v dveh ločenih prostor®' snreime 3000 gledalcev na je velik mozaik, ki p'avne lunake oktobrske delavce, volake momarte 'n ^ Posebnost obipkta le v te®- ^ ej? obe dvorani lahko zdriri1** v, r samo ali pa tudi razdelil-® maniših. ^ Novi Arbat je kar seTKv01lwi tiče zelo spretno urelen. V|dv“ prostora za parkiran‘e tudi j« o vebkeg» razmaha motorh*L IjL podzemska železnica im9 .pelv nostale Javna sredstva P pc. In odpelleio vsak d«n na 1 W ročiu približno pol mlHJ°n skovčanov, f. Kjer je prospektiva f vezana s prospektlvo K*1 dviga visok 31 -nadstropni delavci ln tehniki Sovje®11 Pol jske, Vzhodne NemčiJe’flU« j| slovaške. Madžarske. B°n’ m Bolgarije. Ob nebotičnik*1.. otf velik hotel, kjer biva oseW .. nizacije. " Kmalu bodo začela daljnjl del prospektive B pcfi. smeri proti Kremi iu boOjji n° še nekal starega ln zgr40 nebotičnike za stanovanj*- ASTRONAVTIKA V SLUŽBI VOHUNSTVA Moskovčan, fotografiran z višine 160 kilometrov Irena Žerjal: Droben izsek iz upora nasilju Nihče ne ve, koliko umetnih satelitov kroži okoli Zemlje in kakšne vse so njihove naloge Vsakokrat, ko so Američani ali Sovjeti pred leti izstrelili kak u-metni satelit, je svetovi tisk zabeležil dogodek na prvi strani in pod naslovom na več stolpcih. Danes pa se izstrelitve umetnih satelitov, kolikor se beležijo, beležijo na notranjih straneh dnevnega tiska, in to pod naslovi na enem, kvečjemu dveh stolpcih. Zakaj? Umetnih satelitov je vedno več. Pred dnevi so Sovjeti izstrelili že 281. umetni satelit vrste «Kozmos». Od 1958. leta pa so Američani izstrelili že 458 u-metnih satelitov, če bi hoteli sešteti vse sovjetske in ameriške umetne satelite najrazličnejših vrst, bi mogli reči, da sta jih doslej ti dve državi Izstrelili v vesolje najmanj tisoč. Samo ob sebi se razume, da je precejšnji del teh satelitov že opravil svojo nalogo in se vrnil na Zemljo, seveda v kosih in razbitinah ali pa sploh zgorel, del pa jih kroži okoli Zemlje in bodo krožili še dolgo dolgo, pa čeprav so mnogi -*8?IMepa Kralja Oidipa je zre-^ £>mo Radojevič zelo stvarno, j!** klasičnih pretiravanj m pod-morda zaradi tega celo L °l}ko monotono in bledo. Med 1 Je imel krepko pomoč v Krošlu. Ta 'je kot Oidip teke* rej>ričljivo hodil po poti Clo-vedno večje izgubljenosti, ne more odstraniti še takšna itinJ 0ko~ v.jega. Govorno in po-2 0 sugestiven je bil še Janez ikon6* k0t Kreon’ Ste/an Volf kot izrazit in plastičen, Marjan kot Teiresias pristno pri-,y Tako je v mariborskem tekČerU>> gledališki kritik L Sma-$of *apisal 0 celjski uprizoritvi ;, .^kkzjevega «Oidipa». treti'* l°S° kralia 0‘d’Pa je inter-iotr*01 Sančik’815, 1315- 1415>2015 p°-list »-1-1 40 SoIa: 1200 Saksofo_ oena- tv« ^dhigan; 12.10 Blagoznan-1& “a domačo rabo; 13.30 Glas- 17.00 Ansambel ltlo-i*’ 17,20 Pr°Eram za mla-Itv’ 1815 Umetnost in prire-on ’ 18 30 šola; 18.50 Komorni D.45 19.15 Radijska univerza; O.oo * ri' beri rožmarin zeleni; 0 50 i*Port; 20.35 Gospodarstvo; tflniM.Perna glasba; 21.50 Veseli ■ 22 00 Skladbe davnih dob. 12 TRST l4ooiPloš0letJe; l®-30 Neapeljska atno- Drl,1705 Program za mla- tr6|bDetekttvka: 2200 Sln‘ 7 jo "* PROGRAM i3,3°. i4 30-19,30 p°- “'40 Plošča za poletje; 10.00 D *a Priredba; 10.40 Telefon->1.00 ^Vort: 13.35 Brez naslova; ^hriejd h0*: 1518 Violinist W. ,®rhan; 16.00 Plošča za po-S*clilftL'36 Enotn> razred; 18.20 2010 19.30 Glro dTtalia; ^lert,|U, L«Po in glasila; 21.10 'Me ln kino. lfi PROGRAM °blar ** začetek; 1U6 !lrske *«,’ 0’AsooU: 12 20 Kla-'9fja{ “Hadbe; 14 30 Portret av-‘ v' Vogel; 15.30 Schuman- nov Oratorij opus 50; 17.20 Angleščina ; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Znanost in filozofija; 21.00 Cocteaujeve ženske. FILODIFUZIJA 9.15, Oderska glasba; 10.10 Cou-perinove skladbe; 10.20 Straussova simfonija; 11.45 Quartetto ita-liano; 12.30 Janačkova Jenufa. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 «Morda vam bo všeč«; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz starejše glasbe; 12.40 čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 15.45 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi: 18.45 Na križpotjih; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Ansambel L. Slaka; 20.00 Komorni zbor; 21.16 Oddaja o morju; 22.15 Hačaturjan dirigira svoja dela; 23.05 M. Dolenc: Iskanje; 23.15 Pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.00 Francoščina; 12.20 Na domu; 13.00 Giro d ’ Italia; 13.30 Dnevnik ; 15.30 Giro d ’ Italia ; 1.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Komorna glasba; 19.15 Proračun v družini; 19.45 Šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Sindikalna tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik ; 21.15 Od umora srbskega kralja do sarajevskega atentata; 22.25 Filmske kronike. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.50 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 18.10 ■ Splošna izobrazba; 17.50 Dogodivščine Ma,rka Plegusa -film; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 Nemirno stoletje ptujske gimnazije; 19.45 Za boljši jezik; 20.30 3—2—1; 20.35 Al Capone - film; 22.20 Veš, vem - posnetek. svojo nalogo že opravili. Nikakršne tajnosti pa ne bomo izdali, če bomo rekli, da precejšnji del teh umetnih satelitov odpade na vojaške satelite, prvenstveno vohunske satelite. Primer: Med tisoči fotografij, ki so jih' pred nedavnim razvili v neznani zgradbi blizu Washingtona, je bila tudi fotografija, ki prikazuje sovjetskega državljana, ki se sprehaja po eni moskovskih ulic. Ta fotografija je povečava fotografije, ki v svoji prvi obliki prikazuje vso Moskvo, v povečanem izsečku celotne fotografije prikazuje ulico Moskve, v tretjem močno povečanem izsečku pa že o-menjenega moskovskega državljana, ki se sprehaja po ulici, če h gornjemu dodamo še podatek, da je bila fotografija posneta z višine 160 km, nam postane jasno, do kolikšne mere se je razvilo vohunstvo, ki ga predstavljajo umetni sateliti. če Je možno z višine 160 km posneti človeka na moskovski ali washingtonski ulici, bo prav gotovo možno posneti tudi ne le raketno oporišče, pač pa tudi sleherno raketo nekje v Sovjetski zvezi ali v ZDA. če hkrati dodamo, da kroži okoli Zemlje yeč sto umetnih satelitov in da je med njimi precej umetnih satelitov vojaškega značaja, je logično, da v Washingtonu, točneje v Pentagonu, točno vedo, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi, na Kitajskem ali kjerkoli drugje, podobno kot v Kremlju točno vedo, kaj se dogaja kjerkoli v ZDA in na ameriških oporiščih, ki so posejana po vsej zemeljski obli. Samo ob sebi se razume, da vse to veliko stane. Nesmiselno bi bilo reči, da bi se mogel napraviti točen račun stroškov, ki jih i-majo Američani ali Sovjeti pri vzpostavitvi tako popolne ln razvejane vohunske mreže s pomočjo umetnih satelitov. Za ZDA pa so vendarle znani nekateri podatki, kajti «vesoljski proračun« ameriškega obrambnega ministrstva se vrti okoli dveh milijard dolarjev na leto. V ta proračun pa spadajo stroški, ki so namenjeni vojaškim satelitom, stroški, ki se v proračunu beležijo pod geslom «vojaška astronavtika«. Poleg tega proračuna, ki se vodi v okviru obrambnega ministrstva,-je tudi proračun ameriške obveščevalne službe CIA ter še nekaterih drugih organizacij podobnega značaja, ki prav tako dobivajo podatke tudi s strani umetnih satelitov in ki zato morajo prispevati k stroškom za izdelovanje in izstreljevanje vohunskih umetnih satelitov Po nekaterih nepotrjenih in ne do podrobnosti preverjenih Dodatkih, potrošijo ZDA na leto okoli 4 milijarde dolarjev samo za u-metne satelite vojaškega značaja, prvenstveno za umetne satelite-vohune. Za Sovjetsko zvezo se ne bomo spuščali niti v ugibanja, koliko se tu potroši v ta namen, saj niso znani niti približni podatki, koliko Sovjetska zveza porabi za vso svojo astronavtiko. Za Ameriko pa je znano vsaj to, da v programu izdelovanja umetnih satelitov sodeluje cela vrsta velikih ameriških družb, ki izdelujejo najrazličnejše sestavne dele, od pogonskih, do specializiranih kamer, od miniaturnih naprav, do posebnih padal, s katerimi se vračajo na Zemljo registracije ln posnetki, ki jih razne naprave in kamere umetnih satelitov posnemajo z velikih višin. Da so umetni sateliti — vohuni izredno učinkoviti, je posredno bivši ameriški predsednik Lyndon Johnson, ko je nekoč povsem neprevidno, kar je bil njegova značilnost, rekel, da točno ve, koliko raket Ima nasprotnik, torej Sovjetska zveza, še več, ameriški strokovnjaki so se nekoč pobahali, da točno vedo koliko vsakih raket posebej ima Sovjetska zveza, do kolikšne razvojne stopnje je prišla kitajska atomistika itd. Morda se bo človeku, ki se s temi problemi ne ukvarja, zdelo pretirano, toda strokovnjaki menijo, da more Washington točno vedeti, koliko riža bo na tem ali onem področju pridelala Kitajska ln kakšna bo žetev v tem ali onem predelu Sovjetske zveze. .............................................................. nji: če skupina kmetijskih proizvajalcev uspe pri ministrstvu za poljedelstvo doseči svoje priznanje in pa ustrezno kvalifikacijo «združenja* (kasneje bomo videli, kako), se ta potem lahko obrne na državo za tehnično, organizacijsko, trgovinsko in zlasti še finančno pomoč. Če na primer cena nekega proizvoda na trgu pade pod neko določeno koristno mejo, lahko združenje od svojih članov nabavi ta proizvod po zanje ugodni ceni, določeni od u-stanov SET. Nakar združenje ta proizvod, ki ga je bilo nabavilo po taki »politični ceni*, lahko preproda (npr. industriji za konzerviranje ali v inozemstvo), nato pa ministrstvo za poljedelstvo zaprosi za prispevek, ki lahko doseže do 90 odstotkov vsote, ki jp je bilo porabilo. Zakon predvideva za take prispevke skupno vsoto 7 milijard in pol v štirih letih. Je pa zelo meglen v pogledu določanja rekvizitov, s katerimi morajo poljedelska združenja razpolagati, če hočejo to pomoč dobiti. Edino področje, ki je ministrstvo zanj že bilo pripravilo ustrezen pravilnik, je povrtninarstvo. Določeno je, med drugim, da imajo do državne pomoči pravico ne samo fizične osebe poljedelcev, temveč tudi »pravne osebe* (npr. zadruge), kakor tudi, da združenja, ki za tako pomoč zaprosijo, morajo biti tako po obsegu kot svoji organizacijski strukturi dovolj široka. Vendar so ti predpisi v marsikaterem pogledu premalo natančni in jasni. Le-ti, postavimo, določajo, da morajo združenja imeti ustrezno število članov in da se za ohranitev svojih proizvodov, če ne razpolagajo z lastnimi napravami, lahko zanje obrnejo do privatnikov ali javnih • ustanov. To nejasnost predpisov sta s pridom izrabila poljedelska konzorcija v Veroni in Agrigentu. Jeseni 1968 je, namreč, sedem po-vrtninarskih združenj ministrstvu predložilo prošnjo za dosego u-radnega priznanja in pa, da bi jim bil dodeljen državni prispevek. Od teh so bile tri zadruge kmečkega gibanja v Bologni, For-liju in Ravenni, eno je bilo združenje ACLI iz Bologne, dve pa sta bili neposredni emanaciji a-grarnih konzorcijev v Veroni in Agrigentu. V bistvu so se združenja omejila na zbiranje ter vpisovanje članov, ne glede na to, ali je šlo za povrtninarje ali druge kmetijske proizvajalce, kar je v nasprotju s predpisi, kolikor ti zadnji ne razpolagajo s proizvodi, v zvezi s katerimi so zaprosili za prispevek. Vrhu tega so bili seznami članov nepopolni. Februarja letos se je pri mini- (Nadaljevanje na 6. strani) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspešen dan za obrtnike in svobodne poklice. Skorajšen razplet vaše ču-, stvene zadeve. ! BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo se trudi, da bi vam onemogočil I izpolnitev sprejetega načrta. Besedni spopad s sicer korektnim so-, sedom. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ugodna poslovna možnost, ki je ne gre zavreči. V svojih čustvih še niste prav trdni. i RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Resno ! se zavzemite za to, kar ste bili sklenili, da boste dosegli. Posvetite nekaj svojega časa čltanju. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Odpovejte se nekemu delu, ki bi vas preveč stalo. Naučite se manj govoriti ln več poslušati, DEVICA (od 24. 8. do 2Q. 9.) U-goden trenutek za ustvarjalne osebnosti. Ne bodite pretirano optimistični. TEHTNICA (Od 23. 9. do 22. 10.) Postavili boste temelje nekega dalj-noročnega programa. Utrdite svoje duhovno ravnovesje. ŠKORPIJON (Od 23. 10. do 22. 11.) Ne dovolite, da bi vas doseženi uspehi uspavali. Pazite, da bi neke osebe ne ocenili napačno. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Ponudila se vam bo priložnost, da spoznate neko izredno vplivno o-sebnost. Ne kompllclrajte še bolj neke srčne zadeve. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Pazite, da vas dogodki ne bodo presenetili. Prijeten dogodek v družini. VODNAR (Od 21. 1. do 19. 2.) Težavno delovno Jutro. Ne dovolite, da bi bili v oblasti svoje Jeze kot list v vetru. