štev. 1 Ptuj, 10. laiMiorja 1958 Letnik xi Uprava In ureciniStvo Ptuj Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj fttev 643-r-206 — Or^ )uje uredniški odbor — Odgovorni urednik An to« Bauman - Rokopisov ne vračarao - Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev ^^^^^^^^ * pj^*^" PO napovedih ob novem letu Predsednik republike Josip Broz-Tito med drugim po radiu: »Drži, da so zdaj mnogi med- narodni sporni problemi tako zamotani, da je zelo težko reči. da bi jih lahko v celoti uredili. Treba pa je iskati možnost ure- ditve za vsak problem posebej. Naj izpričajo dobro voljo in začno razgovore za ureditev vsaj najmanj pomembnih pro- blemov, pa bo tudi to že nekaj. Potem pa bi lahko polagoma za- čeli obravnavati važnejša vpra- šanja. Tako bi dobil svet per- spektivo in hladno vojno bi po- tisnili ob stran, ker pomeni stal- no nei7arnost, ki bi utegnila privesti do svetovne vojne. Ce bi ravnali tako, bi nastala doba aktivne koeksistence, ki je real- na pot k ohranitt)i miru na svetu. Zdaj je na svetu že malo ljudi, ki se lahko smejejo takšni poti in jo podcenjujejo, ogrom- na večina človeštva pa to idejo sprejema. Precej je odgovornih ljudi, ki že priznavajo njeno vrednost, ki pa si zamišljajo koeksistenco v senci močnega oboroževanja. To pa je nesmisel. kajti aktivne koeksistence ni moč vzpostaviti samo začasno, aktivna koeksistenca predvide- va razorožitev in prepoved atomskega orožja. Drugače po- vedano, koeksistenca zahteva odklonitev sile vojne kot sred- stim za obračunatyanje, namesto tega pa predvideva ustvarjalno, miroljubno tekmovanje v go- spodarskem, kulturnem, znan- stvenem in drugem o-iru med državami z različnimi družbe- nimi sistemi.u Podpredsednik Zveznega iz- vršnega sveta Edvard Kardelj v izjavi »Borbi«: »Mnogo nalog nas čaka tudi v nadaljnji izgradnji komunal- nega sistema. Gre predvsem za vprašanje notranjih odnosov med posameznimi organi komun in sicer v smeri razbremenitve ljudskih odborov in svetov ter okrepitve upravnega aparata ljudskih odborov v obravnava- nju problemov t^sakdanje pra- kse. Mnogi menijo, da je glav- na naloga tega aparata, .da zbira dohodke in jih potroši v skladu s proračunom in planom. Toda vprašanje boljšega ali slabšega poslovanja podjetij, vprašanje cen. načrta preskrbe, prai^ilne uporabe skladori itd., to so tudi naloge Inidskih od- borov in sicer glavne naloge. V tej smeri moramo nadalje razvijati organizem ljudskih odborov in jim dati določene pravice, določiti pa tudi ustrez- ne ooteznosti. Tu ne gre za po- večanje aparata. Nasprotno, gre pa za to, kako določiti naloge, da bo naša uprava res učin- kovita in da se bodo organi ljudske oblasti cdkrižali vsak- danjih upravnih poslov, in za to, kako bomo aparat kako- vostno izboljšali« ... Član Izvršnega komiteja Cen- tralnega komiteja ZK.T Aleksan- der Rankovič v izjavi »Komu- nistu«: »Delavsko samouprav>ljanje v gospodarstvu ima že bogate sedemletne izkušnje, nova ko- munalna ureditev — čeprav je minilo razmeroma malo časa v njegovem razvoju — pa se je tudi že uveljavila in postavila na svoje noge, kar dokazujejo tudi nedavne i^olitve v ljudske odbore občin in okrajev. Zvez- na ljudska skupščina je spre- jela perspektivni plan petlet- nega razvoja gospodarstva v Jugoslaviji in izglasovala več zelo važnih zakonov za nadalj- nji razvoj socialistične demo- kracije, za krepitev delavskega samoupravljanja in komunal- nega sistema pri nas. Zadnja leta, -lasti lavsko, fro nam pri- nesla zelo lepe uspehe in dra- gocene izkušnje v razvijanju novih odnosov na vasi in po- speševanju kmetijstva. Pred kongresom bomo imeli, mimo- grede rečeno, tudi volitve v Zvezno ljudsko skupščino.« Član Izvršnega sveta FLRJ dr. Marijan Brecelj v izjavi »Gospodarskemu vestniku«: »V letu 1958 se bo osebna po- trošnja dvignila za nadaljnjih 8 %. Brez dvoma je to za naše gospodarstvo precejšen v.apor. Zagotoviti bo torej treba pove- čanje vrednosti realne plače povprečno za 8 % in omogočiti, da se v tem povprečju realizi- rajo realne plače delavcev in uslužbencev na, podlagi delov- ne storilnosti in da se čimbolj onemogoči delovanje f>seh ne- ekonom.skih i-pliiwr>, ki bi lahko to notranjo razdeliteit porušili. Bistvena skrb naše celotne go- spodarske politike v letu 1958 mora biti torej, da se ohranijo razmerja med blagovnimi in potrošnimi skladi tako, koz jih planiramo, ker bomo samo tako zagotovili tudi povečanje oseb- re potrošnje. Največji del po- rasta narodnega dohodka v le- tu 1958 je namenjen za pove- čanje osebne potrošnje in za 'manjšanje deficitov v plačilni tnlanci. Da bi mogli naš gospo- darski razvoj letos čimbolj usmerjati v predvidenih okvi- rih, bo treba te naloge v praksi bolj kot doslej jemati kot od- govornost vseh organov od fe- deracije do kom.un in vseh go- spodarskih organizacij. Vsako preseganje potrošnih skladov, čeprav le v lokalnih okvirih, bo nujno vplii^alo na celotno gospodarstvo in končno poru- šilo tudi sama razmerja v po- sameznih komuv.alnih skupno- stih.« Tudi leto« se že pripravljamo na Prešernov dan Zadnji docicKlki v minulem letu so navdali ljudi s precejšnjim pesimizmom, ker so politiki ve- likih dežel zašli v slepo ulico. Ljudje sedaj pričakujejo, kaj bo in kako bodo našli izhod. Pred- sednik Tito je v svoji novoletni poslanici jasno izrazil, da bi s sestankom najvišjih pred-stavni- kov velikih in majhnih držav do- segli spora2rum o bistvenih toč- kah ter za enkrat odpravili ne- sporazume. Gre . predvsem za razorožitev, za odpravo vseh jedrskih poskusov v vojaške na- mene in za normalne odnose Vzhoda do Zahoda ter obratno. Prvi, ki so pokazali razumeva- nje za sporazum, ali sploh za odpravo napetega ozračja, so bili Britanci. Prejšnjo soboto je pred- sednik Macmillan v svojem go- voru nakazal, da bi bili Britanci pripravljeni skleniti s Sovjetsko zvezo nenapadalni sporazum. Ves svet, raze nAmerike, je to izjavo sprejel z olajšanjem, saj so menili, da so končno našli vsaj eno sredstvo za izhod iz slepe ulice. Toda, veselje je bilo preuranjeno. Američani so s ki- slimi obrazi sprejeli vest in še do danes niso hoteli uradno ko- mentirati, kaj pravzaprav meni- jo. Britancem očitajo, da s svojo p>olitiko nasprotujejo osnovni politiki Atlantske zveze in da razbijajo enotnost. Britanci so se po tej hladni prhi iz Amerike začeli polagoma umikati in že naslednji dan po predlogu, je predstavnik britan- skega zunanjega ministrstva ob- razložil, da Macmillan ni mislil tako, kakor je govoril. Obrazlo- žili so, da je predlagal sporazum o nenapadanju kot dopolnilo k osrednjemu sporazumu o razoro- ritvi. Včeraj se je sestal stalni svet Atlantske zveze in glede odno- sov do Vzhoda so pokazali neka- teri precej nestrpnosti, drugi, predvsem Evropejci, pa hočejo popuščanja in treznosti. Bik) je precej nesoglasja in med drugim lahko to sodimo celo po majh- nem incidentu. Francoski pred- sednik Gaillard in zunanji mini- ster Pineau sta ostro obsodila poljski predlog o brezatomski coni v Evropi. Na ta oster napad so se pritožili predsta\miki Bel- gi,ie, Norveške in Danske. Zani- mivo, ne branijo enotno zapadno politiko. Nekateri pričakujejo, da bo Macmillanovo potovanje po de- želah britanske skupnosti naro- dov nekoliko ublažilo napetost. V New Delhiju. glavnem mestu Indije, se je sestal z Nehrujem in polit, opazovalci; pravijo da je bil njun sestanek glede medna- rodne politike precej oster. Ne- jt^ bi rad prepričal Macmillana