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spodbudno, čeprav dokaj napeto razpoloženje med sodelavci. Obetajoč razgovor z drago osebo. Navedli bomo še eno skrajnost, ki potrjuje zares do skrajnosti izpopolnjeno vohunstvo umetnih satelitov. Strokovnjaki trdijo, da morejo Američani točno ugotoviti, kje je neka tovarna, Ki se ukvarja z atomistiko, pa čeprav je tovarna pod goro, torej v notranjosti zemlje. S posebnimi napravami, ki morejo iz velikih višin meriti temperaturo vode rek in vodnih tokov, ugotovijo, kje se temperatura vode reke naglo dvigne, kar dokazuje, da se v to reko izteka voda iz nekega objekta, kjer uporabljajo velike količine vode za hlajenje velikih naprav. če smo tako podrobno prikazali izpopolnjenost ameriške vohunske službe s pomočjo umetnih satelitov, bi mogli prav tako reči za sovjetsko vohunsko službo, saj so Sovjeti že velikokrat dokazali, da v astronavtiki in v raznih napravah ne zaostajajo za Američani. Glede tega smo mogli pred leti brati o posebnih sovjetskih in ameriških fotografskih napravah, ki s pomočjo posebnih ((infra« žarkov ne fotografirajo le površine Zemlje, pač pa tudi vrhnjo plast Zemlje tn morejo ugotoviti, kje je več železne, svinčene, živosrebrne ali kake druje rude. Menda je vsakomur jasno, da pridejo v vojaškem smislu v poštev tudi tovrstni podatki. Pred leti so Američani, deloma tudi Sovjeti vsakemu svojemu satelitu dali posebno ime. Ker se je teh toliko namnožilo, se danes zadovoljujejo s številkami. Kateri je vojaškega in kateri znanstvenega značaja, vedo samo tisti, ki so v vodstvu te ali one organizacije, ki se s tem ukvarja. Nadalje moremo reči tudi to, da so se ameriški umetni sateliti ((povečali«. Znano je, da so Sovjeti že od vsega začetka pošiljali v vesolje večje umetne satelite kot Američani. Z leti pa so tudi Američani okrepili svoje rakete, tako da pošiljajo sedaj umetne satelite vojaškega in znanstvenega značaja ,ki so težki tudi štiri tone, medtem ko bi pred leti tega ne bili zmogli. še in še bi mogli govoriti o umetnih satelitih znanstvenega in predvsem vohunskega značaja. Toda že s tem, kar smo navedli, menimo, da smo prikazali, kako se je s pomočjo astronavtike, izpopolnila vohunska služba držav, ki razpolagajo z razvito astronavtiko, to se pravi, vohunsko službo Sovjetske zveze in ZDA. To svojo trditev bomo podkrepili z naslednjim zgornjim podatkom: pred nedavnim je ameriški delegat na razorožitvenl konferenci v Ženevi odstopil od stare zahteve ZDA, da hočejo imeti v SZ svoje strokovnjake, ki bi tam nadzirali, če bi Sovjetska zveza prekoračila sprejete obveznosti glede oboroževanja, predvsem v atomskem orožju. S tem je ameriški delegat posredno povedal, da Washintrton točno ve ali more vedeti, kaj se na tem področju v SZ dela. Isto velja za Sovietsko zvezo. V zvezi s tem se že slišijo glasovi, da tako popolna vohunska služba more predstavljati že nekakšno jamstvo za mir. S tem prav gotovo ne moremo soglašati ker to ni res. Zaradi aktualnosti vsega tega pa beležimo tudi to. Človeške kože so v Dachauu visele, pripoveduje doktor B’a-ha, kakor perilo, ki se suši. Iz njih so izdelovali tenko usnje za jahalne hlače, aktovke, copate in uporabljali so ga za vezavo knjio. (Boris Pahor, NEKROPOLA, stran 159) Ko smo iskali podatke o učiteljih naših šol dvajsetih let, smo v pogovorih marsikdaj prišli do zaključka, da so leta fašizma o-staia v spominu tistih, ki so jih preživeli, kot nekaj, kar je podobno legendam ali pripovedkam o junaštvih narodnih junakov. Samo da nas tisto obdobje porazi predvsem zato, ker je usodepolno žrtev, tragike, junaških smrti, predvsem smrti, idealizma in brezkompromisnega tveganja za slovenstvo v najčistejšem pomenu besede, polno predanosti ideji in cilju resničnih vrednot. Kaj je danes ostalo od vseh bitk, ki so jih posamezniki in skupnost takrat izbojevali? Važno je, da si zastavljamo taka vprašanja, ker so merilo današnje etike evropskega in s tem tudi slovenskega človeka. Vrste so se izredčile. Slovenstvo, ki je bilo takrat kategorično obsojeno na smrt in zabranjeno, brž ko je bila zabranjena slovenska govorica, je danes postalo stvar izbire, mentalitete, včasih tudi posmeha. Tudi politična prizadevnost in zrelost mladih ljudi je nemalokrat spremljana s ciničnim posmehom. Mimo sožitje ima svoje svetle, a tudi temne strani, kontra- IIIIIIII lini lili lil min m 1111111111111 umi um umni um IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ireneo Ravalico Redno vsako drugo leto se nam v Občinski galeriji predstavlja Ireneo Ravalico s stalnostjo predmetnega slikarstva, kateremu se ni odtujil od svojih prvih nastopov v letu 1945. Kakšno dovršenost je že dosegel na prvi lastni razstavi v galeriji Trieste, mm kažejo tu olja «Počeno ogledalo*, «Stara ljubimca* ter posebno še tihožitje »Listje* iz leta 1946, katerega topla slikovitost je pričarana le z rjavkastimi odtenki barv. Mu je pa že od vsega po-četka bil lik č oveka središče slikarskega zanimanja. Bno pa je to vedno usmerjeno v lepše strani življenja, ki jih osvetljujeta materinstvo in mladost in ju danes v podobah poustvarja z rahlo idealizirano resničnostjo oblik Ijrdi. Ne opažamo pa v predmetnem dojemanju tega slikarja ne-osnovanih preskokov, ker prilagajanje, ki bolj napredni izraznosti izhaja iz počasi pridobljenih spoznanj. A vsak nov dosežek v nečem prerašča prehodnega. Zato je viden stalen ustvarjalni vzpon. Ravalico ne pozna površnosti. Kompozicije slik po preudarno sestavljene v celoti likovnega obsega. Se pa v njih bolj ali manj zaznavno kot v zvočnosti glasbenih skladb, ponavlja kaka značilna oblika, ki jo čutimo na primer v prilagajanju krivulje naslonjača k oblosti telesnih oblik in glave. Ali še v pokončnem ritmu obalnih hiš v olju «Avgustov-ski popoldan». Premišljenost je dragocena lastnost, ki slikarja usposablja, da dobro vzgaja u-metniški naraščaj m državni slikarski šoli. Ga pa obenem značilno loči od ostalih tržaških s’i-karjev. Zato pa Ravalico ničesar ne prepušča naVjučju ali hipnemu navdušenju, čutno doživetje stvarnosti ni razvrednoteno z vnašanjem simbolov, ki naj podčrtujejo idejno vsebino slik, ki jo slikar uspe podati zgolj s pravilno izbiro motiva. MILKO BAMBIČ liiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiaiimiiiniiiiitiimiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiminiiiiiiitnitiiiiiitiNi ABERNATHY PRED AMERIŠKIM KONGRESOM «Lačni ljudje nočejo čakati» NEW YORK, 15. — Marsikomu, ki pozna Ameriko le kot najbogatejšo deželo na svetu, se bo to zdelo neverjetno ali vsaj pretirano. In vendar je res, da je v ZDA veliko ljudi, ki trpijo lakoto in pomanjkanje. Protestantski duhovnik Ralph David Aberna-thy, ki Je zamenjal umorjenega Martina Luthra Kinga v vodstvu ameriškega črnskega gibanja za izboljšanje življenjskih razmer revežev v južnih deželah ZDA, je imenoval svoj program ((program polovice hleba«. In v svojstvu voditelja siromašnih ter v smislu svojega programa je ostro napadel sedanjo ameriško upravo, ki da se ne zavzema dovolj za borbo proti lakoti v ZDA. Črnski duhovnik Abernath.y je svoje negodovanje proti Nbconovi upravi izrazil pred senatno komisijo za prehrano prebivalstva. Tu Je med drugim rekel: . «Dve leti sta že minili, odkar je anketa, ki Jo je določil kongres, ugotovila, kako zelo nujna je borba proti lakoti v državi Missislpi. Do danes pa kongres ni napravil ničesar, da bi se izdelali programi za pomoč tistim, ki nimajo hrane. Prejšnja uprava nas je ignorirala, sedanja uprava pa je pripravila načrt, ki pa zahteva od siromašnih ln lačnih ljudi, naj počakajo še dve leti, ker da bodo čez dve leti dobili dovolj hrane, ali pa da naj se zadovoljijo s pol hleba. Ml tega ne sprejmemo ln nočemo sprejeti. To pa zato, ker smo lačni in ker hočemo takoj utešlti svoj glad!« Nlxonova uprava Je zahtevala od kongresa, naj odobri še nova sredstva v znesku ene milijarde, da bi v letu 1971 pospešili borbo proti lakoti. Po trditvah duhovnika Abernathyja bi samo za najnujnejše potrebe potrebovali najmanj tri milijarde in pol dolarjev in to ne šele leta 1971, pač pa čimprej. V zvezi z zahtevo Nixona, naj mu kongres «navrže» milijardo dolarjev, je Abemathy rekel: ((Besede poslanice, ki jo Je predsednik posvetil vprašanju lakote, so hvale vredne, toda proračun jih demantira«. Silvester Cerut sti dveh različnih kultur se spajajo in podtalni manevri suvajo strah v kos J. Kultura slovenskega življa na Tržaškem dobiva poma-lem nevidne, a težke udarce, zlasti še zato, ker ti prihajajo ob iki intrig, živčne vojne. Osebnosti iz preteklosti, žrtve koncentracijskih taborišč živijo med nami in živijo v spominu. Nešteto jih je in potrebno bi bilo spoznali njihovo junaštvo, osvetliti njihovo življenje, iskati v njih samih jedro in srčiko poguma, da so postali iz navadnih, vsakdanjih ljudi heroji in moralni vzgled. Ni jih treba idealizirati, ker jih je idealiziralo življenje, ožigosale so jih nečloveške muke, psihične in telesne. Če prebiramo strani kjer so opisani brutalni postopki uničevanja, moramo priznati, da je obsedenost človeka eivi izacije tega stoletja presegla trpinčenje srednjega veka in primitivnost suženjskega obdobja. Krutost se je povečala v sadizem brez meja, \ industrijo mučenja, v tovarne smr ti ljudi z vseh koncev Evrope. Rodovi so izginjali, so bili žrtvovani. Upor zlu ni vsakdanja človeška navada, je moralno sveža sila s težiščem v pogumu, tveganju in veri v možnost človeške pravičnosti. Dandanes dobivajo ob poročilih iz fašistične Grčije in Španije dogodki iz naše preteklosti žive podobe. Zato je prav, da se naša preteklost prikaže v vsej svoji resnici, v dogodkih, ki so presegli meje strašnosti. Trpljenje č'.oveka, ki se upre nasilju, je tako, da moramo verjeti v takega človeka, ki je tako trpljenje prostovoljno prenesel in sprejel. Odkrivati človekove vrednote pomeni spoznati ljudi, ki so upor nasilju neustrašno sprejeli, ne da bi si predstavljali usodnost nevarnosti in ne da bi zanjo vedeli, ko so sprejeli upor fašizma. V tem sestavku mislim skromno prikazati življenje primorskega u-čitelja v tržaški okolici. Seveda je to samo ena izmed neštetih zgodb, ki bi jih bilo treba osvetliti. To je samo eno izmed tistih življenj, ki so preminila iri jih ne smemo pozabiti. Silvester Cerut, rojen 31. 12. 1889 v Cereju pri Kopru. V družini so bili že trije otroci, starši pa koloni brez premoženja. Pri porodu Silvestra mati umre. V rejo ga vzame stric gostilničar. Otrok je bister in priden, tako gre za učitelja, obenem goji veliko ljubezen do petja in igra violino. Na prvem službenem mestu v Tru-škah se izkaže, da je rojen za svoj poklic. Je eden izmed redkih učiteljev, ki so z otroki, napol lačnimi in razcapanimi otroki, prisrčni, prizanesljivi in ne tepejo. Je družaben in prtijubljen med vsemi Toda učiteljska služba je vezana na selitve. In doba, ko pričenja Cerut s prosvetnim delom na vasi, je doba napetosti, ki so vodile v prvo svetovno vojno. Je mobiliziran; na tronti v Galiciji, potem v ruskem ujetništvu. Preživlja se z najrazličnejšimi {»klici. Med drugim je nastavljen kot violinist v kinodvoranah, kjer se predvajajo nemi filmi. Po štirih letih se vrne iz Rusije. Leta 1920 je postavljen za šolskega upravitelja v Ricmanjih, kjer nadaljuje s svojim prosvetnim delom. Pevski zbor dobiva pod njegovim vodstvom nove glasove. Izbira jih med šolarji. Z vnemo u-pravlja čitalnico, vadi godbo na pihala, navdušuje vse s slovensko besedo. Zraven poučuje vaški cerkveni pevski zbor. Neutrudljiv je in zato priljubljen. Ljudje so nad njim navdušeni. Z njim ljubijo petje glasbo in slovenske knjige. To je čas, ko so v razmahu društva in druge organizacije na Tržaškem. Narodna zavest je v razcvetu, v ljudeh je pristno tovarištvo, ki ga znajo vdahniti v ljudi narodni buditelji. In najpogosteje so ti iz učiteljskih vrst. Ljudje, ki so se vrnili iz vojske, prestali krvave bitke in prehodili do- bršen del Evrope. Z vsemi močmi so se posvetili svojim ljudem, gradili njihovo samozavest, jih navduševali po trudapolnem dnevnem delu za svet glasbe in umetniške besede. «Knjige so stale v slepem oknu in na mizi. Sredi sobe je stal klavir. Ob mizi in ob stenah so bili stoli. Tam smo se zbirali, prepevali in poslušali glas učiteljeve violine*, pripovedujejo stari člani prosvetnih društev. Zvrstila so se gostovanja po okoliških krajih. V tempu razvoja prosvetnih uruš.ev, kakršnega so ustvarjali njihovi pobudniki, bi najpreprostejše plasti dosegle vsekakor v majhnem časovnem razdobju zavidljive uspehe. Toda na pragu je bil čas, ki ni zahteval samo elitnih in vrhunskih duhov, ampak obrambno celost narodnega telesa. Fašizem je bil pred vrati. Fašistične tolpe so bi e dobro organizirane. Njihova tarča je bilo vse. kar se je oglašalo in izdajalo za slovenstvo. Sprva so naskrivaj čakali na konec pevskih vaj, da bi učitelja naskrivaj premia.ili. Vaje so se ne glede na učiteljev strah nadaljevale, samo odhajali so pred običajno uro domov. Toda strah vseh je bil upravičen, ker so fašisti neke noči vdrli v vaško čitalnico in zažgali osumljene knjige. Gospodar niše, v kateri je bila knjižnica, je poslal svojega otroka, naj obvesti Ceruta, da bi se pravočasno skril, saj je bilo ob takih »podvigih* skoraj obvezno pretepanje in u-strahovanje najvidnejših. Dejansko je bilo tiste noči pripravljeno ricinusovo olje tudi za Ceruta. Tako je hipoma izginil zdoma in zbežal v goščavje pod vasjo. Od vsepovsod so prinajale vznemirljive novice o požigih, pretepanju in preganjanju. Slovenski učitelji so se začeli umikati. Prihajali so službeni od.oki in premestitve. Kazenske, namerne in diplomatske. Cerut je bil premeščen v Predloko. Ob njegovem odhodu je bil poslovilen večer, ganljiv in nepozaben. Vaščani so vedeli, kdo in zakaj se od njih poslavlja. Kakor da se od njih poslavlja postopoma svobodna slovenska beseda. Svobodno prepevanje slovenskih pesmi bo ostalo v njih kot spomin na najlepšo mladost, zasledovanja in strah kot spomin na tiranijo. Ni se primerilo samo enkrat, da so morali pevci po gostovanju v bližnjih vaseh domov kot tatovi, v gosji vrsti, naskrivaj s čevlji v rokah, ker so jih na samotnih stezah čakale fašistične tolpe. V Prealoki je ostal Cerut le eno leto. Začelo se je z namigi, nadaljevalo z grožnjami in ko je bil fašistični pritisk prenevaren, je Cerut emigriral v Jugoslavijo. Nastavljen je bil v Zalogu pri Ljubljani, kjer je ponovno začel s prosvetnim delovanjem. Tu je ustanovil tamburaški zbor, ki ga je vsa leta svojega službovanja vodil. Obenem je bil dirigent pevskega zbora, otroškega pevskega zbora, prirejal je otroške igrice. Ker je bil bliže Ljubljani, je začel širše delovati. Bil je med u-stanovitelji učiteljskega pevskega zbora, pozneje njegov tajnik in arhivar. Ta zbor je dosegel izredne uspehe. Bil je sestavljen iz samih nadarjenih in sposobnih pevcev iz vseh krajev Slovenije. V tem zboru je pel pok. Milan Per-tot. Bil je več let njegov dirigertt. S Cerutom sta si bila dobra znanca že v Trstu. Učiteljski pevski zbor je v svojem petju dosegal visoko umetniško raven. Zvrstile so se turneje po Češkoslovaški, Bolgariji, gostovanje na Dunaju in širom po Jugoslaviji. Slovenske pesmi so navduševa e polno zasedene dvorane, vezale prijateljstva, ustvarjale vezi z zunanjim svetom. Zvrstila so se priznanja, pohvale, spodbudne nagrale k neutrudljivemu kulturnemu delovanju. Cerut je do 1940. leta, ko izgubi kot toliko drugih učiteljev službo, čas .no izpolnjeval naloge in poslanstvo svojega pok ica. Zasegla ga je nemška okupacija. Oditi mora na ozemlje, ki ga je zasedla Italija in kjer je bila njegova družina. V stiski gre za jet-niškega učitelja. Povezan je z odporniškim gibanjem, osumljen, o-pazovan. Preganjanje se začne z opozorili, zasliševanji, občasno ga zapro, izpustijo, spet zapro, dokler ga 1943. okupatorjevi sodelavci dokončno ne aretirajo in poš'je:o v Dachau. Cerutov sin je bil v nemškem koncentracijskem taborišču že od 1942. Tri leta ni prejel nič, razen skromnega materinega sporočila, da je tudi oče v kacetu. Učitelj Silvester Cerut je umrl februarja 1945 v Dachauu. V njegovi baraki je takrat razsajal tifus. Ni znana njegova taboriščna številka, niti število grozot, ki jih je videl. fostovanja Učiteljskega pevskega zbora v Pragi. Na skrajni deanl, diugi Je Milan Pertot, ob Sil ve« ter Orat. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.9, najnilja 19.1, ob 19. uri 23.9 stop., zračni tlak 1017,2 pada, veter 8 km severozahodmk, vlaga 71 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19.7 stop'nje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 16. maja JANEZ NEP. Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 14.57 — na vzide ob 4.07 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 17. maja MOJCA V ZVEZI Z NEDAVNO MINISTRSKO OKROŽNICO Uporabniki tržaškega pristanišča nasprotujejo novim poviškom tarif Tudi trgovinska zbornica nasprotna - Zakaj nazaduje tranzitna trgovina skozi Trst - Primanjkljaj 450 milijonov naj bi krila iz lastnih sredstev država Ministrstvo za trgovsko moma- tarife za več kakor 10 od sto pri flco je s posebno okrožnico po- koncesijah ter za 5 od sto pri lu- vabilo tukajšnji urad za pristani- ških storitvah. Preračunano na os- ške dejavnosti, naj bi proučil iz- novi lanskega prometa pa bi ta vajanje dogovorov, ki so bili svoj j dva poviška v letu 1979 vrgla Usta- klientele) ponovno pripravljajo na čas doseženi med ministrstvom in predstavniki sindikalnih organizacij glede vrste zahtevanih izboljšav za pristaniške delavce. Dogovori, do katerih je prišlo novembra lani, se nanašajo na pet os- obnovitev svojih cenikov. Po vsem tem — sodijo pri trgovinski zbornici — bi novi povišek pristaniških tarif nad skrajno dovoljeno novi skupaj 180 milijonov lir. V | mejo 10 oziroma 5 od sto lahko takem primeru bi bilo treba po-1 pomenil za tržaško luko udarec, kriti še razliko v višini 450 mili- j ki bi mogel popolnoma pretrgati jonov lir, in sicer naj bi to breme prevzela nase država, kajti tržaško pristanišče kot prvenstveno tran- novnih točk, in sicer a) na žago- žitna luka bi ga nikakor ne moglo —’>=■« prevaliti na tuje koristnike njenih storitev. Tukajšnje združenje koristnikov tržaške luke (trgovci, in-dustrijci in brodarji) je zato pred dnevi na posebnem sestanku na trgovinski zbornici naložilo vodstvu tovitev zajamčene mezde za vse prizadete delavce, b) na 6-odstotni povišek osnovne dnevne plače, c) na povišek 14. plače in odpravnine, č) na parifikacijo začasno zaposlenih s stalno zaposlenimi delavci ter e) na skrajšanje tedenskega delovnega urnika s sedanjih 44 na 40 ur. Omenjene izboljšave, če bodo sprejete, bodo po študijski skupini, ki se ukvarja s temi vprašanji pri trgovinski zbornici, pomenile za naše pristanišče naslednja bremena: pristaniško delo se bo od 20. maja 1969 (prva faza postopnega uvajanja izboljšaj) podražilo za I združenje koristnikov tržaškega 10 od sto, od 20. novembra 1969 pristanišča v tej zvezi poudarja, dalje (druga faza) pa za nadalj- da pj v primeru, da bi bile nove 1A A nm ntri - ---- * ustanove nalogo, naj posreduje pri osrednjih gospodarskih oblasteh v Rimu, da bi te pristale — glede na poseben položaj tržaške luke v mednarodni konkurenci v blagovnem tranzitu — na kritje razlike 540 milijonov s tem, da bi povečale letni prispevek, določen za 1 razdobje 10 let za tržaško luko. od - 1,5 milijarde na 2 milijardi lir. njih 10 od sto, (na osnovi prvega poviška), tako da se bo podražilo skupno za 31 od sto. Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je izračunala, da bi omenjene izboljšave povečale njene tekoče stroške v razdobju od 20. maja do 19. novembra letos za 200 milijonov lir, v razdobju od 20. novembra do konca leta za 70 milijonov, ter v prihodnjem letu 1970 za 630 milijonov lir. Postavke so bile izračunane na osnovi lanskega prometa v luki. ter bo njihova dejanska višina zato odvisna od realiziranega prometa. Gospodarstveniki pri Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče menijo, da bi bilo v sedanjem polo- jl_ ■ . __ mniinAnti /vVlctnio^O izboljšave za pristaniško delavstvo v celoti sprejete, ne da bi država zagotovila kritje 450 milijonov lir predvidenega primanjkljaja, tranzitni promet skozi luko v kratkem času lahko popolnoma usahnil, že danes je namreč položaj glede tranzita zelo resen; zapora Sueškega prekopa je že odvzela Trstu okoli 200 000 ton tranzita (predvsem kosovega blaga), politična kriza na Češkoslovaškem, vsled katere je bila Praga primorana preusmeriti nekatere svoje prometne tokove na pristanišča znotraj Sveta za vzajemno pomoč (gospodarske organizacije, ki ji načeluje Sovjetska zveza in katere članice so dežele Vzhodne Evrope), je povzročila. žaju nemogoče povečati obstoječe j da so se češkoslovaške nabave razsutih mineralov skozi Trst zmanj- ................................... šale prav tako za 200.000 ton; v zadnjem času se nadalje čujejo glasovi, da namerava Izrael v prihodnje preusmeriti iz Trsta svoje pošiljke agrumov za Srednjo Evropo ter da se nekatere pomorske ((konference« (organizacije pomorskih družb, ki so se med seboj obvezale, da bodo zahtevale na določenih progah za enake storitve enako plačilo, seveda na račun V nabrežinski občini ni slovenskih šol? Predsednik šolskega patronata devinsko-nabrežinske občine učitelj Remo de Angelis nam je te dni poslal poročilo o dnevu šolskih patronatov in razstavi del učencev, ki obiskujejo pošolski pouk, katerega je organiziral šolski patronat. Otvoritev razstave je bila 12. t.m. ob prisotnosti župana, občinskega odbornika za šolstvo Colombana, šolskih nadzornikov dr. Petracce in Boleta, didaktičnih ravnateljev, ravnateljev osrednjih šol, župnikov Rejca in Kretiča ter predstavnikov vojaške oblasti. Predsednik patronata je na kratko orisal delovanje patronata in važnost pošolskega pouka, župan je pohvalil patronat za njegovo delovanje in pobude v korist učencev ter čestital učencem za njihova umetniška dela. Pohvalne besede sta izrazila tudi šolski nadzornik Bole in šolski nadzornik dr. Petracca. Nato so razdelili učencem nagrade, in sicer 58 učencem osnovnih šol in IG dijakom srednjih šol. Na razstavi so risbe, mozaiki iz papirja itd., ki pričajo o precejšnji sposobnosti umetniškega izražanja ter občutljivosti nagrajenih otrok. Razstava bo odprta do 17. maja. V strnjeni obliki smo objavili poročilo, ki nam ga je z datumom 12. maja poslal »Patronat« scola-stico di Duino-Aurisina*. Pri tem moramo nekaj pripomniti. Predvsem moramo omeniti, da je__be-sediio poročila le v italijanščini. V poročilu niso nikjer omenjene slovenske šole, ne osnovne, ne srednje, kakor da v devinsko-nabre-žinski občini ne bi bilo sp oh vec slovenskih šol. Vrh vsega tega pa moramo še pripomniti, da je pečat šolskega patronata občine Devin-Nabrežina samo v italijanščini. O šolskem patronatu repentabr-ske občine je bilo že precej govora ter slabe krvi. Kaže, da je po krepkem nastopu občanov m raznih organizacij ter strank za deva kolikor toliko ugodno rešena. O šolskem patronatu devinsko na-brežinske občine smo slišali nekatere pritožbe že pred nekaj meseci. Sporočilo šolskega patronata devinsko nabrežinske občine štev. pro-toko a 1239/DS od 12. maja t.l. po-trju e pritožbe in nas sili, da opozorimo javnost in pristojne_ oblasti tudi na vprašanje tega šolskega patronata. V devinsko-nabrezinski občini pravijo, da v patronatu »gospodari* kot predsednik ze sesto le: to učitelj Remo de Angelis. Takoj po svoji izvolitvi (avgusta 19oo) je zamenjal vse obrazce z dvojezičnimi napisi z novimi samo v italijanščini. Pravijo celo, da je v prvih tednih, dokler novi obrazci niso bili pripravljeni, dal nalepiti .kos be ega papirja na slovenske "'šolski patronat devinsko-nabrežin-ske občine deluje torej tako kot da tam sploh ne bi bilo vec slovenskih šol. Čudno se nam zdi, da občinska uprava ni glede tega se posredovala na pristojnem mestu in da niso proti takemu ravnanju nastopili slovenski zastopniki v pa, tronatu. Tajnik patronata je tudi italijanski učitelj, in sicer Remo Roberti. . . , , Med drugim smo ze izvedeli, da se je de Angelis zelo potegov? da bi bil ponovno, in to ze tretjič, izvoPen za predsednika patronata. Pričakujemo, da nam bo občinska uprava, oziroma šolsko skrbništvo iporočilo sestavo novega odbora šol-skega patronata devinsko-nabrezin-ske občine. Upamo, da se bo padeva glede spoštovanja slovenščine in odnosa do slovenskih učencev in ftaršev ter «fevda» pravočasno razčistila ter uredila. NUJNO SPOROČILO KRVODAJALCEM Član Slovenskega gledališča Edvard Martinuzzi, ki se zdravi v glavni bolnišnici v Trstu, ponovno nujno potrebuje kri za svoje zdravljenje. Kdor mu more pomagati, naj se takoj zglasi pri krvni banki glavne bolnišnice (tešč vsaj 5 ur). že danes močno oslabljene tokove tranzitnega prometa. S Miljski odsek Italijanske komunistične stranke priredi nocoj ob 20. uri v občinski dvorani «Lo Squero» v Miljah konferenco o »Prizadevanjih miljskih komunistov v obrambo krajevnega gospodarstva«. Uvodno poročilo bo po- Do leta 1980 podaljšane | vprašanje poslanca albina škerka funkcionalne avtonomije» V Uradnem vestniku štev. 130 z dne 12. maja 1969 je objavljen ministrski dekret z dne 30. aprila 1969, ki podaljšuje do 31. decembra 1980 veljavnost tako imenovane ((funkcionalne avtonomije« za industrijske obrate, ki poslujejo v okviru žaveljskega pristanišča. Gre za posebno dovoljenje, da smejo podjetja na tem področju opravljati pristaniška dela z lastnim o-sebjem, ki ga je dala januarja 1954. leta zavezniška vojaška uprava za razdobje do konca leta 1959, in ki ga je nato italijanska vlada podaljšala do 21. maja 19® in katerega veljavnost bi torej zapadla konec tega meseca. Ministrski dekret naglaša, da glede na dejstvo, da «še vedno obstajajo razlogi splošnega javnega interesa ter tehnične in funkcionalne zahteve«, zaradi katerih je bilo poslovanje v režimu funkcionalne avtonomije prvič dovoljeno, se veljavnost režima podaljša do konca leta 1980. Sedanji in novi industrijski obrati v žaveljskem pristanišču imajo torej še naprej pravico zaposlovati svoje lastno osebje za opraljanje vseh pristaniških del, ki jih predvideva člen 108 pomorskega zakonika, tako na kopnem kakor tudi dal krajevni tajnik stranke G. Do-, nadei, predsedoval pa bo župan na ladjah, zasidranih ob pomolih Millo. 1 industrijskega pristanišča. Slovenci pri poštni upravi so žrtve zapostavljanja Upravniki poštnih uradov v večini slovenskih krajev so Italijani - Slovensko govorečim poštarjem ne izplačujejo posebne ^jezikovne doklado Odnos poštne uprave v naših pokrajinah do Slovencev je predmet vprašanja, ki ga .je 8. maja predložil poslanec Albin Škerk v parlamentu. Naslovil ga je na poštnega ministra, od katerega terja odgovor na nekatera neizpodbitna dejstva, ki so sicer bila manj znana, zato pa nič manj važna. 10. februarja letos je vsedržavna poštna uprava razpisala natečaj za nekaj mest ravnatelja krajevnih uradov v poštni upravi (skupina D in E). Med temi je tudi nekaj razpoložljivih mest v tržaški pokrajini. Poslanec Škerk se sprašuje, čemu je poštna uprava izvedla pri razpisu omenjenega natečaja kaj čudno diskriminacijo. Po pravilniku natečaja mora namreč ravnatelj poštne upave v Sesljanu in na Proseku poznati slovenski jezik, niiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiii PO ODOBRITVI ZAKONSKEGA OSNUTKA V DEŽELNI KOMISIJI Koristna deželna pobuda omogoča varčevalcem nakup cenenih stanovanj Država in dežela pa bi morali poskrbeti, da se zgradi tudi večje število stanovanj z nizkimi stanarinami za družine z zelo nizkimi dohodki misovci, komunisti in psiupovci pa so se vzdržali. Poročevalec Romano je v svojem odgovoru obravnaval predvsem glavna vprašanja, ki so jih načeli svetovalci med razpravo, in med njimi tudi vprašanje, kako iti na roko delavcem, ki hodijo na delo zelo daleč zdoma. Pri tem pa je dejal, da je treba tudi upoštevati nevarnost, da bi se nekateri gorski kraji močno izpraznili in bi ostalo v njih le malo ljudi. Kar se tiče pomoči zavodu za ljudske hiše IACP, ne gre v škodo občinam. Dežela daje pomoč IACP predvsem, ker ima večje izkušnje kot druge ustanove glede pripravljanja načrtov in gradnje ljudskih hiš ter zato, ker lahko tudi laže uskla-ja svojo dejavnost. Odhomik Masutto je v svojem odgovoru, poudaril, da s tem ukre-1 pom ne mislijo popolnoma in v celoti rešiti vprašanja ljudskih gradenj, je pa to velik napor za postopno reševanje stanovanjskega vprašanja za družine, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi si priskrbele stanovanje na pro- NA PROŠNJO UIL ODLOŽEN SESTANEK Z MALFATT1JEM? Delavci zahtevajo jasen odgovor v zvezi s položajem v Sv. Marke Zakaj razlika med stališčem Fincantieri in lanskimi sklepi CIPE? Včeraj smo na kratko poročali, stem tržišču. Zagotovil je tudi, da da je peta stalna .komisija deželne-! bo odbor skrbel za urbanizacijo ga sveta odobrila zakonski osnutek j zazidavnih površin, pri čemer bo o ukrepih za gradnjo ljudskih his.' “■ ’ Proti osnutku so glasovali samo Vsedržavna FIOM je sporočila, da je tajnik CIPE (medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje) izjavil, da je za danes pripravljen na sestanek, na katerem naj bi se obnovili pogovori o ureditvi položaja v ladjedelnici Sv. Marka, ki so se v ponedeljek v Trstu prekinili, ker niso mogli doseči nobenega sporazuma. Kot smo že poročali, je za čimprejšnje sklicanje sestanka v Rimu posredoval tudi župan Spaccini. V zvezi z napovedjo, da bo danes v Rimu sestanek, smo se sinoči obrnili na tajnika Nove DZ in pokrajinske FIOM Giuseppa Burla, ki nam je izjavil, da ne odpotuje v Rim, ker je medtem sindikalna organizacija UIL zaprosila, naj se sestanek odloži. Vsekakor je vsa stvar zelo kočljiva. Kot so tržaški sindikati poudarili, so dosedanji pogovori na Intersindu v Trstu pokazali, da vsaj Fincantieri ne upošteva zagotovil CIPE iz lanskega oktobra, marveč se ravna po sklepih CIPE iz leta 1966, ki so pač predvideva-postopno ukinitev ladjedelnice Sv. Marka. Pogovori v Trstu povzročajo upravičen dvom, da od pade celo možnost, da bi dokon čali v Trstu jugoslovansko ladjo, katere trup so zgradili v Tržiču, kajti ravno v zvezi s tem delom naj bi premestili največ do 300 delavcev v novo podjetje Arzenal -Sv. Marko. Toda sindikati pač r.e morejo pristati na takšno rešitev in zahtevajo, naj se zagotovijo Sv. Marku zadostna naročila, ki bi koristno zaposlila vse delavce, dokler ne bo uresničen načrt CIPE b na-domestilnih dejavnostih, če pa to ni mogoče, naj se premestijo vsi delavci (in ne samo 300) v Arzenal - Sv. Marko z vsemi napravami in opremo vred. O tem pa noče ravno Fincantieri nič slišati, kar dokazuje, da noče uresničiti sklepov CIPE iz lanskega oktobra in se zaradi tega nujno vsiljuje vprašanje, čemu ta razlika med izvršilnimi, to je tehničnimi ter političnimi organi. V kratkem pa se bo videlo, ali nameravajo prav politični organi končno rešiti ta spor, kajti v nasprotnem primeru lahko pričakujemo hudo zaostritev položaja v ladjedelnici. £ Danes dopoldne ob 9.30 bo v dvorani «Enal» na pomorski postaji slovesna otvoritev strokovne- ga zasedanja o vzdrževanju strojev In tehničnih naprav. Zasedanje organizira Italijansko združenje ekspertov na področju tehničnega vzdrževanja ter tukajšnji Center za gospodarski razvoj. Zasedanje se bo zaključilo jutri. PREJELI SMO Statistika o potrošnji tobačnih izdelkov v letu 1968. Statistične podatke je objavila Neodvisna državna uprava za monopole, tiskala pa Tip. Baldazzi v Rimu. Skoraj 300 strani obsegajoče delo prinaša podrobno izdelane statistične podatke o potrošnji tobaka in njegovih izdelkov za vsako občino in pokrajino v državi. Iz podatkov za tržaško pokralino razberemo, da smo lani poprečno potrošili v domačih trafikah po 21.600 lir na glavo, ali — vsi skupaj — 6,6 milijarde lir. upošteval razne pripombe, ki so jih izrekli svetovalci med razpravo v komisiji. Zatem so proučili posamezne člene zakonskega osnutka in odobrili tudi nekaj popravkov. V razpravo so posegli svetovalci Bosari, Cuffa-ro (oba KPI), Dal Mas in Pittoni (oba PSI), De Cecco (PSIUP), De Biasio, Di Gallo, Ramani, de Ri-naldini in Urli (vsi KD), Di Capo-riacco (MF), Boschi (MSI), poročevalec Romano in predsednik komisije Rigutto. Novi zakon se tiče dveh ločenih zadev. Z njim se ponovno finansira zakon št. 27 z dne 29. decembra 1967 s pomočjo katerega daje dežela prispevke tistim varčevalcem, ki so si prihranili nekaj denarja, a jim ne zadostuje za nakup stanovanja ter .morajo . prositi za posojilo; po drugi strani pa se zviša na 500 milijonov lir prispevek dežele zavodu IACP za gradnjo ljudskih hiš na podlagi drugega zakona. Tiste družine, ki razpolagajo z nekaj denarjem, postavimo, z dvema milijonoma Ur, lahko kupijo stanovanje, ki stane 8 milijonov ter dobe 6 milijonov, to je 75 odstotka posojila na vrednost stanovanja po obrestni meri 7.75 odstotka. Dežela jim pomaga v toliko, da plača zanje 3.75 odstotka, tako da ostanejo v njihovo breme le 4 odstotki obresti od posojila, ki ga morajo seveda sami vračati. Ugodnost je v tem, da pridejo «boij poceni do denarja«. Posojilo in 4-odstotne obresti vračajo lahko 20 let, tako da znaša mesečni obrok še vedno manj kot najemnina na prostem trgu, hkrati pa postanejo popolni lastniki stanovanja, ko se po odplačilu vknjižba nanj ukine. Pri tem gre za nakup novih, že zgrajenih a še neprodanih stanovanj, ki jih je vedno več, ali pa za pogodbe z raznimi gradbenimi družbami, s katerimi se osebe, ki prosijo za posojilo in deželni prispevek, že vnaprej obvežejo, da bodo kupile stanovanje, ko bo dograjeno. Dežela hoče pri tem z enim samim zamahom ujeti dve muhi: omogočiti hoče namreč čim-večjemu številu družin s srednj1-mi dohodki, da pridejo do lastnega stanovanja, hkrati pa se s tem pospešuje gradbena industrija in se na ta način zaposli večje Število delavcev. Spričo velikega števila prošenj, se je vsota, ki jo je namenila de žela s predlanskim zakonom, izčrpala in je morala zato z novim zakonskim osnutkom ta zakon »ponovno finansirati«, Do srede preteklega meseca je bilo vloženih za dodelitev deželnega prispevka za nakup stanovanj 2150 prošenj, pristojni uradi pa so jih proučili 1.070, od katerih je bilo 808 odobrenih, 117 zavrnjenih, ker niso ustrezale predpisom, za 136 prošenj še ni bila predložena vsa dokumentacija, devet pa so jih prosilci umaknili. Za vse te prošnje bi znašala skupna vsota posojil okrog 9 milijard in pol lir, oziroma dežela bi morala prispevati nad 260 milijonov, s prvotnim zakonom pa je bilo nakazanih le 200 milijonov. Ker prihajajo na pristojni deželni urad vedno nove prošnje, so se torej odločili za novo nakazilo, za kar pa je bilo treba odobriti nov zakonski osnutek. Kot se vidi iz teh podatkov, znaša poprečna vsota posojil 5 milijonov lir in gre torej za manjša stanovanja, saj stane sedaj, vsaj v Trstu, stanovanje z dvema sobama, tako imenovano dnevno sobo in k njej pripadajočo kuhinjico že od 7 do 8 milijonov lir. Zaradi lega je deželna pobuda vsekakor hvale , vredna, vendar bi morala država in dežela še bolj poskrbeti tudi za gradnjo ljudskih hiš z nizkimi najemninami za ljudi, ki se komaj pretolčejo do konca meseca in si še zdaleč ne morejo misliti, da bi si prihranili potrebna dva milijona lir za začetek, ki medtem ko te zahteve ne zasledimo, ko gre za poštna ravnateljstva v Križu in v Dolini, ki sta — kot piše posl. Škerk — «prav tako povsem slovenska kraja*. V drugih krajih, kjer so na Tržaškem poštni uradi in je vse ali večina prebivalstva slovenske narodnosti, pa so upravniki posameznih poštnih uradov Italijani, ki našega jezika ne poznajo. Posl. Škerk citira le nekaj primerov: Bazovico, Opčine, Prosek, Križ, Devin. Do druge diskriminacije prihaja v poštni uoravi, ko gre za uslužbence, ki poznajo slovenščino in jo pri svojem delu tudi uporabljajo. V mislih je seveda imel predvsem posamezne poštne uradnike, pa tudi pismonoše in raznašalce telegramov. V bocenski pokrajini, kjer strnjeno živi nemška narodna manjšina in v Doini Aosta prejemajo ti posebno «jezikovno» doklado, katere pri nas ne izplačujejo. Poslanec Škerk je nato načel vprašanje, čemu ni v poštnih uradih v središču mesta slovensko govorečih uslužbencev. Gre pri tem tudi za tehnično vprašanje, saj so primeri, ko pride do zmešnjave zaradi slovensko napisanega naslova, na dnevnem redu. Pripeti se, da krožijo slovensko napisane ovojnice nekaj dni po Trstu, preden uspe posameznemu uslužbencu razvozlati v «neznanem» jeziku napisan naslov. Do podobnih primerov pride, ko gre za telegrafske ali telefonske zveze z Jugoslavijo. Zaključna točka Škerkovega vprašanja pravi: «Do tega prihaja, medtem ko poštni us užbenci, ki so svoj čas opravili slovensko šolo, delajo v poštnih uradih drugih italijanskih pokrajin, kjer jim slovenski jezik ni potreben. Zato vprašujem ministra, če se mu ne zdi potrebno poseči z ukrepi, da bi se odpravila vsakršna diskriminacija do slovenske narodnostne manjšine in se hkrati rešijo omenjeni tehnični problemi. Pospešene priprave za letošnji velesejem Na tržaškem velesejmu so se priprave na ssora.šnn ...vi. mednarodni velesejem, ki je — kakor znano — na sporedu od 15. do 29. junija, torej teden dni prej kakor vsa zadnja leta, začele hitreje razvijati. Tudi spored mednarodnih in domačih prireditev v okvira velesejma se naglo izpopolnjuje. Kar zadeva dneve, posvečene državam, ki bodo uradno sodelovale na sejmu, je bil predlagan vrstni red, ki se pričenja z Zahodno Nemčijo (15. junija — prvi dan jim omogočita nakup stanovanja .sejma), Jugoslavijo (16. junija,dru-s 75 odstotki posojila od njegove I gi dan sejma/ in Avstrijo (17. skupne vrednosti. j junija). aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI PRAZNIČNI DAN Čez 100.000 turistov iz Trsta čez mejne bloke v Jugoslavijo Pritok turistov z jugoslovanskega področja je bil manjši, a med tujci so prevladovali Nemci - Kopanje in sončenje je začelo privabljati Tržačane GOSTOVANJE SLOVE NSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu DANES, 16. maja, ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 17. maja, ob 21. uri (ABONMA RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI) V nedeljo, 18. maja, ob 16. uri (ABONMA RED B IN OKO- LIŠKI) SOFOKLES KRALJ 0IDIPUS Prevod: ANTON SOVRE Režija: DINO RADOJEVIČ Scenograf: MIŠE RAČIČ Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: MAJDA KRIŽAJEVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. IliliiililiiMlliilllliiilliiilillilflllilllliiiiliilliiiimmtiiiiiiiillillillliiililiiiliiiiiliiiiMiMiiiiiillHHnniiiiniilil S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Arhiv ladjedelnice Sv. Marka hrani tržaški pomorski muzej To je zagotovil župan svetovalcu Monfalconu ob govoricah, da je vodstvo Italcantieri celotni arhiv uničilo - Uredili bodo stranišča na Proseku in Kontovelu Na zadnji seji občinskega sveta je odbornik za zdravstvo Blasina odgovoril na vprašanje občinske svetovalke Jelke Gerbec o zanemarjenih in umazanih javnih straniščih na Proseku in Kontovelu. Odbornik je pripomnil, da je o tem pisal tudi naš list in da se je na opozorilo svetovalke In PD takoj odpravil na sam kraj, kjer je u-gotovil, da so pritožbe Proseča-nov in Kontovelcev upravičene. Ker smo v našem listu omenili tudi nehigienska stranišča v pro-seški osnovni šoli, je odbornik Blasina sporočil svetovalki Gerbčevl, da je osebno naročil, naj se javna stranišča očistijo in uredijo, da bodo spodobna, ter naj se popravijo stranišča v osnovni šoli. Svetovalka se je zahvalila odborniku za njegovo takojšnje zanimanje za zadevo, hkrati pa je še dodala, da bi bilo treba postaviti javno stranišče na Proseku, v bližini glavne avtobusne posta- mesto. je, kjer se zlasti ob praznikih in nedeljah ustavi mnogo ljudi In so nujno potrebne tudi javne sanitarne naprave. župan pa Je odgovoril svetovalcu Monfalconu (PSIUP), ki ga je vprašal, ali je res, da je vodstvo Italcantieri uničilo celoten arhiv ladjedelnice Sv. Marka, ki je gotovo tudi velikega zgodovinskega pomena za Trst, saj je bilo obratovanje te ladjedelnice najtesneje povezano z gospodarskim in socialnim razvojem mesta. župan Je sporočil, da se Je pozanimal pri vodstvu Italcantieri in da so mu zagotovili, da so arhiv ladjedelnice Sv. Marka, kolikor ga je ostalo po bombnih napadih v zadnji vojni, Izročili tržaškemu pomorskemu muzeju, župan je izrazil prepričanje, da je bila to najboljša rešitev, da se o-hranl vse, kar Je dokumentarnega in zgodovinskega pomena za naše Vsi znaki kažejo, da se z naglimi koraki bližamo poletju, poletnim počitnicam, ko se bo Trst znašel sredi veletoka sodobnega preseljevanja narodov. Včerajšnji praznični dan je to dokazal, čeprav v zmanjšanem merilu. Lepo vreme je napotilo predvsem Tržačane, da so zapustili mesto ter odšli na oddih v naravo, ali v letoviščarske kraje, ki sicer do sedaj niso še na stežaj odprli svojih vrat. Na obali od Barkovelj naprej je bilo precej kopalcev, čeprav jutranji pogoji za kopanje (predvsem pa sončenje) niso bili prav ugodni zaradi meglene koprene, ki je ovijala zaliv. Pozneje pa je postalo kar vroče. Obalna cesta je bila včeraj zjutraj nabito polna avtomobilov, ki so se s težavo premikali naprej, posebno na odseku mesto - Bar-kovlje. Organi prometne policije so izjavili, da je bil promet zelo živahen, toda na srečo do večernih ur niso zabeležili nobene nesreče. Enodnevni in tudi večdnevni turisti, pa so pritisnili tudi na mejne prehode. Lahko računamo, da so na štirih važnejših mejnih prehodih (Škofije, Fernetiči, Pesek in St. Jernej) zabeležili od 90.000 do 115.000 potnikov, ki so zapuščali državo. V glavnem je šlo za Tržačane, številne so bile tudi skupine izletnikov iz raznih krajev Italije, ki so potovali z avtobusi na nekajdnevne počitnice v Jugoslavijo. Na mejnem prehodu pri Pesku so našteli 13 avtobusov iz S. Marina in druge iz Milana, Parme ln drugih krajev severne Italije. Podobno je bilo tudi na mejnem prehodu pri škofijah Na teh dveh prehodih so prevladovali tu risti, ki so zapuščali državo. Na mejnem prehodu pri Fernetičih pa so zabeležili nasprotni primer, se pravi, da je več potnikov vstopalo v državo, kot pa jo zapuščalo. Povsod so zabeležili večje število tu ristov iz drugih držav, posebno Nemcev. Pri Fernetičih je bilo največ teh, številni pa so bili tudi Švicarji, Avstrijci, pa tudi Avstralci in Američani. Na posameznih blokih so žabe ležili naslednje število prehodov (podatki niso uradni, temveč le približni): mejni prehod škofije: od 40.000 do 50.000 turistov: mejni prehod Fernetiči: okoli 30.000; mejni prehod Pesek: od 12.000 do 13.000; mejni prehod pri St. Jerneju: od 10.000 do 15.000. Te številke veljajo izključno za izstop iz države, in sicer le do ve černih ur. Z avtom v drevo Na državni cesti št. 202, se je včeraj zjutraj ob 8.30 nič hudega sluteč vozil 46-letni zidar Valentino Visentin iz Ul. F. Se vero 107. Pri km 16 (približno na pol poti med Opčinami in Prosekom) je njegov avtomobli znamke fiat z evidenčno tablico TS 42151, s katerim je bil namenjen na Opčine, iz neznanih razlogov zaneslo s ceste, pri čemer se je vozilo zaletelo v obcestno drevo. Visentin, ki se je pri tem precej poškodoval — dobil je namreč možganski pretres ter si najbrž zlomil kako rebro — ni mogel prometni policiji, ki je prišla na kraj nesreče, da bi u-gotovila vzroke nesreče, obrazložiti kako je do nesreče prišlo. Najverjetnejša domneva je vsekakor ta, da je vozniku nenadoma postalo slabo in je pri tem izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. Če ne nastopijo komplikacije, bo ponesrečenec ,ki ga zdravijo na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice, okreval v osmih dneh. £ Danes ob 20.30 bo v kulturnem krožku Morandl na Trgu Stare mitnice 11 predavala prof. Enrica Col-lotti-Pischel o temi ((Kulturna revolucija;). Profesorica velja za enega največjih izvedencev za zgodovino in probleme Kitajske ljudske republike. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1. Grl. golon, Trg Vlrgilio Giotti 1. A! Due Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nlcoll, Ul. d-1 Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.31 do 1.38) Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combt 19. Dr. Signorl, Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. SPDT priredi 1. in 2. junija Izlet v Avitrijo na Koroiko. Prvi dan zjutraj bo prisostvovalo otvoritvi koče Pod Kepo, katero je zgradilo SPD Celovec. Popoldne se bo pot nadaljevala po Rožni dolini do vznožja Peče, kjer bo prenočitev v hotelu pri žičnici. Drugi dan vzpon na vrh In povratek mimo prekrasnih malih koroških jezer v Trbiž in Trst. Izletnike bo spremljal bolan^ prof. Tone Vraber, Kološe ve fotografije j V I razstavljene v Skednju [ Od včeraj je v «Domu» v Šked- 1 nju odprta fotografska razstava Jožeta Kološe iz Kopra. Gre pravzaprav za prvi del širše zamišlje ne razstave, saj ji bo v doglednem času sledil drugi del. Jože Kološa živi sicer v Kopru, toda zibelka mu je tekla v Murski Soboti. Prav zato črpa svoje izživljanje v umetniški fotografiji, svoje vire v primorskih in prekmurskih motivih. Kološa je priznan umetnik foto graf. Član je društva likovnih oblikovalcev Slovenije ter Jugoslavije ter je razstavljal na številnih skupinskih razstavah v raznih mestih Jugoslavije. Sam je priredil 12 osebnih razstav. Na razstavi v «Domu» v Skednju so na ogled številni motivi od Kopra do Savudrije. Slikovit je posnetek Pirana z dominantne točke na strani obale, ki- se vleče proti Fiest. Zelo posrečeni so tudi motivi igre oblakov, morja in obale. Zaporedoma se vrstijo posnetki solin pri Strunjanu, čolni na savudrijskem rtu. Izola, Piran, Fiesa. Koper in še Kubed ter Hrj stovlje. Značilni za Kološevo fotografijo iz Prekmurja so motivi ob Muri, prekmurske kmečke domačije ter tihožitja. Pred razstavnim prostorom je razstavljenih nekaj barvnih fotografij z velikonočnimi motivi. Razstava bo odprta vsak dan do prihodnje nedelje v popoldanskih in večernih urah. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za 10. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto, 17. tm. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigira! dirigent Otto Gerdes, kot solist pa bo nastopila japonska violinistka Masuko Ushioda. Spored 00 obsegal: Brahms — Tragična uvertu ra; Čajkovski — Koncert za violino in orkester; Schubert — Simfonija št. 7 (posmrtno delo). Teatro Stabile Danes in jutri ob 20.30 v Avditoriju predstava Balzacove komedije ((Mercadet, l'affarista» s Trnom Bu-azzellijem v naslovni vlogi Abonenti na sezono Teatra Stabile imajo občajcn popust. Prodaja vstopnic v Pasaži Prottl (tel. 36 372 in 38-547). Poleg Buazzeilija, ki Je tudi režiser komedije, nastopajo še Ga-briella Giacone (gospa Mercadet), Nicoletta Languasco (Giulia Mercadet), Renato Campese (Adolfo Mi. nard), Felice Andreasi, Roberto de! Giudce, Roberto Paoletti, Antonio Pavan, Raffaelle Giangrande, Atti lio Corsini, VVerner Di Donato, Bruno Alessandro, Puppo De Luca, Luisa Bertorelli in Leda Palma. — Zgodba se dogaja leta 1898, vendar je aktualna in bi se lahko dogajala tudi danes ali jutri. Nazionale 16.00 «Tom e Jerry, c’era due volte«. Slikanice. Grattaclelo 16.30 «Un bellissimo novembre«. Gina Lollobrigida, Gabriele Ferzetti, Andre Laurence. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fentce 16.00 «E1 Verdugo« J-m Brown. Raquel Welch, Burt Rei-nolds. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Therese and Isabelle«. Michele Mercier, Robert Hossein Prepovedano mladini pod 18. letom Excelsior 16.00 «11 sergente«. Rob' Steiner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16,00 «Due occh-l di ghiaccio«. Terence Stamph. Technicolor. Alabarda 16.30 «Quella sporca sto rta nel VVest«. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Caterina sei grande«. Jean Moreau. Peter O' Toole. Technicolor. Aurora 16.30 «Mettl una sera a cena«. Bolkan In Trintlgnant. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Crlitallo 16.30 «11 ragazzo che sor-ride«. Al Bano. Technicolor. Capltol l6fX> «La monaca di Monza«. Anne Heywood, A. Sabato. Prepovedano mladini pod 18. letom. Techncolor. Impero 16.30 #C'č uomo nei letto di mamma«. Doris Day. Vittorio Veneto 16.00 «La mlnlgon-na proibita della compagna Schultz«. Elke Sommer, B. Crane. Technicolor. Aitra 16.30 «11 piu grande colpo del secolo«. Ideale 16.00 «11 fantasma del pirata Barbanera«. P. Ustinov ,S. Pie. schette. Technicolor. Abbazla 16.00 «S»le e pepe, super-sple htppy», Sammy Davis jun, Technicolor. DANES, 16. T. M., OB D-30 V KULTURNEM DOMU otvoritev slikarske razstave MILIGOJA DOMINKA iz Ljubljane in SILVESTRA KOMELA iz Nove Gorice Razstavo prireja kulturna komisija Slovenske kulturno-gospodarske zveze Potovalni urad Aurora priredi v soboto, 31. maja enodnevni izlet z avtobusom v Ljubija®0 na KMEČKO OHCET Informacije in vpisovanja v potovalnem uradu Aurora, U*-Cicerone 4, tel. 29243. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k skioptičnemu predavanju PO POHORJU IN KAMNIŠKIH ALPAH ki ga bo imel časnikar Loj** Abram v torek, 20. t. m., 20. uri v društvenih prostorih-Vstop prost! V soboto, 17. t. m., ob 21. v Ljudskem domu v Trebča® VEČER ZBOROVSKE PESMI Nastopi domači mešani Pe'1' ski zbor Primorec, ki ga vod) Oskar Kjuder. Ob tej priložnosti bodo zastopniki Slovenske prosvete* zveze podelili Gallusova °®’ ličja. Vljudno vabljeni! V galeriji ENDas v Ul. delle decche l/c razstava jedkanic, Kj razstavljajo Cappucclo, Farletti. 1 dero. Martini in Steidler. V paviljonu dežele Furlanije ■ lijske krajine na velesejmu - ■ beilo) razstava slikarja Gulda tonlja z naslovom «Clovek na D Razstava je odprta do 17. ma- Na glavnem sedežu Ljudske k niče z vhodom iz Ul. Košari« nadaljuje razstava, posvečena coloju Machiavelliju ob 500-1* njegovega rojstva. V razstavni ranic) v mi del Teatro Roma«1 pa je odprta fotografska ra/s' posvečena otroškim vrtcem v * Razstavo je na pobudo zdru 1 italijanskih učiteljev naše dež*1' redil fotograf Eldo Capnulo. V občinski umetnostni galerij Trgu Unita dTtalia je razstava •žaškega slikarja irenea Kaval c» metnik razstavlja figure, te* pokrajine, cvetje in tihožitja, stava bo odprta do 21. t.m. V galerij) Torbaodena v dl- Bandena l Je do 29. t.m. odpri sebna razstava turlnskega sllf Oregona Calvija .ki razstavlja pmo slik z zadnjih dveh razst« Turinu leta 1965 in 1967 In p, posvečene Turinu in Parizu. ~ nik jim Je dodal še nekaj K iz Piemonta in nekaj drugi® v raznih tehn kah, «Krlž na in »Portret Giannija Frančič«. V «Domu» v Skednju razstava umetnika - fotografa Kološe iz Kopra. Rastava je ta vsak dan od 16. do 19. ufe nedelje 25. ton. Na ogled 5® morski in prekmurski motivi. V soboto, 17. t.m. ob 1». v krožku za socialne ItudU* Salvemlni« v Ul. Mazzini 32. ritev kolektivne umetnostne * ' ve v organizaciji državne (ea Je umetnikov, na kateri bo valo 47 slikarjev In kiparjev J , še pokrajine, mladih in že uv*-1Jenh- Razstava bo odprta za 0®5-od 17. do 26 tjm. od 18. “ ure ob delavnikih ter od *''■ 13. ure ob nedeljah. Prispevajte ta DIJAŠKO MAIICO! ^morski dnevnik — 5 — 16. maja 1969 Združenje «Italia Nostra» o splošnem regulacijskem načrtu tržaške občine tržaške sekcije «Italia 7«fiu~',Vsedržavnega združenja r.aronm • italijanske umetniške in test 7® lm.°vine — prof. Pio Mon-tU”?® j® poslal sledeče pismo: je a sekcija «Italia Nostra» vsak(>oPre?ričaniu' da je dolžnost kult,?*" občana, ki zavzeto dela na h S?? Področju, da se odkrito aosti vključi v dogodke skup-tioižn«Italia Nostra» čuti p-jve ■ a v sedanjem trenutku, *taDip?I0,;e uauenje, ko je v teku Maciici? P°stopek» o splošnem retin« načrtu tržaške občine, (M stališč, ki so jih za- kovtiB „!!? Pogledu nekatere stro-v veiiViStanove in združenja, ki jih lunini1 večlni sestavljajo vplivne dresov na oblast' in zasebnih in- tolerni/w^a Predvsem, da najbolj telnečom ,P°seSi proti sklepu de-■zhaiof Podora za urbanistiko ne Rtarv-i0 lz pravic celotne skupnosti, ta^a Podstavljajo upravičene — bekatoiTu6111 čredne — koristi samo 'krških l°čenib kategorij gospo- «fs?7"s£ ki„ PriložBni7aatno napovedana, a brez tiskavi*1 ustreznih študijev, ra-kateriK u- objektivnih podatkov, v tazvo n bl lahko videli zanesljivo tL°Pra?iePm’ sAd?j uporabljajo, da jih ocn«1 , načrt, ki je bil v svo-'!aterp^val1 izdelan leta ,1962 in o tatil9 c, Je “Italia Nostra« že iz-Ta ohI?Je t-čne pomisleke, hblipntraktni koncept je bil upo-tlčno orartv?' aa bi opravičili kao-cačinkvfaa:ieno dejavnost na vsem tem Področju, ne da bi pri SsQie?no označili in začrtali pota; tpr,la razvojna področja .Rezul-li n» ,„ni samo napad na krajino kuni no ? , vinski ambient. marveč ^enp« v esne in psihične zdrav-7 e Potrebe človeka. da S8 Pa no _na te stvari žaški občinski upravi pomen alternative, pred katero se sedaj nahaja občina: da se vzpostavi racionalni odnos sodelovanja z zgoraj omenjenimi deželnimi organi, sodelovanje, ki bo toliko bolj potrebno, ko bo treba postaviti na znanstveni podlagi vprašanje področnega načrta Trsta, ali pa, ko se bo treba spoprijeti glede teh vprašanj tudi na kulturnem področju. se človek le malo stvari in premisli, ttj^naumel. da s posplošenim °staUh )ter z nadomestitvijo pre- s čemi 2elen*h področij na Krasu *JsediLni0ri1’' šakor tudi s popolno tavam,področja s štabe gostimi gradnjami se ktga,> učinkovitega in «veli- ivajain sta- Gospodarska in pro-, ,mo“ mesta mora biti v črueijv-j krepkimi tehnološkimi in !ivarn-i 7aP‘'avami, predvsem pa s biro v. Kultumo in socialno struk-kožitju ®°ra ustrezati človeškemu 'OjiA' „v okviru konkretnih raz, 00treb. v okviri^11'6 gradbenega indeksa ?eaio»rof ?manjšahja predvidenega tozuit a*fkega razvoja, ki ga na-5l!remini-ez7na uprava v svojih nemo 7Va,n'h predlogih k sploš-PNvitiBr,?glllacijskemu načrtu, ne *: ga i a Samo domnevni razvoj, biarvei • treba še danes doseči, Jlie sedoi6--!'0 narekovalo upoštevanimi, t„JIb zgodovinskih, ambien-n«1!} socialnih značilnosti mešata rida mu bi bila s tem zaprta dvojni -Se vključi v nadzorovani • »Itaiii xr4rt celotne dežele, toče ostra>> ugotavlja,'da se . Prikazati javnosti k treba: ^eine'upravtr pri teni' f-ent Vi tdičen in prožen instru-h bam kiSt mora Prilagoditi po-, osti, do1 bl se pojavile v prihod-‘Ootlar^ko Se omogoči možnost go r razvoja. ^tjuje , la Nostra« pozitivno o-ve dela rfavnanje deželne uprave, h L^be ah,tga iz sterilnih vzrokov vrPriBs.ralit-ne obrambe kultur-rSkčevan0* ki bi J hi lahko tako kjlanskp bi Pri tem ignorirali „Po rebe gospodarskega na-»ra» , !!ta.in Tržačanov. «Italia s'.°^et!a Pravičeno smatra omejitev ,Me o'a'.iy,egulacijskega načrta troj* Se vskfe kot Potreben, ukrep. ^JekUvnwdi regulacijski načrt z ri.bi tn m* Potrebami mesta, ne m^°če mifv?i,eastavl al° zaprtja za S^llbia °?mosti razvoja mesta: mi za' da.mora Trst najti raz-D^kih ;SB0Je življenje izven ob-fci^etn,, Pokrajinskih meja. ki delati,, 8m pr meru ne ustre-„Skirr‘ urbanističnim di-kltoč g gospodarsko homogenega «Svetišee na Vejni in slovenščina» Spoštovano uredništvo. V ((Primorskem dnevniku* št. 105 z dne 7. t. m. sem brala dopis pod naslovom ((Svetišče na Vejni in slovenščina*. Naravno se mi zdi, da Slovence moti zapostavljanje našega jezika n.i zemljevidu, kakor tudi poniževalen vrstni red naslova na hrbtni strani razglednic. Soglašam in name to boleče vpliva, kakor tudi na vse slovensko čuteče ljudi. Zame pa so romanja Slovencev v to svetišče še posebno boleča. Jezikovna stran tega vprašanja je izven Slovenca samega, saj ne more odločati močnejšim silam, čeprav se mora boriti do zmage z močjo argumentov. Dr pa se italijanski domači listi hvalijo, da ima to svetišče največ obiskovalcev iz sosedne Jugoslavije, mi povzroča grenek občutek, da so naši ljudje nevedni, naivni in brezbrižni. Veste, da je to svetišče posvečeno Manji, kateri se zahvaljujejo kot zaščitnici italijanske vojske, ki je osvobodila mesto v II. svetovni vojni? To sem izvedela od neke ro-marke, ki se je udeležila skupinskega romanja in mi dala na vpogled šapirografiran list, ki oiše o tem. To, z vsemi ostalimi navodili, so dobili romarji od vodje romanja pred odhodom. Prosim, naj si ostalo vsak sam tolmači in sodi, ali je prav, da to spregledujemo, kar je po moje še bolj važno kakor samo jezikovno vprašanje. S spoštovanjem Natečaj pošte za radiotelegrafiste Poštno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da je ministrstvo za pošto in telekomunikacije izdalo razpis za izpite za dosego mednarodnega spričevala radiotelegrafista 1., 2. in 3. razreda in za splošno spričevalo radiotelegrafista na trgovinskih ladjah. Pismeni izpiti bodo 19. in 20. septembra na sedežih v Rimu, Livornu, Genovi, Benetkah, Trstu, Bariju in Messini. Praktični in ustni izpiti pa bodo samo v SREČANJE MLADINCEV V GORKI Gorica si stalno prizadeva za prijateljske obmejne odnose Razgovori med mladim iz Gorice in Nove Gorice naj prispevajo k reševanju skupnih problemov Kot smo na kratko poročali že včeraj, je bila v sredo na obisku v Gorici, kot gost mladinske sekcije KD, delegacija mladincev iz Nove Gorice, ki jo je vodii pred- Rimu v prvih mesecih prihodnje- | rednik Zveze mladinskih organiza-aa leta Pri/arioti HoKjir, , ,r. I cii v Novi Gorici Danilo Stergulc. ga leta. Prizadeti dobijo vse informacije na II. oddelku poštnega pokrajinskega ravnateljstva v Trstu, Trg Vittorio Veneto. Prometni ukrepi Davorina Bevk Ljubljana Župan je v prejšnjih dneh izdal nekaj novih prometnih ukrepov. Tako je z odlokom določil, da se uvede časovno parkiranje avtomobilov v Ul. S. Anastasio, na strani lihih števil, med Ul. Udine in Ul. Ruggero Manna, da se s tem omogoči parkiranje avtov ljudem, ki prihajajo na sedež ustanove INPS. Poleg tega je župan preklical svoj odlok o prepovedi parkiranja v dolžini 25 metrov v Ul. Matteot-ti, na strani sodih števil, med hišnima številkama 34 in 36, in sicer od 5. do 19. ure ob delavnikih in od 5. do 10. ure ob praznikih. Na Lonjerski cesti pa je župan uvedel stalno prepoved parkiranja avtomobilov na strani sodih števil, od hišne številke 32 do 26 in uvedbo parkirnega mesta za avtomobile med hišnimi številkami 22 in 2. um umi iiiiiiiiiiiiiiiniiiii n n, umnim,, Hiiniuinmui imiihiii umni im Mumiuiiii m iiiiiiiiuiitiiiiiiiu PRED KOPRSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Preiskava o poneverbah v portoroški igralnici Priprtih je baje 13 oseb, Jugoslovanov in Italijanov, med katerimi naj bi bili tudi trije Tržačani Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kopru je včeraj našemu sodelavcu, potrdil, da je v koprskem zaporu več jugoslovanskih in italijanskih državljanov za katere sumijo, da so zagrešili kazniva dejanja na škodo igralnice v Portorožu. Obvestilo preiskovalnega sodnika navaja, da je bila uvedena pte iskava proti skupini delavcev i-gralnice (13 po številu), zaradi u-temeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje poneverbe na ško do igralnice. Proti tej skupini je bil odrejen pripor. Koliko je italijanskih državljanov in če so med njimi Tržačani, koliko pa jugoslovanskih in kaj so pravzaprav konkretno zagrešili, se še ne ve. Preiskava je v polnem teku ter zato preiskovalni sodnik ni hotel posredovati nobene druge informacije. Iz drugih virov se je zvedelo (upoštevati pa je treba, da gre le za govorice), da je jugoslovanska policija priprla sedem italijanskih državljanov, od katerih nai bi bili vsaj trije Tržačani. O-menjeni so bil' menda prinrti že pred desetimi dnevi Preiskava pa, ki so jo uvedli jugoslovanski or gani, traja že deli časa. Kar pa zadeva kazensko vsebi no poneverbe, pravijo, da je priprta skupina z raznimi pripomočki vplivala na delovanje rulet na tak način, da so igralci dobivali, igralnica pa stave izgubljala. Italijanske državliane v priporu je menda že obiskal predstavnik italijanskega konzulata v Kopru. Prometni nesreči dveh motociklistov Včeraj, v zgodnjih popoldanskih urah, je motociklist, ki se je peljal iz Ul Carducci proti Trgu Stare mitnice, povozil jiešca, ki je prečkal ulico pri pokritem trgu. Oba sta se pri nesreči precej poškodovala. 25-letni cvetličar Gior-gio Formica iz Ul. Machnig 20, ki je vozil motocikel znamke guzzi (TS 30657), se je pri padcu ranil po čelu in nosu Tudi pešec. 49-letni Bruno De Zorzi iz Ul. Goz-zi 5, ki ga je sunek vrgel na pločnik. se je ranil po obrazu in dobil hud udarec v glavo. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtomo- v žno deset dni rala zdraviti vsak. . Žrtev- prometne nesreče je-postal včeraj opoldne tudi 63-letni delavec Luigi Coromca iz Ul. Sinico 10. Brezskrbno se "‘je peljal z mopedom znamke capri 48 proti Izoli, ko mu je neki drugi motociklist nepričakovano presekal pot. V prizadevanju, da bi se nenadni nevarnosti izognil, je moški izgubil oblast nad vozilom in ravnotežje ter padel, pri čemer se je precej opraskal m potolkel po obrazu po desni roki ter desnem kolenu. Ponesrečenca so pripeljali v tržaško bolnišnico bolničarji jugoslovanskega Rdečega križa in tu se bo moral zaradi omenjenih poškodb zdraviti najmanj deset dni cij v Novi Gorici Danilo Stergulc. Bil je to povratek za ob!sk mladinske delegacije DK v Novi Gorici pred nekaj meseci. V sredo dopoldne jih je sprejel na sedežu KD v Gorici pokrajinski tajnik stranke dr. Cian ter poverjenik za mladinski odsek KD Jakončič. ki sta pozdravila goste ter poudarila potrebo in korist takih medsebojnih srečanj za utrditev miru, medsebojnega spoznavanja in izboljšavo kulturnih in socialnih odnosov med obema sosednima narodoma. V spremstvu mladincev KD so gostje nato odšli v Trst, kjer so si ogledali strokovni center IRI. Na sedežu deželne uprave jih je nato sprejel odbornik za šolstvo Giust ob prisotnosti dr. Tripanija in drugih. Popoldne so si ogledali tudi sedež ENALC v Trstu ter hotelsko šolo te ustanove v Sesljanu. Na povratku v Gorico so jih sprejeli v sejni dvorani občinskega sveta v Gorici predstavniki občinske uprave, med katerimi naj omenimo odbornike: Agati, Bratina in Fantini, svetovalce odv. Sfiligoj, Vodicer, Pisotti, Ciuffarin itd. Predstavnik mladine iz Nove Gorice Stergulc se je ob tej priliki zahvalil za izkazano gostoljubnost v Gorici in Trstu ter poudaril koristi izmenjave mnenj o problemih, ki so si čestokrat podobni na obeh straneh meje in njihovega reševanja s pogostimi razgovori in stiki. To velja zlasti za kultumo In športno problematiko in pri tem nas državna meja ne sme deliti, ampak združevati. Izrazil je še željo, da bi postala taka srečanja še bolj pogosta in takorekoč tradicionalna. V imenu odsotnega župana je odbornik Agati poudaril demokratičnost občinske uprave v Gorici, ki daje tudi predstavništvu slovenske narodne skupine primemo mesto v občirfskem svetu. Navedel je gorička-prizadevanja za--povečanje? ■ im utrditev mednarodnih odnosov ih‘ s tem. v,rrzvezi ngštel, .jkpr so napravili do sedaj «starejsi» in kar naj nada jevala mladina na obeh straneh meje. Pri tem je omenil skupni turistični prospekt, ki ob lema vso soško dolino, avtocesto itd. Pred tem, piopoldne, so imeli mladinci z obeh strani razgovore, na katerih so med drugim sklenili, da bodo prihodnji mesec posebne specializirane skupine mladincev začele praktično obravnavati probleme, ki so obojestranske koristi. tomatičnim strojem za pometanje ulic. Stroj je francoske znamke «LMV» z močjo 26 KS ter ima dve krožni krtači in eno za vsrkavanje nesnage. En sam stroj te vrste opravi delo osmih pometačev in pri njegovem upravljanju je dovolj samo njegov šofer. Že prej so v Gorici delali po-skušnje še z dvema drugima podobnima strojema znamke Mačehi in Bertolotti. Občinska uprava se je na predlog odbornika Rovisa že lani odločila za nakup takega stroja in preden izvede ta odlok, hoče pre izkusiti razne tipe, ki so ji bili ponujeni. Danes v Gorici seja občinskega sveta Za danes zvečer ob 21. uri je goriški župan Martina sklical ponovno sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je med prvimi točkami tudi razprava o občinskem proračunu za tekoče leto, ki jo morajo svetovalci začeti in kmalu tudi zaključiti. K staremu dnevnemu redu od prejšnjih sej so dodali še nekaj novih problemov odnosno argumentov v upanju, da bodo prišli na vrsto. davanje pa priporočamo tudi prosvetnim društvom na podeželju. Cepljenje proti pasji steklini ip-^anu - se dobro zaveda. eilla se^LP‘edbžI' ki jih lahko 8 menl ln si žel1 PocfropV-na predvidevanja za I.. lf> za h C-e' kakdr tudi za de-kl' iVI°go «mBzavo ' če se Pomisli i>5i? tora s srednjo Evropo. itonk)J7eti cel°tna dežela — *e|pi in izraz v čimprejšnji «t8a r««rmoruVi Primernega de-S^J^lia šjv.b!ac‘jskega načrta, kihkp 0then pnf” ie Prepričana, da Ck° vskkrtfni 2&dnji instrument *c L Prikazi,Potrebe. k. Jih nekdo ti xb,ho za nepremostljive deželni dose"*i P°d Pogojem. *i!hrt«m načrt sestavljen v ?de!ovJ hih skupnosti; se pravi Cnit'h vi!1? k‘ bi ae moralo vnrofkokrat' ko je treba PodročipnJa' kl zanimajo de- travne n ,ne glede na dol°-$SZahih ® Pristojnosti v pogledu tr^tra« Položaju čuti «Italia I bilom Rdečega križa odpeljali v, t, u..iznos t, da v okviru smo- I bolnišnico ter ju sprejeli na ne’ zasleduje, nakaže tr- ' kirurški oddelek, kjer se bosta mo- liJgTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI SESALCI RIBAMI IN PTIČI zdaj še °r<8 Cochrun DVOŽIVKE fotografij, 77 barvnih) Uiaika kniigoitm Tim . Ul. »V. Frančiška 20, tel. 61.792 Razpis za razstavo fotografij v Ločniku Krožen ACLl v Locniku razpisuje skupno z revijo dniziativa Ison tina» drugo fotografsko srečanje za drugi deželni natečaj umetnostne fotografije. Natečaja se lahko udeležijo vsi poklicni fotografi in amaterji v deželi, ki bodo lahko poslali največ do pet črno-belih slik. Tema natečaja je «Člo vek pri delu». Na hrbtni strani slik je treba navesti ime, priimek, naslov in morebitni krožek, kateremu fotografi pripadajo. Slike je treba poslati priporočeno do 27. julija 1969 na naslednji naslov: Tuzzi Paolo, Ul. Giulio Cesare 8, 34070 Ločnik (Lucinicco — GO). Vpisnina znaša 1.000 lir. Vsak fotograf odgovarja za vsebino fotografij. Katalog razstave bodo po slali vsem udeležencem. Organizatorji bodo zelo pazili na poslane slike, odklanjajo pa vsako odgovornost, če se slike izgubijo, ali če jih kdo ukrade med prevozom in med razstavo. Sodba razsodišča je dokončna. Razsodišče se bo sestalo 28 in 29. julija, razstava se začne 9. avgusta, konča pa 24. avgusta. Pri trčenju v Gradiški ranjena dva Štandrežca Prejšnji večer, nekaj pred polnočjo, so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici dva mladeniča iz Štandreža, ki sta bila poškodova na pri trčenju dveh avtov v Gradiški. Zdravniki so ugotovili 28-letnemu Brunu Laurentiju iz Štandreža, Mihaelova ulica 81 udarec na levi nogi z verjetnim zlomom tur druge poškodbe in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Drugi ranjenec, 27-letni Ivan Braini iz Štandreža, Ul. Piemonte reale 18, pa je dobil le manjše poškodbe po obrazu in roki ter so mu nudili prvo pomoč: okreval bo v 3 dneh. Laurenti je nekaj po 23. uri vozil svoj avto giulietta 1300 iz Gradiške proti'Zagraju; z njim je bil v vozilu njegov prijatelj Braini. V Ulico Trieste v Gradiški pa je privozil nasproti iz Zagraja na avtu dauphine Renato Casali iz Trsta Obe vozili sta med sebo, trčili s tako silo, da sta se skoro razpolovili in kot so ugotovili goriški karabinjerji sta praktično popolnoma uničeni. Zato so imeli potniki v njih pravo srečo, da so dobili tako majhne poškodbe in Tržačan skoro nič O odgovornosti za nesrečo je še v teku preiskava. Zanimivo predavanje prof. Mire Novakove 5 predavateljico Miro Novakovo je klub «Simon Gregorčič» pridobil prijateljico, ki bo vedno dobrodošla na klubskih večerih, saj je prof. Novak prinesla v klubsko dvoranico toliko svežine in vedrine, da je je ma’okdaj bilo v toliki meri. Prof. Novak uči v Ajdovščini, je tam ravnateljica Vojkove delavske univerze, na zadnjih volitvah je bila izvoljena v republiški pro-svetno-kulturni zbor. Nič čudnega za to svojo zmago, saj smo v Gorici videli, da zmore marsikak volilni. govor. S predavanji se prof. Novakova zelo aktivno udejstvuje: saj nam -je povedala, da ■jih je-do-, slej imela kar na stotine. Poznajo Društvo za zaščito živali sporoča, da je na osnovi odloka sanitarnega ministrstva obvezno cepljenje psov proti steklini. To cepljenje je treba opraviti najkasneje do 30. junija letos. Lastniki psov se v ta namen lahko obrnejo ne samo do občinskega živinozdrav-nika (v Gorici dr. Tomba), ampak tudi do dr. Nibranta, Drevored Ve-nezia 10, tel. 23-26. Kot smo že poročali bo treba plačati za vsakega psa po 300 lir pristojbine. Natečaj za bolničarsko službo pri INAM V Uradnem listu od 7. maja letos je bil objavljen odlok za na tečaj za 125 mest bolničarja začetne kategorije pri Ustanovi INAM. Natečaj velja za vso Italijo in rok za predložitev prošenj zapade dne 6. junija. Vse podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobijo prizadeti na tajništvu pokrajinske INAM v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 24. S tekmovanja na mladinskih igrali preteklo Doberdobu soboto in skoku višino Stroj za pometanje na poskušnji v Gorici Te dni in vse do prihodnje srede delajo po goriških ulicah praktične preizkušnje s posebnim av- Mladinske igre v Sovodnjah — Laura Gruden .................................... MLADINSKE IGRE NA GORIŠKEM V Sovodnjah in Doberdobu so včeraj razdelili nagrade zmagovalcem V Števerjanu se bodo tekmovanja nadaljevala jutri ob 17. uri «Med borovci» Precej časa, je dejal v uvodu predsednik Waltritsch, ni bi'o v klubu potopisnih predavanj Petkovo predavanje pa je bilo različno od teh. ki so v klubu bila tudi v preteklih letih. Ob vsaki sliki si slišal precej bogat komentar, tu pa tam je znala predavateljica vplesti v pripovedovanje kak hudomušni primer, da so se prisotni kar pošteno zasmejali. Opisala nam je, v uri in pol trajajočem predavanju, Gradec Dunaj, Prago, Berlin, Ma.'moe. Stockholm in Kjobenhavn. Čeprav je bilo predavanje dolgo ga je bilo prekmalu konec. Vroča želja prisotnih je, da bi prof. Novakovo še kdaj poslušali v svoji sredi. Pre- Poročali smo že .o pptekij mja,-dinskUi_.ŠPQXtnih iger v. Sovodnjah in o doseženih rezultatih. Včeraj V KROŽKU ZA SVOBODO KULTURE Leo Valiani je eden izmed najbolj solidnih sodobnih italijanskih zgodovinarjev in je to dokazal v šU~ vi.nih razpravah, knjigah in člankih, ki jih je v nekaj desetletjih objavil. Pred nekaj leti je pri založbi «H Saggiatore* izšla njegova knjiga o za nas zelo zanimivi temi «La dissoluzione delTAustria-Ungheria*, v kateri razčlenjuje zelo podrobno in tudi zelo točno dogodke, ki so privedli do razpada habsburškega cesarstva. Pri tem je Valiani uporabil številne vire, obravnaval je slovenske, hrvatske, češke pisce, poleg nemških in italijanskih in ker je to delal z objektivnostjo in strogostjo zgodovinarja, ki jt ni najti pri večini italijanskih zgodovinarjev, ki so prežeti z neko nacionalistično sen-imenlal-nostjo ko gre za zadeve, ki zanimajo staro habsburško cesarstvo. V sredo zvečer je imel Valiani v Gorici predavanje o tem argu mentu. Povabil ga je krožek za svobodo kulture in njena ravnateljica prof. Pellegrini je orisala v predgovoru lik Valianija, Rečana po rodu, ki je bil za časa fašizma preganjan, obsojen od jjosebnega sodišča, med vojno pa eden izmed voditeljev partizanskega gibanja. Po vojni se je Valiani posvetil publicistiki in vneto dela na tem področju. Ne bo odveč re6, da smo morda prvič v Gorici, v italijanskem kulturnem ambientu, slišali tak prikaz dogodkov v Avstro-Ogrski, čeprav moramo reči, da se je v nekaterih primerih Valiani čustveno oddaljil od knjige in mestoma govoril preveč čustveno o italijanskem iredentizmu v naših krajih, Ojjorekali bi njegovi trditvi o italijanskem značaju Gorice in Goriške v času pred prvo svetovno vojno, ko vemo da je bila več kot polovica takratne Goriško-Gradi- jo itd: vse i Primorski, sedaj pa je. o b U-30 je bilo to tekmovanje za-pnstd, prvič, med zamejske ‘Ste- Mučeno s posebno švečanoštjo'ob 11.30 uri na županstvu v Sovodnjah, kjer je župan Jožef češčut ob prisotnosti občinskih mož, tajnika Bukovca in drugih občanov ter seveda Qb prisotnosti tekmovalcev, razdelil nagrade najboljšim tekmovalcem. Ob tej priTki je v krajšem nagovoru pojasnil namen ln pramen takega športnega udejstvovanja osnovnošolske mladine. Na koncu je občinska uprava pripravila zr vse udeležence majhno zakusko. Podobno svečanost so imeli včeraj tudi v Doberdobu, kjer so na prostoru pred osnovno šolo podelili nagrade in priznanja tistim tekmovalcem, ki so dosegli najboljše rezultate. Nižje spodaj poročamo tudi o podrobnostih in o rezultatih tega tekmovanja v Doberdobu V okviru mladinskih šprartnih iger so imeli preteklo sredo popoldne tudi v števerjanu prvi dan takega tekmovanja. V Formentini-jevem parku za cerkvijo na Britofu se je zbralo kakih 15 osnovnošolskih otrok v predpisani starosti, ki so pri tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Met kladiva: 1. Marko Černič 127,55; 2. Stanko Škorjanc ln 3. Mario Beču. Met diska: 1. Rinaldo Dornik 15.30 m; 2. Pavel Srebrnič 1n 3. Florijan Planišček. Tek na 60 m: I. Pavel Srebrnič 8”; 2. Aleš Srebrnič in 3. Rinaldo Dornik. Dekleta pa so dosegle naslednje rezultate: Met kladiva: Elizabeta Komjanc 10,60 m. Tek na 60 m: Teresa Srebrnič 11”. Jutri, v soboto ob 17. uri bo drugi del tekmovanja na prostoru «Med borovci*, kjer bodo tekmovali v skokih v višino, v daljino, ln v metu krogle. Razprava o vzrokih razpada avstro-ogrske monarhije Prof. Valiani je precej objektivno govoril pri tem tudi o goriških Slovencih ščanske naseljena s slovenskim prebivalstvom, ko vemo, da je bilo furlansko kmečko ljudstvo odločno filoavstrijsko, ko vemo da so se iredentisti našli le v meščanskem srednjem sloju. Prav tako se je treba spomniti, da so se za monarhijo borili do zadnjega tudi avstrijski državljani italijanske narodnosti, ne pa samo Nemci, Slovani, ali drugi. Iz nekaterih izjem, morda nekaj desetin beguncev iz naših krajev in Tridentinske, ki