o koristnosti popuščanja ter o tem, naj zapadne države prene- hajo enkrat s sumničenji in r zaostrevanjem problemov za vsa- ko ceno. Letos so začeli novo leto dr- žavniki s številnimi potovanji. Predsednik češkoslovaške vlade Siroky je bil v Indiji, pred dve- ma dnevoma pa je v New Delhi pnšel tudi Sukamo. Kakor da bi bil New Delhi nova Meka. Na- javili so še številne druge poti in brzda bodo skušali državniki z direktnimi sestanki vsaj malo omiliti položaj v svetu. Kolonializem pa je problem, ki vedno znova odpira nova vpra- šanja. Komaj so zaključili raz- pravo o Cipru in Alžiru in komaj so vznemirljive vesti iz Indone- zije prenehale napolnjevati ča- sopisne stolpce, je postal pro- blem otok Malta. Radi bi se pri- ključili k Veliki Britaniji, zahte- vajo pa jamstvo za gospodarski razvoj. Novo leto so presenetili še upor v Venezueli in nemiri v drugih južnoameriških državah. Za prihodnji teden lahko pri- čakujemo nadal.inje razjasnitve glede politike Zahod—Vzhod. »Delta«, tovarna perila in kon- fekcije v Ptuju, je predložila Izvršnemu svetu LRS, Okrajne- mu ljudskemu odboru Maribor in Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj investicijski elaborat za re- konstrukcijo tovarne in razširi- tev tovarniških prostorov do so- sednjega podjetja »Vesna«. Z izboljšanjem delovnega procesa in z izpopolnitvijo strojnega par- ka bo lahko tovarna za 100"/o dvignila proizvodnjo in zaposlo- vala okrog 500 ljudi. Načrti za rekonstrukcijo podjetja so že gotovi. Potreo*na je šp odobritev 49,5 milijonskega kredita, ki pa je tovarni že takorekoč zagotov- ljen. Z delom bodo lahko pričeli spomladi in računajo, da bodo novi prostori v jeseni že pod streho in da bo obratovanje v njih mogoče že najpozneje spo- mladi 1959, ko bo slavila tovarna 38 let obstoja, saj je med naj- starejšimi tovarnami konfekcije v Jugoslaviji. Za dosedanje kva- litetne izdelke si je pridobila 32 diplom na sejmih in razstavah. Z razširitvijo »Delte« bo dobilo zaposlitev še marsikatero dela- voljno dekle ali žena iz okolice Ptuja, ki ima izkušnje pri šival- nem stroju in ki jo veseli delo v tovarni. Pripravljajo se že na volitve v ponedeljek, 6. t. m. je občin- ski ljudski odbor Lešje na 1. le- tošnji seji rešil več kot 10 tekočih problemov ter se pomenit o pri- pravah na voiitve poslancev v marcu ter na volitve v krajevne odbore SZDL, ki bodo sledile p'ed- hodnim občinim zbcrom organiza- ci; SZDL. Na obojne volitve se že pripravljajo organizacije SZDL, ki so tudi že začele s predvolilnimi setanki. Pomagcif sc 5600 bolnikom Uslužbenci ptujske Reševalne postaje so v letu 1957 pomagali v nesreči in nezgodi 5600 ose- bam. V bolnišnico v Ptuj ali Maribor so prepeljali 524 raz- nih poškodovancev, 1076 porod- nic in 4000 raznih težjih in laž- jih bolnikov. Med prevozi se je rodilo 60 novorojenčkov, umrl pa je le 1 pacient. V službi pomoči bolnim je pet avtomobilov Reševalne postaje lani prevozilo 136.480 km brez prometnih nesreč kljub najtež- jim prevoznim pogojem podne- vi in ponoči, v suhem in dežju, po trdih cestah in poledicah. Stalno so.dežurni trije avtomo- bili, dva pa sta v stalni pri- pravljenosti. Lani je nabavila Reševalna postaja Ptuj 2 nova udobna re- šilna avtomobila, ki sta mnogo udobnejša od starih avtomobi- lov, ki jih tudi na tem delov- nem področju izpodrivajo mo- dernejša in udobnejša vozila. Vsem kolektivom, ki so nam poslali novoletna voščila, se zahvaljujemo za pozornost, ki so nam jo s tem izkazali. Uredništvo in uprava. Marca bomo volili poslance Po odloku Izvršnega sveta Ljud- ske skupščine Ljudske republike Slovenije, ki je objavljen v Ur. listu LRS štev. 48 57 bo 23. mar- ca 1958 od 129 poslancev Repu- bliškega zbora v okraju Maribor izvoljenih 28 poslancev, 25. ozi- roma 28 marca pa bo od 76 po- slancev obeh proizvajalnih sku- pin Republiškega zbora proizva- jalcev izvoljenih v mariborskem okraju v proizvajalski skupini in- dustrije, trgovine in obrti 14 po- slancev, v proizvajalski skupini kmetijstva pa 2 poslanca. Za volitve poslancev Republi- škega zbora Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 23. marca 1958 je ozemlje Ljudske republike Slovenije razdeljeno na 129 volilnih okrajev, za volitve v Zbor proizvajalcev 25. in 28. mar- ca pa na 62 volilnih okrajev. Okraj Maribor bo imel za volitve poslancev Republiškega zbora 28 volilnih okrajev, za volitve fX)- slancev v Zbor proizvajalcev pa 9 volilnih okrajev. Področje bivšega ptujskega okraja je razdeljeno na 7 volilnih okrajev za volitve poslancev Re- publiškega zbora in na 2 okraja za volitve poslancev Zbora proiz- vajalcev. Volilni okraji za volitve poslan- cev Republiškega zbora: 94. volilni okraj: obsega občino Lešje. 95. volilni okraj: obsega del občine Ptuj, in sicer naselja: Barislovci. Belavšek, Berinjak, Dežno pri Podlehniku. Dravci, Dravinski vrh, Gorca, Gradišče, Gruškovje, Jablovec, Jurovci, Kozminci, Lancova vas, Ljubsta- va, Ložina, Majski vrh, Mala Var- nica. Mali Okič (del), Pobrežje, Podlehnik. Popovci. Repišče, Rod- ni vrh, Sodlašek, Sela, Skorišnjak, Soviče. Spodnji Leskovec. Stano- šina, Strajna. Strmec pri Leskov- cu, Šturrnovci, Trdobojci, Trno- vec. Tržeč, Vareja, Velika Var- nica. Veliki Okič, Videm pri Ptu- ju, ZakI, Zgornja Pristava, Zgor- nji Leskovec. Lo\Tenc na Drav- skem polju, Gerečja vas, Kungota pri Ptuju, Njiverce, Apače in Ki- dričevo. 96. volilni okraj: obsega del občine Ptuj, in sicer n aselja: Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, Pleterie, Pongerce, Spodnje Ja- blane, Starošinci, Stražgojnca, Šikole, Gaj (del), Zgornje Jabla- ne, Župečja vas, Hajdoše, Skorba, Spodnja Hajdina, Zgornja Haj- dina, Ptuj, Draženci, Krčevina pri Ptuja, Orešje, Rabeljčja vas, Štu- ki, Vičava, Brstje, Budina, Spuh- Ija, Zabovci. Markovci, Nova vas pri Markovcih. 97. volilni okraj: obsega del ob- čine Ptuj, ki ni zajet v 95. in 96. volilnem okraju. 98. volilni okraj: obsega občino Gorišnica. 99. volilni okraj: obsega del ob- čine Ormož, in sicer naselja: Bra- tonečice, Sejanci, Corovac, Do- brovčak, Runeč, Gomila pri Ko- gu. Gornji Ključarovci, Spodnji Ključarovci, Gradišče pri Ormožu, Mala vas, Hermanci, Hranjigovci, Koračice, Hujbar, Žerovinci, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Vinski vrh, Krčevina, Lača ves, Lahonci, Mali Brebro^Tiik, Mez- govci, Senčak, Tmovci, Mihalovci, Miklavž pri Ormožu, Pavlovski vrh, Pršetinci, Rakovci, Rucman- ci, Savci, Senik, Stanovno, Streze- tina, Tomaž pri Onnožu, Zagorje, Veličane, Veliki Brebrovnik, Vuz- metinci, Zasavci in Žvab. 100. volilni okraj: obsega ob- čino Središče in del občine Or- mož, ki ni zajet v 99. volilnem okraju. Voiilini okraji za voiitve {K>- slancev Zbora proizvajalcev: 52. volilni okraj: obsega vse gospodarske organizacije na ob- močju občin Maribor-Košaki, Šentilj in Lenart ter na delu ob- močja občine E*tuj, severno od Drave. 