so zbežali v Italijo in tam služili v vojski, ne smemo delati samo enega kupa. Za marsikaterega goriškega Italijana je bila zanimiva trditev o etnični svobodi v Avstro-Ogrski. Tudi to je bilo le na papirju in je zaradi tega le do neke mere resnično. Spramnimo se dolgoletnih borb za slovenske državne in javne šole v Gorici, borb za uvedbo slovenščine na sodiščih in drugod Kljub temu pa je Valianijeva ugotovitev zanimiva, kajti v Gorici so vsi pisci do sedaj trdili, da je Avstrija do kraja favorizirala Slovence na račun Italijanov, kar pa ni resnično. Valiani je na svojem predavanju mojstrsko zaokrožil temo, ki si jo je bil zadal. Prikazal je cesarstvo Franca Jožefa, njegovo kratkovidnost v zadevi federalizma in še večjo v zadevi Srbije po sarajevskem atentatu. Prikazal je nato razna narodna gibanja, ki so zahtevala avtonomijo v sklopu cesarstva in prišel nato do zahteve po državfli in nacionalni samostojnosti. Zaključil je predavanje z ugotovitvijo, da je tisti nacionalni moment, ki je privedel do razsula cesarstva in do ustvaritve cele vrste državic, še danes aktualen ko vidimo Jugoslavijo, češkoslovaško in Romunijo, ki krčevito branijo državno samostojnost. Preteklo soboto ln nedeljo je bilo v okviru mladinskega športnega tedna tudi v Doberdobu tekmovanje šolske mladine, kl ga je organizirala občinska uprava s sodelovanjem CONI. V soboto so imeli na programu lahko atletiko, v nedeljo pa tekmovanje v košarki. Doberdobska šolska mladina se je že nekaj tednov pripravljala na to športno manifestacijo in v soboto so se v velikem številu zbra- li na starem, igrišč^ ter_ na glavnem vaškem'trgu za tek na 1000 metrov. Prišlo je tudi še kar precej navijačev, kl so z zanimanjem sled IH teknV(WBftjh:'in' bodri« zlasti najmlajše tekmovalce. Prisotni so bili tudi predstavniki občinske uprave in tajnik P. D. «Jezero» Jože Jarc. Predsednik odbora za mladinske Igre učitelj Sergej Korošec je dal ob 15. uri znak za začetek tekmovanja. ki je dalo naslednje rezultate: Skok v daljino: 1. Ivan Kosič 4.34 m; 2. Gabrijel Ferfolja in 3. Silvan Ferfolja. Skok v višino: 1. Gabrijel Ferfo-lla 1.20 m: 2 Karel Ferfolja in 3 Silvan Ferfolja. Met Hiška: 1. Jožko Jarc 20.67 m: 2 K'avdij Lavrenčič ln 3. Silvan Ferfolja: Dripomnimo naj, da je bil disk težji kot pa je predpisano. Tek na 60 m: 1. Ivan Kosič 10”: 2 Viljem Gergolet in 3 Gabrijel Ferfolja: tekli so malo navkreber kar je vplivalo na čas. Tek na 1000 m: Ivan Kosič 4’42” 2 Joško Jarc tn 3 Klavdij Lavrenčič. Met žoge z ročajem: 1. Joško Jarc 44,8 m; 2. Ivan Kosič in 3. Marino Černič. Dekleta pa so dosegle naslednje rezultate: Met žoge z ročajem: 1. Elvija Marušič 25,70 m; 2. Silvana Devetak ln 3. Silvana Lavrenčič. Skok v daljino: 1. Silvana Devetak 3,20 m; 2. Silvana Lavrenčič In 3. Julijana Kadeš. Tek na 60 m: 1. Elvija Marušič 10”40; 2. Silvana Lavrenčič in 3. Julijana Kadeš. Vodja tekmovanja Sergej Korošec. je ob koncu tekmovanja Izjavil, da so bllj rezultati še kar dobri, ker se je tekmovanje vršilo na slabem terenu. V nedeljo pa je bilo na župnijskem igrišču tekmovanje najmlajših v košarki, kjer so mladi igralci pokazali precej pomanjkljivosti in treba bo precej trenerskega napora, če bomo hoteli spraviti skupaj primerno košarkarsko ekipo, želja domačinov je, da bi prav na tem področju vzgojili dobre športnike In prodrli z njimi tudi drugod. Zato pa bo treba precej treninga, kar bo vsekakor omogočilo novo športno Igrišče, ki je sedai v gradnji. Zato upamo, da se bo tudi slovenski šport iz Doberdoba v bodoče uveljavil še mnogo bolj, kot se je do sedaj. J. Opozorilo protesorjem Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so na vpogled predpisi za prošnje in potrebne dokumente za službo profesorjev na srednjih šolah v šolskem letu 1969-1970. Kdor je prizadet, naj si jih ogleda in tam bo dobil tudi podrobnejša pojasnila v zadevi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vse ljubitelje lepe pesmi vabimo, da pridejo na koncert svetovno znanega SLOVENSKEGA OKTETA ki bo danes, 16. marca, ob 20.45 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. — Predprodaja vstojMiic je na sedežu SPZ, Ulica Ascoll 1/1, tel. 24-95. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 12., 13. in 14. maja prijavili 14 rojstev in 4 smrti ROJSTVA: Pier Francesco Bisia-ni, Paolo Sonego. IVO Kovic, Fabič Maestruzzi, Andrea Obit, Ren-zo Radini, Luca Sartori, Italo Su-biac, Sabrina Cecovini, Marco Mor-ganti, Italo Kos, Marta Cecchini. Alessandro Franco in Gianluca Franco. SMRTI: upokojenec 58-letnl Lu-ciano De March, upokojenec 49 letni Luigi Dominutti, gospodinja 82-letna Antonia Puja vd. Zando-meni in upokojenka 73-letna Maria Batistič, vd. Kaučič. Darovi m prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: Lucia, Marcella in Enrico Cirese iz Torina 10.000 lir; hčerki Renata in Nada v spomin svoje matere Vittorie Cirese 5000 lir. CORSO 17.30: «Bullit», S. Mc Queen in J. Bisset; ameriški film v barvah. VERDI. 17.15: «Diario di una schia-zofrenica*. MODERNISSIMO. 16.45: «11 ra- gazzo che sorride*, Al Bano in S. Martinhova; italijanski barvni film. VITTORIA. 17.15: «Poor cow», C. White in T. Stamp. Angleški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Crakatoa est di Giava«, M. Schell in D. Baker. Kinemaskope v barvah. »11 *• » Irzic AZZUKRO. 17.30: «La piscina*, A. Delon in R. Schneider. EXCELSIOR. 16.00: «Fraulein doktor«, S. Kendall in Capucine, Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «1 mercenari muoiono alTalba*, H. Andersen m R. Wood Nova Gorivu Soča (Nova Gorica) «Los tarantos*, španski barvni film — ob 18. in 20.15. Svodoba (Šempeter): «Dolina lutk«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: ((Propad hiše Usher«, ameriški barvni film — ob 20. Prvačina: Danes zaprto. Šempas: ((Operacija neumni pes*, francoski film — ob 20. Kanal: Danes zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Al Corso, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. mm $;sa i2 It ^ —■K i cjjfiipi -m M? Danes v Gardi začetek 52. kolesarske dirke «Giro ditalia Dirka se bo zaključila 8. junija v Milanu - Skupna dolžina proge je 4.092 km, razdeljena pa je na 24 etap - Nastopa 130 kolesarjev Danes se bo v Gardi začelo 52. j Dirke se udeležuje 13 kolesarskih mednarodno etapno kolesarsko tek- j hiš s skupno 130 tekmovalci. Glavni movanje «Giro dTtalia«. To je za favorit za končno zmago je seveda «Tour de France« druga največja Belgijec Eddy Merckx, ki vozi za etapna kolesarska dirka na svetu hišo Faema, vendar pa kaže. da i.i vlada seveda za njo izredno za- njegova premoč letos ne bo tako nimanje. I velika, kot je bila na številnih dlr- ' FOLBARIDA / { /\ L........ S:PEILE6RIN0 J£RME \_j^ '■-CAVALESE ‘. ’4w\ročca PIETORE MARMOIADA"-'-. TRFHTn > } POTEK PROGE LETOŠNJO DIRKO 18. maja PO pohod SPD Trst za pokal «Z. Jelinčiča» Startno mesto BO pohodu bo na zemljišču SPOT v Bazovici pri nogometnem igrišču Zarje. Zbor tekmovalcev bo ob 8. uri start pa ob 8.30. Tekmovalci bodo razdeljeni na dve kategoriji: mladinci (rojeni leta 1955 ali pozneje) bodo tekmovali v svoji, člani pa v svoji skupini. Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci. Vsaka ekipa mora imeti s seboj en nahrbtnik, ki mora za člane tehtati ^ kg, za mladince pa 3 kg. Ekipe morajo imeti tudi specialko S. Dorligo della Valle 9 53 A IN. E. Tekmova'ci naj imajo planinsko opremo, predvsem pa težko obutev. Zmagovito društvo bo prejelo pokal «Z. Jelinčiča», ostala društva pa bodo nagrajena z diplomami. Društvo ne prevzema nobene odgovornosti za poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci ali njihova lastnina utrpeli med tekmovanjem ali zaradi njega. Vpisovanje še danes, 16. t.m., od 19. do 20. v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9, in pol ure pred začetkom tekmovanja na startnem mestu Avtobusi v Bazovico vozijo od sedme ure dalje v polurnih presledkih kah v pretekli sezoni. Med njegovimi najnevarnejšimi nasprotniki bo Felice Gimondi, poleg njega pa še nekateri drugi, kot Adorni, Bi-tossi, Altig, morda Dancelli, Tac-cone itd. Napovedovanje favoritov v tako dolgih dirkah je nehvaležen posel, saj vplivajo na potek takega tritedenskega tekmovanja tudi števil- ne postavke, ki jih ni mogoče vedno predvidevati. Tekmovalci bodo morali prevoziti dolgo vrsto vzponov. Najvišje se bodo povzpeli v 21. etapi, ko bodo privozili na 2.236 metrov visoko sedlo Giau. Proga letošnjega «Gira» bo merila skupno 4.092 km in bo razdeljena na 24 etap. Dirka bo potekala tako: MAJ L petek 16. Garda - Brescia 160 km 2. sobota 17. Brescia * Mirandola 180 km 3. nedelja 18. Mirandola " Montecatini Terme 185 km 4. ponedeljek 19. Montecatini Terme (na k. za pos.) 21 km 5. torek 20. Montecatini Terme - Follonica 185 km 6. sreda 21. Follonica * Viterbo 195 km 7. četrtek 22. Viterbo * Terracina 190 km 8. petek 23. Terracina “ Neapelj 130 km 9. sobota 24. Neapelj * Potenza 190 km 10. nedelja 25. Potenza - Campitelio Matese 255 km 11. ponedeljek 26. Campobasso ~ Seanno 170 km 12. torek 27. Scanno - Silvi Marina 175 km 13. sreda 28. Silvi Marina - Senigalia 170 km 14. četrtek 29. Senigallia - San Marino 170 km 15. petek 30. Cesenatico - S. Marino (na k. za p.) 51 km sobota 31. počitek JUNIJ 16. nedelja 1. Parma * Savona 220 km 17. ponedeljek 2. Savona * Pavia 165 km 18. torek 3. Pavia - Zingonia 125 km 19. torek 3. Zingonia - S. Pellegrino Terme 120 km 20 sreda 4. S. Pellegrino Terme - Folgaria 240 km 21 četrtek 5. Trento - Marmolada 230 km 22. petek 6. Rocca Pietore - Cavalese 140 km 23. sobota 7. Cavalese - Folgaria 145 km 24. nedelja 8. Folgaria - Milan 260 km NOGOMET V tekmi amaterskih ekip Zmaga Jugoslavije nad Italijo z 2:1 V prijateljskem srečanju amaterskih nogometnih reprezentanc je Jugoslavija v Ljubljani pred tisoč gledalci premagala' ustrezno reprezentanco Italije Z'2:1 (1:0). Gole so dali Morano v 5’ zg. Italijo, Baršič v 15’ in Vičkovič v 69’ za Jugoslavijo. ?p prikazani igri je rezultat realen. ‘ Reprezentanca ljubljanskega vseučilišča je v predtekmi premagala ustrezno reprezentanco iz Trsta s 4:0 (1:0). Na atletskem pokrajinskem prvenstvu za naraščajnice v Trstu Borovka Vesna Purger zmagala v metu kopja Rosana Škerlavaj je osvojila drugi mesti v metu kopja in v skoku v daljino Na pokrajinskem prvenstvu za | seženi v skoku v višino. Zmagala naraščajnice so do uspeha prišle ■ je Flejo s skokom 135 cm med- tudi atletinje Bora in to dokaj nepričakovano, ali bolje v panogi, ki niti ni bila predvidena. Upali smo na dobro uvrstitev Rosane škerlavaj v skoku v daljino, zmagala pa je Purger Vesna v metu kopja. V tej panogi so nastopile bolj za zabavo vse tri predstavnice Bora. Kopje so verjetno vse tri prvič imele v rokah in pri metanju se je to tudi poznalo, če je kopje poletelo nekaj več se ni zapičilo in je bil met neveljaven, veljavni meti pa so bili nekoliko krajši. Od meta do meta pa je šlo bolje in če bi jih imele mlade atletinje na razpolago še nekaj bi verjetno bili rezultati za nekaj metrov daljši in bi že nekaj pomenili. Zmagala ie torej Vesna Purger pred klubsko tovarišico škerlavai. Slednja je dosegla celo za približno 5 metrov daljši met, kopje pa je žal padlo na rep in so sodniki dosežek razveljavili. Tatjana Sacin se z orodjem ni docela sprijaznila. Prvenstvo naraščajnic je potekalo v izenačeni borbi Edere in Gin-r.astice Triestine v zbiranju prvih mest. Na koncu so bile boljše predstavnice Ginnastice s petimi zmagami. Za Ed ero je osvojitev štirih naslovov velik in nepredviden u-speh. Boljši rezultati so bili do- tem ko je bila borovka Purger tretja s 120 cm. Po predvidevanju je atletinja postavila nov osebni rekord. Njen prejšnji najboljši rezultat je bil za 5 cm nižji. Dobro je skakala tudi borovka Rosana škerlavaj, vendar v daljino. V drugem poskusu je dosegla 403 cm, rezultat, ki je veljal za drugo mesto, žal ni bila skakalka med tekmovanjem preveč gotova v za'etih. Med ogrevanjem je namreč nekajkrat prav dobro skočila, približno 430 do 440 cm. V tej panogi je zmagala predstavnica Ginnastice Finocchiaro z skokom 4.14 m. Gd borovk je nastopila še Tatjana Sancin. Tekla je na progi 80 m in dosegla peto mesto. 80 m: 1. Schipizza (Ginnastica Triestina) 11”2, 5. Sancin (Bor) 14” 150 m: 1. Flego (Edera) 21” 600 m: 1. Groppi (Ginnastica Triestina) 2’18”6 80 m ovire: 1. Vascotto (Edera) 14” štafeta 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina 57”7 višina: 1. Flego (Edera) 1,35 m, 3. Purger (Bor) 1,20 m daljina: 1. Finocchiaro (Ginnastica Triestina) 4.14 m, 2. stcerla-vaj (Bor) 4.03 m krogla: 1. Knez (Edera) 9,00 m disk: 1. Rocco (Ginnastica rriesti- iiiiiniiii iiniiii m im iiiii hi n iii m n iiiiii iiiiiiiiiiiniiiiii milili iiiii ii n im m ii lunin inuumiiiiMiiiuimmiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiiiiiH MANCHESTER UNITED MILAN 1:0 (0:0) Milan kljub porazu v finalu! V finalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov se bo Milan pomeril 28. maja v Madridu z Ajaxom iz Amsterdama immmmiiiimmmimiimmiimimmiimimiimiiiiiHmiiiiiimmiiiiiimimiimiiiimimiiiiiiiimmiiiiii 3. NOGOMETNI POKAL ŠTANDREŽA V nedeljo popoldne začetek turnirja V Štandrežu je letošnji turnir za «Pokal štaridreža«, ki ga organizirajo vsaki dve leti (doslej že trikrat) vzbudila večje zanimanje kot kadarkoli prej. Turnir je letos vključen v proslavo stoletnice štan-dreške čitalnice in tudi športniki čutijo dolžnost da se čim bolje odrežejo na tem nogometnem tekmovanju. Razen tega se bodo letos pomerile izključno slovenske e-kipe. štandrež in Sovodnje sta že itak soseda in vsak njun nastop, zlasti če se pojavita ekipi kot tekmeca in nasprotnika, pritegne pozornost domače publik . Ostal: dve ekipi, ki bosta nastopili na turnirju, pa sta Vesna in Breg s Tržaškega. Obe sta letos odigrali odlično nogometno sezono, saj sta obe zmagoviti v svoji skupini in se pripravljata, da bosta v prihodnji sezoni zapustili 3. amatersKo ligo. Na turnirju v štandrežu bodo torej nastopili v nedeljo, 18. maja ob 15.30 Breg-Juventina, ob 17.15 pa Vesna-Sovodnje. Teden kasneje, v nedeljo, 25. maja ob 16. bo finalna tekma za 3. in 4. mesto, ob 17.45 pa za 1. in 2. mesto. Ekipe bodo na turnirju upoštevale pravilnik, ki ga tu objavljamo v glavnih pote- zah. Vsaka ekipa bo igrala s svojimi včlanjenimi igralci, razen tega bo smela uporabiti dva izposojena nogometaša, a vedno iz vrst amaterjev. Med tekmo bo možna v katerikoli minuti menjava vratarja in treh igralcev. Če bo v izločilnih tekmah