53. volilni okraj: obsega vse gospodarske organizacije na ob- močju občin Središče, Gorišnica, Ormož in Lešje ter na delu ob- močjamočja občine Ptuj, ki ni za- jet v 52. volilnem okraju. Za volitve republiških poslan- cev je tudi že imenovana repu- bliška volilna komisjia s štiri- članskim predsedstvom in 10 čla- ni skupno z namestniki komi- sije. Tudi letos v Ormožu Prešernov večer Kot vsako leto, bo gotovo tudi letos v Ormožu v dvorani »Par- tizana« ob .sodelovanju gimnazije in DPD »Svoboda« Prešernov ve- čer z nastopi in nagrad4tvijo naj- boljših učencev in dijakov. Kot drugod so postali Prešernovi ve- čeri tudi v Ormožu tradicionalna kulturna prireditev. Priprave na volitve SZDL in poslancev O pripravah na volitve krajev- nih odborov SZDL in ljudskih po- slancev LRS je te dni največ go- vora na sestankih in sejah orga- nizacij in društev. Prihodnji te- den bodo na področju občine Or- mož začeli s predvolilnimi zboro- Prljetno novoletno praz- novanje v Majšperku v Dom.u Svobode v Majšperku že dolgo ni bilo tako prijetno kot na večeru pred Novim letom, ko se je v njem zbralo mlado in od- raslo ter se razveselilo ob pesmi in plesu. Sicer velika dvorana je bila pretesna, noč pa prekratka. »Agroprodukt« v Ormožu Ob koncu decembra 1957 je do- bil Ormož nov obrat »Agropro- dukt« kot obrat Kmetijske pro- izvajalne poslovne zveze, ki bo na veliko odkuir>ova! od kmetoval- cev kmetijske pridelke in nabav- ljal kmetijske potrebščine. Obrat ima svoj sedež v Ormožu, njegov urra\'nik na je tov. Franc Novak. V Ormožu so prepričani, da bo prišlo med obratom »Agropro- dukt« in kmetijskimi zadrugami do tesnega .sodelovanja, ki bo lahko rodilo bogate sadove v ko- rist proizvodnje m prodaje kme- tijskih pridelkov. Občinska seja v nedeljo, 12, januarja v ,pedeljo 12. januarja 1.1. bo v Gorišnici letos prvič zasedal ob- činski ljudski odbor Gorišnica, ki ga čaka okrog 50 najnujnejših problemov. Na dnevnem redu so predlogi raznih odlokov m sklepov ter imenovanj. Pričakujejo, da bo tudi na tej sej: precej razprav kot vedno, ko se imajo odborniki čas pripraviti na razne dopolnilne predloge. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj 10. jamiaTJa 1958 5 Spoznajmo naša podjetja - Spoznajmo naša podjetja - Spo/najnio naša let ^Slovenskih goric" Zaslužen svetovni sloves naših vin Pet let na splošno ni dolga doba. Pet let v ptujskem Za- družnem trgovskem podjetju »Sloi'>enske gorice« pa pomeni pravzaprav vse: pred tem ča- som je podjetje šele nastalo, danes pa ..sicer pa čitajmo, kar nam je na proslavi petlet- nice podjetja povedal o tem direktor tory. Krivec: Dolgoletni direktor podjetja tova- riš Franc "'rivec >Podjetje j8 bilo ustanovljeno 12. septembra 1952 iz likvidira- ne ptujske podružnice »Slove- nija-vtno« in ptujskega pod- jetja >Vino-sadje«. Spočetka je balo težko, potem pa vse lažje. Vse, kar smo podedovali, smo v petih letih obnovili in vsemu smo dali dih življenja in to v taki meri, da lahko da- nes rečemo: vse, kar imamo, je delo naših rok in plod dobrega gospodarjenja. V teh letih smo marsikaj preuredili, mnogo na- baviH in marsikaj pretrpeli. Ves čas smo dajali družbi, kar je od nas zahtevala. Danes ponos- no zremo v obraz vsem, ki so nasprotovali našemu razvoju.« Zal je hilo tudi tega precej, vendar je ob prazniku podjetja primerneje ocenjevati njegove uspehe. Številke na steni... in direktorjeva pojasnila: Vino iz Meti »Slovenskih goric« odhaja v svet v avtomobilskih ci- sternah »Kakor lahko razberete iz podatkov na steni, smo opravili v petih letih obstoja promet v znesku ene milijarde in 700 mi- lijonov dinarjev. Od tega meska je bilo izvoženega vina za 876 milijonov dinarjev. Na doma- čem trgu smo prodali 717 vago- nov vina, v inozemstvu pa 393 vagonov. Z izvozom smo dosegli 199 milijonov in 300 tisoč de- viznih dinarjev. Iz\'oz je torej presegel polo- vico celotnega prometa. Vendar je treba poudariti, da smo rav- no z izvozom imeli mnogo te- žav. Ob ustanovitvi smo dobili izvozno dovoljenje. Kot novo podjetje smo imeli na inozem- skem trgu nemalo težav s pla- siranjem naših vin. Dotedanji izvozniki so se posluževali ne samo na inozemskem, teinveč tudi na domačem tržišču nelo- jalnih metod konkurence in na- .šc stališče je bilo zelo težko. Vendar smo vse te nevolje do konca 1. 1955 premagali in pro- drli z našim vinom skoraj v vse evropske države, pa tudi v Afriko. Danes kupujejo pri nas Avstrijci, Belgijci, zahodni in vzhodni Nemci, Cehi, Poljaki, Švicarji, Holandci in drugi. Toda ko smo si uredili vse po- trebno, da bi izvoz še povečali, nas je sredi leta 1956 zadel od- vzem izvoznega dovoljenja. Vse naše pritožbe, prošnje in »doka- zovanje je bilo zaman. Vodstvo podjetja se je znašlo v velikan- skih težavah. Nastalo je vpra- šanje, kam s starim vinom, ka- teremu se ie po dveletnem šo- lanju lastna cena precej dvig- nila. Drugo vprašanje ni bilo nič manj težpvno: na kakšen način kriti režijo. Ta vprašanja so se zdela na prvi pogled ne- rešljiva in smo bili v resnici v letu 1956 po odvzemu izvoznega dovoljenja na precej slabih no- gah. Zato pa se je naše stanje občutno popravilo v letu 1957. Po odvzemu izvoznega dovolje- nja smo si poiskali izvozno pod- jetje, ki je z razumevanjem po- magalo pri plasiranju našega blaga na tujih tržiščih. Seveda smo naše blago sami dobavljali tujim uvoznikom, izvozno pod- jetje pa je le za nekaj podpisov dobilo svoj delež v višini 5 do 10 din po litru ali v celoti lep znesek 23 milijonov dinarjev. Vprašanje izvoza je bilo do- končno rešeno šele leta 1957, ko je zadružni sektor Slovenije dobil svoje izvozno podjetje »Vinag« v Ljubljani. Preko »Vtnaga« smo usmerili ves naš i2:vaz, vendar pa je treba ugo- toviti, da bi podjetje precej uspešneje gospodarilo, če bi ohranilo lastno izvozno dovo- ljenje. Lažje bi predvsem na- bavljalo nova osnovna sredstva in nadomestne dele za stroje in naprave, ki so tujega izvora in katerih v naši državi še ne izdelujemo. Imeli bi tudi druge ugodnosti. Kljub temu pa smo zadovoljni tudi z »Vinagom«, ker se zavedamo, da bomo s so- delovanjem v okviru Zadružne poslovne zveze, katere obrat smo, tudi v bodoče lahko delali in želi še večje uspehe kakor smo jih dosedaj. Naša domača vina so se že v taki meri uve- ljavila na tujih trgih, da se se- daj konkurence pravzaprav več niti ne bojimo. Pohvalna pisma, čestitke, diplome, zlate, srebrne in bronaste medalje so najzgo- vornejši dokaz za to. Naše podjetje si je že ob svoji ustanovitvi postavilo nalogo, po svojih močeh uveljaviti naša domača naravna vina, da bi po- magalo osnovnim proizvajalcem predvsem s področja Haloz z nasveti in dobro organiziranim odkupom. Tudi v tem pogledu smo uspeli, kar lahko potrdijo proizvajalci sami. V tem po- gledu nam še povzroča težave konkurenca, ki ne zajema pro- blema Haloz kot celote, proble- ma zaostalosti in revščine, tem- več gleda na vso zadevo s čisto komercialne plati, za svoj uspeh in za svoj procvit. Vsekakor bi bilo koristno, če bi konkurenca v tem pogledu spremenila svoje stališče in nastop odkupnih pod- jetij na proizvodnem področju bi obstajal na zdravi osnovi. Proizvodoa sredstva in investicije K že rečeno, smo dobili ob ustanovitvi osnovna sredstva v zelo slabem stanju. Mnogo je bilo sploh nerabnega, vendar tega nismo mogli prodati, ker ni bilo kupcev. Ta osnovna sredstva smo torej morali ob- držati ter plačevati zanje amor- tizacijo in obresti. V prvih letih smo na razne pobude nabavljali tudi osnovna sredstva, ki pod- jetju tudi sedaj ' ne koristijo. Nabava je bila sicer dobro- namerna, vendar proizvodnja, kateri so bila namenjena, ni uspela. Tako imamo precej os- novnih sredstev, ki jih sploh ne potrebujemo ali pa jih potrebu- jemo samo nekaj časa v letu. Amortizacija in obresti ter anuitete pa tečejo naprej in bremenijo naše dohodke. Za primer naj navedem, da so v letu 1956 znašale obresti od osnovnih sredstev in amortiza- cija nad 25 % celotnih stroškov. Glede na to je podjetje finan- siralo svoje investicije tako, kot je to z ozirom na obseg in naravo poslovanja rentabilno in ekonomično. V posameznih letih je bilo investirano: 1953: 26 milijonov; 1954: 30 mihjonov; 1955: 10 mi- lijonov; 1956: 6 milijonov; 1957: 18 milijonov; pri prometu leta 1953: 234 mihjonov; 1954: 371 milijonov; 1955: 343 milijonov; 1956: 252 milijonov in leta 1957: 504 milijone dinarjev. Fizični obseg pa je dosegel 1. 1953: 202 vagona (12 izvoza); 1954: 231 vagonov (61 izvoza); 1955: 223 vagonov (75 izvoza); 1956: 151 vagonov (57 izvoza) in leta 1957: 302 vagona in od tepa 189 vagonov izvoza. Skupno je bilo torej 1110 va- gonov prometa in od tega 394 vagonov vina izvoženega. Podjetje je investiralo s po- močjo investicijskih posojil, v veliki meri pa tudi iz lastnih sredstev amortizacijskega skla- da in sklada za samostojno raz- polaganje. V podjetju bomo stremeli tudi v bodoče, da bomo svoja sredstva pomnožili, da bo go- spodarjenje učinkovitejše in rezultati dela vedno boljši.« Tako nam je o gospodarjenju v podjetju povedal direktor Vendar slika o podjetju ne bi bila popolna, če ne bi pogledali tudi druge strani medalje. Va- žen ni namreč samo rezultat ali uspeh, temveč tudi način, pota 'in sredstva, ki so vodila k cilju. Čitajmo, kaj je povedal o delavskem upravljanju v pod- jetju predsednik delavskega sveta, tov. Stumherger: »Z ustanovitvijo podjetja v septembru leta 1952 je začelo tudi delo organov delavskega samoupravljanja. Kakor po- vsod, kjer se začenja na novo, je bil tudi pri nas začetek teža- ven, ker pač nismo imeli iz- kušenj, razen tega pa je bilo delavsko samoupravljanje ta- krat še na začetku svoje razrvoj- ne poti. Kakor rečeno, je kolektiv ta- koj po ustanovitvi podjetja iz- volil svoj prvi delavski svet in upravni odbor, ki sta s tem začela svoje odgovorno delo. Da je to delo bilo uspešno, do- kazujejo uspehi podjetja, ki so bili iz leta v leto boljši. Kljub mnogim težavam, ki jih je bilo treba premagati, je podjetje danes čvrsto, urejeno in oprem- ljeno, da more v celoti izpol- njevati svoje naloge. Kakšne so pri tem zasluge organov delav- skega samoupravljanja, ne bom poudarjal, nesporno pa je, da je bilo mogoče doseči tc uspehe le s temeljitim delom ter s tes- nim sodelovanjem med organi delavskega samoupravljanja, sindikalno podružnico in upra- vo podjetja s tov. direktorjem na čelu. Ce se danes, ko slavimo naš skromni jubilej, ozremo nazaj na delo naših organov delavske- ga samoupravljanja, moremo reči, da je bilo v tem času mno- go napravljenega, da sta tako Za izvoz pripravljeno vstekleničeno vino delavski svet in upravni odbor s svojim delom dokazala nuj- nost svojega obstoja in popol- noma opravičila zaupanje ko- lektiva, moramo pa seveda pri- znati tudi nekatere pomanj- kljivosti, ki so sicer več ali manj objektivnega značaja, a jih bo treba v bodoče odpraviti. Naš kolektiv, ki je razmero- ma majhen, šteje okoli 45 stal- no zaposlenih, je v preteklih petih letih FK)kazal pravo de- lavsko samozavest in je izločil iz svoje sredine vse one, ki so jih pri delu vodili le osebni in- teresi in ambicije ter so na ta način vnašali v kolektiv neso- glasje in razdor. Ti člani kolek- tiva, ki so osebnim interesom dajali prednost pred interesi podjetja in skupnosti, so bili v kolektivu odveč, posebno še za- to, ker so kot organizatorji go- nje proti podjetju in kolektivu nanesli slednjima ogromno mo- ra; \ pa tudi materialno ško- do. Gonja proti podjetju in po- sameznikom je trajala skoraj dve leti. tem času, ki je bil tako za podjetje kot kolektiv najtežji, saj se je podjetje bo- rilo za osvojitev domačega in tujega trga in svoj obstoj, je kolektiv pokazal visoko zavest in svojo enotnost z odločnim nastopom proti vsem napadom, ki so se vrstili drug za drugim. I^av v teh letih je še posebej prišla do izraza vloga naših or- ganov delavskega samouprav- ljanja, ki so enotno zavzeli edino pravilno stališče in odloč- no odgovorili vsem onim, ki jim uspeh in procvit podjetja ni bil po volji. Kljub vsem uspehom v pre- teklih letih, posebno pa še letos, nas ti uspehi ne smejo uspa- vati, ker nas čaka še obilo dela. Vse sile bomo morali še naprej vlagati v dvig storilnosti, saj bo le tako, s povečanjem prometa in enakim številom zaposlenih možno še nadalje krepiti pod- jetje. Posebno pozornost pa bo- mo morali posvetiti izobraže- vanju in vzgoji delavcev, ki se vselej trudijo za uspeh pod- jetja. Vendar je treba priznati, da naše delo na vzgoji kadrov Nad 25 let že filtrira vino v kleti tov. Jože V rtič ki je tudi najdalje v podjetju še ni rodilo popolnega uspeha. Naša prva in najosnovnejša na- loga v bodoče bi torej biia, po- leg dobrega in pametnega upravljanja, predvsem vzgoja in usposabljanje delavcev za delo v organih delavskega sa- moupravljanja. Pri tem pa mo- ramo gledati na to, da tukaj ne gre za vzgojo določenega števila delavcev oziroma le enega dela ker le tako bi lokalni zbor pro- delavcev, temveč delavcev kot celote, torej vsega delovnega kolektiva. Poleg tega bomo v bodoče morali posvetiti posebno pažnjo notranjim metodam dela de- lavskega sveta in vzdrževanja čim tesnejšega stika med organi upravljanja in delavci v pod- jetju. Prav tako bi bilo zaže- leno in poUebno, da bi bil izvajalcev mogel pri svojem kontakt med odborniki lokalne- ga zbora proizvajalcev in kolek- tivom čim tesnejši in pristnejši. delu nastopati ne samo kot or- gan občinske skupnosti, temveč tudi kot direktni višji organ proizvajalcev z ozirom na po- trebe in želje skupnosti. Da bi se čimbolj demokratizi- ralo upravljanje v podjetju, to je, da bi se čimbolj približali načelu, naj vsi delavci sodelu- jejo pri upravljanju podjetja in sodločajo pri načelnih in osnov- nih vprašanjih, kot so: pravila podjetja, tarifni pravilnik, za- ključni račun, družbeni plan, koriščenje skladov itd., so or- gani delavskega samoupravlja- nja reševali te probleme vselej pred sindikalno podružnico pod- jetja, torej pred celotnim ko- lektivom. Na ta način so se vsa bistvena in posebno važna vpra- šanja reševala na najširši osno- vi, kar je vsekakor jamstvo za demokratičnost upravljanja v podjetju. Danes po petih letih obstoja podjetja in delavskega samo- upravljanja pri nas, moramo reči, da je naš kolektiv sposo- ben upravljati zaupano mu imo- vino in to tako, kot to družba od njega zahteva in pričakuje.« Praznika v »Slovenskih gori- cah« so se udeležili številni ugledni gostje: sekretar obč. ko- miteja ZKS Ptuj tov. Kranj- čič, preds. obč. LO Ptuj, tov. Vogrinec, podpreds. obč. LO Ptuj tov. S t r o p nik o v a, predsednik Zadružne posl. zveze Ptuj tov. Prime, Ij. poslanec in direktor ptujske gimnazije tov. Br a či č , zastopnik »Vi- naga« v Ljubljani tov. Zadra- V e C , direktor ptujske Narodne banke tov. C arli, zastopnik Obč. sindikalnega sveta tov. Potočnik, direktor »Panoni- je« tov. Klemenčič in drugi. Mnogi od njih so v imenu ko- lektivov, ki so jih zastopali in v svojem imenu podjetju česti- tali k doseženim uspehom in s svojo prisotnostjo dali priznanje kolektivu »Slovenskih goric« za njegovo požrtvovalno delo pri graditvi našega socialističnega gospodarstva. Predsednik delavskega sveta poroča Vsem vinogradniškim gospodarstvom in vino- gradnikom V Halozah in Slovenskih gorit ter potrošnikom pristnih haloških in ljutomer- skih vin doma in v inozemstvu želimo v tem letu mnogo uspehov ter se jim priporočamo s pristnim vinom in brezalkoholnimi pijačami. \ Delovni kolektiv »SLOVENSKIH GORIC« PTUJ PVal 10 i-TM-i^-ia 1958 MIRKO BREYER: O starim i rijetkim jugoslovenskim knjiga- ma. Zagreb, Izdavački zavod Ju- gosl. cikad. znanosti i umjetnosti 1952. RADOSLAV N. HORVAT: Cd ru- kopisa do knjige. Grafičko-teh- nički priručnik. Zagreb, Izdavački zavod Jugosl. akademije 1952. ESAD BERBEROVIC: Biblioteke i rad u njima. Sarajevo, Svjetlost 1953. PRAVILA za katalogizaciju. Beograd, Društvo bibliotekara NR Srbije 1957. Vr^ui^.i uUillNEC: Zgodovina knjige, knjižnic in tiska. Ljublja- na 1957. JOSEPH RESSEL 1793-1857. In- ventor of the vessel screvv fore- ster and economist. Ljubljana. Technical museum of Slovenia 1957. FRAN RAMOVŠ: Karta sloven- skih narečij v priročni izdaji. Po- natis izdaje iz leta 1935. Na svetlo dala Cankarjeva založba v Ljub- ljani 1957. MELITA VILICIC: Umjetnost predkonkvistadorske Amerike. Kratki pregled. Zagreb, Tehnička knjiga 1957. DUŠAN GRABRIAN & JURAJ NEIDHARDT: Arhitektura Bosne i put u suvremeno. Sarajevo 1957. STANKO VRAZ: Pjesnička djela I.-IIL Zagreb 1953-1955. FRANCE ŠKERL: Počeci parti- zanskog pokreta u Sloveniji. Beo- grad, Vojnoizdavački zavod JNA 1956. METOD MIKUŽ: Pregled raz- voja NOB u Sloveniji I. Beograd, Vojnoizdavački zavod JNA 1956. Novoletno praznovanje na Bregu Tudi na Bregu je obiskal de- dek Mraz vse otroke in jih ob- daril. V nedeljo, 29. dec., je ob- iskal najprej šolarje in jim raz- delil obilne dobrote, revnejšim učencem pa tudi razno blago. Ob 10. uri so z veseljem sprejeli dedka Mraza tudi otroci delav- cev in nameščencev v Avtokaro- seriji, pionirji breške šole pa so jim pripraviU prisrčen program. Popoldne ob 2. uri pa so ble enake prireditve za predšolske otroke v vrtcu, terenu Tumišče in v šoli, kjer so bili obdarovan' vsi ostali predšolski otroci ce- lotnega šolskega okoliša. V nedeljo, 5. jan., so bili na šold zelo dobro obiskani roditeljski sestanki. Razredniki so razlagali staršem program in način dela ter kako naj starši pomagajo otrokom pri učenju. V glavnem pa so seznanjali starše z dose- danjimi uspehi otrok. Starši na Bregu se zelo zanimajo za vzgo- jo in učenje otrok, zato so v stalnih stikih z učiteljstvom in vse roditeljske sestanke polno- številno obiščejo. Tudi zadnji ro- diteljski sestanek je pokazal, da sta šola in dom tesno pK>vezana. SZDL na Bregu je ustanovila pevski zibor, ki ima vaje vsak torek ob 7. uri zvečer v šoli. Va- bimo še vse ostaile pevce in pev- ke, da pristopijo k pevskemu zboru in pridejo na vajo v torek ob 19. uri. LJUBLJANA NcDELJA, 12. JANUARJA 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Majhni zabavni ansambli. 8.00 Športna reportaža. 8.15 To in ono za vas. 8.45 Mladinska radijska igra — Polde Suhodolčan: Srnjaček z belo nogo. 9.25 Kar radi poslušate. 10.00 Se pom- nite, tovariši. . . Tine Rihtaršič: Na Mo- i^nnjski planini. 10.30 Pokaži, kaj znaš! {javna oddaja v dvorani .Mestnega gle- dališča v Ljubljani). 12.00 Zavrtimo ru- leto zabavnih melodij. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — II. 16.00 Šte- fan Kuhar; Nova podoba vasi na Krasu (reportaža). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra. Hans Rotke: Med nebom in zemljo. Režija: Tugomir Tory. V glMrnih vlogah; Duša Počkajeva in Stane'sever. 18.20 Zabavni intermezzo z orkestrom Franka Chacksfielda. 18.30 Slovenska pesem od romantike do da- nes — XIII. Skladbe Davorina Jen/a. 19.00 Zahavna glasba, vmes reklam^. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu in malo od tam. 21.00 Predstavljamo vam . . . Bela Bartok: Balet ,,Leseni princ" (novi londonski simfonični orke- ster dirigira Walter Siisskind). Prva iz- vedba v Radiu Ljubljapa. 22.00 , Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Plesna glasba. 22.55 Poročila. 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). MESTNI KINO PTUJ predvaja od 10. do 12. januarja ameriški barvni film »Dimni signal« in od 14. do 16. januarja ameriški film }}Upor na ladji Baunti«. KINO MURETINCI predvaja 11. in 12. januarja brazilski film »Razbojnik«. KINO MAKOLE Spored sobotnih in nedeljskih predstav v januarju 1958. Sobota, 11.,, m nedelja, 12. ja- narja 1958: LJUBIMCA IZ TOLE- DA, francoski film. Sobota in nedelja, 18. in 19. januarja 1958; ARENA SMELIH, ruski barvni film. Sobota in nedelja, 25. in 26. januarja 1958: STRAH, ameriški fidm. Dežurstvo zdravnikov v ponedeljek, 13. 1. 1958, od 16. ure do torka do 7. ure dežur- ni dr. Matko Mrgole, Bezjakova 6, telefon 80. V torek, 14. 1. 1958, od 16. ure do srede do 7. ure dežurni dr. La- dislav Pire, Žnidaršičeva 2. tele fcn 83. V sredo, 15. 1. 1958, od 16. ure do četrtka do 7. ure dežurni dr. Milan Carli, Trgo Svobode '?./h telefon 202. V četrtek, 16. 1. 1958, od 16. ure do petka do 7. ure dežurni dr. Matko Mrgole. Bezjakova 6, telefon 80. V petek, 17. 1. 1953, od 16. ure do sobote do 7. ure dežurni dr. Franc Rakuš, Ormoška cesti. V soboto, 18. 1. 1953, od 12. ure do ponedeljka do 7. ure dežurni dr. Ivo Medved, Na Tratah 2. SSURSI, POIOR! Društvo prijate^ijev m'adinp mosta Ptuja sporoča staršem, da so v Mlad'n^kem domu na Or- moški cest! uredi'! prostore, kjer se boio lahVo šoloobvezn* otroci v d"'po'dan':k'h ur^h pod nad- zorstvom pedagoga brezplačno pripravljali na psuk. V poštev pridejo otroci, ki obisku.iejo po- poldanski pouk, predvsem pa otroci zaposlenih staršev Starši, poh;t'te s prijavami! Prijave oddajte v pisarni Mladin- skega doma, Ptuj, Ormoška cesta.^ PTUJSKI TEDNIH_ E RAZJASNITVI POJMOV V lanskoletni 47. štev. »Ptuj- skega tednika« z dne 6. dec, smo v članku »Kako živijo in delajo naši študentje v Ljubljani«, za- sledili nekatere nepravilnosti. Pi- sec članka je sicer hotel v novo- letni številki »Ptujskega tednika« svojo nepoučenost popraviti, ni pa bil dosleden. Gre za Sekcijo študentov in dijakov iz Goriš- nice, ki je sicer res na letni skupščini PAK kot celota izsto- pila, vendar ostanejo študentje še naprej člani PAK, kot sta jas- no povedala zastopnika sekcije na sestankih. Veseli nas zaslužena pohvala za uspešno delo na kulturnem in športnem področju. Zavedamo se, da smo pri svojem delu nare- dili tudi nekaj napak, katere bo- mo poskušali v bodoče odpraviti. Ne moremo pa iti preko nepra- vilnih trditev, ki jili navaja pi- sec članka. Kolega je novinec, zato mu niso znane vse podrob- nosti in nesoglasja med člani PAK. Prvo in najvažnejše: očitajo nam velike napake v blagajniški knjigi, katerih pa v resnici ni. Na zahtevo nadzorne komisije PAK smo blagajniško knjigo predložili v pregled. Nadzorna komisija je mnenja, da je neora- vilen obračun 1. majskega plesa. Poudarimo samo to, da sta pri obračunu sodelovala takratni predsednik PAK tov. Franc Sti- plovšek in pokrovitelj plesa, na- čelnik Sveta za kulturo, prosveto in šolstvo pri bivšem OLO Ptuj, tov. Stane Stanič, ki sta pravil- nost obračuna potrdila s svojimi podpisi. Tudi komisija ObLO Go- rišnica je pregledala finančrio po- slovanje sekcije in ni ugotovila nobenih nepravilnosti v blagaj- niški knjigi. Študentje in dijaki ne vidimo v izstopu sekcije nobenega neto- variškega dejanja. Prišlo je do tega zato, ker statuta Zveze štu- dentov Jugoslavije in PAK ne do- puščata, ^a bi bili člani tudi srednješolci in tisti, ki so študij že končali. Zmiraj smo bili pri- pravljeni na miren in tovariški način poravnati nesoglasja med sekcijo in PAK. Na vse prire- ditve, sestanke in skupščine smo vabili kolege iz Ptuja, sami pa smo včasih nosili levji delež pri prireditvah P.AK. Zavedamo se, da časopis ni mesto za takšne razprave, ven- dar smo prisiljeni javnost obve- •^titi, da ne bo prišlo do nepra- vilnih tolmačenj. Upamo, da ho novo društvo, ki bo ustanovljeno, ustvarilo pri- srčne odnose in iskreno kolegial- nost s PAK, svoj obstoj pa bo upravičilo s svojim neumornim delom. Slavko Fot 20, Sinanovič Milan, Ptuj, Ormoška C 11, Simonič Milan, Ptuj, Vi- čavska pot 20, Markežič Janko, Ptuj, Vičava 4, Rašl Franc, Dor- nova 114. Kokol Matilda, Ptuj, Vičava 5, Brenčič Avgusta, Ptuj, Vičava 21, Bubolj Mara, Ptuj, Vičava 8, Petek Pavla, Trgovišče 29, Krapša Terezija, Krčevina 1, Horvat Antonija, Ptuj, Vičava 20, Ilec Jožefa, Ptuj, Vičavska pot 20. Tudi v Podlehniku smo praznovali v soboto popoldan je v naši šoli vladala splošna, vesela raz- burjenost. Skupina otrok je od- .šla krasit dvorano, druga po smrečice, nekdo je v kotu po- navljal deklamacijo, v razredu so igralci vadili igro itd. Vsi smo se veselili naslednjega dne. 2e med potjo v šolo smo nam- reč zvedeli, da bomo naslednji dan, to je v nedeljo, praznovali Novoletno jelko. In res. V nedeljo že zgodaj zjutraj smo se pričeli zbirati v šoli in do določenega časa smo bili zbrani vsi, tudi tisti, ki sicer večkrat manjkajo. Odšli smo v Zadružni dom, kjer smo z raznimi nastopi pokazali, ko- liko smo se naučili dedku Mra- zu v pozdrav. Največje veselje pa je zavladalo med nami, ko se je na odru med petjem pev- skega zbora pokazal dedek Mraz Voščil nam je veselo novo leto 1958 in med drugim dejal: »Prinesel sem vam mnogo da- ril. Dobite jih vsi, pridni in tudi manj pridni!« Marsikateri le- nušček se je zamislil ob teh be- sedah. »Ne mogel bi vam pa vseh daril kupiti sam, preveliko vas je. Zato so mi s težkimi tisočaki priskočili na pomoč: Kmetijsko gospodarstvo Pod- lehnik. Slovenske gorice Ptuj, Pekarsko podjetje »Drava« Ptuj, Kmetijska zadruga Podlehnik in Društvo prijateljev mladine Ptuj, za kar se jim le lepo za- hvalite.« Vsi veseli smo sprejeli darilo, ki je bilo res priprav- ljeno za vsakega, še bolj pa smo se razveselili razrednih daril, saj je dobil vsak razred žogo ali šah, višji razredi pa kar oboje, česar zares nismo pričakovali. Zato se vsem podjetjem, ki so nam z denarnimi prispevki omogočili tako prijetno novo- letno praznovanje, pa tudi na- šemu učiteljstvu za trud naj- prisrčneje zahvaljujemo in že- limo mnogo uspehov in sreče v novem letu 1958. Pionirji 7. in 8. r. osnovne šole 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50. oves 30, proso 40, ajdova kaša 10-120, prosena kaša 80, Jo tarifnem pravilniku. Samsko it-n^-vvanje zagotovljeno. Obvestilo Za obiske k bolnim otrokom se lahko obrnete poleg dežurnit! zdravnikov tudi zdravnikom za otroške bolezni in sicer od 11 do 13. ure v Otroškem dispanzerju. Od 12. ure dalje pa na domu zdravnikov ali reševalni postaji in sicer pri dr. Poznik Aleksandru sledeče dni v mesecu: 6., 8., 13.> 15., 17., 20., 22., 25.. 26.. 27. in 31. Dr. Aleksander Poznik stanuje v Ptuju Ciril 'Metodov drevored 3. Pri dr. Cenčič Ljubanu pa sle- deče dni v mesecu: 9.. 10.. 11., 12., 14.. 16., 18., 19., 21., 23., 24., 28.. 29. in 30. Dr. Ljuban Cenčič sta nuje v Ptuju, Vičavska pot ZAHVALA Šolski odbor pri osnovni šoli Breg se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali v denarju ali ma- terialu, da smo lahko tako bo- gato obdarovali vse šolske in predšolske otroke ob novoletni jelki. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so žrtvovali mnogo pro- stega časa za pobiranje teh pri- spevkov! Šolski odb«: Stran i PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 10. januarja 1958 Ne pustijo mu streljati na f^esec Profesor astrofizike na kalifor- nijskem tehničnem inštitutu dr. Cviki je poslal vsem vladam na svetu prošnjo, da bi iz njihove države smel izstreliti raketo na mesec. Poizkus s preurejeno nemško letečo bombo se' mu je ponesrečil. Sedaj pravi, da je prepričan, da bo njegova nova raketa dosegla mesec, le da jo mora izstreliti iz balona, ki bi splaval iz <^bmočja zemeljske atmosfere. Združene države mu niso dale dovoljenja, češ da bi taka kanonada bila nevarna za mesec, za »topničarje« pa goto- va smrt. Zato se je profesor obr- nil na druge vlade sveta, toda do sedaj ni dobil privoljenja nikjer. Poneikod ne verjamejo in mislijo, da profesor zbija prvoaprilske šaie ob nepravem datumu, drugi pa želijo natančnejše podatke o raketi, tega pa on ne dovoli, ker noče izdati svojega patenta. Tožba zaradi obljublje- nega potovanja na Mesec .Angležinja A. Forest je tožila Ust »Rekorder«, ker ji je pri konkurzu bila podeljena karta za potovanje na mesec in nazaj. Ko je potem Medplanetarno društvo obj^snilo, da v tem stoletju sploh ne bo prišk) do osebnega prome- ta, je dobitnica vozne karte to- žila list in zahtevala odškodnino. List je to nagrado vključil ta- krat, ko se je ustanovil in je ho- tel dobiti čim več " naročnikov. List se brani,- češ da je bila re- dakcija prepričana, da bo do po- tovanj na mesec kmalu pr^išlo. ALGE IN ČLOVEŠKA PREHRANA ::Današnja raziskovanja tn raz- vojne možnosta dokazujejo, da bi se prav laJiko pridobile vse, za prehrano prebivalstva potrebne, kalorije s primernim izkorišča- njem in gojenjem alg ter s pvo- vezanian kmetovanjem. Ne dve milijardi akrov polja, ampak dva miiijcaia. Energijo za potrebna dela bomo dobili iz vdra, ki ga človek ne bo mogel nikoli izčr- pati — iz sončne svetlobe.« s to izjavo so vsaj za več sto- letij ovrgla prerokovanja, da je čteiveštvo obsojeno na smrt zara- di lakote. v zvezi s to izjavo se v daJjtii bodočnosti pojavljajo obrisi sintetičnega i zpreminJa- nja sončne svetlobe v električno energijo; pridobivanja neomeje- nih količin vodika iz vode in sončne svetlobe; celotnega ogre- vanja in ohlajevanja hiš in celih mest s pomočjo črpalk, ki bodo uporabljale zemljo samo kot vir toplote in mraza; brezdimnih to- varn, ki jih bo gnala sončna svetloba, in cele vrste drugih čiides, k! bodo mogoče še za na- šega življenja zatemnile atom- sko dobo s še večjo dobo .sončne energije. ŽIVI Tmm »APONSKIH RIBIČEV Ja.poTVski ribiči ne poznajo sa- mo običajnega lova z mrežami in trnki, ampak tudi poseben način, za katerega upK>rabljajo divje race — kormoran. Te race se hranijo samo z živimi ribami. Tri dni pred pričetkom lova, ne da- jo ribiči rac^m nobene hrane. Ko se znoči, odveslajo ribiči na morje, na sprednjem delu čolna invajo pritrjene železne košarice, v katerih gori ogenj. Ogenj me- če svetlobo daleč po morski gla- dini in privablja ribe. Na čolnih imajo z močnimi vrvmi privezanih kakih deset kormoranov, katerim tik pred lo- vom nataknejo na vrat kovinast obroček. Ta obroček kormoranu stiska goltanec toliko, da ne mo- re požreti ribe. Potem spusti ri- bič raco v vodo. Brž ko kormo- ran ujame ribo, ga potegne ri- bič v čoln, mu odvzame plen in ga znova spusti v vodo. To po- navlja toLiko časa, da je čoln poln rib, nakar odvesla proti bre- gu. Moixia takrat le privošči kor- moranu kako ribo! KLOROFIL - RASTLiNSK! KLADNI-TOPLOTNI STROJ Klorofil je .hladni toplotni stroj« znotraj rastlinskega lista, ki opravlja herkuLsko delo foto- sinteze. Že v prejšnji generaciji je nemškim m francoskim kemi- kom asipelo ekstrahirati čisti klo- rofil iz koprivnih bodic. Kasne- je so ameriški kemiki iznašli na- čin pridobivanja klorofila iz al- falfatrave, brez smolnih, gumije- vih in listnih ostankov. Iz ene tone sveže alfalfe lahko danes ekstrah''rajo 3 fimte tekočega klorofila. Klorofil, klorela, fotoperiodi- zem, obsežno znanstveno delo za slntetiziranje procesa fotosinte- ze, vse to p>odpira prerokovanje, da bodo največji znanstveni na- predek v drugi polovici XX. sto- letja dosegi' verjetno v carstvu sončne energije. Zfi dom in družino ,,Sodebno gospod nlslvo" z zadnjo številko »Sodolmega gospodinjstva« zaključujemo če- trto leto, odkar izhaja u edini strokovni list za gospK>dinj&tvo. Iz te številke, kakor tudi že iz neiftaterih prejšnjih, res vidimo, da je list zavzel drugo smer, kot je uredništvo obljubilo ob poMetju. Po svoji vsebini in na- činu pisanja se je približal že- ljam širokega kroga bralcev. Poglejmo, kaj zanimivega lah- ko preberemo v zadnjem »So- dobnem gos,podinjsti^u«. Ne mo- remo mimo slovesnosti, ki jo je imel mariborski Zavod za pospe- ševanje gospodinjstva ob prilož- nosti odprtja novih « prostorov. Živa Beltram nas v drugem član- ku seznanja z Državnim gospo- dinjskim svetom v Kopenhagnu in ga predstavlja kot zastopnika danskih potrošnikov. Po lastnih izku^jah nam opi- suje M. K. uporabnost Gospo- dinjskega koledarja za vedenje domačega knjigovodstva. V zimskem času smo, zato bo- mo radi prebrali oba članka, k: govorita o ogrevanju, in sicer prvi o ogrevanju ležišč, drugi pa o gospodamem kurjenju z drvmi. S sodobnimi in praktičnimi oma- rami za stanovanje nas sezna- nja abs. arh. Vladimir Mušič. Zanimivo razpravlja o razsvet- ljavi stanovanj inž. M. Jernejec. Številne slike nas praktično uvajajo na pravilno namestitev električnih luči na mestih, kjer delamo, počivamo, jemo itd. Posteljice v nadstropje tudi pri nas niso več tuje, zato so na Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva ^zdelali tudi mi- zarske načrte za več primerkov takih postelj. Poglejte v list, morda se boste tudi vi odlooiili za enega izmed njih. Načrt stane sa- mo 500 din. I*reden se odločite za novo obleko za vaSt otroke, si oglejte pet lepih modelov. Prav pamet- no in preudarno pa svetuje to- varišica Daša ženam, kako naj se oblečejo za družinska slavja. Ali bomo belili z oljem ali mastjo? Kaj je bolj zdravo? Na to vprašanje odgovarja inž. Emi- lija Letonja. Iz številnih recep- tov boste našli gotovo nekaj pri- mernih tudi za vašo družino. Da boste z jedmi lahko lepše po- stregli, si oglejte naše predloge za preproste in mične set prtič- ke. Vrtičkarjem pa bo gotovo ustreženo s stalnim koledarjem vrtnarskih del, ki jdh uvaja že v tej številki list, kjer nas prof. Vardjan opozarja na vrtna dela v januarju. Ce se hočete zrediti Kot pri pretirani debelosti, ta- ko je treba tudi pri pretirani su- hosti prvo poiskati vCToke, zakaj se debeliš in zakaj hujšaš. Če živiš v zmernih razmerah, če se morda v organizem ni prikradla kaka zahrbtna bolezen in če ne pretiravaš bodisi v duševnem al' telasnem delu. ti bo naš današ- nji nasvet gotovo prip>omogel do nekaj kilogramov, če se boš se- veda točno ravnala po njem. Da se zredimo,'je treba dova- jati telesu masti ali pa ogljiko- vih hidratov. Uživanju čiste ma- ščobe se želodec kaj kmalu upre, pa četudi uživamo poleg čistih maščob še bogato hrano. Ta od- por je dokaz, kako občutljiv je naš organizem, ki se nagonsko upira vsemu, kar je preveč eno- stransko. Telesu moramo dova- jati — ne da bi s tem dražili že- lodec, žolč in črevesje — mnogo maščobe, hkrati pa v veliki mno- žini in bogati Izbiri tudi dopol- nilnih snovi. Saj nočemo, da bi se telo navzelo maščobe, ki bi bila polna ostankov preosnove in ki bi je telo ne moglo več zlepa izločiti. Vsi debeluharji imajo na sebi mnogo takšne nezdrave ma- ščobe, ki je celo pogosto vzrok raznih obolenj. Zato je prav, če se ravnate po tehle navodilih: Za tiste, ki imajo zelo občut- ljiv želodec je dobro, če popije- jo za zajtrk juho iz ovsene mo- ke. Košček presnega masla in dobro pomešan rumenjak napra- vita juho dokaj izdatnejšo, pa tudi okusnejšo. (Take osebe naj ne uživajo ovsenih kosmičev.) Za dopoldansko malico vzemite kos črnega kruha, ki ga obilo nama- žete s presnim maslom, zraven pa pojejte še nekaj sadja. (Ze- lo koristne so zlasti maline in jagode.) Zelenjava pri obedu naj bo le malo kuhana in kratko ča- sa parjena, sicer pa je vseeno, kako je pripravljena. Ni torej p>o- trebno, da bi za »suhce« pose- bej kuhali. Pač pa jim potem na krožnoloj zmešajte v njihov del košček presnega masla, ki ne bo nobeni jedi pokvarilo okusa, am- pak kvečjemu zboljšalo. Seveda pa ne smemo jedi, ki .smo ji do- dali presno maslo, več pregre- vati. Ti dodatki presnega masla vam bodo izredno zalegli, kar se bo kmalu pokazalo na vaši teži. Če bi pre.snega masla pojed!,; de- setkrat več, vam ne bi toliko za- leglo, kot če ga - v majhnih ko- ličinah primešate vsem jedem. Kot dopolnilo k takemu obedu damo močnato jed ali surove' sadne sokove ali pa razne vrste svežrih jagod. Med dop>oWansiko južino in obedom je zmeraj dovolj časa, da še kaj použijemo. Paziti pa moramo, da ne pojemo kaj take- ga, kar bi nam pokvarilo tek in bi želodec preveč obremenilo. Preprosta jed, ki ne povzroča ne sitosti in ne kvari teka, je tol- čena sladka smetana, kateri pri- mešamo nekaj sladkorja in na- strganih pomarančnih lupin. Da bo jed še izdatnejša, okusnejša in bolj pikantna, ji dodamo tudi nekaj pomaranče. Ko pomaranč ne bomo mogli več dobiti, na- pravimo enako jed iz svežih rde- čih jaood, pozne,ie pa tudi iz malin, ki jih z vilicami zmečka- mo. Ta jed je sicer tudi za bol- nike zelo priporočljiva. KROFI v mestu in deželi je zakore- ninjen star običaj, da ob pnist- nem času ne sme manjkati kro- fov. Ker se mnoge gospodinje rade pritožujejo, da jim krofi »ne ratajo«, smo vam za danes preskrbeli najbolj zanesljiv re- cept — in če se boste ravnale točno po njem, boste letos go- tovo imele prvovrstne krofe za pust. V skledo presejemo 60 dkg bele moke in dodamo: 5 rume- njakov, 6 dkg presnega masla, skodelico smetane in nekaj žlic ruma. V mlačno mleko zdrobimo 2 dkg kvasa in pridamo 10 dkg sladkorja. Maslo penasto vmeša- mo, dodamo jajca in šele nato stresemo k moki in vse skupaj zamesimo v mehko testo. Dobro stepeno testo pustimo četrt ure, nato pa ga razvaljamo. Z obodom narežemo kroge (uporabljamo navadno večji kozarec ali pa sko- delico brez ročaja), na en krog položimo marmelado, z drugim pa pokrijemo, nato pa okrog in okrog pritisnemo s prsti in z obodom še enkrat poravnamo obliko. Krofe polagamo na toplo desko, ki .smo jo pokrili s prti- čem in potrosili z moko ter jih pustimo vzhajati. Ko so že do- volj vzšli, jilh začnemo cvreti v vroči masti, od katere se ne ^me kaditi. Polagamo jih v mast ta- ko, da se opeče najprej zgornji del. Natrpat! pa jih ne smemo preveč, da se ne bi dotikali drug drugega Ponev nato pokrijenK)s pokrovko in jo počasi enako- merno tresemo. Ko so krofi na eni strani že pečeni, jih z iglo obrnemo na drugo stran in zdaj že lahko odkrijemo pokrovko. Vroče počasi polagamo na reše- to in jih posipamo z navadn-m ali vaniLijevim sladkorjem. Pri masti za krofe pravzaprav ne smemo varče\'at!, ker bodo •lepi in okusni samo tedaj, če se bodo pekli tako. da bodo plavali v masti. Če pa hočete z mastjo le šte- diti in doseči, da vam krofi ne bodo upijali preveč masti, prak- tične in izkušene gospodinje svetujejo, da bi na pol vroči ma- sti prilile pol kozarčka žganja, ki krofom ne bo prav nič po- kvarilo okusa, mast pa bo le po- časneje ginevala in bcete nape- kle v njej več krofov. KAKO LIKAMO Likanje vrhnje obleke zahteva več pozornosti in previdnosti ka- kor likanje perila. Nekaj navodil, kako je treba ravnati, da dose- žemo'zaželeni uspeh. Preden začnemo z likanjem obleke, jo moramo očistiti made- žev. Ne uporabljajmo prevročega likalnika, kajti tak rad pokvari barve. Ne jemljimo nikoH bele ali svetlobarvne krpe za likanje tem- nih oblek. Krpo za likanje namo- čimo vedno v topli vodi, da nam ne shladi preveč likalnika. Po vol- neni obleki nikoli ne drgnimo z likalnikom, ampak ga položimo nanjo in rahlo premikamo sem in tja. Če bi likalnik pritiskali na volno, se ta začne svetiti in oble- ka se pokvari. PAPIR PROTI MRAZU če nna stanovanje mrzla tla, s. lahko pomagamo s »preprogo« iz časopisnega papirja. Na pro- stor, kjer po navadi sedimo, podložimo pod preprogo debelo plast časopisnega papirja ali pa ga všijemo v vrečo iz poljubne- ga blaga in ga položimo pod no- ge. Še tako tople copate ne pre- prečijo tako mrazu iz tal do nog kot taka preproga ali blazina. Med okvire., oken zatlačimo pa- pir, prav taKo pri vratih, ki jih pozimi ne odpiramo, vrata, ki jih pa pozimi uix>rabIjamo, pa obijemo.z ozkimi kosi klobuče- vine. Tako bomo mnogo prihra- nili na ktmivu, pa tudi zeblo nas ne bo. * Madeže z rok odstranimo s kisom. Roke, ki bodo zaradi tega raskave, namažite z glicerinom. * Človeka, ki sn^rči, se sanK> na rahlo dotakni po grlu, pa bo ne- hal motiti nočno tišino. * Pri rezanju čebule se nam oč ne bodo solzile, če damo v usta košček kruha. Ko ga bomo od- vrgli ali pojedli, bomo opazili, da ima kruh okus po čebuli. Če so vam cvetice v lončkih napadli črvi, zalijemo cvetice nekajkrat z vodo, v kateri so se kuhale saje. Črvi kmalu poginejo. ★ Star linolej pK>pravite tako, da izirežete raztrgana mesta in vlo- žite ostanke novega linoleja. Robove prevlec-.te s kitom. Ko se posiiši, ga obnbajte s steklenim papirjem. Nato pa vse skupaj premažite z oljno barvo. ★ Vodo proti prhljaju si pripra- vite takole: na 1 liter špirita ra- bite 1 gr kinina, 1 gr resoraina, pol gr pitylena, 2 gr limoninega olja ter 200 gr destilirane vode. S t'" tekočinno d^hro namaž^t^ vso kožo na glav:. Pralni stroj tudi v Ptuju ni več novost, kar lahko potrdita tudi podjetji »Železnina« in »Kovina«, ki jih prodajata V Te tri besede imajo po mnenju nekega znanega humorista čisto ločeni pomen, to se pravi, da jih po krivici dodeljujemo eni in isti predstavnici ženskega spola. Mož in žena sta par, ki se je poročil iz ljubezni, soprog in so- proga .sta se vzela zaradi ugod- nosti, gospod in gospa pa zaradi denarja in koristi. Da je res tako, navaja humorist naslednje primere: Moža ljubi samo žena, soproga je do moža obzirna, gospa pa ga samo trpi v svoji bližini. Ženo ima mož za sebe, sopro- go včasih tudi za hišne prijatelje, go&p<)i>a. za ves svet. Za ' družino in gospodinjstvo skrbi žena. za hišo se briga so- proga, a za »dober glas« gospa. Za bolnega moža skrbi žena m ga neguje, soproga ga v času bo- lezni obi.skuje, gospa pa se samo kdaj pa kdaj zanima za moževo zdravje. Na sprehodu hodi mož z ženo. v javno.st hodi s soprogo, a v vi- soko družbo z gospo. Žena deli z možem vse skrbi, soproga deli'z njim denar, gospa pa dolgove. Če mož umre, ga žena objo- kuje, soproga ga obžaluje, a go- spa hodi v črnini. Izgleda, da je humorist dobro zadel. - ... . ^_ T)ruzins^e spremembe ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA PODROČJU MATIČNEGA URADA PTUJ ROJSTVA: Deklice so rodile-. Krušič Marjeta, Zagrebška cesta 54; Cep Lucija, Sveča 26; Safošnik Matilda, Zg. Jablane 25; Sagadin Roza. Gerečja vas 19; Fideršek Marija. Ptuj; Rašl Elizabeta, Pod- gorci 26; Peršuh Terezija, Pleter- je 39; Muršen Angela, Sobetinci 11; Rezek Terezija, Čermožiše 70; Dečke so rodile: Šibila Ljudmila. Zlatoličje 81; Planec Pavla, Tr- novski vrh 24; Krčar Julijana, Gornja Dubrava 45; Muhič Eliza- beta. Dragovič 34; Pesek Katarina, Slovenja vas 19; Serd nšek Mari- ja, Apače 137; Strelec Elizabeta, Nova vas 33; Korez Elizabeta, Stoperce 7; Povša Pavla, Hum 12; Kosanič Ljudmila, Vinski vrh 56; Lešnik Angela, Biš 2; Rudolf An- gela. Kidričeve 40; Malek Vikto- rija, Lancova vas 62; Tašner Ma- rija, Grajenščak 79; Frank Kata- rina, Lovrenc 92. SMRTI: Vidmar Terezija, Lacko- va 11. Ptuj. roj. 1869 umrla 26. 12. 57; Lajh Neža, Ptuj, Mejna ce- sta 12. roj. 1870 umrla 3. I. 58; Osenjak Jažefa. Vičava 21. roj. 1872 umrla 6. I. 58; Flegarič Ig- nac. Grajenščak 26, roj. 1390 umrl 4. I. 58; Belovič Otilija, Lackova 14. Ptuj, roj. 1869 umrla 26. 12. 57; Glogovčan Štefan, Hrvatski trg 2. roj. 1869 umrl 27. 12. 57. POROČILI SO SE: Savec Srečko, Ptuj, Tiha pot 2. in Stupar Vladi- slava, Ptuj, Tiha pot 2., Kolar Franc, Rabeljčeva vas 6. in Jan?e- koviač Terezija, Rabeljčja vas 6. Vojsk Martin, Rabeljčja vas 19. in Kramberger Vilma, Rabeljčja vas 19. Zn fmeii in disliro ual^n ah, tako! »Oprostite zamudi, šef, moja žena je imela nocoj težak po- rod.« Zvečer najde knjigovodja do- ma steklenico vina — od šefa. Čez dva tedna se vse ponovi glede zamude in vzroka. Šef: »Kako je to mogoče?« »Veste, moja žena je babica.« zobobol »Kako je, Tonček, te še zob boli?« »Ne vem, ostal je pri zobo- zdravniku.« imenitno napredovanje: »No. kako kaj napreduje vaš sin?« »Imenitno? Prej je c«i nosil obleke po meni, zdaj jih pa jaz nosim po njem.« mnenje Nečak skladatelja Meyerbeerja je prišel k Rossiniju in mu za- igral žabno koračnico, ki jo je zložil na čast umrlemu stricu. »No. zdaj mi pa odkrito po- vejte svoje mnenje?« »Prav rad,« je odgovoril Ros- sini, »bolje bi bilo, da bi umrli vi, vaš stric pa bi skomponiral koračnico.« on jo že pozna Žena pred odhodom v hribe zagotavlja možu: »Prej ko mine teden, boš že dobil pismo.« »Za božjo voljo! z desetimi jurji boš vendar dalj časa izha- jala?« STARI BUTEC Napoleon ni nič kaj maral avstrijskega cesarja, očeta Ma- rije Louise, s katero se je ože- nil. Ko je nekega večera izve- del za avstrijske ukrepe, ki so bili v nasprotju s francosko politiko, je ves besen rekel svoji ženi: Zajemalka s tehtnico sicer Še redek, vendar zelo dobrodošel pripo- moček v gospodinjstvu »Avstrijski cesar je stafi butec«. Marija Louise ni še nikoli dotlej slišala tega izraza, zato je prosila Napoleona, naj ji ga razloži. Ves zmeden ji je pove- dal, da to pomeni nenavadno pametnega človeka. Ko je naslednjega dne prišel Napoleonov minister cesarici čestitat k obletnici zakonske zveze, se mu je prijazno za- hvalila in odgovorila z najlju- beznivejšini nasmehom: 3.G0- spod, zares vas imam za naj- večjega butca našega cesar- stva.« krotilec živali »Kje si bil vso noč?« je zavpila žena krotilca živali nad možem. »Predstava se je zavlekla. Ni- sem te hotel ponoči motiti. Spal sem v levji kletki.<;f »TI strahopetnež!« mu je za- brusila. . UMOBOLNICI V času italijanske okupacije je prišel kontrolirat neko bol- nišnico višji fašistični funkcio- nar. V vsej bolnišnici niso mo- gli pripraviti bolnike, da bi pozdravili fašističnega funkcio- narja z dvignjeno roko. Pač! Na oddelku za duševno bolne so »spoštovanega« gosta po- zdravljali z dvignjeno roko, nekateri bolniki kar z obema rokama. Le nekdo, stisnjen v kot sobe, ni hotel dvigniti roke v pozdrav. Funkcionar stopi k njemu in ga začudeno vpraša: >Zakaj pa vi ne pozdravite?« >Jaz,« se je začudil vprašani. »Saj jaz vendar nisem norec, temveč strežnik!« Kdo ve, kdaj ima mož zadnjo besedo ? Takrat, kadar jo tako tiho iz- reče, da ga žena ne sliši.