izid izenačen, bodo po koncu regulamentamih polčasov streljali enajstmetrovke in sicer 5 za vsako ekipo. Če tudi to ne bo določilo zmagovalca, se bodo enajstmetrovke nadaljevale, dokler ne bo znan zmagovalec— Turnir je bil z razumevanjem sprejet, in to dokazuje že dejstvo, da so organizatorji vljudno dobili na razpolago 4 pokale, in sicer od Primorskega dnevnika, dežele Furlanije - Julijske krajine, občine Gorica in goriške pokrajine. Organizatorji so mnenja, da bo najlepša zahvala, ki jo morejo izreči darovalcem pokalov prav ta, da bo turnir izveden v pravem športnem duhu, s pristno borbenostjo a brez napadalnosti med igro. D. R. O nogometni tekmi mea Primorjem in reprezentanco 3. amaterske lige poročamo na 2. strani. MANCHESTER, 15. — V povratni polfinalni tekmi tekmovanja za pokal evropskih prvakov je uspelo Milanu ohraniti prednost enega gola in tako se je kljub porazu proti ekipi Manchester United z 1:0 uvrstil v finale, v katerem se bo 28. maja v Madridu pomeril z Ajaxom iz Amsterdama. Francoskemu sodniku Machinu sta se ekipi predstavili v naslednjih postavah: __ MANCHESTER UNITED: Rim- Pokal Primorskega dnevnika, namenjen nogometnemu turnirju v štandrežu mer; Brennan, Burns; Crerand, Foulkes, Stiles; Morgan, Kidd, Charlton, Law. Best. MILAN: Cudicini; Anquilletti, Schnellinger; Rosato, Malatrasi, Maldera; Hamrin, Lodetti, Sorma-ni, Rivera, Prati. Strelec edinega gola je bil Charlton v 25 minuti 2. polčasa. Gledalcev je bilo 70.000. Bilo je očitno, da bo po prednosti dveh golov, ki jih je dal na svojem igrišču, Milan v povratni tekmi v Manchestru pretežno va-roval to prednost. Tako je več ali manj tudi bilo, le da je bilo to precej težje, kot so verjetno pričakovali Milančani. Domačini so igrali ne le lepo, ampak tudi izredno nevarno. Poleg tega je imel Milan tudi precej sreče, zlasti tedaj, ko sodnik v 2. polčasu ni priznal Manchestrovega gola, za katerega je zelo verjetno, da je bil dosežen pravilno. O tem dvomljivem zadetku se bodo gotovo vlekle ’<še dolge polemike. Prvi polčas se je začel z močnim pritiskom domačinov, ki je prišel do izraza zlasti po deseti minuti igre. V tem obdobju so namreč izvedli Angleži pravo »bombardiranje« italijanskih vrat. Manchester United je izsilil celo serijo kotov, katerih pa ni uspelo domačinom, kljub velikemu naprezanju, spremeniti v zadetek. Nasprotno, v 13’ je manjkalo le za las, da ni Hamrin dosegel gola. Pritisk Manchestra ni popustil in v 22. minuti je le sreča preprečila, da ni nekaj žog skončajo v Cudicinijevi mreži V 29. minuti je Best silovito streljal a žoga je šla tik mimo vratnice, že minuto kasneje pa Je zopet kazalo, da bo moral italijanski vratar kloniti, ko je Rosato pri praznih vratih zavrnil žogo s same črte. Sledilo je ob- dobje bolj umirjene igre, ki se do konca polčasa ni več razvnela. Le v 40. minuti je Prati prisilil Rimmerja k skoku, v katerem je z največjo težavo prestregel pot žogi. V drugem polčasu je začetek srečanja kazal, da se bodo strasti na igrišču razvnele. Nekdo iz občinstva je namreč vrgel ha igrišče neki trd predmet in zadel Čudi-cinija v glavo, rtalijanski vratar je za nekaj minut obležal negibno na tleh in šele ko si je nekoliko opomogel so lahko nadaljevali s srečanjem. Začetni del drugega dela igre je prinesel pre moč Italijanom. Ti so imeli nai-lepšo priložnost za dosego gola v 8 minuti, ko je Rivera streljal zelo ostro iz dokajšnje bližine vrat, Rimmer mu je pa pritekel nasproti in z veliko prisebnostjo s telesom zastavil žogi pot. Po tem nevarnem dogodku so Angleži zaigrali oprčzneje in so zopet začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke. Njihov pritisk je v 25. minuti obrodil sad: Best je po sredini privedel žogo do italijanskega kazenskega prostora, izognil se je zgoščeni Milanovi o-brambi, krenil v desno, kjer je nastavil žogo Charltonu. Ta je Izredno prodorno stekel izza italijanske obrambe in iz zelo stranskega položaja ostro streljal v mrežo. 1:0! Pritisk domačinov ni popustil in Best je kmalu nato zapravil gol, ki bi ga lahko dosegel z glavo iz neposredne bližine. Zadnje minute so potekale v znamenju popolne premoči Manchestra, toda Milanova obramba (ki je pa imela tudi precej sreče) je uspela zavrniti vse žoge in tako ohraniti svojo tesno a zadostujočo prednost do konca tekme. na) 22,08 m , kopje: 1. Purger (Bor) 12,78 ni. ' škerlavaj (Bor) 11,68 m, 4. h*’’ cin (Bor) 9,95 m Na sporedu je bilo tudi nekaj P® nog za mladinke in članice. u ležba je bila skromna. NajboJJ5' rezultate sta dosegli Bovani 100 m (13”5) ln Cividino na ^ m (27”7). Bovani jeva je skaka tudi v višino in tokrat dosegla mo 140 cm. -lin- Izidi nogometnega prvenstva B lige V 13. povratnem kolu skega nogometnega prvenstva v ge so dosegli naslednje izide: Bari - Perugia 2:0 Brescia - Mantova 0:0 Catanzaro - Catania 1:0 Como - Spal 1:0 Foggia - Lazio 1:1 Genoa - Reggina 4:0 Livorno - Monza 2:1 Modena - Reggiana 3:0 Padova - Lecco 1:0 Ternana - Cesena 1:1 B LESTVICA: Lazio 43 točk. scia in Bari 39, Reggiana 3, G®, 36, Reggina 35, Foggia 34. Ter . na 33. Como 3?. Perugia in no 31, Catanzaro in Catania Mantova, Monza in Cesena 29-dena 27, Lecco 26, Spal in Ta va 24 točk. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA Tesna zmaga Bora v Nabrežini V zaostalem srečanju ženske bojkarske B lige je Bor pre* j.j v Nabrežini ekiDo Sokola 5 (7:15, 9:15, 15:11,* 15:13. 15:7>- ♦ * * V ženskem promocijskem ’l5dJ' stvu so dosegli naslednja iziti?'. Gaja - Bor C 3:0 (15:12, 15:9), .s-jl, Sokol B - OMA B 3:2 (15-3, 10:15, 8:15. 15:13). Vselej (Nadaljevanje na račufl stranB^. strstvu za poljedelstvo zbrala Pj|j svetovalna komisija za Prej.ej] oziroma pretres prošenj. 0 prošnjah je bila podala US°'“ . mnenje. Šlo je za prošnji za ženj, ki sta ju ustanovila s»rfj. na konzorcija v Veroni in "L, gentu. V sami posvetovalni jj misiji pa so temu naspi’0*® predstavniki CGIL, Vsedržavne združenja poljedelskih za<3„;ia ACLI, UCI, CISL, Konfedera^j italijanskih zadrug in zadrug strokovnjaki ministrstva. j,i pa komisija nima možnosti, z njimi bila izrazila nega^ zavrnila prošnje, ki je z njimi bila izrazila r mnenje, ker je samo posV®K£jj>r nega značaja. In tako je Athos Valsecchi (najbolj fr0^- mianski« od vseh italijanskih j nistrov za poljede’stvo) čez nt ^ mesecev podpisal dekret in. w. storil objaviti v Uradnem * ^ To pomeni, da bosta ornC'!]teij' dve združenji pod pokr°' „(C stvom agrarnih konzorcijev V ^ jeli v teku treh let prispevek’— bo v celoti enak 5 odstotkom Fj.j prečne vrednosti proizvodnJe’ t(j je bila vržena na trg tri leta Lfl-priznanjem. Glede na obseg * r zorcijev, katerih neposredna> • ^ nacija sta obe združenji. 0 -[lito zneslo kar nekaj stotih jonov. 29. MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini no NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri Komandir Bruno in namestnik komandanta Vene sta ukazala borcem, naj si poiščejo kritje. Hitro smo se odločili, da napademo. Na odločitev so vplivali trije dejavniki: 1. po orožju smo prepoznali, da so v vasi pretežno fašisti, zato smo bili prepričani, da jih bomo z odločnim jurišem zlomili; 2. umik po čistini, ko se je že danilo, bi bil lahko zelo nevaren, ker bi se bili morali umikati v globel, in 3. v vasi je bila zelo verjetno naša patrola ujeta v past; v to smo bili skoraj popolnoma prepričani in morali smo jo poskusiti rešiti. Bilo nas je pa le 18 ali 19. Četa se je zaradi patrole v vasi in nekaterih drugih patrol in kurirjev zmanjšala za eno tretjino. Vene in Bruno sta hitro razporedila napadalne skupine po 3 do 4 borce. Razpored je bil v bistvenih potezah naslednji: 1. na levem krilu bo napadel čez vrtove Jože štembergar z mitraljezcem Jožetom Novakom in njegovim pomočnikom; 2. v središču bo skupina borcev z v.d. komisarja, ki je bil čisto zadaj, z enim mitraljezom ščitila napad, druga večja skupina 6—8 borcev bo jurišala po vrtu v vas; 3. na desnem krilu bosta jurišali dve skupini — ena po poti naravnost v vas z mitraljezcem Alojzom Sedmakom, pomočnikom Rudijem Zadelom in desetarjem Antonom Batisto, druga skupina z enim mitraljezom in dvema borcema ter namestnikom četnega komisarja čez vrtove po desnem pobočju proti središču vasi. Namestnik komandanta pa bo s pohodnega položaja usmerjal napad. Medtem ko je bil takšen razpored pripravljen in so vodje skupin dobili naloge, je četa čakala ukaz za neposreden napad. Sovražnik pa je bil medtem povsem umolknil, Vse to se je dogajalo izredno naglo, trajalo je morda 2 minuti ali še manj — in še nihše izmed naših borcev ni sprožil strela. Z očmi smo tipali po zidovih, oknih in vrtovih, da bi odkrili, kje so se sovražni strelci ugnezdili. Naš napad se je začel takole: Medtem ko smo poskušali odkriti položaje fašistov, je izza neke hiše stekel po pobočju vrta vzporedno z našimi položaji in hišami neki karabinjer. Spremljali smo ga z merilci na mavzerkah in ko je prišel na muho, je nekdo pritisnil. Pokadilo se je na steni hiše, karabinjer pa se je prevrnil po pobočju. Tedaj pa je zavpil Karel Vene «Juriš» in »Naprej«. Strojnice in puške so naenkrat zapele. Napadalne skupine so krenile bliskovito v napad. Borci so s takšno naglico pretekli vrtove, da so bili v vasi že preden so prišli sovražni vojaki do spoznanja, za kaj gre. Mali Filip Pecič Pippo je tekel skupaj z dolginom, komandirjem B. Bizjakom in bila sta med prvimi v vasi. Za njima so vdrli tudi ostali. Skupina namestnika komisarja je na desnem krilu takoj likvidirala prvi položaj italijanskih karabinjerjev in dva ujela. Skupina Antona Batiste je streljala z mitraljezom in brzostrelko na fašiste in karabinjerje, ki so bili pred njimi in metala nanje ročne bombe in jih pregnala s položaja ter tako vdrla v vas. Pri tem se je zgodila tudi majhna nesreča; Rudi Zadel je vrgel bombo na napadajoče Nemce, ta pa je zadela v krošnjo oreha, eksplodirala in ranila Sedmaka. Borca Sedmak ’ in Batista se spominjata, da je teklo proti njim nekaj Nemeev, ko so prodrli na sredo vasi. Sedmak je streljal nanje z mitraljezom, toda kmalu se mu je zataknil naboj v cevi in ni ga mogel izvleči, zato je Zadel, njegov pomočnik, stekel v neko hišo, da dobi klešče, s katerimi bi lahko izpraznil cev. Res mu je neka ženska prinesla orodje. Medtem ko sta Zadel in Sedmak popravljala mitraljez, so se Batista, vodnik Drago DmdiČ in obveščevalec Vlado Cebohin pomaknili nekoliko naprej in zadrževali Nemce, potem pa so skupno napadli in sovražnika pregnali. Najbolj junaško in drzno se je izkazal prav komandir B. Bizjak. Medtem ko so njegovi borci preganjali sovražne vojake po hišah in vaških ulicah, se mu je postavil z brzostrelko po robu fašistični poročnik ali kapetan, komandant kolone. Nekaj časa sta se streljala izza vogalov hiše, toda Bruno ga je preslepil. Medtem ko je fašist menjaval okvir v svojem orožju, je Bruno stekel za drugi vogal in ga ranil. Fašist Je od tam zbežal brez orožja v »Dopolavoro«, Bruno pa za njim. Med prodiranjem naših borcev proti zgornjemu delu vasi je bilo peklensko streljanje, toda v sovražnih vrstah je kmalu nastala zmeda. Organiziran odpor sovražnika je bil kmalu zlomljen. Nazadnje so naši borci izbezali iz neke kleti še dva Nemca, ki sta se bila skrila pod sode. Precej časa sta oklevala, končno sta se na Cebohinov poziv v nemščini le predala. Zagrizen boj s približno 70—80 sovražnimi vojaki (po nekaterih podatkih jih je bilo celo 100), je trajal celo uro in prinesel ngši četi blestečo zmago. Padlo je 5 sovražnih voja kov, 7 Je bilo ujetih in neugotovljeno število ranjenih. Zaplenili pa smo 6 pušk, 3 brzostrelke, 5 pištol in drugo. Hkrati pa je četa rešila pred pobojem ali internacijo 40 zaprtih vaščanov. Štab odreda je o boju v Šmarjah poročal 23. 6. 1944 v poročilu štev. 882/17, da je bilo v Šmarju 70 sovražnih vojakov. Omenili so tudi, da so Nemci ih fašisti ujeli v vasi partizansko patrolo, kar ni res, ker se je bila skrila v cerkvi. karabinjerja, sedem je bilo ujetih in sedem ranjenih. To iru čilo se tudi najbolj ujema s spomini Jožeta štember§a ✓ O akciji je poročala tudi okrožna izpostava za IstrV Med bojem pa se je priključila četi. Po nekem drugem Glu ki ga je poslal Rudi Mahnič — 2ito ali Zitomir, član 0 x je bilo v Šmarju 20 Nemcev, 35 karabinjerjev in 25 fašistor-v.j torej 80. Padli pa so: en fašist, dva nemška vojaka *n 0jV e bilo ujetih in sedem ranjenih. To P ^ * S _________________ ^ ^ _ ro f oddelek OZN 21. 6. 1944. Omenila je, da Je bilo naših b°^CgO le 15 in da so Nemci 21. 6. zažgali vas. Pripeljali so se vozilih. Požigali pa so še naslednji dan. jO- Tedaj so požgali 120 hiš in nekaj hlevov, že prej " niP 1943 - so bili požgali 37 hiš. Ostalo je le 25 poškodoV8 poslopij. Pri požigu 21. in 22. 6. je sodelovalo več kot W 0\ vražnih vojakov. Tako je postala vas Šmarje največji s't0 boja m žrtev istrskega ljudstva.*) m Naša zmaga v Šmarjah - ena največji v Istri - )e zelo velik politični odmev in pomen za nadaljnji razvoj ^ jj v Istri, ker je izredno okrepila pogum Istranov. Faš>s pj|0 Nemci so se v boju dobesedno osmešili. Čeprav jih J® «Ji štirikrat več kot nas, so doživeli hud poraz in panično .^jt Vse ljudstvo je zbijalo šale na račun njihovih junaštev Sedmak se spominja, da so bežeči fašisti na svojem 'so proti Kopru srečali drugo kolono svojih «kamaradov» *.$<) jim hiteli na pomoč, toda bežeči so svoje «kamarade” prestrašili in jih tudi prepričali, da so se vrnili. štembergar, so jim zagotovili, da je v Šmarjah naj mam «banditov», ki da jih bodo slekli iz kože. jjli Velja še povedati, da smo ranjene sovražnike °8 na voz in šmarski župnik jih je odpeljal v Koper. ---------- *) Ob prihodu mednarodne komisije za razmejitev — n’aJ’Cpi — so si njeni elani pazljivo ogledali ruševine vasi. Ljudstvo vzklikalo: »Tukaj smo Slovenci!« (Nadaljevanje PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - OPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 85-823 - NAROČNINA, mesečno K00 V? din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo trtašK«** $ 1" UREDNIŠTVO’ TRST - Ul* MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 ... 1'pt-rtietna 2 250 Ur Dolletna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih , ml* 7a SFRJ- ADIT DZS Liubllana Stari trg 3/1. telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančnoupravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali op*5 irst u-w — besed'a _ Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš PubUcltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst