Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. septembra 2023 5 V Rakovljah novi domovi za poplavljene? 7 Oskrba z vodo zdaj nemotena Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII 24 Preplezati želi v zdravje ŠT. 8 I 30. avgust 2023 25 Ostala so jim gola življenja in kredit Voda si je vzela prostor T. T. To poletje si bomo v Sloveniji in naši dolini gotovo najbolj zapomnili po uničujočih poplavah, ki so ne le naredile ogromno škode na zasebnih hišah, javni infrastrukturi, v podjetjih in industrijskih conah, ampak mnogim trajno ali vsaj začasno vzele dom. V občinah Braslovče, Polzela in Žalec je bilo po podatkih Gasilske zveze Žalec poplavljenih 1.126 stanovanjskih objektov, 25 industrijskih objektov, tri kmetije in en sakralni objekt. V Občini Prebold je največ škode utrpela industrijska cona v Latkovi vasi. V času poplav so bili v enem trenutku zaprti vsi mostovi v naši dolini čez Savinjo, še najbolje pa se je držal pariželjski, ki je imel le nekaj zaprtih intervalov. Dodatne poškodbe so utrpeli griški, šeški in grobeljski most. Šeški je še vedno zaprt. Zabeležili so tudi 48 plazov. Več na str. 2, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 25. B. P. L. GROBLER Prostovoljstvo za strateško panogo! LUCIJA GROBLER Rally razgrel ozračje T. T. Razgreto ozračje naše doline so minuli vikend, 25. in 26. avgusta, dodatno razreli divji jekleni konjički in 45 dirkačev, ki so se merili na prvem rallyju z imenom Dolina zelenega zlata, ki je veljal za tekmo državnega prvenstva v rallyju. Številni obiskovalci na štartu in cilju v Žalcu ter na hitrostnih preiz- kušnjah po več krajih v Spodnji Savinjski dolini, na Polzeli, v Braslovčah, v Libojah in v Galiciji, so se lahko naužili drznih voženj, vonja po gumah in pogleda na atraktivne jeklene konjičke. Več na str. 21 Tekmovanje je po dolini spremljalo več tisoč obiskovalcev. Dobre tri tedne po uničujočih poplavah, ko smo preprečili človeške žrtve in bili ponosni na neizmerno solidarnost, smo že začeli s kazanjem s prsti. Kdo je kriv za gradnjo na poplavnih območjih, za izdajanje gradbenih dovoljenj, kdo je gradil slabe protipoplavne nasipe in kdo jih ni ustrezno vzdrževal, kdo ni česa pravočasno storil ... Zdi se, da se ukvarjamo z vedno večjimi škodami po ujmah, namesto da bi se od ujme do ujme res kaj bistveno spremenilo in se ne bi bilo treba več. Vtis je, da se zgodi bore malo, vsekakor pa se velikokrat »trese gora in potem rodi miš«. Ko že pridemo do približnega konsenza, pridejo na oblast drugi in se ukvarjajo s kritiko prejšnjih, potem se preštevajo, urejajo položaje in pozabijo na vsebino (ali jo prilagodijo), če ni povezana z njihovim interesom. Pa nas spet strese ujma in ponovimo vajo. Ugotavljamo, kdo je kriv. Rečemo si (na besedah znajo biti mnogi odločevalci posebej močni), da je treba zadeve dolgoročneje rešiti. Pohvalimo dobrodelnost, odzivnost in pomoč z vseh strani, pogasimo najhujše in z odliko poskrbimo za kratkoročne ukrepe. Potem pa imenujemo komisije in komisije, ki kontrolirajo komisije. Pridobimo strokovna mnenja ter obsežne in poglobljene študije, ki jih vržemo v predal ali povozimo, in čez leto, dve vse pozabimo do naslednje ujme … Te pa so vsakič hujše, ker naravo samo izkoriščamo in ji slabo vračamo. Žal vedno znova ugotavljamo, da imajo s krizo (pa naj bo to covid ali poplava) in s saniranjem škode izbranci ne le redne, ampak tudi kakšne ekstra prihodke in jim celotna situacija kar malo paše. Mi, laiki, se ob ponavljajočih se vzorcih počasi že sprašujemo, ali je morda komu v interesu, da se česa ne naredi ali da se zavestno dopusti nepravilnosti, ker je čez čas to priložnost za koristi nekoga. Kmečka logika, ki jo zelo spoštujem, pravi, da potem ko smo v naravo že toliko posegali, z avtocestami, velikimi krožišči, industrijskimi conami … in ji veliko premalo vrnili, je logično, da bo odgovorila. Mi v srednjih letih se spomnimo, da je bil avtopoligon v Ločici poplavljen že pred avtocesto. Spomnimo se, da so bili na letuški gmajni leta nazaj samo vikendi in celo črnogradnje in da so iz tega nastale hišice, lani junija je država celo omogočila legaliziranje. Vedno sem se spraševala, zakaj je možno v tej državi tako hitro doseči konsenz in dobre rešitve v času, ko je glavna civilna zaščita skupaj z gasilci in prostovoljci, izven tega pa imamo s tem veliko težav. Razmišljam, Slovenci smo najboljši v prostovoljstvu, solidarnosti, pomoči, sploh v ekstremnih okoliščinah. Med vsemi »inštitucijami« in javnimi subjekti, da ne rečem javnimi avtoritetami in organizacijami, nas nikoli, ampak res nikoli ne razočarajo le civilna zaščita in gasilci. Ma kak turizem, ki ga zaradi ujm itak ne bo več … Mogoče pa za strateško panogo proglasimo prostovoljstvo in civilno zaščito v najširšem smislu Ma kak turizem, ki ga zaradi ujm itak ne bo več … Mogoče pa za strateško panogo proglasimo prostovoljstvo in civilno zaščito v najširšem smislu in se specializiramo samo za to? Še politiki se najraje slikajo v prostovoljskih akcijah. Za drugo se itak sproti skregamo. Srečka Šestana za predsednika, ostale pa za prostovoljce! S tem smo dobili odgovor, da so krivi vsaj dvoji, tisti, ki so dobili/izsiljevali gradbena dovoljenja, in tudi tisti, ki so na koncu ta dovoljenja lahko izdali, ker se je politika tako odločila. Pa sta padla strokovno mnenje in kmečka logika. Krivci pa lahko drug na drugega kažejo s prstom, pomagalo ne bo nič. Ljudje so obupani, brez domov, do vratu v kreditih. Mnoga podjetja so ob katastrofalni škodi ostala brez prihodkov, zaposleni pa so v zraku. Sanacija javne infrastrukture bo upočasnila redne projekte. Malih in velikih škod ter usod je nešteto. in se vsi specializiramo samo za to? Še politiki se najraje slikajo v prostovoljskih akcijah. Za drugo se itak sproti skregamo. Srečka Šestana za predsednika, ostale pa za prostovoljce! No, kdo bo varoval otroke na poti v šolo 1. septembra? Ja, prostovoljci. Dobrodelnost, sočutje, pomoč in kakovost odnosov, začenši s pogovorom iz oči v oči, so odlična popotnica tudi za čedalje bolj razrvano mladež, ki jim starci neoliberalizma nismo ravno za zgled. Torej, krepimo vse to v šolah za začetek, in kar bo, pa bo. Naj živi naš prenovljen podmladek! DOBRODELNI KONCERT POPLAVE 2023 8. 9. OB 18.00 Športni center Žalec VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI MODRIJANI, POLKAHOLIKI, ALYA, MARAAYA, NIKA ZORJAN, BQL ROK, UROŠ IN TJAŠA, TIL ČEH, IRENA VRČKOVNIK ... Posebni gostje večera: KLAPA ŠUFIT Voditelja: TILEN ARTAČ, ALEKSANDER POZVEK Vstopnice: TIC Žalec, www.zkst-zalec.si Talne obloge Juteks so vedno dobra odlocitev TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 8 I avgust 2023 Praznik občine v znamenju sanacije škode in dobrodelnosti LUCIJA GROBLER T. T., ARHIV MNZ, MNVP V Občini Žalec, kjer se je iz Savinje po navedbah župana Janka Kosa nekontrolirano razlilo tri milijone kubikov vode, je bilo tako ali drugače prizadetih več kot 300 objektov. Najhuje je bilo v Vrbju in v Petrovčah, kjer so morali skupaj s turisti začasno evakuirati 150 ljudi. Občina Žalec ima 6. septembra svoj praznik, tudi zaradi poplave pa bo letos nekoliko drugačen. Številne septembrske prireditve bo zamenjal dobrodelni koncert 8. septembra v Športnem centru Žalec za žrtve poplave. O poplavah, prostovoljstvu in še čem smo se na pragu septembra pogovarjali z županom Jankom Kosom. Zakaj je narasla voda naredila toliko škode tudi v delu Občine Žalec? »V vseh minulih poplavah, leta 1990, 1998 in 2004, se upravljalec vodotoka Savinja, torej država, kljub našim opozorilom ni zavedal resnosti, da je treba brežine sanirati in hkrati zagotoviti kontrolirano razlitje ob ujmah. V Občini Žalec so bili tokrat zelo prizadeti Vrbje, Petrovče in del Žalca. Nepojmljivo je, da je voda pritekla do železniške proge, do inštituta, do eko muzeja, ki sta utrpela oktobra podobne padavine ponovijo. Mi smo pozvali pristojno ministrstvo in Agencijo za vode, da takoj pristopita k sanaciji brežin Savinje.« Škodo na javni infrastrukturi (vodovod, kanalizacija, ceste, čistilna naprava, mostovi) popisujete, zelo izpostavljeni pa so bili mostovi. V poplavah sta bila zaprta oba mostova v Občini Žalec, višje tudi grobeljski most in šeški most v Občini Prebold. Od vseh mostov v naši dolini je bil v najtežjem obdobju odprt le pariželjski most v Občini Polzela. Mostovi so se izkazali kot resna težava. V Občini Žalec smo na srečo lani z lastnimi sredstvi obnovili kasaški most, ki je bil dober teden edina vez med južnim delom občine, ki zajema Liboje in KS Griže, z osrednjim delom. Griški most, ki smo ga za motorni promet na osnovi pregleda treh strokovnih institucij in podvodnega pregleda ponovno delno odprli 23. avgusta, bo po omejenem režimu odprt do temeljite rekonstrukcije ali Voda, ki se je nevarno približala železnici v Žalcu, je poplavila Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, t. i. žalske Benetke in poslovno cono južno ob železnici. precejšnjo škodo. Brežina Savinje ni bila v zadostni meri in dovolj kakovostno sanirana, vzdrževana. Iz preteklih poplav se niso naučili, da je to treba narediti. Zdaj se hvalijo, da so bili v Celju pri preventivnih ukrepih bolj uspešni. A tudi to jih sedaj ne bi rešilo. Če so bili ključni objekti v Celju, vključno z bolnico, leta 1990 v poplavah zaliti en meter, strokovnjaki pravijo, da bi bili sedaj meter in pol. Celje bi plavalo kljub omenjenim ukrepom, če se ne bi že na našem območju razlilo približno tri milijone kubičnih metrov vode. Savinjo je namreč utrgalo na več mestih od začetka pri Latkovi vasi, kjer je poplavilo preboldsko obrtno cono in širše, pa potem v Šempetru na naši strani …« »Država mora zdaj imeti toliko poguma, da gre pred ljudi, pred zainteresirano javnost, predstavi strokovne in kakovostne rešitve ter pove, kaj je treba narediti, da bodo v podobnih situacijah v prihodnje kar najmanjše žrtve, škoda pa naj se jim za to pošteno plača. Vse zato, da se kaj takega ne ponovi več. Mene je samo strah, kaj bo, če se septembra in izgradnje novega mostu. Občina v preteklih letih glede izgradnje mostu, katerega temelje dodatno spodjeda vsaka večja poplava, ni stala križem rok. Most so si leta in leta ogledovali tudi ministri in visoki funkcionarji različnih vlad, levih in desnih. Vsi so obljubljali, da ga bo država zgradila ali vsaj pomagala zgraditi, vendar pa od besed do sedaj ni bilo nič. Menim, da je po tej poplavi, ko je most utrpel dodatno škodo, še zadnja priložnost, da se država izkaže. To je namreč za občino samo prevelik zalogaj; gre pravzaprav za tri mostove, most čez strugo, most, po katerem je šla ozkotirna železnica, in osrednji most, kar po zdajšnji projektantski oceni in cenah znaša preko štiri milijone evrov. Če bi se tega zalogaja hoteli lotiti sami, bi morali črtati mnoga infrastrukturna vlaganja in investicije v KS Griže in v celotni občini. V projektno dokumentacijo za izvedbo mostu, skupaj z geodetskimi posnetki, geološkimi raziskavami in odkupi zemljišč, smo samo v zadnjem letu vložili preko sto tisoč evrov, prestavljen je bil tudi plinovod V dneh po poplavi sta si most v Grižah skupaj z županom Jankom Kosom, podžupanjo Tanjo Basle in z drugimi ogledala minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in direktorica Agencije RS za vode mag. Neža Kodra.. z mosta pod vodotok reke Savinje. Ne moremo več čakati na obljube, da nam bodo ta most zgradili v sklopu projekta protipoplavne varnosti in suhih zadrževalnikov, saj je to stvar državnega prostorskega načrta, ki zna zaradi vseh postopkov še trajati. Zgraditi ga moramo s pomočjo sredstev za sanacijo škode po poplavah. Vlada je že sprejela, da bo dala občinam 40 % akontacije za sanacijo javne infrastrukture. Mi že sedaj načrtujemo, da bo most v Grižah naša prioriteta.« Zaradi nedokončane gradnje kolesarske poti od celjske Špice do Šešč ob Savinji naj bi se razlilo še več vode … »Kolesarsko pot bi morali začeti graditi že v lanskem letu, končana bi morala biti letos do sredine leta, torej veliko pred poplavami. Zamuja se najbrž zato, ker se je zavleklo projektiranje mostu pri Špici in se je zaradi pritožbe zavlekel tudi postopek izbire izvajalca. Gotovo pa je, da je bil v času gradnje kolesarske poti nasip med Petrovčami in Levcem še ponižan, ker so ga prerastle korenine in ga je bilo treba urediti. Zato se je v času poplave voda hitreje prelivala čez rob. Ta ponižan nasip z delno izvedenim nasutjem pa je celo odneslo in naredilo precejšnjo škodo. Če nabrežina na tem mestu ne bo čim prej sanirana, se zna že jeseni ponoviti poplavni scenarij. A ob tem bi sporočil tistim, ki vseskozi nasprotujejo kolesarski poti: ob Savinji na nabrežini so velika drevesa, njihove korenine so prerasle nabrežino, in ko je drevesa podrlo, je mestoma utrgalo tudi nabrežino. Prevelika drevesa, to ugotavlja tudi stroka, ne sodijo na nabrežino. Primerni zasaditev in ozelenitev torej da, vendar kontrolirani.« Koliko je škode v občini, na zasebnih hišah? Kaj to pomeni za protipoplavne ukrepe, ki so že bili v javni obravnavi? »Zdaj vemo, da se je nekontrolirano razlilo več kot tri milijone kubikov vode. Tako ali drugače je bilo prizadetih 300 objektov, ki so bili poplavljeni od 20 cm do 1,5 m, od tega je tistih, ki so bili huje poplavljeni, nekaj čez 200 objektov. Poplavljena sta bila IHPS in ekomuzej, podtalnica je dvignila ploščo in poplavila kulturni dom v Vrbju, škoda je na infrastrukturi in objektih ob Vrbenskem jezeru, poplavljen je bil gasilski dom v Vrbju in še kje … Štiri družine iz Petrovč bomo začasno vselili v občinska stanovanja. Nekateri so še pri sorodnikih, prijateljih. Nekateri so si našli dolgoročnejše rešitve, kajti tisti, ki so imeli zelo poplavljene montažne hiše, so se morali izseliti, tako rekoč olupiti hišo, sušenje in obnova pa bosta trajala dlje časa. Če bi se že izvedli sistematični ukrepi, bi bilo poplavljenih štiri do pet objektov, ki jih zajema to območje razlivanja. Škoda bi bila veliko manjša. Točne podatke o škodi bomo sicer imeli, ko bodo vso škodo prijavili in jo bodo pogledale in popisale komisije. Velja tudi za javno infrastrukturo. Potem bomo vse podatke vnesli v program Ajda, ki je za to namenjen, nakar bodo vse skupaj pregledale še državne službe, ki bodo tudi izplačevale škodo. Mi smo za popis škode angažirali podžupane, Razvojno agencijo Savinja in ljudi iz občinskih služb, ki lahko začasno odložijo redno delo in pomagajo vsaj pri vpisih v sistem Ajda, da bodo popisi opravljeni čim prej.« Civilna zaščita, gasilci in prostovoljci pa so se spet izkazali … »Stokrat moram povedati: hvala nimi službami, centrom za socialno delo, zdravstvenim domom, komunalnimi podjetji, NIJZ in predsedniki KS. Reakcije vseh deležnikov v lokalnih skupnosti so zelo pomembne … Komunikacij je zelo veliko. Posebej se moram zahvaliti Škofijski Karitas Celje, Območni organizaciji RK Žalec, Hiši Sadeži družbe Žalec in številnim prostovoljcem za sodelovanje in pomoč. Kapo dol ljudem, ki so se sami organizirali in pomagali.« Žalske Benetke so bile že tradicionalno poplavljene. Ljudje pravijo, da so vendarle verjeli, da bodo pred časom urejeni nasipi to preprečili, vsaj v taki meri? »Če ne bo dodatnih ukrepov, se lahko zgodi, da bodo spet plavali … Kot sem že rekel, država mora narediti državni prostorski načrt in sistemski ukrep, da se to reši. Občina lahko naredi delne ukrepe, recimo, da skopljemo dva jarka in preusmerimo vodo mimo Benetk, a kaj, ko potem lahko naredimo škodo drugje, speljemo vodo na primer v Petrovče. Takih lokalnih ukrepov je bilo v preteklosti Žalec je obiskal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki si je v spremstvu direktorice občinske uprave dr. Darje Majkovič in podžupanje Tanje Basle ogledal ekomuzej po poplavi in se srečal s poveljnikom civilne zaščite Občine Žalec Robertom Vasletom (na fotografiji). gasilcem, vredni so vsakega denarja, ki jim ga damo, gasilci so hrbtenica civilne zaščite. Hvala tudi vsem ostalim, ki so tako ali drugače pomagali in še bodo. Vse aktivnosti so se koordinirale iz štaba civilne zaščite oz. občinskega gasilskega poveljstva, ki ima sedež na občini, in odlično so se izkazali tudi tokrat. Tu niso samo gasilci, tukaj je bilo treba koordinirati tudi z vsemi ostalimi; z ministrstvi, upravo za zaščito in reševanje, različ- preveč, zdaj je treba reševati sistematično, na vsem porečju Savinje s pritoki. Se pa strinjam, da je treba najti rešitve čim prej, vseeno so tam dobili gradbena dovoljenja. Velja kjerkoli – če je država dovolila gradnjo na poplavnih območjih, izdajala dovoljenja, potem bi morala sprejeti tudi ustrezne ukrepe, da jih ne bi zalilo.« Škode niso naredile le poplave … »Dve stvari sta se nam pojavili, z OBČINA ŽALEC ŠT. 8 I avgust 2023 zamikom enega dneva se je potem začela pojavljati podtalnica, denimo v Rojah, ki sicer niso bile poplavljene … pa tudi plazovi so se začeli prožiti. Odprlo se je štiri do pet dodatnih plazov na območju Ponikve in Podkraja. Dali smo že naročila za pregled teh plazov, da naredijo geološko in hidrološko analizo, da vidimo, kako sanirati.« Država bo zaradi prioritetne sanacije škode na javni infrastrukturi ustavila vse nenujne infrastrukturne projekte. To pomeni, da se bo najbrž še zamaknila gradnja trajnejšega križišča pri izvozu na avtocesti v Arji vasi, morda še kaj? »Najbrž se bo zgodilo ravno to, ustavitev izgradnje križišča na izvozu z avtoceste, čeprav se promet na tem mestu gosti in trenutna rešitev ne ustreza tudi z vidika varnosti. Ne zagotavlja ustrezne pretočnosti. Me pa skrbi, da bi lahko bila preusmerjena tudi sredstva za dokončanje ceste skozi Šempeter od Spara do Mercatorja, ki bi bila že pred to poplavo končana, pa smo morali zaradi nasprotovanja ene same lastnice ta del preprojektirati.« Žal lahko v tej državi posamezniki zavirajo številne projekte v korist širše skupnosti. Sodelovanje, povezovanje glede sanacije z drugimi župani? »Mi se redno srečujemo preko sestankov, ki jih sklicuje pokrajinski štab civilne zaščite. Z župani te doline smo se dobili tudi pri nas na občini in smo v rednih kontaktih po telefonu, si pomagamo. Določene stvari moramo peljati skupaj. Je pa dejstvo, da so v Braslovčah in na Polzeli imeli najbolj drastično poplavljene stanovanjske objekte, tudi Žalec, vendar ne tako katastrofalno. V Preboldu pa je škoda predvsem v gospodarski coni.« Kako je sicer z ostalimi velikimi projekti občine, Arnovski gozd, vrtec? »Projekt urejanja gospodarske infrastrukture v Arnovskem gozdu 3 z vplivnim območjem, v katerega smo vložili dobre tri milijone evrov, je tako rekoč zaključen. Pred zaključkom je sanacija plazu na zahodni strani. Vrtec Zahod naj bil predan v uporabo konec septembra, vendar pa bomo izvajalcu Esotechu zaradi vremenskih razmer in poplav, ki so vplivale tudi na njegovo poslovanje, podizvajalce in dobavitelje, morali odobriti podaljšanje izgradnje, tako da nam bo predan v upravljanje predvidoma konec novembra. Izvaja se prenova prostorov za specialistično pediatrično ambulanto v zdravstvenem domu, ki je zastarela, v vrednosti skoraj četrt milijona evrov. Urejujemo in sofinanciramo dodatna parkirišča za ambulanti ZD in OŠ v Šempetru v približno enaki vrednosti, četrt milijona evrov. Veliko urejujemo ali smo uredili cestnih odsekov, ki jih v prejšnjih letih nismo uspeli urediti, denimo na Brnico, na Ponikvo. Uredili smo del pločnika z razsvetljavo v Vrbju. Legaliziramo in urejamo športna igrišča v Žalcu, Vrbju, Šempetru in Libojah. Za posodobitev vodovoda smo v minulem letu dali več kot milijon evrov, pa 600 tisoč evrov za novogradnjo in obnovo kanalizacijskih sistemov. Neurja nam odpirajo nove probleme, saj povzročajo novo škodo, ne le poplave. Je pa tudi veliko malih stvari, ki jih delamo, ki so pomembne za posamezne ciljne skupine in prispevajo h kakovosti življenja v občini. Prostofer je čedalje pomembnejši, podarili smo defibrilator za oživljanje četrtkarjem, jih montirali v šole …« Smo pred začetkom šolskega leta. Ali so šole v občini utrpele kakršnokoli škodo? »K sreči v šolah v občini ni bilo poplavljenega več kot kakšno igrišče, kar je bilo že počiščeno. Sicer pred začetkom šolskega leta ni bilo večje škode, tako da bodo lahko v šolsko leto vstopili normalno. Občina Žalec 6. septembra praznuje, najbrž bo letos praznovanje nekoliko drugačno. »Imeli bomo velik dobrodelni koncert. Mislim, da je to za ta čas dobra ideja. Tudi odziv izvajalcev je odličen, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Alya, BQL, Modrijani in drugi. Vesel sem, da bo prišla Klapa Šufit, potem ko je bil zaradi poplav odpovedan Kriglfest, kjer bi morali nastopiti … Vodil ga bo odličen Tilen Artač, ki je letos skupaj z Ani Frece ambasador naše fontane piva. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Odprli smo tudi poseben sklic na žiro račun pri Rdečem križu Žalec, ki bo namenjen izključno našim poplavljencem, ki so bili najbolj poplavljeni in so hkrati socialno ogroženi. Našim podjetnikom bomo poslali prošnjo za dodatno pomoč in nakup kart za koncert, ki bo šel za pomoč poplavljencem. Letos za praznik ne bomo vabili tujih delegacij, saj smo jim pojasnili, kakšna je situacija. Smo pa veseli njihove pisne spodbude, podpore ali manjše finančne pomoči. Slabi časi pridejo, pa tudi minejo. Treba je verjeti vase. Ni problem, če padeš, pomembno je, da se vedno znova pobereš. Svet gre jutri naprej, treba se je poenotiti in složno ukrepati, tudi ko bo adrenalin v nas po katastrofalni poplavi popustil. To še posebej velja predvsem za politiko in odločevalce. Ob prazniku občankam in občanom želim vse dobro, srečno, Občina Žalec.« Vabljeninana Vabljeni slavnostnosejo sejoObčinskega Občinskegasveta sveta nanaslavnostno podelitvijoobčinskih občinskihpriznanj, priznanj, s spodelitvijo sredo,6.6.septembra septembra2023, 2023,obob19. 19.uri uri kikibobovvsredo, DomuII.II.slovenskega slovenskegatabora taboraŽalec. Žalec. vvDomu Priznanjabobopodelil podelilžupan županJanko JankoKos. Kos. Priznanja rannRRoošš FFra kulturnemprogramu programubobonastopil nastopil VVkulturnem Kitarskiorkester orkester Kitarski Glasbenešole šoleRisto RistoSavin SavinŽalec, Žalec, Glasbene vodiprof. prof.Maruša MarušaMirnik, Mirnik, kikigagavodi gosti- -Mladinskim Mladinskimpevskim pevskimzborom zborom zzgosti Šempeterpod podvodstvom vodstvomprof. prof.Katje Katje OŠOŠŠempeter Florjančič.. Florjančič.. Svečanidogodek dogodekbobopol polure urepred predproslavo proslavo Svečani napovedalaGodba GodbaZabukovica. Zabukovica. napovedala Prireditevbobopovezovala povezovala Prireditev JolandaŽeleznik. Železnik. Jolanda Slavnostne seje Sveta KS Šempeter se je poleg gostov udeležilo veliko krajank in krajanov. 3 Devetič Evropski teden mobilnosti LUCIJA GROBLER Občina Žalec je bila tudi letos uspešna na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Med trajnimi ukrepi, ki jih vsako leto izvede, bodo letos nove table na nekaterih postajališčih šolskega avtobusa, s katerimi bo še okrepila varnost otrok, ki trajnostno potujejo v šolo. V dneh, ko se otroci ponovno vračajo v šolske klopi, je to posebej pomembno. Sicer pa so v Žalcu v začetku avgusta stopnjevali aktivnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ki sicer potekajo skozi vse leto. Osrednji dogodek bo Evropski teden mobilnosti (ETM), ki vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom. Občina Žalec pa že deveto leto sode- luje z vrsto aktivnostmi, ki jih oblikuje skupaj s Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru in z drugimi partnerji. Dan zdrave mobilnosti, dan brez avtomobila in aktivnosti ob zapori ceste, trajnostno v službo, ostanimo aktivno mobilni, trajnostno povezani, kokoška Rozi, beli zajček, parkirni dan, tehniški dnevi in dan športa, to je le nekaj aktivnosti, ki jih bodo pripravili z namenom ozaveščati o pomenu trajnostne mobilnosti. Aktivnosti in dogodki so namenjeni različnim generacijam. Otroci iz žalskih vrtcev in šolarji v osnovnih šolah preko spreminjanja svojih potovalnih navad spoznavajo trajnostno mobilnost in s tem vplivajo tudi na potovalne navade staršev in skrbnikov. Tudi za odrasle je pripravljena vrsta dogodkov, kjer bodo preko delavnic, akcij, izletov in družabnih srečanj, prav tako v skladu z letošnjim sloganom 'Varčne poti', oblikovali nove potovalne navade v smeri trajnostne mobilnosti. Program dogodkov je objavljen na spletni strani www.zalec.si, udeležijo pa se jih lahko vsi občani. Srečanje z dobrodelno noto D. NARAGLAV Zbirali so prispevke za pomoč prizadetim v minulih poplavah. Zveza društev upokojencev Občine Žalec je tudi letos organizirala tradicionalno srečanje članov upokojenskih društev v Občini Žalec. Srečanje so tudi tokrat pripravili v Letnem gledališču Limberk v Grižah v organizaciji DU Griže– Zabukovica. V uvodnem delu srečanja je udeležence nagovorila predsednica ZDU Občine Žalec Danica Vončina Veligošek. Udeležence je pozdravila tudi v imenu njihovega DU Griže–Zabukovica in v imenu novega predsednika Pokrajinske zveze DU Celje Jakoba Presečnika iz Mozirja. Pozdrav udeležencem je v imenu Občine Žalec namenil podžupan Roman Virant. Zbrane je pozdravila tudi predsednica sveta KS Griže Olga Markovič, ki je v nadaljevanju poskrbela za del zanimivega kulturnega programa, ki je dodobra nasmejal občinstvo. Tega je poleg nje soustvarjal še 12-letni harmonikar Matevž Kveder. S petjem so uradni del prireditve obogatile tudi pevke DU Velika Pirešica–Galicija, iz sekcije ročnih del Klepetulje. Njihovo petje je na kitari spremljal Marjan Šertl. Na srečanju so razglasili rezultate letošnjega tekmovanja ZD upokojencev Občine Žalec s podelitvijo pokalov ekipam za prva tri mesta v ženski in moški kategoriji. Kot je povedal novi vodja za športno rekreacijo pri ZDU Občine Žalec Vojko Prislan, so tudi letos tekmovali v sedmih panogah: v metanju kovinskih obročev, šahu, streljanju z zračno puško, balinanju, pikadu, ribolovu s plovcem in kegljanju s kroglo na vrvici. Skupno se je vseh tekem udeležilo 451 udeležencev, od tega 252 moških in 199 žensk. V moški konkurenci so skupni POPRAVEK Predstavniki ekip s pokali, predsednico ZDU Občine Žalec, podžupanom in novim vodjem športa in rekreacije Vojkom Prislanom. zmagovalci postali člani DU Ponikva, na drugem mestu so pristali člani DU Žalec, tretji pa so bili člani DU Griže-Zabukovica. Pri ženskah so prvo mesto osvojile tekmovalke iz DU Žalec, druge so bile z enakim številom točk članice DU Ponikva, tretje pa tekmovalke iz DU Šempeter. Pokale za najboljše sta poleg Vojka Prislana podelila podžupan Občine Žalec Roman Virant in predsednica ZDU Občine Žalec Danica Vončina Veligošek. Poleg pokalov pa sta podelila tudi posebne zahvale za odlično organizacijo tekmovanj DU Žalec, DU Ponikva in DU Šempeter. Društva so bila sicer uspešna tudi na tekmovanjih Pokrajinske zveze DU Celje. Kar štiri ekipe se bodo kot zmagovalne v posameznih disciplinah udeležile državnega tekmovanja. V pikadu bo to moška ekipa DU Ponikva, v šahu ženska ekipa DU Šempeter, v balinanju ženska ekipa DU Žalec in v streljanju z zračno puško ženska ekipa DU Vrbje, ki se že tradicionalno uvršča na državna tekmovanja in je vedno med najuspešnejšimi. Po končanem uradnem delu srečanja so za prijetno druženje in zabavo skrbeli člani Ubranih strun Božo Trnovšek, Januš Grobelnik in Tilen Trnovšek. Za kulinariko in postrežbo je tudi tokrat poskrbel Andrej Veligošek z ekipo. Skupaj z zbranim denarjem na srečanju (vsak od 284 udeležencev naj bi prispeval najmanj dva evra) in donacijami petih zasebnikov, ki so darovali od 60 do 100 evrov, pa so za pomoč prizadetim v poplavah zbrali preko tisoč evrov. Te so že naslednji dan odnesli na RK Žalec, namensko za prizadete člane DU Občine Žalec. V junijskem Utripu Savinjske doline smo v članku na str. 3 z naslovom Svetniki na zadnji seji pred poletjem napačno zapisali: »Za predstavnika Občine Žalec v skupščini Javnega komunalnega podjetja Žalec so imenovali Igorja Glušiča iz Migojnic.« Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja je občinskemu svetu predlagala, da predlog sklepa o imenovanju Igorja Glušiča za predstavnika Občine Žalec v Skupščino Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., obravnava in sprejme v predloženem besedilu. Predlog sklepa pa ni bil sprejet in za predstavnika Občine Žalec v skupščino Javnega komunalnega podjetja Žalec Igor Glušič ni bil imenovan. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo 4 OBČINE ŠT. 8 I avgust 2023 Tudi v Občini Prebold precej škode D. NARAGLAV Treba bo dobro sanirati brežino Savinje, ki jo je odneslo, in to bolje kot leta 2012, pravi preboldski župan mag. Marko Repnik. V celoti je bil poplavljen preboldski športni center. V Občini Prebold je vodna ujma najbolj prizadela področje ob Savinji v Latkovi vasi, največ škode je povzročila v industrijski coni (več na str. 10), zalila pa je tudi športni center in zasebne hiše na Mačkovi ulici, kmetijo in kamp. V zvezi s tokratno vodno katastrofo je župan Občine Prebold mag. Marko Repnik teden dni po poplavah povedal: »Občina Prebold je utrpela precej veliko škodo na cestni in ostalih infrastrukturah. Imeli smo zelo poplavljeno industrijsko cono v Latkovi vasi, povsem poplavljena Športni center in celotno Mačkovo ulico, od 30 do 40 privatnih hiš. Prav tako je bila velika škoda pri Grobeljskem mostu čez Savinjo na cestni infrastrukturi in pri privatni hiši s kampom Park, popolnoma poplavljena pa je bila tudi večja kmetija v Dolenji vasi. Tako je škoda seveda enormna. Mi saniramo, kolikor se da sproti, pomagajo civilna zaščita in Gasilska zveza Prebold z V času šolskih počitnic in dopustov so na Občini Prebold imeli dve redni seji, prva je bila 29. junija, druga pa 27. julija. Na 7. redni seji so med drugim obravnavali Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Predhodno je ta elaborat na svoji seji že obravnaval Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, kjer je bil prisoten tudi direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič, ki je elaborat podrobno predstavil, na seji OS pa podal še nekatere podrobnejše podatke in izračune. Svetniki so elaborat potrdili in ob tem sprejeli več sklepov. V nadaljevanju seje so se seznanili s poročilom o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Prebold za leto 2022, ki ga je podala predsednica NO Petra Kobal Šorli. Svetniki so za predstavnike občine v Svet javnega zavoda OŠ Prebold v mandatu 2023–2027 imenovali Manco Ocvirk iz Dolenje vasi, Otona Račečiča iz Latkove vasi in Tanjo Gostečnik iz Dolenje vasi. V nadaljevanju seje so se seznanili s poročilom o delovanju bazena v lanski sezoni 2022. V njem je bilo ugotovljeno, da je poslovanje bazena bilo v letu 2022 brez poškodb in posebnosti, ki bi vplivale na delo, opozorjeno je bilo na enormno povečanje stroškov za električno energijo, poslovni rezultat pa je pričakovano, tako kot vsako leto, negativen, tokrat v višini okrog 25.000 evrov. Seja se je končala še z nekaterimi vprašanji in pobudami, Jaku Golavšku pa so v skladu z njegovo prošnjo odobrili brezplačno uporabo telovadnice v času priprav namiznoteniške reprezentance. Na 8. redni seji 27. julija pa so svetniki dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2023/24. Predlog sta predstavila Boštjan Herodež, predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, in ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej. Na mizi je bilo tudi polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Prebold za leto 2023. Na strani prihodkov je bila realizacija 46,3-odstotna ali od 5.991.722 evrov veljavnega plana realizacija v višini 2.771.521 evrov. Na strani odhodkov, ki po sprejetem planu znašajo 6.164.667 evrov, pa je bila realizacija 31,8-odstotna oziroma v višini 1.962.154 evrov. D. NARAGLAV Kamp Park v Latkovi vasi ob Savinji je preživel že vrsto poplav, tudi tokratna mu ni prizanesla. pri nas pa Občina Braslovče. Tako da razumemo, da ne moremo biti takoj na vrsti, bomo pa v tej vrsti čakali in prosili za pomoč. Ob tem bi dejal še, da je nujna temeljita obnova brežine Savinje, ki jo je odneslo v dolžini 70 do 100 m in je povzročila tolikšno poplavo. Ta brežina je bila leta 2012 sicer že sanirana, a očitno bolj slabo, zato se je vse skupaj spet ponovilo, tokrat še v hujši obliki. Hudo je poškodovan tudi Šeški most in je trenutno zaprt. Mi smo na pomoč že poklicali strokovnjaka za mostove, ki je ocenil, da mora biti most do nadaljnjega zaprt. Počakati moramo, da se nivo Savinje zniža in voda zbistri, tako da bodo omogočene dodatne raziskave stanja mostu. Računamo, da bomo, takoj ko bo možno, šli vsaj v delno sanacijo, tako da bi most bil čim prej ponovno prevozen.« T. T. Nova parkirišča na Trgu sv. Marjete Občina Polzela je junija letos pristopila k ureditvi parkirišča pri cerkvi sv. Marjete. Pred časom so z deli končali, opravil pa jih je Sašo Cizej, s. p. Tako je urejenih 18 parkirnih mest, od tega eno za invalide. Vrednost del znaša nekaj manj kot 89.600 evrov z DDV, financirala pa jih je občina iz proračuna. Novo vozilo za Prostofer D. NARAGLAV Sprejem najuspešnejših v Taboru Na Grobeljskem mostu v Latkovi vasi so poškodbe, ki jih je naredila deroča Savinja, že sanirali. NOVIČ K E vsemi svojimi društvi. Velika zahvala in pohvala gre vsem sodelujočim, tudi vsem prostovoljkam in prostovoljcem naše občine in od drugod. Dobili smo veliko klicev in ponudb za pomoč. Delo, ki so ga opravili gasilci in drugi prostovoljci, je neprecenljivo in se ne da meriti z ničemer. Vsekakor pa si zaslužijo vsaj iskreno zahvalo za vse te dni, ko so bili na delu in izčrpavali vodo ter pomagali pri čiščenju v vseh podjetjih v industrijski coni in drugod. Še enkrat iskrena hvala vsem. Sem pa prepričan, da bomo sčasoma lahko sanirali nastalo škodo ter ob tem delno računali tudi na državno pomoč. Predvsem pa se morajo svari vsaj malo umiriti, saj vemo, da kljub enormni škodi Občina Prebold vendarle ni utrpela tako velike škode kot nekatera druga področja v Sloveniji, zlasti Zgornja Savinjska dolina in Koroška, Med počitnicami dve redni seji Občina Polzela je bogatejša za novo vozilo Hyundai Ioniq, s katerim bodo prostovoljci po novem opravljali prevoze starejših občanov in invalidov. Na občini opažajo, da je projekt Prostofer, ki ga v osnovi izvaja Zavod Zlata mreža ob znatni podpori lokalnega okolja, zelo lepo zaživel. Deset prostovoljnih šoferjev prevoze povprečno opravlja trikrat tedensko. Za novo pridobitev je Občina Polzela odštela 39 tisoč evrov. Na novem Jurijevem trgu v Taboru so 28. junija pripravili sprejem najboljših učencev in dijakov Občine Tabor, ki so v preteklem šolskem letu v vseh letih šolanja bodisi dosegli odličen uspeh bodisi se udeležili regijskih in državnih tekmovanj na različnih področjih izobraževanja, bili uspešni pri izdelavi raziskovalnih nalog, na turnirjih s področja športa, glasbenih tekmovanjih, ekipno ali posamično. Skupaj je bilo na sprejem vabljenih kar 43 učencev in dijakov, kar je največ doslej. Župan občine Marko Semprimožnik jim je skupaj z višjo svetovalko Sašo Zidanšek Obreza na sprejemu podelil simbolična darila ter jih v svojem nagovoru pohvalil za številne izjemne rezultate, ki so jih dosegli, ter jim zaželel, da bi bili tudi v prihodnje pri svojih šolskih oz. študijskih obveznostih vztrajni, motivirani in uspešni. Poudaril je, da gre zasluga vsekakor tudi šolam, pedagoškim delavcem in staršem, ki svoje otroke spodbujajo in podpirajo na poti izobraževanja. Učence in njihove starše sta nagovorila tudi ravnateljica OŠ Vransko–Tabor Majda Pikl in vodja POŠ Tabor Branko Šketa. Oba sta učence pohvalila za marljivo delo in dosežene rezultate ter jim prav tako v prihodnje zaželela obilo učnih uspehov. Tako kot že vrsto let so vsi uspešni šolarji in dijaki skupaj s svojimi dosežki vpisani v t. i. Zlato knjigo najboljših učencev in dijakov, ki je bila na dan sprejema na vpogled, sicer pa se trajno hrani na občini. Za slastno pogostitev pa so tudi tokrat poskrbele članice Društva žena in deklet Občine Tabor. Skupinska slika vseh prisotnih učencev z županom, vodjem POŠ in ravnateljico OBČINE ŠT. 8 I avgust 2023 5 V Rakovljah novi domovi za poplavljene? BINA PLAZNIK B. P. IN T. T. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je predlagal, da bi družine s poplavljenih območij trajno preselili v Rakovlje, kjer bi zgradili 150 hiš. Takole so v Malih Braslovčah na suho še pravočasno odpeljali avtomobile. Vsem ni uspelo. V Občini Braslovče je deroča Savinja od vseh v dolini najbolj dramatično posegla v prostor, naredila največ škode prebivalcem in tudi trajno uničila mnoge domove. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je povedal, da je dom izgubilo 271 družin. »V katastrofi, ki smo ji bili priča, je svoj dom izgubilo 271 družin. Deroča voda jim je uničila domove v naseljih Letuš in Male Braslovče ter v manjšem delu naselij Preserje in Orla vas. O višini škode v tem trenutku še ne moremo govoriti, ker intenzivno poteka zelo zahtevno ocenjevanje škode s strani strokovnih komisij.« Zelo odmeva predlog župana Tomaža Žoharja o gradnji naselja s 150 hišami na občinski zemlji v Rakovljah in preselitvi ljudi s poplavljenih območij. Tomaž Žohar je o tem povedal: »Na osnovi strokovnih podlag najbolj priznanih hidrologov v Sloveniji je preselitev levega in desnega brega t. i. gmajne v Letušu edina rešitev, da se to nikoli več ne ponovi. Dejstvo namreč je, da je naša osnovna naloga zdravje in zaščita življenj naših občanov. Vzporedno sicer že teče najnujnejša sanacija brežin, vendar ta ne rešuje poplavne varnosti v primeru 100- ali 500-letnih vod, ki smo jim bili priča sedaj. S tem tudi ne rešujemo življenj in premoženja. Savinja se je skozi zgodovino že razlivala na določenih območjih, saj si vzame svoj prostor, ko ga potrebuje. Mi smo ga skozi desetletja poselili, pa naj je to v Mozirju (Loke) ali letuška, polzelska ali ločiška gmajna itd. Sedaj moramo s ciljem reševanja življenj in premoženja to popraviti. Ne samo bogu, ampak predvsem tudi požrtvovalnosti in usposobljenosti gasilcev Braslovče je obiskal tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je skupaj z vrhom civilne zaščite, župani in ostalimi pristojnimi opravil sestanek z regijskim štabom civilne zaščite na temo problematike poplav v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. se moramo zahvaliti, da nismo imeli smrtnih žrtev. Naslednjič mogoče ne bo tako, zato moramo danes narediti vse, da zaščitimo življenja in premoženje. V skladu s tem imamo plan seliti ti dve naselji na elitno lokacijo v naši občini, v neposredno bližino osnovne šole, vrtca, planiranega zdravstvenega centra in športnega parka, pri čemer bomo poskrbeli, da bo to naselje z veliko zelenimi površinami, drevesi, da bo zdravo in kvalitetno življenjsko okolje. Po tem koraku pa nameravamo na širšem območju Letuške gmajne narediti kontrolirano razlivno območje reke Savinje v primeru velikih voda, kar bi pomembno vplivalo na poplavno varnost na celotnem porečju reke Savinje in ne samo v naši občini.« Tomaž Žohar je povedal še, da poplave ne bodo vplivale na pričetek šolskega leta: »Otrokom iz srca želim, da v novem šolskem letu uživajo, da čim bolj brezskrbno in uspešno obogatijo svoje znanje in da stkejo nova prijateljstva, saj so dobri medsebojni odnosi v življenju najbolj pomembni. Če imaš ob sebi prijatelje in dobre ljudi, je v življenju veliko lažje iti skozi vse prepreke, kar je dokazala pomoč mnogih v nedavni katastrofi.« Deroča ujma je za sabo puščala razdejanje; v Malih Braslovčah bodo marsikje še dolgo čistili posledice. Poskrbeli za obtičale na cesti K. ROZMAN ARHIV OBČINE Za prenočevanje se je odločilo 180 ljudi, poskrbeli pa so tudi za psičke. V začetku avgusta so se ob rdečem alarmu vremenoslovcev zaradi močnih nalivov in napovedi poplavljanja hudournikov na najhujše pripravili tudi na Vranskem. Voda jim je tokrat prizanesla, zato so v petek, 4. avgusta, svojo pomoč usmerili predvsem na številne voznike in družine, ki so zaradi zaprte avtoceste, drugih cest in mostov obtičali na regionalni cesti. Kot je povedala županja Občine Vransko Nataša Juhart, jih je zelo skrbelo, kaj bo prinesla napoved nalivov, zato so v petek, 4. avgusta, sklicali štab civilne zaščite občine, ki je aktivirala načrt ukrepanja v primeru poplav. Aktivirali so gasilska društva, pripravili protipoplavne vreče s peskom, zaščitili javne objekte in spremljali vodotoke. Napovedi so resno vzeli tudi občani, ki so prišli po protipoplavne vreče, nekaterim so jih tudi pripeljali. »Zvečer smo pripravili športno dvorano kot evakuacijsko točko za primer, da bi se zgodilo, kar se je v zgodovini Vranskega že, da je bilo Vransko pod vodo. Tudi mi smo se bali najhujšega.« Pripravljeno evakuacijsko točko v športni dvorani so nato izkoristili za utrujene potnike v vozilih na regionalni cesti, ki so obtičali v zastojih. »Občani so se sami odzvali in tri skupine so odšle na regionalno cesto, kjer je bila zapora prometa, ter v bistvu od avtomobila do avtomobila ljudi vabili, da pridejo prenočit na Na Vranskem so voznikom prostovoljci delili vodo. toplo. Poskrbeli smo tudi za hrano in pijačo. Za prenočevanje se je odločilo 180 ljudi, med njimi družine z majhnimi otroki, po dolgi vožnji in zastojih so bili namreč zelo izčrpani. Sprejeli smo tudi psičke,« je povedala županja. Tudi zjutraj so gasilci in vaščani poskrbeli za obrok in toplo pijačo. »Res so bili zelo hvaležni. Kar ne morem verjeti in hvala vsem občanom, ki so se odzvali v res velikem številu, ne da bi jih posebej vabili. Prinesli so hrano, odeje, vse, kar je bilo potrebno, tako da so se potniki res počutili zelo dobrodošle tukaj na Vranskem. Smo pa prosili za pomoč tudi Občino Tabor, da so nam posodili dodatne blazine za ležišča.« Po besedah poveljnika CZ Občine Vransko Maksa Petriča so namreč najprej pripravili samo tretjino športne dvorane, toda nazadnje so morali ležišča razporediti po vsej dvorani. Prav tako so prizadevni Vranščani voznikom tovornjakov, ki niso želeli zapustiti svojih vozil, delili vodo. Hvaležni, da vodna ujma ni prizadela domače občine, so prostovoljni gasilci vseh društev poveljstva Občine Vransko pomagali pri intervencijah na najbolj prizadetih območjih, že na poplavljeni petek tudi v Ločici ob Savinji. Ena ekipa je bila seveda vedno doma v pripravljenosti, če bi prišlo do intervencije. Nekajkrat so morali črpati vodo iz kleti. V tokratni ujmi tudi niso zabeležili novih plazov. Mnogi domovi v Občini Braslovče ne bodo nikoli več primerni za bivanje. Potrdili nove cene D. NARAGLAV Tik pred počitnicami so v Občini Tabor imeli 5. redno sejo občinskega sveta. Kot drugod po dolini so obravnavali Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in potrdili nove cene. Kar nekaj točk pa se je nanašalo na delovanje OE Vrtec Tabor in POŠ Tabor v šolskem letu 2023/2024. Na seji sta bila za predstavitev tematik in pojasnila prisotna direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič in ravnateljica JVIZ OŠ Vransko–Tabor Majda Pikl. Po predstavitvi in daljši razpravi so svetniki potrdili predlagan in sprejeli tudi več posameznih sklepov v zvezi s ceno oskrbe s pitno vodo in storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Vse cene so začele veljati s 1. julijem. V nadaljevanju seje je ravnateljica Majda Pikl podala predlog za spremembo ekonomske cene programov v OE Vrtec Tabor, ki so jo svetniki ravno tako potrdili, velja pa od 1. junija dalje. Nova ekonomska cena tako za 1. starostno obdobje znaša 610,49 evra, za 2. starostno obdobje pa 493,95 evra. Poleg tega so potrdili še ceno živil na otroka, ta znaša 2,60 evra na dan. Cene veljajo že od 1. junija dalje. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili še predlog sistematizacije delovnih mest v Vrtcu Tabor v novem šolskem letu. Nova sistematizacija je bila potrebna, saj bo z novim šolskim letom v vrtcu osem oddelkov s 132 otroki. Poleg tega so potrdili tudi sofinanciranje neobveznega izbirnega predmeta nemščine in sofinanciranje dodatne športne ponudbe za učence POŠ Tabor v novem šolskem letu 2023/24. Potrdili so tudi ukinitev statusa javnega dobrega na dveh parcelah v k. o. Črni vrh, ki ne služita več namenu javne rabe, in opravili prvo obravnavo Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Tabor. Sejo so zaključili še z razpravo in sprejetjem sklepa o financiranju političnih strank v občini. 6 PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2023 V poplavah 2.539 gasilcev GZ Žalec na 1.634 lokacijah T. TAVČAR Reševali so po dolini in odšli pomagat tudi drugam. Žalski gasilci v akciji drugi dan poplav Vse od 4. avgusta, ko je Slovenijo zajela uničujoča vremenska ujma s poplavami, so bili nepogrešljivi člen reševanja, pomoči in saniranja posledic v Spodnji Savinjski dolini gasilci 32 prostovoljnih gasilskih društev iz Gasilske zveze Žalec (GZ), ki so bili devet dni na terenu od zgodnjih jutranjih ur do večera, saj so odpravljali precejšnje razdejanje, ki so ga povzročili nalivi ter močno narasla voda reke Savinje. Po podatkih poveljnika Gasilske zveze Žalec Ludvika Meklava so gasilci Gasilske zveze Žalec od petka, 4. avgusta 2023, do nedelje, 13. avgusta 2023, zabeležili 1.634 lokacij, kjer so reševali ljudi, premo- ženje, črpali vodo, odstranjevali mulj, čistili ceste in cestne dovoze ter prevažali pitno vodo v skupni količini več kot 700 m3. Na terenu je sodelovalo 2.539 gasilcev iz 32 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec ter gasilci iz sosednje Gasilske zveze Prebold, Posavske, Gorenjske in Notranjske regije, vojaki Slovenske vojske, člani Rdečega križa in drugi. Na območju GZ Žalec, v občinah Braslovče, Polzela in Žalec, je bilo poplavljenih 1.126 stanovanjskih objektov, 25 industrijskih objektov, tri kmetije in en sakralni objekt. Čez reko Savinjo sta uničena dva mostova, delno uničena prav tako dva mostova, zabeležili so tudi 48 plazov. Od nedelje, 13. avgusta, pa gasilci na poplavljenih območjih po potrebi še vedno opravljajo določena dela v zvezi z odpravljanjem posledic poplav. V nedeljo, 13. avgusta, so se v GZ Žalec odzvali tudi pozivu po pomoči gasilcev in opreme za odpravo posledic vremenske ujme ter visokega vodostaja reke Savinje v zgornjem toku. Na pomoč Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline je tako odšlo 59 gasilcev iz GZ Žalec s 16 gasilskimi vozili. Tudi 17. avgusta se je GZ Žalec ponovno odzvala pozivu po pomoči. Na pomoč Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline je ob 7. uri zjutraj odšlo 38 gasilcev s 14 gasilskimi vozili. Poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav Aktiven tudi območni RK T. TAVČAR V sredo, 16. avgusta, je poveljnik Civilne zaščite Zahodne Štajerske regije Janez Melanšek v Braslovčah sklical sestanek županov, predstavnikov javnih služb ter članov štabov civilne zaščite občin, ki so bile prizadete ob zadnji vremenski ujmi. Regijski štab je bil sklican v petek, 4. avgusta, in je nato aktiviral vse občinske štabe na območju porečja reke Savinje. Do dneva sestanka so morale lokalne skupnosti oddati oceno intervencijskih stroškov, popis škode na terenu pa se nadaljuje. Namen sestanka v Domu kulture Braslovče je bil predvsem seznanitev z aktualnimi razmerami na terenu ter dogovor o nadaljnjih aktivnostih in sanacijah, ki so nujno potrebne. Poleg škode na cestni in drugi infrastrukturi pa so poplave ogromno škode povzročile številnim družinam in posameznikom, ki so tako rekoč v trenutku ostali brez imetja in strehe nad glavo. Zato je Občina Braslovče v sodelovanju s civilno zaščito postavila bivalne kontejnerje in zagotovila začasna bivališča tistim najbolj ogroženim, če bo to potrebno. Na sestanku je bil prisoten tudi pristojni državni sekretar Rudi Medved, ki je vse informacije posredoval Vladi Republike Slovenije, da bo lahko ta z ukrepi pomagala pri čimprejšnji sanaciji škode in zagotovitvi bivalnih prostorov. S sestanka v dvorani Doma kulture Braslovče Na obisku vodstvo zveze T. TAVČAR D. NARAGLAV Poleg ostale pomoči na terenu so skupaj razdelili tudi 35 razvlažilnikov, ki so in še bodo poplavljenim prebivalcem doline še kako koristili. čene prostore v Vrbju, Petrovčah in Žalcu. Ves čas pomagajo pri čiščenju in dostavi nujnih stvari starejšim ter tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Minuli teden so razdelili bele zidne barve še tistim, ki jih niso prejeli, ter vrednostne kartice iz donacij, prejetih na RKS. Poplavljenim preko mobilnih telefonov nudijo tudi psihosocialno pomoč, tako imenovane razbremenilne pogovore zaradi poplav. V tej smeri je bilo že izvedeno tudi letovanje treh skupin otrok iz poplavljenih območij na Debelem rtiču. Predstavnika obeh organizacij RK iz Krapine in Zagreba s šoferji in predsednico OZ RK Žalec ter predstavnico Uprave za zaščito in reševanje Poplave so močno prizadele tudi kraje na območju Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Z namenom pomoči sta mu v sredo, 16. avgusta, Crveni križ Krapina in Crveni križ Zagreb skupaj predala v uporabo 20 razvlažilnikov prostorov, ki so jih prejeli prizadeti na območju združenja. Razvlažilnike sta predala sekretar Crvenega križa Krapina Davor Simovič in sekretar Crvenega križa Zagreb Ivica Golubič. Velikodušno pomoč so v imenu vseh prizadetih prevzeli predsednica Območnega združenja Rdečega križa Žalec Pavla Artnik, sekretar Območnega združenja Rdečega križa Žalec Matjaž Črešnovar ter predstavnica Uprave za zaščito in reševanje za Zahodno Štajersko regijo Vesna Slamnik. Že dan prej so razdelili 15 razvlažilnikov, skupno pa so tako lahko razde- Bivalni kontejnerji za začasna bivališča lili 35 teh aparatov za sušenje prostorov. Od tega so jih poplavljeni v Vrbju prejeli 25, v Petrovčah in Žalcu 5, ostalih 10 pa so prejeli poplavljenci v Občini Braslovče in Občini Polzela. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, so takoj po poplavi na več mestih začeli zbirati humanitarno pomoč. Poplavljeni najbolj potrebujejo bele zidne barve, čopiče, higienske izdelke, čistila in razvlažilnike prostorov, zato so v OZ RK Žalec še toliko bolj hvaležni obema hrvaškima organizacijama RK iz Krapine in Zagreba. »Poleg tega zbiramo finančno pomoč za poplavljene v občinah Žalec, Braslovče in Polzela. Matjaž Črešnovar je povedal, da so prostovoljci 12. in 13. avgusta pomagali tudi razkuževati poplavljene in očiš- Vodstvo Gasilske zveze Slovenije si je med obiskom pri GZ Žalec ogledalo tudi poplavljena gasilska domova Vrbje in Letuš. V četrtek, 17. avgusta, so bili predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZ) Janko Cerkvenik, poveljnik Franci Petek in namestnica predsednika Janja Kramer Stajnko na krajšem obisku pri Gasilski zvezi Žalec (GZ), kjer so si v spremstvu predsednika Milana Pustoslemška, poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroša Žibreta, poveljnika GPO Polzela Lada Košca in poveljnika GPO Braslovče Miloša Dernača ogledali porečje Savinje in nastalo škodo ob poplavah. Donirana sredstva lahko nakažete na humanitarni račun RKSObmočnega združenja Žalec SI56 6100 0002 7180 620, sklic SI00 23, koda: CHAR, namen: Pomoč poplavljenim: Žalec, Braslovče in Polzela, naziv: RKS – OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec. Pošljite pa lahko tudi sporočilo SMS s ključno besedo SSD10 na številko 1919 in prispevali boste 10 EUR za pomoč poplavljenim v občinah Žalec, Braslovče in Polzela pri obnovah stanovanj. Za to vrsto pomoči lahko prispevajo uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec. ozrks.si. SMS-donacije lahko prispevate od 1. septembra. do 31. decembra. 2023. Med obiskom pri PGD Vrbje Poveljniki, ki so vodili delo gasilcev, so jim predstavili potek ukrepanja in reševanja ter trenutne aktivnosti, ki jih gasilci na terenu še izvajajo. Ogledali so si tudi nastalo škodo v OGD Vrbje in Letuš, kjer je narasla voda poplavila oba gasilska domova. Predstavniki Gasilske zveze Slovenije so gasilcem teh društev obljubili pomoč Gasilske zveze Slovenije pri izvedbi sanacijskih ukrepov, kolikor bo v njihovi moči. Delegacija Gasilske zveze Slovenije je pot nadaljevala v Zgornjo Savinjsko dolino. PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2023 7 Oskrba z vodo zdaj nemotena LUCIJA GROBLER ARHIV JKP ŽALEC V Letušu so zgradili začasni vodovod preko Savinje, v Šeščah pa so sanirali poškodovane cevi na cevovodu pod šeškim mostom. V hudih poplavah v začetku avgusta so škodo utrpeli tudi deli vodovodnega sistema v Spodnji Savinjski dolini. Nekateri vodni viri in objekti za pripravo vode so bili poplavljeni, pri čemer je nastala škoda na objektih in opremi. Kanalizacijski sistem še čistijo, saj je bil poln mulja, zaradi prekomerne količine mulja pa bo verjetno potrebna tudi posebna sanacija Centralne čistilne naprave v Kasazah. Daljših motenj z oskrbo s pitno vodo ni bilo. Še največ škode je bilo na najbolj izpostavljenih območjih Letuša, Malih Braslovč in Podvina pri Polzeli, vodo pa so uporabniki na območju celotne Spodnje Savinjske doline morali prekuhavati daljše obdobje. Oskrba s pitno vodo je po treh tednih povsod po dolini nemotena, je povedal direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič, s katerim smo se pogovarjali tudi o škodi in odpravljanju posledic poplav na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju ter na Centralni čistilni napravi v Kasazah. Poškodovani objekti pri vodnih virih O škodi na vodovodnem omrežju pa je povedal: »Največ škode na vodovodnem omrežju je na območju Letuša, kjer je deroča Savinja odtrgala cevovod preko Savinje, močno poškodovana pa sta bila tudi oba cevovoda pri mostu v Šeščah. Obe lokaciji smo začasno uspešno sanirali, dolgoročno pa bo treba oba dela temeljiteje sanirati, poiskati trajnejšo, boljšo rešitev. V Letušu smo tako s pomočjo nosilnih stebrov in jeklenice začasno postavili nov vodovod nad Savinjo, na isti lokaciji, kjer je bil pred poplavami. Kasneje, ko se vodostaj ustrezno zniža, pa bo treba izvesti cevovod pod Savinjo. Podoben primer, da je cevovod potekal čez Savinjo, smo do nedavnega imeli tudi v Parižljah, a smo ga v sklopu projekta za razvoj regij ravno lani preuredili, tako da sedaj poteka pod njo. Če bi v tej povodnji še bil po starem, bi ga po vsej verjetnosti tako kot v Letušu odneslo.« sta del obnove vodovodnega sistema Šempeter. Predvideno je, da bosta ta cevovoda prestavljena naslednje leto.« Na območjih, kjer je Savinja prestopila bregove, je poplavilo tudi vodne vire in objekte pri vodnih virih; to so objekti na Bregu, v Rojah, Letušu, Podlogu in Vrbju. »Pri škodi ne gre toliko za poškodovane vodne vire, temveč za škodo zaradi poplavljenih objektov za pripravo in prečrpavanje vode. Delno je bila poplavljena oprema v Podlogu, ravno tako v Vrbju. Poplave torej niso vplivale na same vrtine, na vodne vire globoko v zemlji, so pa poškodovani objekti nad njimi. Zaradi neurij in izdatnih padavin so bili bolj prizadeti tudi težnostni vodni viri, kot so denimo vodni viri v Libojah in na Vranskem, kjer se je pojavila povečana motnost vode. Vse to je bilo zaradi enormnih padavin neobvladljivo. Zaradi tega je bil izdan ukrep prekuhavanja vode,« je povedal direktor JKP Žalec. Pogled na območje s Čistilno napravo Kasaze (desno) jasno pokaže, da je bila dodobra potopljena. »Že 4. avgusta zvečer je bila oskrba s pitno vodo omogočena vsem občanom Spodnje Savinjske doline, zaradi motne vode iz nekaterih vodnih virov, neobvladljivih in hitro spreminjajočih se razmer pa smo morali izdati ukrep prekuhavanja vode za celotno dolino. 10. avgusta je bil ukrep prekuhavanja vode preklican za večino doline, razen za naselji Letuš in Tešova, kjer smo ga preklicali 14. avgusta, in za naselje Podvin pri Polzeli, kjer je bil ukrep prekuhavanja preklican 23. avgusta,« je povedal mag. Janez Primožič. Tudi na poškodovanem vodovodu v Šeščah pod mostom so naredili začasno rešitev, pove mag. Primožič: »V Šeščah smo začasno na štirih mestih sanirali cevi, ki so bile poškodovane zaradi udarcev naplavin, hlodov in ostalih predmetov, ki jih je s sabo nosila podivjana Savinja. V bodoče bo treba na novo narediti oba cevovoda na drugi strani mostu, tako da bosta bolj zaščitena pred naplavinami kot do sedaj. Prestavitev teh cevovodov je bila predvidena že pred poplavami, kajti prizadeta cevovoda Poskeniraj za več informacij o kongresu! V kanalizaciji še vedno precej mulja Pri odvajanju odpadnih voda je bilo največ težav na območju Malih Braslovč, Ločice pri Polzeli, Pariželj, Orle vasi, Latkove vasi, Petrovč, Drešinje vasi in Vrbja, je povedal mag. Primožič: »Povsod v porečju Savinje, kjer je Savinja prestopila bregove, je naredila veliko škode in povzročila veliko problemov. V Malih Braslovčah je specifično, vakuumsko črpališče, kjer še vedno nekaj odjemalcev ni priključenih na kanalizacijski sistem, ker so poškodbe sistema prevelike. Črpališče je bilo poplavljeno, s tem pa poškodovana večina opreme in povzročenega veliko dela, da smo sistem ponovno usposobili. Na črpališču v Ločici – poligon je bila ob poplavah uničena elektrooprema, zato je prišlo do izpada delovanja črpališča, ki pa smo ga uspeli vrniti v začasno obratovanje, takoj ko so se poplavne vode umaknile in je bil omogočen dostop do objekta. Kanalizacijski sistemi so na poplavljenih območjih še vedno v precejšnji meri napolnjeni z muljem. Mulj se nahaja Objekt pri vodnem viru v Podgorju pri Letušu je utrpel največ škode. v kanalizacijskih ceveh in jaških, zato že vse od začetka poplav poteka čiščenje kanalizacijskih sistemov, zagotovo pa bomo čistili še vsaj do začetka septembra. Hkrati so sedaj kanalizacijski sistemi že v funkciji, kar pomeni, da so v sistemih poleg mulja tudi fekalije. Skratka, stroškov in dela bo s tem še precej.« V času poplav so angažirali celotno ekipo JKP Žalec: »Kompletne ekipe so bile ves čas na terenu, na voljo smo imeli le dve komunalni vozili za čiščenje kanalizacije. Pri prečrpavanju so nam pomagali tudi gasilci s svojo opremo. Javno komunalno podjetje je aktivnosti v času intervencij izvajalo v sodelovanju in v koordinaciji s civilno zaščito in občinami. Vsem, ki so sodelovali in pomagali pri odpravi posledic poplav, se zahvaljujemo za pomoč ter požrtvovalno delo.« Poplavljena je bila tudi Čistilna naprava Kasaze, mag. Janez Primožič je o stanju na njej povedal: »Centralna čistilna naprava je bila poplavljena in zaradi velikih količin odpadnih voda iz kanalizacijskega sistema hidravlično prekomerno obremenjena. Dodaten problem je povzročal mulj, ki je na čistilno napravo dotekal po kanalizacijskem sistemu. Okvare na sistemu smo hitro odpravili. Poplavljene črpalke smo popravili v enem dnevu in delovanje čistilne naprave usposobili. Zaradi mulja, ki iz kanalizacijskega sistema priteka na čistilno napravo Kasaze, je porušen biološki proces čistilne naprave. Biološki proces redno spremljamo in upamo, da se bo čim prej vzpostavil v normalno stanje. Če se biološki proces ne bo vzpostavil niti po tem, ko bo očiščen celoten kanalizacijski sistem, bo treba opraviti celovito praznjenje in čiščenje mulja iz bazenov in gnilišč čistilne naprave Kasaze.« Kako pa potem deluje čistilna naprava sedaj, nas je zanimalo. Direktor JKP Žalec pojasnjuje: »Učinek čiščenja je seveda v tem času slabši, vendar pa so vseeno odpadne vode očiščene do te mere, kot zakonodaja še dopušča. Učinek čiščenja odpadnih voda je torej še vedno v dopustnih mejah.« V JKP ocenjujejo, da bodo kanalizacijske sisteme predvidoma očistili do začetka septembra in se takrat glede na stanje mulja odločili, kaj bodo storili s čistilno napravo. JKP Žalec se tako trenutno ukvarja z dokončnim očiščenjem kanalizacijskih sistemov in z dokončno ocenitvijo škode. Hkrati pa že pridobivajo ponudbe za dokončno sanacijo infrastrukture, ki je bila poškodovana. »Zelo pomembno je, da se sanacija opravi čim prej, preden narava spet postreže z novimi ujmami, kajti škoda je lahko ob nereševanju tega potem še večja,« je mnenja mag. Primožič. O tem, ali so možnosti za onesnaženje pitne vode zaradi poškodovanega vodovodnega sistema zdaj kaj večje, je mag. Janez Primožič povedal: »Ne moremo reči, da je bila sama infrastruktura v vodnih ujmah toliko poškodovana, da bi bil riziko onesnaženja pitne vode večji kot prej. Lahko trdim, da je bila začasna sanacija uspešna, vodni viri pa v tem smislu niso bili prizadeti. Trudimo se, da opravljamo čim več analiz pitne vode, da vodne vire redno vzdržujemo in da pravočasno ukrepamo. Bo pa med dolgoročnimi ukrepi ureditev črpališča in vodovoda pod Savinjo v Letušu. Treba bo zgraditi nov objekt črpališča, ki se bo v kratkem pričel projektirati.« ZA VARNO DELO V GOZDU PRODAJALNA PREVERITE AKCIJO NA SPLETU 8 OSREDNJE TEME ŠT. 8 I avgust 2023 Ogromna škoda, a žrtev ni bilo TONE TAVČAR Dvajset oseb so morali rešiti celo s čolnom. Industrijska cona v Ločici je bila vsa pod vodo. Tudi v Občini Polzela se niso izognili moči narave. Zaradi nestabilne situacije v nočnih urah v petek je Civilna zaščita Občine Polzela iz ogroženih območij Ločice in Brega pri Polzeli celo evakuirala okrog 200 oseb. nje siren, ki je prebivalce opozarjal na splošno nevarnost. Izvajati so se začeli vsi nujni protipoplavni ukrepi, s čimer smo želeli zaščititi ljudi in njihovo premoženje. Občanom smo predvsem v dopoldanskih urah, pa tudi tekom dneva zagotavljali proti- Voda je v Ločici naraščala tako hitro, da jim ni uspelo odpeljati vseh avtomobilov na varno. Tako sta štab Civilne zaščite in njegov predsednik Igor Pungartnik v izjavi za javnost zapisala: »4. avgusta 2023 ob 7.00 uri je bil v Občini Polzela aktiviran štab Civilne zaščite zaradi močnega naraščanja Savinje in ostalih vodotokov. Hkrati so bila za pomoč občanom aktivirana tudi vsa tri gasilska društva, saj je bilo poplavljeno območje naselij Ločica ob Savinji, Breg pri Polzeli in zgornji del Polzele. Zaradi močnega deževja, ki ni pojenjalo, ampak se le še stopnjevalo, je bil izdan poziv za prože- poplavne vreče, ki so bile razdeljene med najbolj ogrožene prebivalce poplavljenih naselij. Ker je Savinja iz minute v minuto naraščala, smo morali že v dopoldanskih urah most čez Savinjo v Parižljah zapreti, kar se je tekom dneva še ponovilo. Zaprtje mostu, avtoceste ter drugih lokalnih cest v Ločici ob Savinji in na Bregu pri Polzeli je povzročilo dolge zastoje ter kaos na cestah po celotni občini. Zaradi nestabilne situacije v nočnih urah, ki se je napovedovala skozi ves petek, je Civilna zaščita Občine Polzela odredila evakuacijo za približno 200 oseb z ogroženih območij Ločice in Brega pri Polzeli. V objektih je bilo ujetih preko 20 oseb, ki so jih gasilci požrtvovalno in uspešno rešili z uporabo čolna PGE Celje. Smrtnih žrtev v Občini Polzela ni bilo. Tudi življenja ljudi niso bila ogrožena. Je pa nastala ogromna materialna škoda, katere vrednost še vedno ni v celoti ocenjena, že sedaj pa lahko trdimo, da je največja v zgodovini naše občine. Občanom so bili zagotovljeni prostori Športne dvorane in Planinskega doma na Gori Oljki. Tekom dneva in zvečer so jim bili nudeni strokovna pomoč, hrana, pijača, higienski pripomočki ter druge materialne stvari.« Kupi kosovnih odpadkov so te dni pogosto videno tihožitje. V soboto dopoldne, 5. avgusta, je Civilna zaščita Polzela skupaj z gasilci, DARS-om, aktiviranimi pogodbenimi izvajalci ter prostovoljci začela z odstranjevanjem posledic katastrofalnih poplav. Treba je bilo velikokrat prisotna tveganja, ki izhajajo predvsem iz električne napeljave in drugih, morebiti poškodovanih napeljav. Nobena materialna škoda ni pomembnejša od življenja,« je povedal Igor Pungartnik. Na dan solidarnosti se je pri Hibernikovih v Ločici zbralo kar 30 prostovoljcev in prijateljev, da pomagajo. Poveljnik CZ Občine Polzela Igor Pungartnik vzpostaviti prevoznost cest in delovanje komunalne infrastrukture. Zaradi razmočenega terena je bilo v višinskem delu občine ugotovljenih osem plazov, ki pa ne ogrožajo življenj in imetja občanov. Z aktivacijo potrebne mehanizacije se je na terenu pričelo s črpanjem vode in mulja. Ker je zaradi zalitih objektov nastalo ogromno materialne škode, je Civilna zaščita Občine Polzela poskrbela za zbiranje kosovnih odpadkov (pralni stroji, sušilni stroji, štedilniki itd.). V ta namen so bili postavlje- V času od 16. do 18. avgusta 2023 je Občina Polzela sklenila dogovor s CSD Žalec, da je strokovni sodelavec CSD v prostorih Občine Polzela sprejemal vloge za izredno denarno socialno pomoč, v torek, 22. 8., pa se je začelo razkuževanje objektov, ki so bili poplavljeni. Delo izvajajo ekipe poklicnih gasilcev. Prav tako je pričela z delom komisija za popis škode po neurju ... »Na tem mestu se še enkrat iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem gasilcem, zaposlenim v režijskem obratu, DARS-u, pogodbenim izvajalcem in Tudi nov del Ločice je bil poplavljen. Takšne Savinje Polzelani ne pomnijo. ni veliki kontejnerji na parkirnem prostoru poleg nogometnega in tenis igrišča na Savinjski cesti (Breg pri Polzeli) in v zgornjem delu Polzele. Po umiritvi vremenskih razmer se v teh dneh nadaljuje sanacija prizadetih območij. »Posebej bi želeli izpostaviti, da nevarnost ne mine, ko voda odteče, saj so na mestih poplav ostalim prostovoljcem, ki pomagajo ljudem v stiski. Posebna zahvala gre tudi gostincem in izvajalcem z gradbeno mehanizacijo in tovornimi vozili, ki nudijo svojo pomoč že od prvega dne. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala,« je še dodal Igor Pungartnik. OSREDNJE TEME ŠT. 8 I avgust 2023 Poplave v sliki L. G. L. G., T. T., B. V. 9 V Občini Žalec so poplave naredile precej škode, na stanovanjskih objektih največ v Vrbju, v t. i. žalskih Benetkah in v Petrovčah. Ogromno škode so utrpela tudi podjetja v Vrbju, žalski poslovni coni južno ob železnici in v Petrovčah. Skupila sta jo tudi žalska inštitut in ekomuzej, škod na javni infrastrukturi, ki so jo poleg deroče Savinje naredili še podtalnica in plazovi, bo velika. A kot vedno, izkazali so se civilna zaščita, gasilci in prostovoljci. Slika pove več kot tisoč besed, poglejte spodaj. Okrepljena ekipa gasilcev in drugih prostovoljcev je bila v najtežjih dneh aktivna v Žalskem gasilskem domu. Pogled v sosesko žalskih Benetk ni bil obetaven že od prvih močnejših padavin Vreče so polnili brez prestanka. Ujma je presenetljivo poplavila tudi večji del avtoceste med Žalcem in Vranskim. Kaj je mehkejše od vode? Kaj je trše od kamna? Nič. A često mehka voda izpodjeda trdi kamen. Ovid Samo malo je manjkalo, da bi narasla voda prekoračila železnico v Žalcu. Pogled iz Griž proti Žalcu je namesto ceste zaznal veliko jezero. Vrbje je bilo območje, ki ga je voda v Občini Žalec najbolj poplavila. Vreče s peskom niso povsod pomagale. DOBRODELNI KONCERT POPLAVE 2023 8. 9. OB 18.00 Športni center Žalec AQUAstay zbiralniki za deževnico, pitno in odpadno vodo. VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI MODRIJANI, POLKAHOLIKI, ALYA, MARAAYA, NIKA ZORJAN, BQL ROK, UROŠ IN TJAŠA, TIL ČEH, IRENA VRČKOVNIK ... Posebni gostje večera: KLAPA ŠUFIT Voditelja: TILEN ARTAČ, ALEKSANDER POZVEK Vstopnice: TIC Žalec, www.zkst-zalec.si Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, Žalec / www.zagozen.si / 03 713 14 20 / info@zagozen.si Nastradalo je tudi veliko podjetji. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I avgust 2023 Vodna ujma razdejala industrijsko cono D. NARAGLAV Sanacija posledic v industrijski coni Latkova vas bo trajala še nekaj časa. Najbolj prizadeta podjetja še ne vedo, kdaj bodo lahko ponovno zagnala proizvodnjo oz. začela s poslovanjem. Ena od »udarniških« skupin, ki so čistile v Schiedlu Med gospodarskimi conami na območju doline so jo gotovo najslabše odnesla podjetja v industrijski coni ob Savinji v Latkovi vasi, kjer bodo dokončno direktno škodo in posredno poslovno škodo zaradi izpada proizvodnje in poslovanja v posameznih podjetjih še ocenili, a že zdaj ugotavljajo, da je izjemno velika. V Bisolu, ki je bil med najbolj prizadetimi, škodo ocenjujejo celo na 30 milijonov evrov. Vodna ujma pa je prinesla veliko škodo tudi podjetjem Sigmanova Žalec in Schiedel ter številnim drugim. je. Ocenjujemo pa, da bo med tremi in petimi milijoni evrov. V to so zajeti zaloge, polizdelki, razni materiali, stroji … Izpada proizvodnje še nismo ocenili, ker določene elemente rešujemo, kar se bo rešiti dalo. Upamo, da nam bo uspelo vse čim bolje sanirati in da bomo lahko znova zagnali proizvodnjo v obsegu kot pred poplavo. Vsekakor pričakujemo pomoč države, hkrati pa apeliramo na odgovorne, da poskrbijo za boljšo protipoplavno zaščito kot doslej.« ki smo jo preliminarno naredili tudi za naše lastnike, je škode za okrog pet milijonov evrov. Je pa res, da stanje strojev težko ocenimo, zgradb pa sploh še ne moremo ocenjevati. Govorimo izključno o tem, kar vemo. To so zaloge gotovih izdelkov, materiali in izpad proizvodnje, saj do konca septembra ne bomo uspeli delati. Tu pa so še sanacija in stroški, povezani z njo, tako da bo škoda, ki nam jo je povzročila ta poplava, najbrž v taki višini, če ne še večja. Večina zaposlenih je vsak dan, razen prvih štirih dni, ko je bil dostop onemogočen, prisotna pri sanaciji. Se pravi – brez odmora. […] Vsak dan nam pomagajo tudi prostovoljci, gasilci … Recimo v ponedeljek, ko je bil dan solidarnosti, smo imeli tukaj preko 100 ljudi, od gasilcev do prostovoljcev, naših partnerjev, kupcev, tudi sorodnikov naših zaposlenih in drugih, ki so se odločili pomagati. To izjemno angažiranje, kakršnemu smo priča tudi danes (19. avgust, op. ur.), ko so tu poleg gasilcev GZ Prebold tudi gasilci iz Posavja, pa nas navdaja z optimizmom in upanjem na čimprejšnjo nadaljevanje našega dela. Vsem, ki so nam pomagali in nam še, izrekam neizmerno zahvalo, nadvse pa sem ponosen tudi na vse naše zaposlene in gasilce ter ostale prostovoljce, brez katerih ne Sigmanova v vodi do stropa hale Boštjan Goršek, direktor podjetja Sigmanova Žalec iz Latkove vasi, je povedal: »Začelo se je zjutraj v petek, 4. avgusta, ko smo prišli v službo. Videli smo, da Savinja močno narašča in da nam grozi poplava. Začeli smo z evakuacijo ljudi, avtomobilov in večine strojev, ki smo jih dvignili za meter in pol, kar naj bi zadostovalo za morebitno poplavo glede na predhodne izkušnje. Žal smo kasneje z žalostjo ugotovili, da to ni zadoščalo, saj je voda odnesla brežino Savinje v Zaposleni Bisola med čiščenjem modulov Pod vodo tudi Schiedel Boštjan Goršek, Sigmanova dolžini preko 100 metrov in nam vse poplavila štiri metre v višino, tako rekoč do stropa hale. Potrebovali smo več kot en teden, da smo sploh prišli do tega, da je voda odtekla in smo lahko začeli z odpravljanjem posledic vodne ujme. Pri tem smo aktivni vsi zaposleni, vendar vsega tega ne bi zmogli brez civilne zaščite in gasilcev, ki nam vseskozi pomagajo, tako kot tudi danes, ko poteka vsesplošna očiščevalna akcija Gasilske zveze Prebold in gasilcev iz GZ Posavja. Sedanje stanje je takšno, da še lep čas ne bomo mogli zagnati proizvodnje. Na nekateri delih to pomeni mesec in pol do dva popolnega izpada. Proizvodnjo bomo začeli oživljati po segmentih, se pravi tisto, kar lahko prvo pričnemo. Da bomo lahko začeli delati normalno, pa bo potrebno še zagotovo dva meseca in več. Kar se tiče škode, še ni prav jasno, kolikšna »Pred štirinajstimi dnevi je bilo vse skupaj dva do tri metre pod vodo. Vse pisarne so bile kompletno, do prvega nadstropja, zalite z vodo, v skladiščih in proizvodnih halah pa je bila voda tri metre visoko,« je o uničujoči poplavi za Utrip po 14 dneh od ujme povedal Primož Pešak, direktor podjetja Schiedel – dimniški sistemi iz Latkove vasi in dodal: »Trenutno stanje je takšno, da je večina zgradb očiščenih, manjši del, okrog 20 odstotkov, pa je še s 30 cm mulja. Vendar pa danes, z veliko pomočjo gasilcev, mislim, da nam bo, vsaj kar se tiče pokritih površin, uspelo očistiti in sprazniti. Po grobi oceni, Primož Pešak bi zmogli storiti vsega tega, kar smo že naredili. Vsekakor pa bo do takrat, ko bomo vzpostavili normalno stanje, potrebnega še veliko časa.« Velika čistilna akcija štirih gasilskih zvez V soboto, 19. avgusta, je na področju industrijske cone v Latkovi vasi, kjer smo se tudi pogovarjali z obema direktorjema, potekala množična čistilna akcija gasilcev iz štirih gasilskih zvez. Klemen Verk, poveljnik GZ Prebold, nam je v zvezi s tem povedal: »Na tej veliki današnji akciji imamo 70 gasilk in gasilcev iz naše Gasilske zveze Prebold, na pomoč pa so množično prišli tudi gasilci iz posavske regije, in sicer iz gasilskih zvez Krško, Brežice in Sevnica, skupaj 85, tako da nas je na delu kar 155. Poleg nas pa so v čiščenje vključeni tudi vsi zaposleni v Schiedlu in Sigmanovi, enako imajo svojo akcijo čiščenja tudi v Bisolu, že prej pa so potekale akcije pri vseh ostalih podjetjih v tej industrijski coni. Sanacija se je na tem terenu lahko začela šele dober teden po poplavah zaradi podtalnice in mulja. Tega je na današnji dan ponekod tudi do pol metra, pomešanega z vodo. Hale počasi čistimo, bo pa potrebno še precej dela in časa, da se bo očistila njihova okolica in V Sigmanovi je voda segla tudi 4 metre visoko. Največja škoda v Bisolu Peter Petač vzpostavilo nekdanje stanje. Da nas je danes tukaj tako veliko gasilcev, je razlog v obsegu poplavljenega območja, ki zajema kar šest hektarjev površine. Tako veliko območje z veliko halami bi težko zmogli očistiti sami, zato smo zaprosili za pomoč in preko državnega načrta za zaščito in reševanje so nam dodelili pomoč gasilcev iz Posavja, iz njihovih treh gasilskih zvez. Skupaj nam zelo dobro uspeva in mislim, da bomo danes z zaposlenimi zmogli vse hale tudi očistiti.« Peter Petač, poveljnik Civilne zaščite Občine Prebold, pa je o povedal: »Takoj ko je bil vzpostavljen državni načrt za zaščito in reševanje po poplavah, smo aktivirali občinski štab CZ, ki je tisti, ki vodi celotno intervencijo. Najprej smo šli na oceno situacije in pogledali, kje in kako lahko pomagamo. Kjer je bilo to možno, se je takoj začelo. V industrijski coni v Latkovi vasi pa smo morali počakati, da je upadla Savinja in da se je znižal nivo podtalnice, da smo lahko sploh začeli kaj delati. Takoj ko je bilo možno začeti z intervencijo, smo poklicali enoto CZ za prečrpavanje večjih količin vode. Enota je štiri dni črpala vodo iz tega območja in pri tem izčrpala približno dvajset tisoč kubikov vode. S črpanjem smo končali, ko so oni ocenili, da je dovolj Klemen Verk in ni več smiselno prečrpavanje zaradi mulja. Za tisto, kar je ostalo, uporabljamo vso možno mehanizacijo, ki smo jo dobili, vključno s cisternami za prevoz gnojnice. Dodatno smo zaprosili tudi za črpalke za mulj iz skladišč CZ in jih pripeljali na ta teren. Svoje pa delajo tudi bagri in številne pridne roke vseh današnjih udeležencev te akcije čiščenja industrijske cone, ki je bila v naši občini tudi najbolj prizadeta, škoda pa je nepredstavljiva.« Največjo gospodarsko škodo je pri tokratni poplavi od vseh podjetij v industrijski coni Latkova vas utrpela skupina Bisol Group, kjer izdelujejo solarne panele za sončne elektrarne. Dobrih 500 metrov gorvodno od sedeža skupine Bisol Group je tik ob mostu na regionalni cesti Šempeter– Šentrupert popustila brežina reke Savinje in po celotni dolini Latkove vasi prizadejala veliko gospodarsko škodo. Po prvih ocenah naj bi škoda v njihovem podjetju znašala od 25 do 30 milijonov evrov. Predsednik uprave skupine Bisol Group dr. Uroš Merc je v izjavi 8. avgusta zapisal, da se s sanacijo ukvarjajo že od ranih sobotnih ur in da je danes že tretji dan ter da je vsem sodelavcem za pomoč neizmerno hvaležen. V družbi sicer ocenjujejo, da bo proizvodnja več mesecev zaprta, stranke pa obveščajo, da bodo dobave fotonapetostnih modulov in ostalih solarnih komponent do nadaljnjega onemogočene. V sporočilu za javnost so zapisali tudi, da so v podjetju razglasili izredne razmere zaradi dogodka višje sile in da sanacija škode v proizvodnih prostorih, ki sicer ne ležijo na poplavnem območju, intenzivno poteka. Skladišča, v katerih so shranjeni fotonapetostni moduli in solarne komponente, je povsem zalila voda, ki je s seboj prinesla še blato in naplavine. Povedali pa so tudi, da se zaradi časa kolektivnih dopustov o ukrepih glede delavcev še odločajo, vsem zaposlenim pa sporočajo, da bodo o nadaljnjih ukrepih pravočasno obveščeni. Ob tem katastrofalnem dogodku so še izrazili tudi svoje mnenje in ob tem zapisali: »Ujma zadnjih dni je prizadela veliko slovenskih podjetij, ki so močno gospodarsko ogrožena in brez pomoči ne bodo preživela. To lahko privede do vala gospodarske krize širom Slovenije in usodno prizadene tudi tiste, ki sicer ob poplavah niso bili neposredno prizadeti. Ker so poplave posledica našega skupnega odnosa do okolja, predvsem odnosa do urejenosti slovenskih rek, v katere podjetja ne morejo samovoljno posegati, je prav, da se prizadetim zagotovijo takojšnja nepovratna finančna sredstva, ki bodo pokrila nastalo škodo. V bodoče je treba poleg preventivnih ukrepov zagotoviti mehanizem finančnega zavarovanja pred poplavami …« Dodali so še, da podobno kot v kmetijstvu, kjer so zavarovalne premije 60-odstotno subvencionirane, škoda poplav ne more iti na račun zavarovalnic, saj danes cene zavarovalnih premij znašajo le toliko, da pokrijejo 100 % škode na vsakih 10 let. 14. avgusta si je posledice poplav v visokotehnološkem podjetju Bisol Group v Preboldu, katerega inovacije so ključne za uspešen evropski zeleni prehod, ogledal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Ogledal si je razdejanje in se s predsednikom uprave skupine Bisol Group dr. Urošem Mercem pogovoril o možnih korakih sanacije škode. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I avgust 2023 11 Zalilo pisarne, razstavni salon, skladišča … L. GROBLER ARHIV HÖRMANN SLOVENIJA V podjetju Hörmann Slovenija so škodo na izdelkih, opremi in prostorih ocenili na okrog 1,9 milijona evrov. Poplavljeno območje podjetja Hörmann in širšega območja v Petrovčah V nedavnih poplavah, ki so zajele tako rekoč ves kraj Petrovče, je precejšnjo škodo utrpelo tudi podjetje Hörmann Slovenija, ki ima sedež v Petrovčah. Sanacija v podjetju bo v celoti trajala nekaj mesecev, a so poslovanje že vzpostavili in so zdaj že na terenu na območjih, ki so najbolj potrebni obnove. Direktor Primož Oset ob tem opozarja, da bo poleg obnove treba veliko pozornosti posvetiti reševanju onesnaženosti z muljem, voda je namreč s sabo nosila marsikaj, od nafte in lesa do olja … in vse to se bo spralo v tla. »Imeli smo pol metra vode po celotnem podjetju, v vseh pisarnah v spodnjem nadstropju podjetja, v razstavnem salonu, skladišču in okolici podjetja. Prav tako je bilo poplavljeno gradbišče, kjer se gradi nova hala. Ob prvem pogledu na razdejanje, ki ga je pustila poplava, čutiš v sebi veliko nemoč, žalost, hkrati pa takoj: 'Kaj narediti sedaj!?'« je za Utrip povedal direktor Primož Oset in dodal, da so k čiščenju najprej pristopili sami, pomagali pa so tudi družinski člani sodelavcev, sosednja gasilska društva in poslovni partnerji. »V nedeljo zjutraj je prišlo na sedež podjetja skoraj 100 ljudi, kar 'kurjo kožo' sem dobil, ko sem stopil pred njih. Takoj smo se organizirali in pričeli z delom. Pomagali so nam naši poslovni partnerji iz celotne Slovenije, družinski člani in prijatelji. Dnevi čiščenja podjetja so se izkazali kot velika solidarnost in pripadnost, ki jo vsi čutimo do našega podjetja. Sosednja gasilska društva so nam nemudoma pomagala s pomočjo cistern in s cevmi pod tlakom, da smo lahko mulj očistili iz podjetja in okolice podjetja. Pomoč smo potrebovali predvsem pri izposoji razvlažilcev prostora, ki smo jih v dneh po čiščenju potrebovali. Tudi tukaj smo se na srečo lahko obrnili na naše poslovne partnerje in prijatelje,« je povedal Primož Oset. Škoda je res velika, je dodal: »V vodi so bila vsa vrata, ki so bila v skladišču na spodnjih regalih, vse pisarne v spodnjem nadstropju podjetja (nekatere popolnoma na novo prenovljene), spodnje nadstropje razstavnega salona, med drugim tudi popolnoma prenovljeni del salona z recepcijo. Škodo smo že popisali in znaša 1,3 milijona na produktih in 600 tisoč evrov na zgradbi oz. poslovnih prostorih. Škodo nam bo delno povrnila zavarovalnica, nekaj slovenska, večji del pa, upamo, tuja zavarovalnica, ki pokriva celoten koncern s takšno sanacijo bomo lahko zagotovili, da bomo v roku treh, štirih mesecev sanirali podjetje nazaj v prvotno stanje z novimi estrihi, novim pohištvom, novimi stenami in novimi vrati. Zdravje zaposlenih je na prvem mestu,« pove direktor Primož Oset in doda, da je sreča, da imajo še dve poslovni enoti, v Ljubljani in Mariboru, ki nista bili poplavljeni. »Tam imamo tudi razstavna salona, kjer nas lahko obiščejo naši kupci in si ogledajo naša vrata. Vse do takrat, ko bomo prenovili razstavni salon v Petrovčah, ki je seveda do nadaljnjega zaprt.« V veliki meri delo podjetja Hörmann Slovenija poteka na terenu, zato so takoj, ko je bilo to mogoče, pohiteli na teren na poplavna območja, pove Primož Oset in doda, da so jih tam najbolj potrebovali: »Ko smo videli razdejanje v Zgornji Savinjski dolini, je naš problem postal zelo majhen oz. skoraj nepomemben. Tam je nastala prava apokalipsa. Tudi moji sodelavci, ko se vračajo od poplavljenih hiš tega področja in iz podjetij KLS, BSH in drugih močno prizadetih podjetij, ne skrivajo prizadetosti in žalosti, kar so videli tam. Še vedno je veliko ljudi, ki jih čaka sanacija, in prisluh- Primož Oset (tretji z desne) je hvalažen vsem, ki so priskočili na pomoč. Hörmann. Kar ne bo povrnjenega, bomo morali finančno pokriti sami. Vsa poplavljena vrata gredo v uničenje in so že bila naročena nova, pod posebno kodo 'Hörmann Slovenija – poplava 2023', kar pomeni, da bodo tovarne prioritetno proizvajale vse, kar je bilo poplavljeno.« Že od 9. avgusta sicer poslujejo normalno. »Po izrednih razmerah prve tri dni po poplavah, ko smo se posvečali samo reševanju in čiščenju podjetja, smo že v sredo preklicali izredne razmere za več kot polovico zaposlenih. Ti so normalno nadaljevali z delom, ostali so nadaljevali s sanacijo podjetja in inventuro. V podjetju smo takoj naročili kontejnerje, kamor smo preselili del sodelavcev, del jih bo delal od doma, del pa smo jih preselili v zgornje prostore. 24. avgusta smo že pričeli z gradbenimi deli v pritličju, kjer bomo zamenjali vse estrihe, izolacijo, meter sten bomo odstranili in potem vse naredili na novo. Vse pohištvo, ki je bilo pod vodo, je že na odpadu. Mulj je izredno nevaren, onesnažen, tudi smrdi, in ko se posuši, če se kvalitetno ne odstrani, se še mesece vdihuje v telo, kar je seveda zelo nevarno. Le nili bomo potrebnim pomoči – tako s svojimi servisnimi storitvami kot s pomočjo posebnih akcij za poplavna področja.« Ob tem Primož Oset doda: »Rad bi opozoril, da se ne smemo slepiti, da je poplava samo prišla, naredila razdejanje in odšla. Veliko pozornosti bo treba dati reševanju onesnaženosti z muljem, na kar so nas opozorili tudi strokovnjaki iz Nemčije, ki so nas obiskali 10. dan po poplavi. Mi smo takoj naročili analizo vzorcev mulja pri nas. Na rezultate žal še čakamo, drugače bi vam jih povedal. Po kamerah, ki jih imamo v podjetju, smo preverili, kako je prišla poplava, in predvsem, kaj vse je nosila s sabo – samo v Petrovčah od nafte in lesa do oljnih madežev … Vse to se bo spralo v 'rodovitna' tla in sedaj bomo to zelenjavo dobili v naslednjih mesecih za kosilo ali malico.« Primož Oset pa ob tem ne pozabi na pomoč, ki so jo dobili: »Iskrena hvala še enkrat vsem, ki so nam takoj priskočili na pomoč in nam pomagali. V takšnih preizkušnjah se vidi, kdo ti stoji ob strani.« Čistili so vsi zaposleni. Poplavilo štiri hektarje površin LUCIJA GROBLER Sreča je, da so proizvodnjo v skupini Zagožen že pred časom prestavili na Ložnico, poplavilo pa je lokaciji v Žalcu in v Petrovčah. Med poplavljenimi področji v Občini Žalec so bila tudi območja t. i. Benetk in industrijske cone južno ob železnici v Žalcu ter veliko območje v Petrovčah. Skupina Zagožen ima podjetji na obeh najbolj izpostavljenih lokacijah. O posledicah poplav v skupini Zagožen (podjetji Zagožen v Žalcu in Aplast v Petrovčah) je generalni direktor podjetja Zagožen Branko Potočnik povedal: »Poplavilo je dve tretjini skladiščnih površin v Žalcu in celotno v Petrovčah, torej skupaj okrog štiri hektare. Voda je zalila tudi centralno skladiščno halo. Na srečo smo uspeli ta del materialov postaviti dovolj visoko v regale, da vsaj na tem segmentu ni bilo škode. Proizvodnja, ki poteka v celoti na lokaciji Ložnica (nekdanja Minerva, op. ur.), ni bila oškodovana. Prav tako smo iz Žalca na Ložnico rešili vsa vozila.« Po ogledu škode že prvi dan poplave na petek, 4. avgusta zvečer, so organizirali čiščenje že v soboto zjutraj. »Glede na odziv in število zaposlenih zunanje pomoči pri čiščenju nismo potrebovali, so nam pa pred večerom na pomoč priskočili še gasilci, že tako izmučeni po celodnevni intervenciji, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. V nedeljo smo očistili tolikšen del površin, da smo v ponedeljek zjutraj lahko odprli podjetje, s čiščenjem pa smo nadaljevali potem še ves teden,« je povedal direktor in dodal, da je za oceno škode, ki je nastala na opremi, strojih, izdelkih in prostorih, še prezgodaj, bo pa velika. »Škoda je predvsem na objektih, notranji opremi, viličarjih, nekaj blaga zunaj je odnesla in polomila voda. Pod vodo je bila ena od kompresorskih postaj, zamuljen je ves podzemni sistem odvodnjavanja pod asfaltnimi površinami.« Te dni so sicer že večinoma vzpostavili poslovanje, kot je bilo pred poplavo. »Del naše dejavnosti v Sloveniji je tudi oskrba trga z materiali za podzemno infrastrukturo. Že prvi dan po poplavi, torej v soboto in nedeljo, smo organizirali dežurno ekipo za izdajo intervencijskega materiala, saj so gradbena in komunalna podjetja takoj pričela s popravili vodovodov in kanalizacij. Sicer je izgledalo precej kaotično v vsem tem mulju, ampak nam je uspelo. Danes poslovanje poteka dokaj normalno, vzporedno pa oddelek vzdrževanja z zunanjimi obrtniki, serviserji, monterji in pleskarji nadaljuje s sanacijo, ki bo najbrž potekala še nekaj mesecev.« K sreči so proizvodnjo že prej preselili na Ložnico, tako da dobava kupcem ni bila ogrožena. »Zadnja leta smo zaradi utesnjenosti proizvodnje v Petrovčah precej investirali na Ložnici, poleg gradnje novih proizvodnih hal tudi v nakupe dodatnih zemljišč v poslovni coni Arnovski gozd. Vsa proizvodnja na novi lokaciji tako nemoteno poteka. Bo pa trpel nadaljnji investicijski načrt, verjetno ga bomo morali vsaj terminsko prilagoditi razmeram.« In kako bo sicer na poslovanje vplivala ujma, ki je prizadela vso Slovenijo, druga področja, dobavitelje, kupce? »Seveda smo poslovno vezani na celo Slovenijo, torej tudi na poplavljena področja. Trenutne logistične težave so rešljive, dovolj velike so tudi varnostne zaloge blaga za nemoteno poslovanje. Večjo težavo lahko predstavljajo napovedane ustavitve določenih infrastrukturnih objektov po Sloveniji, saj je projektna oprema naročena. Prav tako so nekateri poslovni partnerji, predvsem kupci s poplavljenih področij, tako oškodovani, da bodo svojo dejavnost brez zajetne pomoči težko ponovno vzpostavili. Predvsem zaradi verižne finančne izpostavljenosti je posledična škoda lahko dolgoročna in velika,« je še dodal Branko Potočnik. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM / KULTURA ŠT. 8 I avgust 2023 Nižji stroški in bolj čisto okolje Prestižna nagrada LUCIJA GROBLER ARHIV MLEKARNE CELEIA Mlekarna Celeia je pred poletjem zaključila z izgradnjo lastne sončne elektrarne in nadgradnjo čistilne naprave. Strehe mlekarninega industrijskega kompleksa prekrivajo solarni moduli. Mlekarna Celeia je konec junija zaključila z dvema pomembnima okoljskima naložbama. Na strehah svojih objektov v Arji vasi so v pol leta postavili skoraj tisoč solarnih modulov z močjo 348 kWp, s katerimi zagotavljajo skoraj 10 odstotkov potrebne energije za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Vložili pa so tudi v nadgradnjo lastne čistilne naprave, ki bo zaradi učinkovitejšega odstranjevanja maščob in manj mulja izboljšala kakovost odpadne vode ter zmanjšala obremenitev centralne čistilne naprave v Kasazah. Slednje bodo občutili tudi lokalni prebivalci. »Tako višanje cen kot visoka poraba sta nam že nekaj časa dajala vedeti, da samo mehki ukrepi varčevanja ne bodo dovolj. Zato smo se 7 lotili naložbe, jo uspešno zaključili in zdaj že gledamo naprej. V prihodnjem letu načrtujemo gradnjo dodatne sončne elektrarne,« razlaga direktor Vinko But. Tudi sicer v Mlekarni Celeia pospešeno uvajajo zelene pristope v svojem poslovanju: »Pospešeno delamo na zmanjševanju porabe energije. Dodatno smo izolirali upravno stavbo, v proizvodnji poskrbeli za boljšo izolacijo parnega ocevja in ocevja hladilnega medija, pripravljamo projekt varčne razsvetljave in uvedbo energetskega managementa,« je povedal vodja Službe za vzdrževanje, investicije in ravnanje z okoljem v Mlekarni Celeia dr. Matej Sedlar, ki vodi omenjene naložbe. Že nekaj časa so v Mlekarni Celeia načrtovali nadgradnjo čistilne naprave. Ključni namen naložbe, vredne skoraj pol milijona evrov, je izboljšati kakovost odpadne vode, ki se steka v centralno čistilno napravo v Kasazah, in tako zmanjšati njeno obremenjenost. »Obstoječo čistilno napravo smo nadgradili tako, da s procesom predčiščenja oziroma s flotacijo iz odpadne vode odstranimo maščobe in pomembno razbremenimo biološko stopnjo čiščenja na naši predčistilni napravi, ki obratuje že vrsto let. Prav tako smo dosegli zmanjšanje količine mulja,« pojasnjuje dr. Matej Sedlar. Nova naložba v čistilno napravo je faktor onesnaženosti zmanjšala pod 1 in tako neposredno prinaša manjšo obremenitev lokalnega okolja: »Zagotovo je pomembno tudi, kako bodo naložbo občutili bližnji prebivalci, saj se mlekarna s koraki k trajnostnemu odnosu do okolja neposredno trudi za zmanjšanje obremenitev okolja, v katerem sobivamo,« zaključuje direktor Vinko But. V Mlekarni Celeia poudarjajo, da je dobra ekologija hkrati dobra ekonomija za podjetje, ljudi in planet. Prav zato si želijo še zmanjšati količine odpadkov in delovati samooskrbno, npr. prečiščeno odpadno vodo uporabiti za tehnološko, odpadni mulj pa prekvalificirati in uporabiti kot surovino – energent za sežig na bioplinarni ali, ob ugodni sestavi analiziranega blata, za gnojenje kmetijskih površin. S takšnimi načrti ter že delujočimi tehnologijami in praksami, kamor sodita tudi nadgrajena čistilna naprava in sončna elektrarna, se približujejo delovanju po načelu zero waste. Kronotermu T. TAVČAR Nekaj dni pred začetkom kolektivnega dopusta, ki je letos namesto dveh poskusno trajal kar tri tedne, so v Kronotermu dobili dokumente o tem, da je mednarodna strokovna žirija njihovi toplotni črpalki Adapt prisodila prestižno trajnostno nagrado Green Product Award. Podelitev nagrad je sicer bila že maja, vendar podjetje o nagradi ni želelo obvestiti javnosti, dokler ni dobilo vseh uradnih dokumentov. Žirija je tokrat izbirala med več kot 1.300 kandidati iz štiridesetih držav. Kronotermova črpalka je bila izbrana med sto nominiranimi izdelki v kategoriji stavbne komponente. Že jeseni bo Kronoterm na trg poslal novo geotermalno črpalko, ki pomeni revolucijo na področju tovrstnih izdelkov. Strokovna žirija mednarodno nagrado Green Product Award že deset let podeljuje najbolj trajnostnim in okolju prijaznim izdelkom in storitvam. Med cilji izbora sta tudi osveščanje širše javnosti o pomembnosti okoljske problematike ter spodbujanje zelenega, inovativnega in ustvarjalnega gospodarstva. Direktor in solastnik Kronoterma Bogdan Kronovšek je nagrade zelo vesel, saj so, kot pravi, trud in inovativnost podjetja pri razvoju trajnostnih in oblikovno dovršenih toplotnih črpalk prepoznali tudi eni največjih strokovnjakov na tem področju. »Toplotna črpalka Adapt je dober primer kakovosti in strasti, s katerima podjetje Kronoterm prispeva k bolj trajnostni prihodnosti,« poudarja Bogdan Kronovšek. Juteks na pomoč L. G. V podjetju Juteks, kjer sami v nedavnih poplavah niso utrpeli škode, so se odločili, da bodo za pomoč žrtvam in sanacijo škode v Savinjski dolini namenili 120 tisoč evrov. Kot je povedala prokuristka družbe Juteks z Ložnice pri Žalcu mag. Breda Hladnik, so jih pri tem podprli njihovi lastniki v Belgiji. »Sredstva v vrednosti 20 tisoč evrov bomo namenili Gasilskemu povelj- stvu Žalec za gasilska društva v Občini Žalec za obnovo opreme, ki je bila uničena ali poškodovana v poplavah, 100.000 evrov pa bomo razdelili s pomočjo treh humanitarnih organizacij. Poleg tega smo za poplavljence zagotovili precej brezplačnih talnih oblog. Odslej bomo v trgovini Juteks osebam, ki bodo izkazale, da so bile poplavljene, dali 50-odstotni popust ob nakupu novih talnih oblog.« Na bazen padlo drevo D. NARAGLAV Preboldski bazen, ni obratoval le ob slabem vremenu. , 30. 9. 2023 partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOV Isaac je z eno od obiskovalk zaplesal v latino ritmu. Bazen Prebold je s svojim obratovanjem začel v soboto, 17. junija, ko so organizirali dan odprtih vrat, dan pozneje pa še dan na bazenu, kjer sta kopalce in druge obiskovalce z glasbo in petjem zabavala argentinsko-slovenski pevec Isaac Palma in domači DJ Mr Dee. Oba dogodka sta bila za obiskovalce brezplačna in prijeten uvod v novo kopalno sezono. Žal pa je veliko kopalnih dni odpadlo, saj letos vreme kopalcem ni bilo naklonjeno. Tudi obratovanje bazena je za nekaj dni prekinilo neurje, ki je nanj podrlo veliko drevo. Voda v tistih dneh sicer še ni imela želene temperature, a vseeno je bilo kar nekaj kopalcev, ki so to priložnost izkoristili in tudi veselo zaplavali. Večina pa se je predajala razvajanju nove najemnice bazenskega gostinskega lokala, zlasti v nedeljo pa prijetnemu nastopu Isaaca Palme. Obratovanje bazena je za nekaj dni prekinilo tudi neurje, ki je podrlo veliko drevo na del bazenskega kompleksa. V času obratovanja so izpeljali tudi tradicionalno prireditev Zmorem preplavati 100 m in plavalne tečaje. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 8 I avgust 2023 Evropski poslanec na obisku Občini uspešni na razpisu T. TAVČAR D. NARAGLAV Pred praznikom državnosti je našo dolino obiskal evropski poslanec Matjaž Nemec. Najprej je obiskal Občino Žalec, kjer ga je sprejel župan Janko Kos s sodelavci. V nadaljevanju je obiskal Razvojno agencijo Savinja ter si ogledal poslovno cono Arnovski gozd in širitev te pomembne in uspešne poslovne cone. Kasneje je obiskal še ostale občine v naši dolini. Prav poseben in zanimiv obisk je bil tudi v Občini Prebold, kjer ga je sprejel preboldski župan mag. Marko Repnik s sodelavci. Najprej so se srečali na sedežu občine, nato pa so se odpravili v Medgeneracijski center Prebold v Dolenji vasi, kjer je župan v spremstvu direktorice občinske uprave Tjaše Skočaj Klančnik 28 Avg in podžupana Branka Verka gostu in njegovim spremljevalcem tudi predstavil delovanje tega centra, ki ga od letos dalje vodi Mirica Reberšek. Ta je gostu še pobliže predstavila njihovo delo ter ga povabila na kosilo, ki so ga ta dan pripravili v okviru kuharske delavnice. To dopoldne so skuhale tradicionalno savinjsko jed: tople kumare, ki so bile skupaj s stročjim fižolom, zabeljenim z ocvirki, ena od pogostih jedi na jedilniku v času obiranja hmelja. Tokrat so namesto stročjega fižola, ki ga takrat še ni bilo na domačih vrtovih, poleg toplih kumar postregli testenine na drobtinah in jabolčno pecivo. Poslanec Matjaž Nemec je nato s celotno delegacijo z županom mag. Markom Repnikom na čelu obiskal tudi podjetje Odelo Slovenija Prebold, ki zaposluje največ ljudi v Spodnji Savinjski dolini. Obisk naše doline je sklenil v Mestni občini Velenje, kjer je bil slavnostni govornik na proslavi ob dnevu državnosti. DOBIMO SE PRI FONTANI! V SEPTEMBRU: Ponedeljek: 11.00–20.00 Torek–četrtek, nedelja: 10.00–20.00 Petek–sobota: 10.00–21.00 »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!« Matjaž Nemec je bil navdušen nad savinjsko jedjo – toplimi kumarami, ki so jih zanj skuhali v MGC Prebold skuhali. 13 Občina Žalec je na razpisu stavila na krožno pešpot Od hmelja do piva, Občina Vransko pa na projekt Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je konec julija odposlalo 58 pozitivnih sklepov o podpori naložbam v javno turistično infrastrukturo. Na podlagi razpisa je lokalnim skupnostim po vsej državi razdelilo deset milijonov evrov evropskega denarja in dodalo še 5,5 milijona lastnih sredstev. V Spodnji Savinjski dolini sta se odobrenega denarja razveselili občini Žalec in Vransko. Nagrajena žalska krožna pot se začne pri fontani piv v središču Žalca, ki je najbolj obiskana turistična destinacija v občini. Leta 2021 jo je obiskalo približno 40.500 obiskovalcev. Krožna pot od tam vodi do druge najbolj obiskane turistične destinacije, krajinskega parka Ribnika Vrbje, ki ga je leta 2021 obiskalo približno 30 tisoč ljudi. Pot je speljana mimo predvidenega območja Vodnega parka in resorta Zeleno zlato Hopslandia ter nazaj ob fontano piva mimo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Občina naložbo ocenjuje na 445 tisoč evrov. Na razpisu je prejela 350 tisoč evrov. Projekt bo končala najkasneje do 30. septembra 2025. Tudi Občina Vransko je s projektom Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park uspešno kandidirala na javnem razpisu. V sklopu projekta bo v letih 2023–2025 zgradila vstopno točko v Center jamskih doživetij. Gre za leseno skeletno hišico, v okviru katere bodo pisarna jamarskega centra, geološka zbirka, garderobe in sanitarije. Uredila bo še varno dostopno pešpot z drevoredom do bližnjega kampa Podgrad, ki predstavlja najbolj pogosto izhodiščno točko obiskovalcev Centra jamskih doživetij. Zgrajeno turistično infrastrukturo bo občina predala v upravljanje društvu Center jamskih doživetij, ki skrbi za varstvo in ohranjanje treh jam (Veternica, Škadavnica in Podgrajska jama), ki imajo status naravnega spomenika in naravne vrednote državnega pomena. Vrednost celotnega projekta znaša skoraj 157 tisoč evrov. Od tega je prejela približno 100 tisoč evrov nepovratnega denarja. Nakup vrčkov je mogoč do pol ure pred zaprtjem fontane. 03 Sep Ekipa Turističnega društva Ponikva je poleg promocije svojega kraja skuhala tudi okusno jed in spekla pehtranovo potico. Praznik z odprto kuhinjo D. NARAGLAV Posamezna društva in organizacije iz KS Ponikva so pripravili najrazličnejše jedi za pogostitev ob zaključku uradnega dela praznovanja. koncu poč b o O DA R I L itnic BREZPLAČEN VSTOP za otroke do 14 let www.treetop-walks.com/pohorje @potmedkrosnjamipohorje V Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu so tudi letos slovesno obeležili dan državnosti, ki je bil hkrati pravo kulinarično doživetje, saj ga je, tako kot že nekajkrat prej, popestrila tako imenovana odprta kuhinja. Praznovanje so pripravili z bogatim kulturnim programom in prižigom ognja veteranov vojne za Slovenijo iz krajevne skupnosti. V praznovanje sta udeležence že precej pred uradnim delom popeljala odprta kuhinja in vonj najrazličnejših jedi, ki so jih zaznali njihovi nosovi ob sprehodu med stojnicami, na katerih so kuhali in pripravljali kuharske mojstrovine na žlico in tudi druge jedi. Vreme jim je tokrat sicer malo ponagajalo, saj so se morali zaradi dežja prestaviti pod streho v prireditveni šotor, kjer so s kuhanjem lahko nadaljevali. Pod šotorom je tako dišalo po pasulju, ričetu, enolončnicah, paprikašu … pa tudi čevapčičih, štrudlju, pehtranovi potici, palačinkah in španski sladici churros. Vse to so po končani proslavi brezplačno z užitkom okušali in jedli vsi udeleženci slovesnega praznovanja. Proslavo v počastitev dneva državnosti je pospremila Godba na pihala Liboje. Slavnostna govornica je bila Dragica Sternad Pražnikar, ki je v svojem nagovoru osvetlila ter poudarila pomen praznovanja tega državnega praznika in čas osamosvojitvenih procesov ter vojne za Slovenijo. V kulturnem programu so nastopili pevci MoPZ Ponikva, učenci POŠ Ponikva s pesmimi in recitacijami ter Otroška folklorna skupina Ponikva. Za praznik je vsem čestital predsednik KS Ponikva Karel Borovnik. Prižig simbolnega ognja je opravilo deset veteranov, na čelu z bivšim predsednikom KS in sedanjim podžupanom Občine Žalec Srečkom Lednikom. Družabni del praznovanja se je nadaljeval ob glasbi Blaža s prijatelji, jedači in pijači. Odprli so se lonci, »odprta kuhinja« je zaživela. K jedem pa se je prilegel omamno dišeč in dober kruh iz domače kmečke peči. 14 PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2023 V Petrovčah slovesno ob Marijinem prazniku T. TAVČAR Po ocenah organizatorjev se je praznične slovesnosti udeležilo več kot tisoč petsto vernikov. S slovesnosti v Petrovčah Na cerkveni in državni praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga praznujemo 15. avgusta, romarske cerkve tudi letos niso samevale. Osrednja slovesnost v celjski škofiji je bila že tradicionalno v Baziliki Matere Božje v Petrovčah. Pred mašo je zbrane na parkirišču najprej pozdravil domači župnik pater Ivan Arzenšek. Zahvalil se je številnim romarjem, hmeljarskim starešinom in hmeljski princesi, da so prišli v tako lepem številu. Obenem je nagovor izkoristil za zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri odstranjevanju posledic poplav, ki niso prizanesle niti petrovški župniji, kjer so bile poplavljene štiri župnijske zgradbe. V tem duhu je bila mašna nabirka namenjena poplavljencem. Tudi letos se je versko dogajanje tradicionalno začelo na predvečer praznika, v ponedeljek zvečer, ko so bile večernice s sveto mašo, po kateri je bila procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost je vodil dekan Srečko Hren. Osrednje dogajanje pa je bilo na sam praznik, ko so bile dopoldne kar štiri maše. Ob 10. uri je na prostem mašo daroval Izidor Pečovnik - Dori. »Petrovška Mati Božja ima sporočilo ravno za današnji čas, za razmere v tej katastrofi naše domovine. Podoba petrovške Marije je podoba obljube in zaobljube. Ko je hotel človek prekiniti zaobljubo, ki jo je dal s prstanom, je Marija skrčila prst in mu ga ni dala. On je to razumel in držal zaobljubo. To je opozorilo nam, ki smo te dni dali obljubo pomoči prizadetim, da jo bomo držali,« je med drugim v pridigi izpostavil Izidor Pečovnik, ki je vodja slovenske katoliške misije v Berlinu, sicer pa naš rojak z Vranskega. Opoldne je sledila še maša za ostarele in bolne, ki jo je vodil šempetrski župnik Mirko Škoflek. Praznični dan je v Petrovčah sklenil župnik Martin Golob iz Grosuplja, mašo pa je popestrila glasbena skupina Dominik iz Žalca, ki je uro prej pripravila koncert. Odraščal je brez vere T. TAVČAR Po dolgem času dominikanski red z novim župnikom v Petrovčah. ter drugi redovniki in redovnice. Pri bogoslužju so stregli bogoslovci celjske škofije, dominikanski bogoslovci in ministranti župnije Petrovče ter stalni diakoni. Po končani sv. maši in posvečenju sta se novomašnik Drago Ferencek in stalni diakon Miha Hild zahvalila za dar posvečenja. V imenu župnije Petrovče se je novomašniku zahvalila Stanka Hojnik, župljani iz Trbovelj in Petrovč pa so oba slavljenca obdarovali z darili. Na koncu se je zahvalil še žalski župan Janko Kos za lepo sodelovanje med Župnijo Petrovče in Občino Žalec. Po končani slovesnosti se je druženje nadaljevalo na dvorišču za cerkvijo. Za pogostitev so poskrbeli župljani Župnije Petrovče. Na sliki so poleg predsednice Mosta Špele Jovan (prva z leve) članice Zlate jeseni. V nedeljo, 2. julija, je bil v baziliki Obiskanja Device Marije v Petrovčah za duhovnika posvečen brat Drago Ferencek, član reda pridigarjev oziroma dominikancev. Ob bratu Dragu, ki je prejel zakrament mašniškega posvečenja, je bil v stalnega diakona posvečen tudi Miha Hild. Glavni posvečevalec je bil celjski škof msgr. Maksimilijan Matjaž. Ob škofu so somaševali tudi celjski upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, provincial hrvaške dominikanske province p. Slavko Slišković, domači župnik in rektor bazilike p. Ivan Arzenšek, generalni vikar Rok 12 Metličar, Dragov domačiArial župnik Peter Možina iz Župnije Svetega Križa Ljubljana ter drugi duhovniki iz Slovenije in Hrvaške. Svete maše in obreda posvečenja so se udeležili tudi dominikanci iz Zagreba, sestre dominikanke PREDSTAVITEV 25. ŠTEVILKE Drago Ferencek je odraščal brez vere. Starša sta mu prepustila, da se je sam odločil glede prejema zakramentov. »Zgodilo se je brez posebnih razodetij. Ni se nebo odprlo in ni neka roka dol posegla,« je Drago Ferencek o svoji odločitvi glede redovništva dejal za časopis Družina. Vera je začela prihajati v njegovo življenje ob branju Svetega pisma in nekega dne je poklical v Župnijo Žale, da se želi krstiti. Tako se je začela njegova verska pot. V župniji je začel brati pri maši, postal je cerkovnik, ključar in kasneje vstopil meništvo. Najprej je želel biti samo brat, a se je nato odločil tudi za duhovništvo. Prostovoljci pri čiščenju petrovške bazilike Poplavljena tudi petrovška bazilika T. TAVČAR Poplave so v Petrovčah med drugim prizadele tudi štiri župnijske zgradbe. Škodo ocenjujejo na približno sto tisoč evrov. Kot je povedal petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek, je bilo v baziliki Obiskanja Device Marije pol metra vode. Uničeni so bili preproge, klopi, orgle, liturgijska oblačila in knjige, tri spovednice, zakristijske omare in ozvočenje. Poplavljena je bila tudi hiša Karitasa. V njej je bilo 312 l mleka, 330 l olja, 25 kg moke, 60 kg sladkorja, 114 kg riža in 150 kg špagetov. Poplavilo je tudi marmelado, pelate, mezgo in grah. Zaradi vode je uničenih še 100 kompletov šolskih potrebščin za otroke, tri šolske torbe, več kosov oblačil in vsa dokumentacija. Poplavljena sta bila tudi župnišče in dominikanski samostan. V njem so veroučne učilnice, garderoba, garaže, pralnica in klet. Uničeni so bili vsa vrata in podboji, pohištvo, računalniška tehnika, preproge, veroučni pripomočki in knjige. ŠKodo je utrpel tudi Dominikov dom, ki je zraven cerkve in je namenjen za druženje župljanov. V njem je zimska kapela za mašo med tednom. Likovna dela za pomoč Roku Seidlu D. NARAGLAV Slikarke iz KUD Polzela Cvetka Vačun, Mojca Korošec, Danica Pirnat in Klavdija Sitar ter iz KUD Svoboda Griže Lidija Tamše svoja slikarska dela podarjajo Roku Seidlu iz Pongraca. V zameno zanja lahko darujete finančna sredstva, ki bodo namenjena za dodatne Rokove fizioterapije. V humanitarni akciji zbiranja finančnih sredstev za nakup prilagojenega vozila za Roka so od 9. februarja do 28. julija zbrali 87.131,91 evra. Komisija za pomoč Roku se je odločila, da sredstva, ki bodo ostala po nakupu vozila, nameni dodatnim fizioterapijam za Roka, saj mu pomagajo pri okrevanju po hudi prometni Podelitev pesniške nagrade ter predstavitev 25. številke revije za književnost in kulturo Vpogled 19. SEPTEMBER, 19.00 DVOREC NOVO CELJE Likovno delo Cvetke Vačun nesreči pred šestimi leti, ko je pristal na invalidskem vozičku, o čemer smo že obširneje pisali. »Po prvih ocenah naj bi vozilo, o predelavi in nakupu se Rok še dogovarja, znašalo med 50 in 60 tisoč evrov. Do 30. septembra lahko v dobrodelni dražbi po e-pošti zalec. ozrk@ozrks.si žalskega območnega združenja Rdečega križa, v katerem vodimo akcijo, ponudite zneske za slike umetnic. Izklicni zneski za posamezne slike so 100,00 evrov. Ponujene zneske bomo objavljali na Facebook in Instagram straneh,« je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar. PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2023 15 Za zlato mašo postavili mlaj D. NARAGLAV Na slavnostni seji KS Šempeter je zlatomašnik Mirko Škoflek prejel naziv častni krajan. Začetek dvigovanja okrog 30 m visokega mlaja pod vodstvom hmeljarskega starešine Janeza Oseta V Šempetru v Savinjski dolini so poleti praznovali svoj krajevni praznik in imeli več najrazličnejših prireditev, v njihovi župniji pa so pripravili več dogodkov v počastitev župnika Mirka Škofleka ob njegovi 50-letnici mašniškega delovanja. Na praznik obhajanja zlate maše so se že dalj časa pripravljali v okviru Župnijskega pastoralnega sveta Šempeter in ključarjev. Praznovanje župnijsko-krajevnega praznika in uvod v zlato mašo so simbolično pričeli na praznik sv. Petra in Pavla s slovesno mašo, ki jo je vodil dekan žalsko-braslovške dekanije mag. Srečko Hren, župnik v Preboldu, ob somaševanju dveh letošnjih zlatomašnikov Draga Svetka in domačega Mirka Škofleka. Oba zlatomašnika izvirata iz polzelske župnije ter sta tako rekoč odraščala skupaj in bila sošolca od osnovne šole do nove maše, ki pa sta jo v istem kraju obhajala ločeno. Tokrat pa sta po Škoflekovi zlati maši v Šempetru skupaj praznovala v nedeljo, 23. julija, na Polzeli. Ker je župnik Mirko Škoflek v kraju zelo priljubljen in trden steber krajevne skupnosti, tudi bivši dekan žalske dekanije, so organizatorji želeli praznovanje razširiti časovno in prostorsko. Vsakoletni sveti maši s somaševanjem ob farnem zavetniku sv. Petru in bogati pogostitvi po maši, ki jo pripravijo župljani sami, so letos dodali še ročno postavitev skoraj 30 metrov visokega mlaja. Kot nam je povedala članica ŽPS Darja Čop Sedminek, sta organizacijo postavitve, vse od izbire primerne podarjene smreke v gozdu in podiranja do prevoza do cerkve ter postavitve mlaja, ob pomoči močnih fantov in mož imela v rokah ključar Boštjan Razboršek in član župnijskega pastoralnega sveta Dani Gačnik. Opremo za dvig, drogove, povezane z vrvjo, in samo dviganje pa so zaupali izkušenemu Janezu Osetu, hmeljarskemu starešini iz Drešinje vasi, ki je letos že četrtič vodil postavitev mlaja na star način. nile še besede slavljenca ob krajšem programu s pevci Moškega pevskega zbora Savinjski zvon in pevci iz Majšperka, kjer je Mirko Škoflek bil župnik pred prihodom v Šempeter. V svoji rodni Savinjski dolini, v Šempetru, je že od leta 1986 in živi za kraj in Šempetrane. Ne dela razlik, njegova vrata pa so odprta za verne in neverne, zato je tudi tako priljubljen med vsemi krajani in širše. Dokaz za to je tudi vse, kar so mu pripravili ob njegovem zlatem jubileju v Šempetru ter v rodni župniji na Polzeli, kjer sta somaševala skupaj s sošolcem in zlatomašnikom Dragom Svetkom. Velik ljubitelj glasbe in petja Mirko Škoflek se je takoj po prihodu v Šempeter pred 37 leti s sodelavci lotil prenove župnijskih prostorov in cerkve. Danes so krajani ponosni na lepo urejeno središče kraja s cerkvijo in Petrovim trgom. V gospodarskem poslopju je z župljani uredil veroučno učilnico, dvorano in pevsko sobo za potrebe pastoralnega dela, druženja, rekreacije in delovanja raznih skupin. Mirko Škoflek je velik ljubitelj glasbe in zborovskega petja. Že prvo leto prihoda je ustanovil župnijski pevski zbor, ki ga vodi še danes. Mlade sodelavce je spodbujal k sodelovanju, orglanju in ustanavljanju novih zborov. Župnija ima danes štiri zbore. Pod njegovim okriljem so se začele revije cerkvenih pevskih zborov v žalski dekaniji. Je tudi soustanovitelj moškega zbora Savinjski zvon. V njem je nekaj časa tudi sam pel, z veseljem pa mu je odstopil prostore za vajo. Za bolj slovesno sodelovanje pri bogoslužju je v njegovi organizaciji župnija razširila kor in nabavila nove mogočne orgle, kar je bil velik zalogaj. Tako so lahko bili v cerkvi v teh letih priča mnogim glasbenim užitkom na koncertih ali ob raznih slovesnostih in praznovanjih. Katehet z veliko začetnico Duhovnik Mirko Škoflek je, kot pravijo župljani, tudi katehet z veliko začetnico. Zelo veliko se trudi z otroki in mladino. Rad se poheca, a želi tudi red. Otroci si ga bodo še posebej zapomnili po nagradnih lizikah ob iskanju po Svetem pismu in po vsakoletnem zaključnem izletu devetošolcev v Gardaland. Pa tudi po tem, kako so se pred veroukom lovili na vrtu in božali njegova simpatična kužka, in po vsakoletnem oratoriju na župnijskem dvorišču. Vsekakor je velik prijatelj mladih. Generacije njegovih prvih mladinskih skupin ne morejo pozabiti, kaj vse so skupaj počeli. Lotili so se dramskih iger, dobrodelno delovali in se družili na najrazličnejše načine. Krajani se spomnijo tudi, kako je pred mnogimi leti Mirko Škoflek z mladinsko skupino, s takrat delujočimi zbori in v sodelovanju s turističnim društvom pripravil prve jaslice v Jami Pekel. Zaigrane so bile v prvem delu jame. Zaradi množičnega obiska so se kasneje odločili za drugačno obliko postavitve, jaslice v Jami Pekel pa so postale tradicionalni božični dogodek, ki je privabljal ljudi iz vse Slovenije. Poleg otrok in mladih so v srcu zlatomašnika Mirka vsi, ki so »blage volje in želijo živeti v miru in sožitju«. Z veseljem vodi dve zakonski in svetopisemsko skupino. Župljane vsako leto popelje na večdnevna romanja v tujino. Vsak teden ga lahko slišimo tudi na Radiu Celje, kako z duhovno mislijo opogumlja in navdihuje bolnike in druge poslušalce. Zelo rad se druži in povsod plete mrežo prijateljstva ter širi dobro voljo in optimizem … Hkrati dva zlatomašnika T. TAVČAR Ni tako pogosto, da ima župnija svojega zlatomašnika. Na Polzeli pa sta letos – najverjetneje prvič in zadnjikrat v zgodovini – naenkrat kar dva. Rojena Polzelana Mirko Škoflek, ki je dolgoletni župnik v Šempetru v Savinjski dolini, in Drago Svetko, ki živi v župniji sv. Jakoba v Šentjakobu, Črnučah, sta praznovala 50-letnico maševanja. Župnija sv. Marjete na Polzeli je župnijski praznik združila z njunima zlatima mašama, slovesnost pa je bila na Šmarjetno nedeljo, 23. julija. Priprave na ta slavnostni dogodek so potekale več mesecev pod vodstvom župnijskega pastoralnega sveta. Sodelovali so številni prostovoljci, mladi in otroci ter pripravili slovesnost, ki se je je udeležilo več kot 450 ljudi. Zlatomašnika sta se s kočijo pripeljala z Gradu Komenda, na cerkvenem dvorišču pa doživela lep sprejem. Predstavnika mladih Klara in Pavel sta jima izrazila dobrodošlico, članici župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) in organizacijskega odbora Dragica Sternad Pražnikar in Karolina Veber pa sta slavljencema predali slavnostno darilo: dva enaka zlata mašna plašča, ki sta ju zlatomašnika nosila ta dan. Obred je vodil domači župnik Urban Lesjak ob prepevanju cerkvenih pevcev župnij Polzela in Andraž. Na začetku obreda je zlatomašnika nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, nato pa skupaj s podžupanom Igorjem Pungartnikom v imenu občine podelil mašni štoli in knjigo fotografij iz Vatikana. Predsednik ŽPS Marko Slokar ju je pozdravil v imenu župljanov in jima predal slike v spomin na ta nepozabni dogodek. Po zaključku slovesne maše je potekalo slavje v šotoru na parkirišču, poskrbljeno pa je bilo tudi za kosilo vseh prisotnih in sladke dobrote. Slavljenca sta prejela tudi slavnostni torti s posvetilom, ki so ju bili deležni vsi obiskovalci. Karitas je že tradicionalno pripravil dobrodelni srečelov, izkupiček katerega je namenjen ljudem v stiski. Za veselo vzdušje sta poskrbela ansambel Potepini in godba Cecilija. Iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Posluževalec linije (m/ž) Delovne naloge obsegajo: • posluževanje in nadzor nad delovanjem linije • v nadaljevanju vas bomo usposobili tudi za opravljanje internega transporta med posameznimi fazami proizvodnje (upravljanje električnih vozičkov, dvigal, viličarja) Nudimo vam: • pogodbo za določen čas in ob obojestranskem zadovoljstvu pogodbo za nedoločen čas • korektno plačilo, nadpovprečno visok regres in božičnico • stabilno zaposlitev in delo v dobrem kolektivu Pričakujemo: • pričakujemo stabilne in zanesljive sodelavce, ki jim delo v 3-izmenskem režimu ne predstavlja težave Zlata maša Pri cerkvi sv. Petra je teden dni kasneje potekala zlata maša, ki jo krajani še vedno radi podoživljajo v medsebojnih pogovorih. Velik odziv krajanov so dopolnili še iz sosednjih vasi, bogat pa je bil tudi odziv s strani KS in društev. Mašo so obogatili sodelovanje laikov in veličastno prepevanje združenega, preko 50-članskega cerkvenega zbora. Dogajanje pred cerkvijo pa je v šotoru nadgradila še bogata postrežba prispevkov krajevnih gostincev, slaščičarjev, pekov … Veselo vzdušje ob glasbeni spremljavi ansambla Slovenski pjebi so dopol- Mirko Škoflek in Drago Svetko Mirko Škoflek med obredom zlate maše, ki je bila dober teden dni po postavitvi mlaja. Mirko Škoflek se je rodil 8. aprila 1948. Prva leta je z družino živel v Vybihalovi hiški pod Šenekom, kasneje pa so se preselili v bližino tovarne nogavic, kjer so si zgradili novo hišo. Vedno so našli čas za molitev in Mirko je že od tretjega razreda sodeloval kot ministrant. Sedaj že 37 let kot župnik vodi župnijo Šempeter v Savinjski dolini, nedolgo nazaj pa je bil dva mandata dekan žalske dekanije. Delo ni fizično zahtevno, zahteva pa posameznike, ki se zavedajo svoje vloge v skupini in odgovornosti vsakega udeleženca za dober končni rezultat. Nudimo vam varno prijazno delovno okolje, vabljeni! Za več informacij smo vam na voljo na 031 747 171. BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 16 PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2023 Kosili ob zajčjih jedeh in golažu Kljub ujmam potrebna tudi sprostitev D. NARAGLAV Na Zajčevi koči pod Krvavico vsako leto potekajo Zajčevi dnevi. Poleg taborskih planincev, ki imajo to planinsko postojanko v svoji lasti, dvodnevno prireditev izpeljeta Lovska družina Tabor, ki je organizator košnje, in Društvo žena in deklet Občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in skupaj s člani planinskega društva tudi za postrežbo. Mineva že skoraj pol stoletja, kar so zagnani krajanke in krajani, zbrani v Planinskem društvu Tabor, začeli z obnovo propadajoče Zajčeve domačije. Svoje prizadevanje so leta 1980 kronali z otvoritvijo svoje planinske postojanke, ki so ji nadeli ime po nekdanjem lastniku. Zajčeva koča (750 m n. v.) stoji na mestu, kjer je nekoč ponosna stala majhna hribovska domačija, ki se ji je reko Pr Zajc. Svoje poslanstvo planinska koča tako opravlja že 43 let. V spomin na nekdanji Zajčev rod se tu vsako leto organizirajo Zajčevi dnevi, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika – gozdne jase, ki je v neposredni bližini koče. Prva julijska sobota je v okviru Zajčevih dni najprej postregla s košnjo Šnepove košenice, ki ima ime po nekdanjem lastniku, sedaj pa za košenico oz. gozdno jaso skrbijo njegovi nasledniki skupaj z lovci, ki so tudi glavni organizatorji košnje. Pred košnjo je taborski župan Marko Semprimožnik koscem razdelil letošnje majice in jim zaželel uspešno košnjo, ob tem pa poudaril pomen ohranjanja tradicije in običajev. Med košnjo so bili kosci deležni osvežilnih pijač, od domačega jabolčnika do domačega soka. Ob zaključku je sledila še kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnatimi dobrotami. Kasneje na koči pa je kosce čakal še okusen srnin golaž, ki so ga skuhali taborski lovci z glavnim kuharjem Jankom Kobaletom na čelu. Oče in njegov 7-letni sin Tadej Turnšek, ki se je tudi pridružil koscem. Zajčje jedi za Zajčeve dni Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, ni manjkalo zajčjih (kunčjih) jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor na čelu s predsednico Matejo Kovačič. Široka ponudba različnih zajčjih in drugih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Tako kot vedno pa so obiskovalci poleg zajčjih dobrot tudi letos imeli na razpolago pestro ponudbo sladkih dobrot, zlasti razne zavitke z različnimi nadevi, od jabolčnega do borovničevega. Članice društva so poskrbele res za vsakogar, ki se je želel posladkati z njihovimi dobrotami, za katere vedno poskr- Krožnik z ocvrtimi zajčjimi (kunčjimi) kosi in krompirjevo solato, ki je glavna jed Zajčevih dni. bijo – tudi ob vsakoletnem občinskem prazniku in Šentjurskem sejmu ter drugih priložnostih. Tako kot v soboto je bilo pri koči znova pestro tudi v nedeljo, saj so mnogi obiskovalci, ki so prišli peš ali z avtom, v ta prijeten ambient prišli na nedeljsko kosilo. D. NARAGLAV Letošnje vreme z neurji in katastrofalnimi poplavami je preprečilo marsikakšno prireditev. Tudi prostovoljni gasilci iz PGD Zabukovica, ki tradicionalno pripravljajo gasilsko tekmovanje z veselico, so bili v veliki dilemi, kako ravnati v tem času, ko se naša družba in številni sodržavljani ukvarjajo z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav, ki so mnogim razdejale stanovanja, hiše, poslovne objekte … Na koncu je prevladalo mnenje, da ljudje ob vsem tem še toliko bolj potrebujejo sprostitev, zato so planirano tekmovanje in veselico v sklopu krajevnega praznika KS Griže v soboto, 18. avgusta, tudi izpeljali. To je bilo že njihovo 46. gasilsko tekmovanje z veselico. Kot je povedal predsednik društva Andrej Kveder, so priprave na ta dogodek potekale že od spomladi. »Na žalost so avgustovske poplave prinesle kar precej razdejanja tudi v naši dolini in posledično kar veliko dela nam, gasilcem. Množično smo na pomoč priskočili tudi zabukovški gasilci. Na terenu smo opravili preko tisoč ur prostovoljnega dela. Ko se je približeval datum našega dogodka, smo najprej imeli pomisleke, ali tekmovanje in veselico organizirati ali ne. Andrej Kveder Odpravljanje posledic hudih poplav v naši dolini in drugod po Sloveniji še vedno poteka. Tudi naši člani so bili še vedno aktivni pri tej pomoči. Vseeno je prevladalo mnenje, da gre življenje dalje in da se težke trenutke lahko prebrodi le z optimizmom in pozitivnimi trenutki.« Gasilskega tekmovanja se je udeležilo lepo število ekip. Pri članih so 1. mesto dosegli gasilci iz PGD Frankolovo, pri članicah pa PGD Planina. Pokale sta podelili podžupanja Občine Žalec Tanja Basle in predsednica KS Griže Olga Markovič. Po tekmovanju je sledila gasilska veselica pod šotorom z ansamblom Šepet. Dogodka se je udeležilo preko 1500 ljudi. Izkupiček bo, kot vedno, namenjen nakupu in zamenjavi dotrajane gasilske opreme. Prenovljena notranjost koče Letos je Zajčeva koča udeležence Zajčevih dni pričakala v prenovljeni obleki, vsaj kar se notranjosti tiče. Že v preteklih letih so prizadevni planinci in planinke, ki jih sedaj vodi Peter Marko, marsikaj postorili v okolici same koče. Med drugim so uredili plato pred kočo, sanitarije, postavili so kozolec …, notranjost koče pa je ostajala bolj ali manj enaka vse od otvoritve leta 1980. »Večkrat izražena potreba po prenovi spalnih prostorov je postala nuja, saj sta dotrajana elektro napeljava ter slaba izolacija kar sami klicali po obnovi. Najprej smo v celoti obnovili vodniško sobo v spalnih prostorih, temu pa je sledila odstranitev lesenega opaža v zgornjih prostorih. Po temeljitem čiščenju smo namestili novo izolacijo po celotni strehi in nov opaž. Prav tako je bila na novo napeljana električna napeljava. Vsa dela smo opravili sami. S pomočjo donatorskih sredstev smo prenovili tudi spodnje prostore, ki so doživeli korenito spremembo in še niso dokončno urejeni. Seveda pa nam dela ne bo zmanjkalo tudi po tem, saj se že snujejo novi načrti,« je povedal Uroš Zorenč, član upravnega odbora društva, ki je v društvu tudi vodja sekcije za gorsko kolesarjenje. Ribiči za pokal hmeljske kobule Med tekmovanjem, ki ga vedno pripravijo na dan s tradicionalno veselico. Letni kino v Žalcu BINA PLAZNIK Na terasi žalskega mladinskega centra so v poletnem času pripravili zanimiv izbor filmov, ki so jih predvajali na izbrane večere. Filme sta izbrali zaposleni projektne ekipe Mladinskega centra Žalec – Zoja Lešnik in Anja Oset. Slednja je povedala, da zaenkrat še niso podali možnosti, da bi izbor naredilo občinstvo, saj je ponudba filmov prevelika: »Cilj pri izboru je postaviti v ospredje alternativne filme in filme evropske produkcije. Z izborom smo aktualni ne le časovno, temveč tudi s samo tematiko, ki letos postreže od aktualnih slovenskih filmov do satire sodobne družbe in nostalgije, v katero se danes tako radi zavi- jamo. Za predvajanje filmov vedno kupimo pravice predvajanja, za katere poskrbijo super slovenski distributerji.« Letos smo si v mesecu juliju in avgustu lahko ogledali filme: Ljubezni Patricie Highsmith, Trikotnik žalosti, Kajenje povzroča kašelj, Vsa ta lepota in prelivanje krvi ter Milosti polni. »Odziv je odličen, predvsem, ko vreme dopušča postavitev na terasi, kot je prvotno predvideno. Ob slabem vremenu pa projekcijo prestavimo v notranje prostore, kar zmanjša število obiskovalcev, ne pa tudi njihovega navdušenja nad predvajanimi filmi,« je še dodala Anja Oset. T. TAVČAR Ribiška družina Šempeter je 30. julija v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče in Občino Braslovče organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule, tokrat osmič, na jezeru Braslovče. Tekmovanje je potekalo štiri ure, udeležilo pa se ga je 16 ribičev. Kljub dežju so se veselili bogatega ulova, najbolj pa so se izkazali Boštjan Rojc, ki je ujel kar 41,39 kg rib in s tem osvojil prvo mesto, Darko Juvančič s 34,73 kg za drugo mesto in Dragan Višič s 22,31 kg za tretje. Na krajši slovesnosti ob koncu tekmovanja na ribniku v Preserjih je pokale prvim trem podelil predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel ter se zahvalil vsem udeležencem tekmovanja, RD Šempeter in Občini Braslovče. Ribiči na jezeru Braslovče Letni kino v MC Žalec je prinesel ponudbo alternativnih filmov evropske produkcije. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 8 I avgust 2023 September Začetek vpisa v nove abonmajske programe OBČINA ŽALEC Poned., 18. 9. 10.00 ZKŠT Žalec (do zapolnitve oz. do 4. 10.), Vsako soboto Vsak petek, sobota, nedelja Torek., 19. 9. 19.00 Petek, 1. 9. 8.00– Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec 12.00 12.00– Dnevni center na terasi, MC Žalec 16.00 19.30 Sobota, 2. 9. Nedelja, 3. 9. Vsak torek Sreda, 6. 9. Četrtek, 7. 9. Petek, 8. 9. Sobota, 9. 9. Nedelja, 10. 9. 19.00 20.00 9.00– 16.00 Praznik Občine Žalec: Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo občinskih 19.00 priznanj, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Občina Žalec, vstop prost 16. Mednarodni folklorni festival Od Celja 19.00 do Žalca, gala večer, Dom II. slovenskega tabora Žalec, MKD od Celja do Žalca Dobrodelni koncert - poplave 2023, časovnica nastopajočih: 18.00-20.00 - Nika Zorjan, 18.00- BQL Rok, Maraaya, Alya, Irena Vrčkovnik, 01.00 Uroš in Tjaša, 20.00-23.00 - Polkaholiki, Til Čeh, Modrijani, Klapa Šufit, 23.0001.00 - Vlado Kreslin in Mali bogovi Pozdrav z ljubeznijo - glasbeni večer 19.00 z Me in On, Piknik plac Studence, Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu Družina kolesari, start Športni 10.00 center Žalec, ZKŠT Žalec Javno vodenje s kustosinjo mag. Andrejo 18.00 Rakovec po razstavi Dialog, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec, vstop prost Utrip domoznanstva: Društvo Most Žalec 19.00 se predstavi, Občinska knjižnica Žalec 18.00 19.00 Četrtek, 14. 9. 19.00 19.00 18.00 Petek, 15. 9. 21.00 Sobota, … 16. - 22. 9. Sobota, 16. 9. Nedelja, 17. 9. Dobrodelni koncert za odpravljanje posledic poplav po Sloveniji - skupina Šansonet, Turistično društvo Šempeter, Rimska nekropola Koncert pod zvezdami LE ŠTEVILKA Jerneje Medved in Pike na i, letno gledališče Limberk Žalska noč mladih, Študentski klub Žalec, Športni center Žalec 2. Bio dan v Žalcu, Podeželska tržnica Žalec, Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica 18.00 Brezplačna vadba, MC Žalec Poned., 11. 9. Torek, 12. 18.00 in 26. 9. Sreda, 13. 9. 16.00 17.00– Razstava DIALOG: živo-neživo, Dvorec Novo 20.00 Celje, ZKŠT Žalec, vstop prost do 1. oktobra Bobnarska delavnica, MC Žalec, MC Žalec in Društvo MUC Vrednote prostovoljnega gasilstva na Slovenskem, Janko Cerkvenik, predsednik GZS, Franci Petek, poveljnikom GZS, Franci Naraks, častni poveljnik GZ Žalec, Dom kulture Braslovče Beletrinini trubadurji: Valentina Plaskan, Občinska knjižnica Žalec Predavanje Nataše Meznarič: Pot iz depresije v srečno, radostno in mirno življenje, Občinska knjižnica Žalec Predstavitev knjige 15 let festivala BUMfest, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec, vstop prost Art and wine, MC Žalec Karaoke, MC Žalec Prireditve v okviru Evropskega tedna mobilnosti ETM 2023 Zaključek razstave likovnih del članov 10.00- likovne sekcije KUD Žalec, Savinov likovni 13.00 salon Žalec, ZKŠT Žalec, vstop prost 20.00 Salsa v MC Žalec 19.00 Koncert: GuGutke, Zero waste Žalec in MC Žalec Četrtek, 21. 9. Petek, 22. 9. Sobota, 23. 9. Poned., 25. 9. Torek, 26. 9. 17.00 18.00 18.00 9.00 Dan slovenskega športa, Ribnik Vrbje, MC Žalec, ZKŠT Žalec Beletrinini trubadurji: Vlasta Nussdorfer, 19.00 Občinski knjižnica Žalec 18.00 11.00 Sreda, 27. 9. 16.00 Sobota, 30. 9. Vebrov teniški memorial, Športni 15.00 center Žalec, ZKŠT Žalec Sreda, 27. 9. Petek, 29. 9. TIC Žalec v delovnem času, ZKŠT Žalec Predstavitev 25. številke revije za književnost in kulturo Vpogled in podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec, vstop prost Mali center želja - jesenska delavnica, MC Žalec Razvitje društvenega prapora Čebelarskega društva Gotovlje, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ČD Gotovlje, vstop prost Slikanje skozi šolsko leto: odprtje razstave del članov likovnega krožka UTŽO Žalec, Savinov likovni salon, ZKŠT Žalec, vstop prost Esperanto, jezikovni tečaj, MC Žalec 18.00 17.00 19.00 Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec Svetovni dan turizma - predstavitev strategije in kataloga povezane destinacije Spodnja Savinjska dolina, podprte v projektu Povezovanje turističnih potencialov Spodnje Savinjske doline (PTP SSD), ZKŠT Žalec, LAS Spodnje Savinjske doline in občine SSD, Hotel A, Camino dvorana (nad restavracijo) Svečana trgatev Nikolaje ob dnevu turizma, pred Obrambnim stolpom v Žalcu, Društvo savinjskih vinogradnikov in Zveza turističnih društev Občine Žalec Praznik Mestne skupnosti Žalec: Slavnostna seja Mestnega sveta s podelitvijom priznanj, Dom II. slovenskega tabora Žalec, MS Žalec, vstop prost 7. Savinjski Oktoberfest in hmeljarski likof, skupina Polkaholiki in Tanja Žagar, Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest, lokacija Žalec tržnica pri fontani piv in parkirišče pri tržnici Country večer, MC Žalec OBČINA PREBOLD 2.– 30. 9. … Vsako soboto Sobota, 2. 9. Poned., 4. 9. Torek, 5. 9. Vsako sredo 8.00– 10.30 od 8.30 dalje 9.00– 10.30 17.00– 18.30 19.00– 20.00 9.00– 11.00 8.00– 9.30 Sreda, 6. 9. 13.00– 17.00 Četrtek, 7. 9. 11.00– 13.00 Vsak poned. Slabše slišim ... - razstava s tematiko okvare sluha, Občinska knjižnica Prebold (Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije). Kmečka tržnica, DC MAROF, Občina Prebold in TD Prebold 2. Adijev memorial, Gaj Prebold, OZVVS Žalec, PVD Sever, ZB NOB KO Prebold Joga z Amalijo, DC Marof - MGC Prebold Vadba Orientalskega plesa, DC Marof - MGC Prebold Telovadba s Smučarskim klubom Prebold, DC Marof - MGC Prebold, SK Prebold Srečanje prostovoljcev MCP, DC Marof - MGC Prebold Nordijska hoja po Polzeli, DC Marof - MGC Prebold, MC Prebold in MC Polzela Karierno svetovanje za vse in vsakogar: za (nov) začetek ni nikoli prepozno, DC Marof - MGC Prebold, UPI LU Žalec Slabše slišim ... Kako naprej? individualno svetovanje s Sibilo Čater iz Društva oseb z okvaro sluha celjske regije, Občinska knjižnica Prebold Vsak četrtek Petek, 8., 22. 9. Vsak petek Sobota, 9. in 23. 9. Nedelja, 10. 9. Poned., 11. in 25. 9. Sreda, 13., 20., 27. 9. Četrtek, 14. 9. Petek, 15. 9. 9.00– 10.00 9.00– 13.00 18.00– 21.00 8.00– 11.00 17.00– 21.00 Ples mamic z dojenčki in malimi otroki, DC Marof - MGC Prebold 9.00– 13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof - MGC Prebold, MC Prebold 18.00– 19.30 Retorika - Učinkovito nastopanje v javnosti, DC Marof, MGC Prebold 18.00– 20.00 Osebna rast z Amalijo, DC Marof - MGC Prebold 18.–22. 9. … 8.00 Poned., 18. 9. 9.00– 13.00 18.00– 19.00 Četrtek, 21. 9. 19.00 Sobota, 23. 9. Ročna dela - ustvarjanje, DC Marof - MGC Prebold, MC Prebold Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof - MGC Prebold Garažna razprodaja, DC Marof, MGC Prebold, MC Prebold Ceremonija Kakao, DC Marof, MGC Prebold Pohod v Marijo Reko, DU Prebold Evropski teden mobilnosti - Beli zajček v vrtcu, PEŠBUS - vsako jutro organizirana pešpot v šolo zjutraj po razporedu, Občina, OŠ Prebold in MGC Prebold Simbioza, Mobilni heroji, DC Marof - MGC Prebold, Gorzad Garafol Meritve krvnih vrednosti, KORK Prebold, Prostori RK Prebold Pozdrav mladosti - literarno-glasbeni večer v sodelovanju s KUD Svoboda Prebold, Občinska knjižnica Prebold Dan slovenskega športa, športne prireditve po Občini Prebold, Športna zveza in športna društva … 15.00 … Torek, 26. 9. Dan Muzejske zbirke - Naj (o)živijo lutke, DC Marof - Muzejska zbirka, ZND Prebold Kolesarjenje po občini Prebold, TD Prebold 9.00– 11.00 Srečanje udeležencev društva Zimzelen, DC Marof - MGC Prebold, Društvo Zimzelen Prebold 18.00– 19.00 Predstavitev otroške knjige Prijatelji, pisateljice Sabine Rečnik, za otroke in starše, DC Marof, MGC Prebold DOBRODELNI KONCERT POPLAVE 2023 8. 9. OB 18.00 Športni center Žalec VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI MODRIJANI, POLKAHOLIKI, ALYA, MARAAYA, NIKA ZORJAN, BQL ROK, UROŠ IN TJAŠA, TIL ČEH, IRENA VRČKOVNIK ... Posebni gostje večera: KLAPA ŠUFIT Vstopnice: TIC Žalec, www.zkst-zalec.si Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vabljeni, da s svojimi idejami in predlogi doprinesete pri oblikovanju ključnih projektov v Občini Žalec. VČLANITE SE www.gibanjesvoboda.si/vclanite-se/ 17 Za vas smo dosegljivi na: zalec@gibanjesvoboda.si facebook.com/GibanjeSvobodaZalec Naročnik oglasa: Občina Žalec za svetniško skupino Gibanja v OS Žalec Naročnik oglasa: Svetniška skupina Svoboda Gibanje Svoboda Žalec 18 KULTURA ŠT. 8 I avgust 2023 Savinov dan T. TAVČAR V Žalcu se vsako leto 11. julija spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil pred 164 leti. Nastop vokalnega kvinteta Ingenium so pripravili v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Tudi letos je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec na obletnico rojstva Rista Savina omogočil prost vstop v Savinovo hišo v Žalcu. Tam je na ogled Savinova spominska soba, ki predstavlja njegovo družinsko življenje v Žalcu, vojaško udejstvovanje v Avstro-Ogrski monarhiji, glasbeno udejstvovanje ter zadnja leta življenja, ki jih je preživel v Spodnji Savinjski dolini. Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali salon Jelice Žuža in galerijo savinjskih likovnih umetnikov. Dnevu odprtih vrat Savinove hiše že tradicionalno sledi koncert klasične glasbe. Tokrat se je predstavil vokalni kvartet Ingenium, ki je izvedel program slovenskih skladateljev iz različnih zgodovinskih obdobij. Prve tri skladbe so bile napevi Rista Savina (Zori rumena rž, Ponočni stražnik, Tehtni vzrok). Ingenium Ensemble, mednarodno priznana in nagrajena slovenska pevska zasedba, se poleg izvajanja klasične zborovske glasbe posveča tudi sodobnim stvaritvam. Skupina se najpogosteje predstavlja v okviru tujih glasbenih festivalov, kjer ponosno zastopa bogato slovensko zborovsko izročilo. Med najpomembnejše dosežke šteje uspehe na zborovskih tekmovanjih v Leipzigu, Arezzu in Tolosi, kjer so leta 2014 poleg zmage v obeh kategorijah za vokalne skupine prejeli tudi nagrado občinstva. Za svoje mednarodne dosežke je zasedba leta 2015 prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Priložnostna zasedba Ingenium (tenorja Blaž Strmole in Domen Anžlovar, baritonist Matjaž Strmole in bsist Ambrož Rener) se posveča poustvarjanju klasičnih slovenskih skladb za moške zbore in slovenskih zimzelenih napevov v lastnih priredbah. Likovni spomini na Prebold Nastop zasedbe Plaza Vacia Prazen trg v Novem Celju T. TAVČAR V Dvorcu Novo Celje je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec zadnjo nedeljo v juliju pripravil koncert Plaza Vacia, ki je nabor glasbenih del v avtorstvu Izidorja Erazma Grafenauerja. Program je bil zastavljen izrazito pripovedno; skozi skladbe tke zgodbe o avtorjevem doživljanju vsakdana v času koronske epidemije in tako poslušalca povabi, da vstopi v njegovo okolje in si pred oči nariše podobe stvarnega sveta, iz katerih je jemal navdih. Njegov pogled na samotne ulice stare Ljubljane skozi na stežaj odprto okno se steka v naslov Plaza Vacia, kar v prevodu pomeni prazen trg. Skladbe zaznamuje nova perspektiva na življenje med doživljanjem neznanega, kar se odraža tudi v glasbenem razmisleku o kompoziciji. Ta v svoji zasnovi temelji na glasbeni dediščini pomembnih ustvarjalcev flamenka, a se spaja s prvinami jazza, moderne glasbe in mestoma tudi klasične glasbe. Izidor Erazem Grafenauer je zastavil popolnoma edinstven glasbeni podpis, ki se odraža tudi z za flamenko nenavadnim naborom inštrumentov. Poleg kitare zvočno sliko rišejo še bas kitara, trobenta in tolkala. Zasedbo sestavljajo umetniki z različnih ustvarjalnih svetov – jazza, etno in klasične glasbe, ki skozi raziskovanje svojih razlik in podobnosti ustvarjajo edinstven izrazni jezik – Bernard Brizani na violončelu, prekaljeni trobentar Luka Ipavec in vsestranski Žiga Šercer na tolkalih. D. NARAGLAV V preboldski knjižnici si lahko danes še zadnjič ogledate razstavo japonske slikarke in umetnice Keiko Miyazaki, ki je deset let živela v Občini Prebold. Keiko Miyazaki ob svojih slikah, ki jih je ustvarila v svojem ateljeju v Preboldu. Keiko, ki je živela v Dolenji vasi, sedaj pa že štiri leta živi v Celju, je razstavo poimenovala Spomin. Keiko Miyazaki (poročena Vahčič) se je rodila leta 1978 v Sangawa-chyo, mestu Shikokushyuou, v prefekturi Ehime na Japonskem. Leta 1997 je maturirala na srednji šoli Kawaone v prefekturi Ehime, šolanje pa je nadaljevala v Angliji na univerzi Northumbria, na Oddelku za likovno umetnost v mestu Newcastle. Po diplomi leta 2001 je nadaljevala magistrski študij, ki ga je uspešno končala leta 2003 in pridobila magistrski naslov. Po končanem študiju je nadaljevala izpopolnjevanje: en semester leta 2004 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, nato pa še en semester leta 2005 na Akademiji za likovno umetnost (Akademia Sztuk Pięknych) v Krakovu na Poljskem. Po končanem izobraževanju se je za nekaj časa vrnila v rodni kraj na Japonsko. Leta 2006 je imela v domovini svojo prvo samostojno razstavo, večkrat pa je sodelovala tudi na skupinskih. Že pred tem, v času študija in po njem, je prejela več nagrad. Leta 2006 se je tudi poročila in od takrat živi v Sloveniji ter je vsestranska umetnica. S Preboldom je vsakodnevno povezana še sedaj, saj OŠ Prebold obiskujeta hčerki – oziroma od jeseni le še mlajša, saj je starejša letos končala deveti razred. »Razstava je antologija mojega dela, gre za slike iz raznih obdobij mojega ustvarjanja. Od začetkov, ko sem slikala ribe, morje in preprosto tematiko, do poznejših obdobij, ki posegajo na področje iskanja sebe, moje vloge v svetu. Zlasti v svetu vizualnega ustvarjanja. Vse slike so nastale v Preboldu. Tu sem imela atelje, ki je bil edina stalnica na moji neustaljeni umetniški poti. Med iskanjem sebe sem vedno našla pot sem, zato je ta razstava tako osebna. Naslovila sem jo Spomin. Za vsako sliko vem, kdaj je nastajala, spomnim se vseh okoliščin, ki so ob ustvarjanju tkale moje življenje. Ker sem zaenkrat čopič odložila, saj mi sleherni dan zapolnjuje video produkcija, se zdi, kot bi to bil celoten izliv moje ustvarjalnosti. Slikovni del moje umetniške poti me je peljal skozi odkrivanje sebe, na tej poti pa sem skozi svoja raznolika razpoloženja odkrila tudi to, kaj mi pomeni umetnost, in to želim deliti z vami,« je povedala Keiko in dodala, da se je v Preboldu res lepo počutila in z veseljem ustvarjala v svojem ateljeju Iro Iro, ki ji ga je omogočila Občina Prebold. DVOREC NOVO CELJE DIALOG 26. maj –1. oktober 2023 Dvorec je odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure ter po predhodni najavi na tel: 041 338 519 Natalija R. Črnčec Simona Šuc Zdenka Žido Marko Zorović ob enem od razstavljenih del Smetarji junaki likovne pripovedi T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 26. avgusta odprta razstava avtorja Marka Zorovića z naslovom Pripoved o vsakdanjem in njegovi preobrazbi v estetsko ugodje. Na odprtju je o slikarju in razstavi spregovorila umetnostna zgodovinarka mag. Alenka Domjan. Slikarska in risarska praksa Marka Zorovića izhaja iz figuralike, ki jo je spoznaval v preteklih likovnih obdobjih, jo z distanco spoštljivo tehtal, se ustavljal pri mojstrih visoke renesanse in manierizma, potem pa spontano stopil v svojstveno razrast postmodernističnega slikovnega telesa. Njegove podobe so postale družbeno angažirane in simbolizirajo dogajanja ljudi na socialnem robu ‒ smetarjev, ki so postali junaki likovne pripovedi, smetišča pa stičišča zgodb malega človeka, kamor se hkrati utelešata sveto in demonsko. Marko Zorović (1973) je po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljeval s študijem slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je pri prof. Gustavu Gnamušu diplomiral leta 1997. Leta 2000 je zaključil magistrski študij pri prof. Bojanu Gorencu in deloval tudi kot asistent stažist za predmetni področji Anatomije in Prostorskih zasnov – predočanja predmeta in prostora. Do leta 2005 se je intenzivno ukvarjal s kritiko pisanja o umetnosti in svoje zapise objavljal v dnevnem časopisju, strokovni periodiki ter razstavnih publikacijah. Potem pa se je posvetil slikarstvu, tudi restavriranju, knjižni ilustraciji in izrisovanju ter rekonstrukciji arheoloških ostalin. KULTURA ŠT. 8 I avgust 2023 19 Ustvarjalo 36 ljubiteljskih slikarjev BINA PLAZNIK Na 7. likovni koloniji Zeleno zlato so ustvarjali pod naslovom Oblika – ozadje – prostor. Mag. Uroš Potočnik vsakomur rad pomaga pri reševanju likovnih zagat. Udeleženci so se tudi letos srečevali v Dvorcu Novo Celje pri Žalcu, od 17. do 19. avgusta. Zadnji dan so v avli dvorca pripravili razstavo likovnih del, ki jih je predstavil mentor kolonije mag. Uroš Potočnik. V kulturnem programu je nastopila violinistka Inga Ulokina. Letošnje kolonije se je udeležilo 36 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije. Na uvodnem predavanju so tematizirali temeljne vsebine zaznave vidnega polja in prostora. »Odnos do oblike in ozadje sta ena od ključnih pri vzpostavljanju slikovnega polja. Razmišljanje o prostoru pa postavlja vprašanje, kaj je prostor, kakšen je in kje se v njem nahajamo. Predavanje je bilo informativno-izobraževalne narave, ki ima potencial v posamezniku zbujati nova vprašanja in premike pri lastnem ustvarjalnem procesu. Sama izbira motiva, ki se že skoraj tradicionalno naslanja na krajino, pa ostaja prepuščena posa- mezniku,« je zapisal mentor kolonije. Srečanje je tudi komentiral: »Zadali smo si širok naslov. Med motivi prevladujejo krajina, figuralika in nekaj tihožitij. Ekipa udeležencev se v teh letih ne spreminja bistveno. Imamo nekaj novincev, prevladujejo starejši. Letos se nam je pridružila tudi moja hči. Kolonijo smo pričeli z likovnoteoretičnim predavanjem, ki je bilo začinjeno s filozofijo in znanostjo, zato da so udeleženci tudi malce razmislili, preden so pričeli s slikanjem. Običajno si sami izberejo motiviko, jaz pa samo mentoriram. To pomeni, da skozi likovno govorico pomagam reševati probleme, ki nastajajo.« Najmlajša udeleženka kolonije, hči mentorja, srednješolka Ajda Potočnik, ki obiskuje umetniško gimnazijo je povedala, da se je že drugič udeležila kolonije in da ji je super: »Zanima me slikarstvo in šla bom po očetovih stopinjah. Tokrat sem si motiv izbrala po opazovanju okolice in najbolj so me pritegnile vrtnice. Oče pride vsake toliko časa naokrog ter mi malo pove in svetuje.« Marta Vošnjak, predsednica likovne sekcije KUD Žalec, je povedala, da letos praznujejo 20-letnico delovanja. Pripravili so tudi zanimivo razstavo, ki jo lahko obiščete že jutri: »Našo sekcijo je leta 2003 ustanovil Janko Melanšek. Zato vabljeni na slavnostno odprtje zanimive razstave v Savinovem salonu, ki bo jutri, 31. avgusta.« Glasbena skupina Oušntrajb je s svojo avtorsko glasbo v akustičnem folk rock stilu pritegnila lepo število obiskovalcev na Šlandrov trg. Glasbeno Poletje v Žalcu BINA PLAZNIK Julija so v ZKŠT Žalec pripravili pester glasbeni program. Zvrstili so se koncerti od klasike do popa in jazza pod imenom Poletje v Žalcu. Poslušali smo lahko Ani Frece s Hotelom za srečo, sledila sta Baročna glasbena fantazija in poskočni koncert skupine Golden Dixie Boys, zadnji dan v juniju je nastopila vokalna skupina Ad Hoc, sledil pa je koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Gotovlje. Predstavili so se tudi domačini Blue Velvet, Savinov dan so obeležili s koncertom Ponovno dva gledališka abonmaja Del udeležencev 7. likovne kolonije Zeleno zlato, ki radi ustvarjajo pod drevesnimi krošnjami. Donela Godba Zabukovica D. NARAGLAV L. GROBLER V Žalcu z vpisom abonmajev začnejo v ponedeljek, 18. septembra, svoj sedež pa si lahko do 4. oktobra 2023 zagotovite v TIC Žalec v času uradnih ur. Nova programska sezona na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ponovno prinaša redne abonmajske programe, med njimi ponovno dva večera gledališkega abonmaja – ponedeljek in torek. Poslušalci bodo lahko uživali SEZONA 2023/2024 vpis abonmajev Godba Zabukovica z moderatorko večera Nino Markovič Korent Pred letošnjimi dopustniškimi dnevi, sredi junija, so v Letnem gledališču Limberk ponosno zadoneli zvoki godal, pihal, tolkal … Godbe Zabukovica. Občinstvo so godbeniki pozdravili s koračnico, povezovalka prireditve Nina Markovič Korent pa je v uvodu spomnila na nekdanji in zdajšnji pomen delavskih in rudarskih godb. Godbeniki so se predstavili s pestrim glasbenim repertoarjem pod dirigentskim vodstvom Boštjana Mesarca, profesorja klarineta vokalnega kvarteta Ingenium, sledil je koncert mlade zasedbe Oušntrajb, en večer so rezervirali za ljubitelje jazza in popevk s skupino Chaves, konec julija pa zaključili s Plaza Vacia – Izidor Grafenauer projektom. Uroš Govek, strokovni sodelavec za kulturo na ZKŠT Žalec, je povedal, da je zelo zadovoljen, kadar jih spremlja lepo vreme, saj dogodki iz serije koncertov Poletje v Žalcu takrat vedno privabijo lepo število občinstva. na Glasbeni šoli Velenje. Pod njegovim vodstvom Godba Zabukovica ponovno doživlja razcvet. V zadnjih petnajstih letih delovanja so v repertoar vnesli obilico svežine z izvajanjem filmske in popularne glasbe, katere izvedbo lahko obiskovalci užijejo predvsem na tradicionalnih božično-novoletnih in pomladnih koncertih. Uvod v drugi del koncerta je pospremil čarodej Magic Aleksander, ob koncu glasbenega dogodka pa je zbrane nagovoril predsednik Godbe Zabukovica Aljoša Gramc. - gledališki abonma ponedeljek in torek - citrarski abonma Vpis bo potekal od 18. 9. do 4. 10. 2023 v pisarni TIC Žalec, Šlandrov trg 25. Podrobnejšo vsebino abonmajev, razstav, koncertov in ostalega programa najdete na www.zkst-zalec.si. na citrarskem abonmaju. »Po treh sezonah, ko je bilo delovanje nekoliko prilagojeno zdravstvenim razmeram, se zanimanje za vpis abonmaja znova veča. Letošnji repertoar prinaša širok žanrski in vsebinski diapazon vrhunskih produkcij slovenskih gledališč. Čustva radosti in otožnosti bodo budile zgodbe iz priljubljenih romanov, božične peripetije, temne in svetle plati zgodovine ter zanimivo industrijsko življenje. Približevanje gledališke izkušnje otroški publiki ostaja močno zasidrano poslanstvo našega zavoda. Šolske predstave in Vožkovo gledališče bosta najmlajšim na njim prikladen način približala gledališke prvine in radost ob uživanju kulture v domačem kraju,« je o letošnji abonmajski in gledališki ponudbi za mlade in najmlajše povedal sodelavec za kulturo na ZKŠT Žalec Vid Palčnik. Za vsak okus bo tudi glasbeni program. »Poleg vrhunskih koncertov in uveljavljenih festivalov v novo sezono vstopa citrarski abonma. Umetniški vodja Peter Napret je poskrbel, da bodo koncerti tega čudovitega ljudskega glasbila vabljivi za širok krog glasbenih sladokuscev, ne zgolj citrarske glasbe.« Več o letošnjem abonmajskem in umetniškem programu pa si lahko preberete na spletnih straneh ZKŠT Žalec www.zkst-zalec.si, kjer je na voljo tudi abonmajska knjižica. 20 ŠPORT ŠT. 8 I avgust 2023 Ponovno svetovni prvak v kartingu D. NARAGLAV Štirinajstletni Nejc Košenina iz Karting kluba Neal Petrovče je ponovil lanski uspeh ter znova postal svetovni prvak v kategoriji junior – mladinci do 15 let v kartingu. Nejc s starši in bratom, ki je prav tako navdušen nad tem športom. To lovoriko je letos med 5. in 8. julijem branil na svetovnem prvenstvu v kartingu na Slovaškem, na novem dirkališču Slovakia Ring, ki leži 45 minut od slovaške prestolnice Bratislave. Na prvenstvu Sodi W Series – SWS je tekmovalo 374 voznikov, ki so se v sezoni 2022 kvalificirali po vsem svetu. Nejc je takole podrobneje opisal dogajanje: »Na kvalifikacijah sem imel četrti čas, kar je pomenilo, da na prvi dirki startam s četrte pozicije. Na tej dirki, ki jih imenujejo heat, sem dosegel tretje mesto, na drugi sem končal na drugem mestu, na tretji sem pripeljal na tretje mesto, na četrti sem zmagal, peta dirka pa je bila zaradi nepravilnosti razveljavljena. Točke vseh dirk so se seštele in določile štartno mesto za polfinale (super heat). V polfinalu sem končal na drugem mestu,« z veseljem pripo- veduje Nejc, ki je nato v finalni vožnji startal s prvega mesta in zmagal ter v drugo postal svetovni prvak. »Dirka je bila zelo napeta; več kot tri četrtine dirke sem vozil na prvem mestu, nato pa sva se z drugouvrščenim voznikom Poljakom Ziemowitom Werra dvanajstkrat izmenjala v vodstvu. Dve minuti pred koncem je s tretjega mesta japonski voznik napravil nepošteno potezo in naju izrinil čez rob cestišča. Uspel sem se rešiti in s šestega mesta pripeljati čez cilj na drugo mesto za pičle 0,064 sekunde, takoj za Jeremyjem Montogmeryjem-Swanom iz V. Britanije, ki pa je bil zaradi nepravilnega oviranja kaznovan in uvrščen za mano. Tretji je bil Slovak Richard Benka, na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila Ziemowit Werra s Poljske in Emil Forker iz Nemčije,« še pove Nejc, ki je drugo leto zapored postal svetovni prvak v kategoriji junior – mladinci do 15 let. Kot pravi Nejc, pa gre velika zahvala za to tudi trenerju Jaku Mesarcu, Klemnu Pevcu z dirkališča Cibikart, družini in vsem ostalim, ki so bili z njim v Bratislavi ali zanj navijali doma. T. TAVČAR OSEBNI ARHIV Polzelanka in dijakinja I. gimnazije v Celju Lina Golihleb je konec junija na evropskem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih v Kielcah na Poljskem v močni konkurenci 41 starejših mladink iz 21 evropskih držav osvojila naslov evropske podprvakinje. To je izjemen rezultat, ki ga je dosegla v kategoriji »modern solo« starejše mladinke s koreografijo Patricije Crnkovič. Ples za Lino pomeni zelo veliko, saj mu je predana že več kot deset let. Zadnjih osem let tekmuje v modernih tekmovalnih plesih »jazz balet« in »modern« tako na državni kot tudi mednarodni ravni, saj se kot članica Plesnega društva TBA udeležuje pokalnih turnirjev in državnih tekmovanj v okviru Plesne zveze Slovenije (PZS), kot slovenska reprezentantka pa mednarodnih tekmovanj v okviru Mednarodne plesne zveze (IDO). Takoj po vrnitvi s Poljske je odšla še na državno prvenstvo, na katerem je s »solo jazz« točko ter tudi »solo modern« točko osvojila še naslov državne podprvakinje. Lina tekmuje tudi v skupini in tudi v tem delu so bili rezultati na državnem prvenstvu vrhunski – osvojila je naslov državne prvakinje v »jazz« članskih skupinah ter naslov državne podprvaki- Lina Golihleb z odličjem na EP nje v »modern« mladinskih skupinah. Izjemna sezona je končana, sledi zaslužen počitek, decembra pa še odhod na svetovno prvenstvo v Belgijo. Brezkompromisno na poti do zmage Uspešni šempetrski odbojkarji T. TAVČAR Minula tekmovalna sezona je ekipam OK SIP Šempeter prinesla veliko zmag in veselja, pa tudi nekaj porazov in manj prijetnih trenutkov. Članice končno 5. mesto na DP in 3. mesto v Pokalu Slovenije Članice so dosegle končno 5. mesto in zasluženo 3. mesto v Pokalu Slovenije. Člani v 1.B ligi pa so osvojili 5. mesto. V mlajših kategorijah je ekipa kadetov osvojila odlično 3. mesto v državi. Z ostalimi ekipami so se v vseh starostnih skupinah vse njihove ekipe uvrstile med 12 najboljših ekip v Sloveniji. Lina evropska plesna podprvakinja Mladinci so zaključili na 7. mestu in mladinke na 5. mestu. Kadetinje so osvojile končno 6. mesto, st. dečki 9. mesto, st. deklice 11. mesto, pri ekipah pa mala odbojka SIP Šempeter dečki 7. mesto in deklice 5. mesto. Najmlajši v skupini mini odbojke so sodelovali na več prijateljskih turnirjih, ki niso šteli za naslove v državnem prvenstvu, saj se v tej starostni kategoriji medalj še ne podeli. Sekcija odbojka sede je v letošnji sezoni postala državni prvak, ekipa deklet pa je postala aktualni klubski evropski prvak. »To je nedvomno pokazatelj kontinuiranega kvalitetnega dela v našem klubu, za kar največ zaslug pripada predvsem našim trenerjem, staršem in sponzorjem, ki se trudijo pri delu s fanti in dekleti na treningih in tudi izven dvorane, saj poleg športnega znanja v našem klubu poskušamo vsem članom SIP Šempetra podati tudi druge vrednote, kot npr. fair-play, športni duh, vztrajnost, empatijo ... Vsekakor pa moramo še posebej pohvaliti naše članice 1A lige, ki so v sezoni prejele naziv najboljše ekipe žalske občine,« je povedal predsednik kluba mag. Boštjan Pražnikar. Tekmovalne sezone 2022/23, v kateri so nastopali s kar 16 ekipami v tekmovanjih pod okriljem OZS, je konec, zdaj pa so že globoko v pripravah na novo sezono, ki se je s treningi pričela 18. avgusta. Lina med tekmovanjem Tija odlična jahalka T. TAVČAR OSEBNI ARHIV Da jabolko ne pade daleč od drevesa, dokazujeta Tija in Žiga Vašl, hči in oče s Polzele, ki se oba navdušujeta za jezdenje. Tija je 11-letna jahalka, Žiga njen trener. Še posebno je ponosen, da je le v nekaj več kot treh letih dosegla odmevnejše rezultate kot sam v osemletni jahalni karieri. Prvi julijski konec tedna je bilo v Lipici državno prvenstvo v preskakovanju ovir, na katerem je tekmo- Tija Vašl med tekmovanjem vala tudi mlada Polzelanka. Osvojila je dve tretji mesti; prvo v posamičnem preskakovanju ovir in drugo v ekipnem. Tija ima svoja konja v Konjeniškem centru Ušen v Zgornjih Grušovljah. Tja zahaja kar šestkrat na teden, tolikokrat namreč trenira. Vse to se ji več kot obrestuje, saj zadnje državno prvenstvo ni edino odmevno tekmovanje, s katerega je prinesla odličja. ŠPORT ŠT. 8 I avgust 2023 21 Rally si je ogledalo več tisoč gledalcev T. TAVČAR Rok Turk in Blanka Kacin sta zmagovalca rallyja v Žalcu. Pod okriljem Avto moto društva Vili iz Galicije je 25. in 26. avgusta v Spodnji Savinjski dolini potekal prvi rally z imenom Dolina zelenega zlata, ki je veljal za tekmo državnega prvenstva v rallyju. Na tekmovanju je nastopilo 45 dirkačev, poleg slovenskih tudi iz Avstrije in Hrvaške. Rally je imel devet hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 81 kilometrov, potekal pa je v občinah Žalec, Polzela in Braslovče. Uradna otvoritev rallyja je bila minuli petek, 25. avgusta, pred Fontano piv Zeleno zlato v Žalcu s predstavitvijo dirkaških posadk, ki ji je sledila prva hitrostna preizkušnja po žalskih mestnih ulicah. Zvečer je rally sklenil družabni del s koncertom skupine Fajercajg. V soboto, 26. Nataša Juhart, županja, z zastavo – znak za štart Urška Dolar z zasluženim bronom okoli vratu. Bronasta parajudoistka BINA PLAZNIK ARHIV II. OŠ ŽALEC Učenka II. OŠ Žalec je zastopala barve Slovenije na poletnih svetovnih igrah. Zanimivo je bilo tekmovanje po cestah z veliko ovinki ... avgusta, so sledile hitrostne preizkušnje po več krajih v Spodnji Savinjski dolini, na Polzeli, v Braslovčah, v Libojah in v Galiciji. Rally so sklenili v soboto ob 18. uri s podelitvijo pokalov najboljšim dirkačem pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu. Rok Turk in Blanka Kacin (Hyundai i20 rally2) sta kljub prazni pnevmatiki zmagala na prvi izvedbi rallyja Dolina zelenega zlata v Žalcu. Dobila sta sedem od devetih hitrostnih preizkušenj in imela 19 sekund prednosti pred Markom Grossijem in Taro Berlot (Hyundai i20 R5). Tretja sta bila Mark Škulj in Pia Šumer (Opel Corsa rally4). V duhu nedavnih dogodkov v Sloveniji so se organizatorji odločili, da bodo del štartnin namenili v dobrodelne namene za pomoč prizadetim v poplavah. Župan Občine Žalec Janko Kos je pred predstavitvijo dirkaških posadk nagovoril številno občinstvo. Urška Dolar iz Občine Vransko je ena izmed 26 športnikov iz vse Slovenije, ki se je udeležila poletnih svetovnih iger v Nemčiji, ki jih vsaka štiri leta organizirajo v Berlinu. Letos se je na njih med 17. in 25. junijem preizkusilo 7000 športnikov s celega sveta v 25 različnih športih. Judoistka Urška Dolar je osvojila bronasto medaljo. Iger se udeležijo vrhunski športniki z motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v Društvo specialne olimpijade Slovenije. Društvo skrbi za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju in za njihovo vsesplošno socializacijo. Kaja Horvat, svetovalna delavka na II. OŠ Žalec, je povedala: »Urška Dolar, učenka posebnega programa, je odlična judoistka. Udeležbo na svetovnih igrah si je zaslužila s številnimi lepimi rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih. Na športni poti ji ob strani stoji trener Timotej Verdel iz Judo kluba Z' dežele Sankaku, ki deluje pod okriljem Marjana Fabjana. Z donacijami so ji udeležbo omogočili tudi občini Žalec in Vransko ter podjetje iz Prebolda. Ponosna Urška se je domov vrnila z bronasto medaljo. Ob vrnitvi, 26. junija, so ji v domačem Stopniku pripravili prijeten sprejem. Čestitali so ji vsi domači, sosedje, gasilci PGD Prekopa–Čeplje–Stopnik, zaposleni II. OŠ Žalec z ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar in županja Občine Vransko Nataša Juhart. Urška je z navdušenjem pripovedovala o doživetjih in novih poznanstvih ter se fotografirala z medaljo okoli vratu.« Uspešni kickboxarji D. NARAGLAV Člani KBV Sun Šempeter so se med 15. in 18. junijem pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije udeležili svetovnega pokala v kickboxingu v Budimpešti na Madžarskem. Konkurenca je bila res huda in osvojili so nekaj odličnih rezultatov. Urh Černivšek je med FC člani do 67 kg osvojil tretje mesto. Tretje Prve tri posadke mesto sta zasedla tudi Žan Kovačič med LC starejšimi kadeti do 57 kg in Samo Orehovec med LC starejšimi kadeti do 63 kg. Ana Jan je bila v kategoriji LC starejših kadetinj do 55 kg druga. Med mlajšimi kadeti je Samo Tajnšek v kategoriji do 32 kg osvojil drugo mesto, Luka Tajnšek LC pa v kategoriji do 28 kg tretje mesto. DOBRODELNI 23.9. KONCERT POPLAVE 2023 8. 9. OB 18.00 Športni center Žalec VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI MODRIJANI, POLKAHOLIKI, ALYA, MARAAYA, NIKA ZORJAN, BQL ROK, UROŠ IN TJAŠA, TIL ČEH, IRENA VRČKOVNIK ... Posebni gostje večera: KLAPA ŠUFIT Voditelja: TILEN ARTAČ, ALEKSANDER POZVEK Vstopnice: TIC Žalec, www.zkst-zalec.si Glavni akterji, predstavnika organizatorja AMD Vili, oba prvouvrščena Rok Turk in Marko Grossi ter gostitelj v Žalcu, žalski župan Janko Kos, so se predstavili že na novinarski konferenci pred rallyjem. PROGRAM na www.zkst-zalec.si 22 HOROSKOP / INFORMACIJE Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP ZA SEPTEMBER 2023 OVEN Dobro je, da se dobesedno sprogramirate na uspeh in dober nastop v javnosti, saj vam bo obojega občasno manjkalo. V primerih, ko boste hoteli doseči svojo voljo, ta nasvet še kako velja! Sicer se boste v zadnji tretjini meseca počutili bistveno bolj samozavestno. Na čustvenem področju bo z direktno Venero po 5. 9. nastopilo popolnoma drugačno obdobje od predhodnega, kar vas bo samo veselilo. BIK Moči in energije vam ne bo manjkalo, za dobro vitalnost pa bo skrbelo sonce v sorodnem znamenju. Vaša vladarica Venera se po 5. 9. obrne direktno, kar bo sprostilo marsikatero blokirano situacijo in občutili boste olajšanje. Še zlasti očitno bo to po mlaju 15. 9., zato takoj ukrepajte, zelo uspešni boste. Če so bile nejasnosti na čustvenem področju, jih boste uspeli po koncu prve tretjine septembra razjasniti, z razpletom pa boste zadovoljni. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo v prvi polovici meseca še retrograden, kar sicer prinaša nekoliko počasnejše odvijanje zadev v želeno smer. Vendar boste imeli odličnega pomočnika v Marsu, ki bo potoval po sorodnem znaku in vam dajal veliko energije in moči. Sredina meseca prinaša zelo romantično vzdušje. Sicer pa čas v zadnjem delu septembra prinaša veliko razlogov za zadovoljstvo in veselje na čustvenem področju. RAK Vpliv Marsa vam prinaša veliko energije in moči, vendar velja previdnost! Lahko, da boste prehitri, premalo strpni in tolerantni. To velja še zlasti v zadnjih dneh septembra ob času polne lune, ki nastopi 29. 9. Sicer boste v septembru izredno veliko pozornosti namenili svojemu bivalnemu okolju. Odlično vam bo uspevalo, zato svoje ideje spravite v življenje! LEV Imeli boste dovolj energije, še zlasti uspešni in zadovoljni boste v drugi polovici meseca. Mlaj, ki nastopi 15. 9., lahko na svojih krilih prinese tudi kakšno pozitivno novico glede vašega dela, kariere. Zagotovo se boste počutili dobro! Venera bo od 5. 9. dalje ponovno direktna v vašem znamenju, kar vam prinaša zadovoljstvo, samozavest ter izboljšanje razmer na finančnem in predvsem čustvenem področju. Kaj je še lahko lepše? DEVICA Vaš vladar Merkur bo v prvi polovici meseca še vedno retrograden, kar predstavlja odlično priložnost za ureditev zaostalih zadev, ki so stale na stranskem tiru. V drugi polovici meseca bo čas ugoden za nakupe večjih predmetov ter tudi, da nadgradite svoje finančno stanje. Sreča vas spremlja, aktivirajte se! V zadnjih dneh septembra velja povečana previdnost v medosebnih odnosih. Lahko prihaja do napetosti, bodite strpni! TEHTNICA Mars ves september potuje skozi vaše znamenje, kar vam prinaša obilico energije. Ta mesec bo izredno aktiven, vi sami pa živahni, odlično se boste počutili ob povečani telesni aktivnosti. Od 5. dalje bo vaša vladarica Venera ponovno direktna, kar bo voda na vaš mlin. Vaša pozornost se bo usmerila v prihodnost in preteklost boste z olajšanjem pustili za seboj. Obeta se vam bistveno bolj družabno življenje, kar vam bo tudi v veselje. ŠKORPIJON V septembru boste veliko razmišljali in bili tudi pripravljeni skleniti kakšen kompromis, kar sicer ni v vaši navadi. Prebujen bo vaš praktičen duh in ugotovili boste, da je to tudi najbolj modra odločitev. Veliko boste tuhtali, kaj bi spremenili glede svojega dela, in ravno ob mlaju se vam lahko utrne ideja, kako naprej. Če razmišljate o selitvi, je druga polovica meseca kot naročena zanjo. Izredno aktivni boste v zadnjem delu meseca, veliko se bo dogajalo. STRELEC Vaš vladar Jupiter ob pričetku septembra pričenja retrogradno pot, zato se lahko prične ustavljati ali spreminjati kateri od vaših načrtov. Ob mlaju, ki nastopi na sredini meseca, se obeta možnost ali pa si lahko sami ustvarite priložnost za spremembo na področju dela. Izkoristite, saj bo zelo ugodna! Na čustvenem področju vas bo naklonjena Venera naredila privlačne, Mars pa bo poskrbel za vse ostalo! KOZOROG Zelo veliko boste razmišljali o spremembah, ki jih želite narediti na področju svojega dela. Čas za konkretno akcijo in uvajanje novosti nastopi takoj po mlaju, ki bo v septembru, 15. v mesecu. V prvi polovici meseca pa je nujnost, da uredite odprte zadeve iz preteklosti! Na čustvenem področju je zelo pomembno, da ste bolj tolerantni in strpni. Aspekt Marsa bo spodbujal razdiralno energijo in dobro je, da se tega zavedate! Vsekakor je usmeritev na prihodnost in ne preteklost! VODNAR Imeli boste veliko energije in pogumno se boste lotevali svojih načrtov. Dobro vam bo uspevalo tako na zasebnem kot tudi na delovnem področju. Vsekakor v prvi polovici meseca poskrbite, da razčistite z zadevami iz preteklosti. Le tako boste po mlaju, ki bo 15. 9., lahko neobremenjeni z vsem žarom krenili naprej, proti novim zmagam! Od 5. 9. dalje bodo okoliščine na čustvenem področju bistveno bolj prijazne. RIBI Kar nekaj planetov vam v tem mesecu nasprotuje, zato se boste morali za vse bistveno bolj potruditi in v vse vložiti več pozitivne energije. To ne bo vedno najbolj enostavno, saj se lahko zlasti v prvi polovici septembra veliko stvari obrne drugače, kot ste pričakovali. Bistvenega pomena je, da ste previdni in vse preverite dvojno! Ob koncu meseca, ob polni luni, ki bo 29., se izkazuje slabše počutje, poskrbite za dovolj spanja in počitka! Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 8 I avgust 2023 MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 8 I avgust 2023 23 Na oratorijih 496 otrok T. TAVČAR Po štirih letih so za oratorijski glavni lik ponovno izbrali literarnega junaka. To se zdi pomembno, saj na ta način vstopajo v dialog s kulturo in se vsi skupaj učijo iskati krščanske vrednote tudi v »zunanjem« svetu, tudi v zgodbah, ki niso tipično krčanske. Po pregledu mnogih knjig in zgodb so se odločili, da oratorijsko zgodbo 2023 prepustijo verjetno najvplivnejšemu fantazijskemu piscu 20. stoletja, J. R. R. Tolkienu. Njegova zgodba Hobit je bila napisana kot knjiga za otroke, ki bralca hitro pritegne v Tolkienov pisan domišljijski svet. Hkrati, kot vsa njegova dela, prinša kopico krščanskih sporočil in vrednot, ki so pomembne za otrokovo vzgojo. V tednu dni, toliko so trajali oratoriji, so po župnijah poleg krščanski sporočil pripravili tudi več zabavnih iger in krajših izletov ... V posameznih župnijah je bilo na oratorjih število otrok naslednje: Župniji Griže in Žalec 20, Gomilsko 121, Petrovče 62, Vransko 98, Šempeter 75, Polzela 110, zanje pa je skrbelo 105 animatorjev. Najštevilčnejša je bila udeležba na oratoriju Župnije Gomilsko. Tudi v Petrovčah se otroci radi udeležujejo vsakoletnih oratorijev. Nastop petih glasbenikov v Vrtcu Vransko. Pet godal v vrtcu T. T. Poslušanje je sestavni del različnih glasbenih dejavnosti v predšolskem obdobju. V okviru projekta Glasba gre v svet, katerega glavni namen je približevanje kakovostne klasične glasbe različnim družbenim skupinam, so otroke v Vrtcu Vransko že drugič obiskali vrhunski glasbeniki Milan, Izak, Petar, Tim in Timotej. Pet godal, ki so jih glasbeniki predstavili (viola, dve violini in dve violončeli), je popestrilo poletne dni in tudi najmlajši otroci so jih z zanimanjem gledali, poslušali in se v igranju na inštrumente tudi sami preizkusili. Otrokom je bilo ponujeno doživetje, ki ga verjetno večina v svojem vsakdanu ne bi imela. Glasbeniki so jim v kratkem koncertu zaigrali skladbe znanega skladatelja Schuberta. Skladbe so bile zaigrane hitro, počasi, glasno in tiho, kar je bilo za otroke še posebej zanimivo. Glasbenikom se je zahvalila Valerija Jerman, ki jih je povabila v vrtec. V Taborniškem centru Bohinj je od 7. do 11. julija letovalo 49 otrok in 11 mentorjev Gasilske zveze Žalec. To je bilo letovanje gasilske mladine s pestrim urnikom različnih dejavnosti. Na letovanju so spali v šotorih, kar je bila za nekatere prava pustolovščina, ki je omogočala stik z naravo in izkušnjo bivanja na prostem. Vsak dan so imeli različ- ne aktivnosti. Med drugim so se z gondolo povzpeli na Vogel in prehodili tematsko pot, od koder so občudovali Bohinjsko jezero in okolico. V Ribčevem Lazu so si ogledali cerkev sv. Janeza Krstnika, kip Zlatoroga in kamniti most. Vsako popoldne so se ohladili v Bohinjskem jezeru in dogajanje popestrili z vožnjo s kanujem in supi. Med najštevilčnejšimi je bil tudi polzelski oratorij. Mladi gasilci letovali v Bohinju T. T. Mladi gasilci GZ Žalec z mentorji POPUSTI NA SONČNA OČALA 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 8 I avgust 2023 Preplezati želi v zdravje D. NARAGLAV Po 19 operativnih posegih je pri 53 letih postala paraplezalka. Nataša z gluhoslepo paraplezalko Tanjo Glušič posledično okvarjenega centralnega živčnega sistema, motenj koordinacije in stabilnosti ter diagnosticirane ataksije je po tretji uspešni srčni operaciji leta 2019 in daljši rehabilitaciji junija leta 2020 prvič zmogla prehoditi krajšo višinsko razliko s pravilnim dihanjem, ki ga do 51. leta ni zmogla. Zadala si je nove izzive, ki so osmislili vsakodnevno vstajanje iz postelje – tokrat na telesnem področju. Hoja v hribe in vpis na začetni tečaj plezanja v Plezalnem »InPlaninec mi je dal izjemen občutek sprejetosti, topline na pohodih, nesebično pomoč in občutek sreče. Pohodi so postali moja stalnica pri pridobivanju telesne kondicije.« Nataša Privošnik je res nekaj posebnega, je borka za življenje, ki ve, kaj hoče, želi in zmore. Vsak dan je zanjo darilo, kot pravi. V vsakem stanju dneva najde nekaj lepega. Vsak dan hrepeni po dobrem dnevu, kajti dober dan pomeni akcijo za v hribe, za v steno, za življenje. Zdravemu človeku je praviloma vse samoumevno, tistemu, ki mora živeti z drugačnostjo, s težkimi preizkušnjami in s soočenjem med življenjem in smrtjo, pa je vsak dan nekaj posebnega, lepega in zaželenega. Živeti z boleznijo Nataša Privošnik je po operaciji tumorja na možganih, štirih operacijah na srcu, premaganem raku in ostalih operativnih posegih, ki jih je bilo do leta 2022 kar 19, ter s hčerjo, ki ima prav tako za sabo 15 operacij, oseba s težkimi osebnimi izkušnjami. Po drugi strani pa je tudi oseba z bogastvom znanja, ki si ga je pridobila v dobi službovanja ter doma, ko je morala biti dobrih 10 let v nizkem štartu zaradi zdravja hčerke Lize. Po Lizini zahtevni operaciji v Chelmsfordu v Veliki Britaniji se je odločila, da s preostankom finančnih sredstev, ki so jih zbrali zaposleni v Sindikatu vzgoje in izobraževanja Slovenije za Lizino operacijo, Glavni odbor Sviza prosi za ustanovitev zdravstvenega sklada, ki bo 39.000 članom na voljo, kadar bodo pri zdravstveni obravnavi svojih otrok naleteli na birokratske ovire ali zaradi »neodobravanja« drugih možnosti zdravljenja doma ali v tujini. Sklad je bil ustanovljen in imenuje se Lizin zdravstveni sklad SVIZ Slovenije. Pomoči potrebnih je bilo veliko, kakor tudi veliko nepredstavljivih diagnoz otrok ... A po desetih letih vodenja upravnega odbora Lizinega zdravstvenega sklada se je Nataša odločila, da mora poskrbeti tudi zase. Ob podpori prijateljice Ane je začela s sprehodi in učenjem o fizičnem gibanju. Zaradi operacije na možganih in centru v Celju, ki mu je sledil nadaljevalni tečaj plezanja v letu 2021. Opravila je začetni in nadaljevalni tečaj feratanja ter še tečaj skalnega plezanja in septembra 2021 dobila naziv pripravnice športnega plezanja Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Nataša na steni med tekmovanjem v Avstriji Tudi pridobivanje kondicije »Lansko leto januarja mi je Jana Fuhrer predstavila projekt inPlaninec in me povabila na pohod na Mrzlico, ki sva se ga s hčerko Lizo tudi udeležili. Spoznali sva Jurčka Nowakka in Marjeto Čič, gonilni sili tega projekta, ter se srečali z izjemnimi ljudmi, ki jim ne manjka volje in življenjske energije kljub oviram, s katerimi se srečujejo v življenju. InPlaninec mi je dal izjemen občutek sprejetosti, topline na pohodih, nese- Trening in reprezentanca Odnos zaposlenih v Plezalnem centru v Celju je bil ključen pri vztrajanju na plezalni poti. Njena invalidnost je namreč nevidna in kot take je ljudje ne dojamejo. Plezanje pa je hkrati postal skupni hobi s hčerko Lizo, ki mamici pomaga na vseh področjih. Ko so jo avgusta 2021 kontaktirali glede spremstva gluhoslepe paraplezalke Tanje Glušič v ZDA, je beseda nanesla na paraplezanje in takratni selektor Jurij Ravnik je Natašo povabil na trening. Pojasnil je, da lahko sodeluje v slovenski paraplezalni reprezentanci, kjer bo s treningi po lastnih sposobnostih in zmožnostih lahko napredovala toliko, kolikor bo sama vztrajna, v pomoč pa ji bodo načrti treningov, ki jih bo izpisal trener. Udeležba na tekmovanjih je zelo pozitivna izkušnja, medalje so dodana vrednost. Pokazal ji je rdečo smer v Plezalnem centru Celje, demonstriral začetek plezanja te smeri in ji svetoval, kako naj se je loti. Sama je vztrajala in Nataša je bila letos tudi prvič na Triglavu s slepimi in slabovidnimi (na sliki s prijateljico Marto Rojnik). »Želja, da se s plezanjem spoznajo osebe z invalidnostjo, je tako močna, da Nataša kuje načrte, kako bi kot predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki združuje okoli 1800 članov, izpeljala projekt v naslednjem letu v sodelovanju z inPlanincem in morda še s kom.« vadila plezanje. »Novembra 2021 sem sprejela klic bodočega selektorja in trenerja z vabilom k sodelovanju v slovenski paraplezalni reprezentanci. To je bilo presenečenje, hkrati pa sem dvomila v svoje plezalne sposobnosti. Kljub temu sem z veliko odgovornosti kom in nazadovanjem s kondicijo in fizično močjo, ki se zgodi, ko Nataša zboli in teden ali dva ne zmore biti fizično aktivna. Z Mašo se je srečevala enkrat tedensko, dva- do trikrat na teden pa se je na plezanje odpravila sama in vadila na samovarovalnem kompletu v Plezalnem centru v Celju. Soorganizator dogodka je ZKŠT Žalec Nataša Privošnik iz Šempetra, ki je letos postala predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec, je izjemna osebnost, ki se je kljub svojim zdravstvenim težavam odločila narediti še nekaj več zase in svoje počutje. In to na poseben in za marsikoga nedojemljiv način. Postala je paraplezalka in že takoj, na svojem prvem tekmovanju na mednarodni plezalni tekmi v Avstriji v Imstu, osvojila tretje mesto. sprejela izziv z zaupanjem v selektorja/trenerja, ki je bil seznanjen z mojo (ne)športno zgodovino. Po dveh mesecih treniranja sem zaznala, da se bo selektor/trener težko osredotočil na moje tako kompleksne težave. Marca 2022 sem zato začela plezati po svoje in s svojim tempom. Začela sem pri popolnih osnovah gibanja, saj so motorični spomin, motnje koordinacije, stabilnosti in ataksija velika ovira pri izvajanju treningov. Moji primanjkljaji so tako kompleksni na nevrološkem področju, da je treniranje takšne osebe hudo velik izziv za trenerja. Lani novembra, po rehabilitaciji po četrti srčni operaciji, sem se odločila, da si najamem individualne ure plezanja v Plezalnem centru Celje. K temu me je vodila želja po tovrstni aktivnosti in izjemni ljubezni do stene, kjer sem sama s seboj, občutek, ko dosežem zadani cilj, pa je nenadomestljiv,« s ponosom pove Nataša, ki je za svojo učiteljico plezanja izbrala Mašo Bobek, ki je bila pripravljena sprejeti izziv, čeprav nobena od njiju ni vedela, s čim vse se bo treba še soočati. A Maša je izjemno kreativna in samoiniciativna oseba, ki je vrtala in iskala prijeme za rešitve iz še tako nemogočih položajev, vključno z osnovami ogrevanja, vajami za koordinacijo in stabilizacijo ter možgansko telovadbo, kar je Nataša morala opravljati doma. Učili sta se plezalnega sporazumevanja, učili sta se barv in učili sta se, kako si ogledati smer, delali sta spominske vaje in vadili tehnike plezanja. Maša je pri sestavljanju treningov upoštevala tudi zdravstveno stanje v smislu odsotnosti zaradi bolezni in ujela ravnotežje med napredkom, obstan- bično pomoč in občutek sreče. Pohodi so postali moja stalnica pri pridobivanju telesne kondicije, spremljala pa me je Marta Rojnik, ki že dolgo pozna moje nevidne primanjkljaje,« razlaga Nataša in doda, da si nikoli ni predstavljala, da bo počela kaj takšnega, da bo plezala in celo tekmovala. »Odločitve so samo začetek nečesa, kar se še ima dogoditi. Ko se odločamo, se predamo mogočnemu toku, ta pa nas naplavi na kraj, ki si ga v trenutku odločitve nismo niti v sanjah predstavljali,« je zapisal Paulo Coelho. Nataša pa je dejala: »Prihod na prizorišče, vzdušje, prijaznost, navijanje, nesebična pomoč, to so občutki tekme. Tekme, kjer je vsak zmagovalec. Tekme, ki je nabita s čustvi na prav vsakem koraku. Pravzaprav tretje mesto na stopničkah ni bilo niti pomembno. Je bilo pa vsekakor presenetljivo. Največji občutek smeri. In občutek, ko so drugi navijali zame.« Te občutke Nataša še premleva. Ni jih še sprocesirala. Še vedno in še bolj pa trmasto vztraja, da bi bil svet veliko lepši, če bi vsi znali sprejeti in ceniti svojo drugačnost in drugačnost drugih, saj nas vse to le bogati. Ne samo na tekmah s predpono »para«, ampak v vsakdanjem življenju na vsakem koraku. To pa je zanjo še eden od izzivov. Želja, da se s plezanjem spoznajo osebe z invalidnostjo je tako močna, da Nataša kuje načrte, kako bi kot predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki združuje okoli 1800 članov, izpeljala projekt v naslednjem letu v sodelovanju z inPlanincem in morda še s kom. 16. Mednarodni folklorni festival “OD CELJA DO ŽALCA” Slovenija 7. - 10. September 2023 Cena vstopnic v predprodaji (TIC Žalec) je 8 evrov, na dan koncerta pa 10 evrov. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 8 I avgust 2023 25 Ostala so jim gola življenja in kredit BINA PLAZNIK »V življenju sem izgubila že tri hiše,« je povedala Ivana Pečovnik iz Malih Braslovč, katere družina je bila med tistimi prebivalci naše doline, ki jim je nedavna povodenj vzela dom. Višina vode v hiši je vidna na steklu oken. Ivana in Miha Pečovnik, ki imata šestletno hči Nikito s težko redko boleznijo, sta svoj dom gradila v Malih Braslovčah več kot deset let. Zdaj so poplave družini popolnoma uničile hišo, iz katere so jih morali pred naraslo vodo s čolnom reševati gasilci. Družina je v nekaj urah izgubila vse, kar je imela. Ostal jima je kredit za hišo, ki je zaradi poplave neprimerna za bivanje. Ivana se je rodila na Kosovu in povedala, da je to že tretja hiša, ki jo je izgubila. Dve hiši je izgubila v domovini, ko so bežali pred bombardiranjem v vojni. Sedaj že osemnajst let živi v Sloveniji. Z možem sta se odločila, da povesta svojo zgodbo za medije in tako poskušata zbrati pomoč, s katero bi poplačala kredit in si ustvarila nov dom na varnem. Bitka za življenje kot v vojni Ivana je povedala, da so jo sirene ob poplavi spomnile na vojno, v kateri je morala bežati od doma. Takole se spominja usodnega dne poplav: »Potem ko je že vso noč deževalo, se je Miha zbudil ob pol petih zjutraj, in ker so bile napovedane poplave, je klical v službo, da ga ne bo. Najprej se je pojavila podtalnica v kleti. Šla sem mu pomagat, da sva umaknila stvari iz kleti na teraso. Ko sem pogledala ven, se mi je zdelo, da je sosedovo dvorišče v vodi, ampak nisem dobro videla. Poklicala sem soseda, ki se nista oglasila. Vode je bilo čedalje več. Pričela sva umikati stvari iz vrtne hiške, kjer sem imela šivalnico. Šla sem v hišo. Ob sedmih se je zbudila Nikita. Ko je zajtrkovala, je voda čedalje bolj naraščala. Brž sem jo oblekla, spakirala najnujnejše in ji razložila, da bomo verjetno morali ven iz hiše. Ker se je pokakala, sem jo na hitro previla, in v tem času je v hišo začela vdirati voda. Vzela sem metlo in jo začela pometati ven, vendar zaman, dvorišče je bilo že polno vode. Brž smo poklicali gasilce. Medtem ko smo čakali na pomoč, sem držala hči v naročju, obute sem imela škornje in kmalu mi je škornje zalila voda, tako hitro je naraščala. Nikita je bila čisto vznemirjena, želela se je igrati z vodo. Čez nekaj časa smo videli zunaj gasilce, da si pripravljajo čoln. Meni se je zdela cela večnost. Kar naenkrat je v sobi dvignilo hladilnik, ki se je obrnil in odplaval proti nam. Zajela me je panika. Nisem vedela, kaj storiti. Želela sem že skočiti z Nikito ven iz hiše, vendar sem si premislila, saj je bil tok vode zelo močan, po dvorišču pa je nosilo izolacijo, les, stvari iz sosednjih hiš. Nisem mogla verjeti svojim očem. Voda mi je segala že do bokov, ko so končno prišli gasilci. Pripeljali so se do malega okna. Najprej sem jim podala v čoln Nikito, ki so ji oblekli rešilni jopič, potem sva še midva zlezla skozi okno v čoln. Nakar nas je tok pričel odnašati. Zataknili smo se za živo mejo, a nekako smo se rešili. Spet se mi je zdelo, da vse skupaj traja celo večnost. Strah me je bilo, da se bo hiša podrla, preden se nam bo uspelo rešiti. Na čolnu poleg nas so bili štirje izurjeni gasilci. Poskušali smo se pripeljati od hiše do ceste, nakar smo vsi skočili na sosedovo garažno streho in se držali. Stvari so se zaletavale v čoln. Voda je bila globoka. Dva gasilca sta splezala na streho. Uspelo se nam je pripeljati do sosedove ograje, prijeli smo se za ograjo in nekako nam je uspelo priti do ceste.« Ivana in Miha sta hvaležna za vso pomoč, ki so je bili deležni: »Gasilci so bili zares požrtvovalni. Želim jim izreči veliko pohvalo. Pričakala nas je soseda, ki živi malce više in je ni poplavilo, povabila nas je k sebi, dala nam je suha oblačila, skuhala nam je čaj in pripravila zajtrk. Nikita se je lahko igrala. Nato so nas gasilci odpeljali v šolsko telovadnico, kjer so bili odlično organizirani. Pripravljene so bile postelje, posteljnina, hrana, pijača. Hvaležna sem vsem za pomoč – gasilcem, civilni zaščiti, našemu županu in vsem, ki so nam pomagali.« Poplavljena hiša je neprimerna za bivanje. pove: »Vesela sva vsake pomoči, saj smo ostali brez vsega. Tri leta sva že odplačevala kredit, hiše nisva mogla zavarovati za primer poplave, saj stoji na poplavnem območju. Sedaj smo ponovno na začetku. Poplavilo nam je tudi družinski avto.« Kljub vsemu sta hvaležna, da so imeli srečo, da so ostali živi, v hišo se ne želijo vrniti: »Iskreno povem, da ne želim več nazaj v to hišo. Ne bi rada vsakič, ko dežuje, gledala, koliko je vode, in živela v strahu pred poplavo.« Bralke in bralci Utripa, če bi tudi vi želeli pomagati Ivani, Mihu in Nikiti, se lahko obrnete v naše uredništvo, kjer vam bomo posredovali njihov kontakt, da bodo povedali, kaj potrebujejo. Ne želijo se vrniti na poplavno območje V hišo se ne morejo vrniti, zato jim je župan odredil občinsko stanovanje, kjer lahko ostanejo dve leti. Ivana Dvorišče po poplavi Pomoč gibalno oviranima Družina Pečovnik pred vhodom v začasno bivališče. Šestletna Nikita, ki je ostala brez igrač, je ravno ob našem prihodu prejela v dar nov skiro, ki ga ni izpustila iz rok niti v stanovanju. Pripeljala ga je neznanka iz Velenja. D. N. Članoma pomagali do recipročne hojice in akumulatorskega skuterja. Izvršilni odbor Medobčinskega društva invalidov Žalec je že maja sprejel sklep, da pomaga dvema članoma pri nakupu terapevtskih pripomočkov, ki jima bosta pomagala premagovati njune gibalne težave. Prvi terapevtski pripomoček je bila recipročna hojica, ki je članici društva Cvetki v pomoč za lažje in bolj samostojno gibanje po hiši. Res je, da bi lahko hojico dobila na tako imenovani delovni nalog, reverz ali kako drugače, a je prejela le napotnico za ortopeda – pregled pri ortopedu, ki bi morda le izdal delovni nalog za primerno hojico za gibanje po hiši, pa ima gibalno ovirana članica šele čez dobro leto dni. Zato se jim je zdelo nujno potrebno ukrepati, saj samostojno gibanje omogoča bolj kvalitetno preživljanje časa že tako gibalno ovirane članice. V drugem primeru pomoči se je njihov član Branko odločil za nakup rabljenega invalidskega akumulatorskega skuterja preko spletnega oglasnika, kar pomeni, da za nakup ni imel vseh papirjev. »Opozorili so nas, da v bodoče članom povemo, da morajo pri nakupu preko spletnih oglaševalcev ravno tako podpisati kupoprodajno pogodbo, saj imajo s tem člani dokaz, da so predmet kupili, mi pa tudi. Glede na to da so mu podobnega in malo starejšega v Rehabilitacijskemu centru Soča ponudili za kar nekaj stotakov več, se je poslužil omenjenega in cenejšega nakupa drugje. Izvršilni odbor se je na podlagi dokazov o mesečnih prejemkih člana odločil, da mu pomaga povrniti strošek nakupa in s tem čim prej poplačati nastali dolg. Član je izjemno zadovoljen in se je upravljanja novega pripomočka za lažje premikanje že tudi navadil,« je za Utrip povedala Nataša Privošnik ter obema zaželela čim več zdravja in uspešno uporabo obeh pripomočkov. Nataša Privošnik s sodelavkama in Brankom ob njegovem skuterju 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 8 I avgust 2023 Dan slovenskih rudarjev tokrat v dvorani D. NARAGLAV Letos mineva 57 let od zaprtja zabukovškega rudnika in 51 let od zaprtja libojskega rudnika. Med sprejemom novega člana Mateta Juriča v rudarsko četo V Grižah so tudi letos slovesno proslavili dan slovenskih rudarjev, 3. julij. Tokratna prireditev zaradi nestabilnega vremena ni potekala v letnem gledališču Limberk, ampak v domu KD Svoboda Griže. Tudi tokratno je pripravilo Etnološko društvo Srečno Griže, podprli pa so jo Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Liboje in VOC Ekologija – Kamnolom Liboje. Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica–Liboje so se 3. julija tako zbrali v postroju pred domom kulture Svoboda Griže. Za dobrodošlico sta na pihala igrali združeni godbi iz Zabukovice in Liboj. Po postroju rudarske čete Zabukovica– Liboje, ki so se ji pridružili še rudarji iz Laškega in od drugod, so ob korač- DRUŠTVA IN KLUBI VABIJO KULTURNO DRUŠTVO PETROVČE Folklorna skupina Kobula vabi nove plesalce in glasbenike, da se jim pridružijo. Vaje potekajo ob sredah ob 19.30 v OŠ Petrovče. Informacije: 041 689 600 (Alenka) DRUŠTVO GODBA ZABUKOVICA v svoje vrste vabi posameznice in posameznike, da se jim pridružijo pri soustvarjanju glasbene dejavnosti. Vsi zainteresirani vabljeni, da se od 1. 9. 2023 do vključno 30. 9. 2023 (vsako sredo in petek ob 19.00) zglasijo v vadbenih prostorih društva. Informacije: 041 601 452 (upravni odbor društva) ODBOJKARSKI KLUB SP. SAVINJSKA SIP ŠEMPETER in ODBOJKARSKO DRUŠTVO SIP ŠEMPETER k vpisu vabita deklice in dečke od 1. do 9. razreda. Informacije: scilensek@gmail.com ali tel. 031 847 212 (Sebastjan) MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si • 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) nici godbe vkorakale v dvorano doma Svobode. Po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja je »oblast« prevzel »slavni častni in nezmotljivi prezidij« Anton Planinc ob pomoči slavnih desnega in levega »adlatusa« Jožeta Hribarja in Januša Grobelnika. Vodja rudarske čete Grobelnik je prezidiju »raportiral«, da so v paradi poleg rudarske čete Zabukovica–Liboje še rudarji nekdanjega premogovnika Laško in rudarji, živeči v krajih Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline. Udeležence proslave je nato nagovoril predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar, ki je v svojem nagovoru posegel v zgodovino njihovega praznika, ki ga slovenski rudarji praznujejo v spomin na veliko petdnevno rudarsko gladovno stavko zasavskih rudarjev iz leta 1934. V nadaljevanju prireditve je sledil prikaz skoka čez kožo, ki izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev. Po prvotnem običaju so novinci morali preskočiti rudniški jašek. Ko so odprtine jaškov postale preširoke, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripasanega, tako da mu je pokrival zadnjo plat. Po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, varoval ga je pred vlago. Skok opravijo tako, da stopijo na sode, pred katerimi dva starejša člana skupnosti držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, odgovorijo na morebitna vprašanja vodje ceremoniala, izpijejo vrček piva in skočijo s soda k svojemu botru. Novinec s skokom čez kožo dobi svojega botra, zaščitnika, ki mu svetuje pri delu in v življenjskih stiskah. Tokratnega skoka čez kožo v Grižah ni opravil noben novinec, temveč sta ga izvedla vodja rudarske čete, »stari lisjak« Januš Grobelnik in upokojeni rudar Mate Jurič, ki se je vključil v njihovo rudarsko četo. Častni skok čez kožo je tokrat opravil podžupan Občine Žalec Roman Virant, ki izhaja iz zabukovške rudarske družine, kot je tudi povedal kasneje v svojem pozdravnem nagovoru. Prireditev je povezovala Jolanda Železnik, ki je izpostavila zgodovino rudarstva in godb ter ohranjanje rudarske tradicije, prireditev pa so s kulturnim programom popestrili vsestranska Olga Markovič, ansambel Davida Goričana s prijatelji ter združeni pevski sestav Rečiški knapi in Zabukovčani. Po tradicionalnem nastopu »pleh muzik« se je nadaljevalo prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, tako kot nekoč. Puch »N« 1912 je dobil prvo nagrado v skupini motociklov in nagrado za najstarejši motocikel na tekmovanju. Prva nagrada za starodobni motocikel T. T. ARHIV MUZEJA Muzej motociklov Grom z Vranskega se je s svojim motociklom Puch »N« 1912 predstavil v Romuniji, na enem najstarejših konkurzov za vozila v Evropi. Prva izdaja tega konkurza je potekala leta 1934 in jo je gostil romunski avtomobilski klub s pomočjo takrat vplivnih in pomembnih ljudi. Romunija je bila še kraljevina s kraljem in zelo mladim princem, ki je bil zelo navdušen nad avtomobili. Moški, ki bi naj postal kralj – Mihajlo I., je bil vedno fasciniran nad avtomobili, in ko je nekdo v začetku leta 2000 prišel na plan z zamislijo o ponovnem oživljanju Sinaiskega konkurza, je bil prvi, ki se je odzval na klic. Od leta 2011 je grad Peleš, ki je v lasti romunske kraljeve družine, kraj srečevanja ikoničnih avtomobilov in zanimivih zgodb, in to vsak zadnji vikend junija. Tokrat se je zbralo 50 vozil, med temi tudi motocikli, ogledalo pa si jih je več tisoč obiskovalcev skoraj vseh držav Evrope. Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Smo mlada družina z dvema otrokoma, IŠČEMO POSEST ALI KMETIJO za nas, naše 4 konje, 12 ovc in 7 kokoši. Najraje v občinah Žalec ali Prebold. Info.: 030 348 625 (Sara) TEČAJ SALSE – pričetek v septembru, vsak ponedeljek (Žalec, Šlandrov trg 1) in sredo (Celje, Trg celjskih knezov 10) ob 20.30. uri. Info.: salsa.inspires@gmail.com / 031 574 524 (Simon) KUPIM SADJE za prešanje ali namakanje ter grozdje domače brajde. Info.: 041 455 176 (Franjo) Naročnik oglasa: Globaxtrade d.o.o., Šempeter Prodam DOMAČE SLIVOVO ŽGANJE. Info.: 041 616 118 (Danica) KRIŽANKA ŠT. 8 I avgust 2023 VPIS ABONMAJEV od 18. septembra do 4. oktobra Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v avgustu je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitev križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 14. 9. 2023. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Nagrajenci junijske križanke (geslo: PRODAJALNA UNIFOREST) so: Renata Pikel, Jeronim 21, 3305 Vransko; Ljudmila Kukovec, Petrovče 150, 3301 Petrovče; Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Braslovče Nagrajenci prejmejo praktične nagrade, ki jih osebno prevzamejo v Prodajalni Uniforest (Latkova vas 81d, 3312 Prebold). 18.00-20.00 NIKA ZORJAN, BQL ROK, MARAAYA, ALYA, IRENA VRČKOVNIK, URO Š IN TJAŠA 20.00-23.00 POLKAHOLIKI, TIL ČEH, MODRIJANI, KLAPA ŠUFI T 23.00-01.00 VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Voditelja: TILEN ARTAČ, AL EKSANDER POZVEK Vstopnice: TIC Žalec, ww w.zkst-zalec.si MEDIJSKI SPONZORJI: SAME DOBRE VIBRACIJE SAVINJSKA TV 27 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 8 I avgust 2023 Rešili dražjo opremo LUCIJA GROBLER T. T., B. P. V nedavnih hudih poplavah jo je med javnimi inštitucijami skupil tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Območje IHPS je v celoti plavalo in tudi v stavbo prineslo pol metra blatne vode. Več kot pol metra blatne vode je poplavilo vse pritlične prostore upravne stavbe z dvema laboratorijema, hišniško stanovanje, pivovarno, pritlične prostore oddelka za rastline, tla in okolje, poskusno posestvo in prostore, ki jih koristijo sezonski delavci. Uničenih je tudi okoli 30.000 sadik. Direktor IHPS Bojan Cizej je povedal, da so čiščenje v glavnem opravili zaposleni: »V ta namen smo opravili okoli 1.500 ur. Do prejšnjega tedna smo delali praktično vse dni, doma smo bili samo v nedeljo, 13., in torek, 15. avgusta. V takšnih trenutkih se tudi pokaže pripadnost celotnega kolektiva, praktično vsi so z veliko vnemo pristopili k čiščenju in sanaciji opreme in prostorov. Pomoč smo imeli tudi v prostovoljcih.« Sreča v nesreči je, pove direktor, da so v petek zjutraj, na dan poplav, preventivno na višja mesta prestavili dražjo laboratorijsko opremo, server in ostalo računalniško opremo: »Kljub temu ocenjujemo škodo med 400 in 500 tisoč evrov, odvisno od nadaljnjega delovanja opreme, ki je bila poplavljena, a smo jo očistili, osušili in usposobili.« V minulih dneh pa so v inštitutu ob odpravljanju posledic ujme že vzpostavili redne aktivnosti. »Že po prvem tednu po poplavah smo z zaposlenimi, ki niso bili nujno potrebni pri sanaciji, pričeli izvajati redne naloge, kajti smo v obdobju, ko nas hmeljarji, pa tudi sadjarji in vinogradniki še posebej potrebujejo. Ocenjujemo, da bomo kljub tem problemom vseeno skoraj v celoti opravili vsa dela, ki smo jih planirali v letošnjem letu,« pove direktor Bojan Cizej in doda: »Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim na IHPS in pa prostovoljcem, ki so nam prišli pomagat, še posebej zaposlenim v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Upam, da jim bomo uslugo kmalu lahko vrnili pri selitvi knjižnice v nove, še lepše prostore.« Izobraževanje gobarjev T. TAVČAR Gobarsko mikološko društvo Polzela (GMD) je na Gori Oljki v soboto, 15. julija, pripravilo tradicionalno razstavo gob, ki se je je udeležilo 70 njihovih članov. Za tokratno razstavo gob in predavanje so se člani društva potepali po gozdovih okrog Gore Oljke kaki dve uri, nato pa sta poznavalca gob Smiljan Pesjak in Jernej Gradišnik s sodelavci društva pregledala gobe in na kratko opisala razstavljane gobe. Na predavanju so gobarji zastavi- li tudi nekaj vprašanj. Gob je bilo kljub poletju najdenih 62 vrst, vse od užitnih do pogojno užitnih in strupenih. Besede zahvale je ob koncu izrekel predsednik GMD Polzela Franci Uratnik. Polzelski gobarji so izobraževanje zaključili še z družabnim delom, kjer ni manjkala niti gobarska enolončnica. Naslednje izobraževanje bo 16. septembra 2023 na dan malteškega teka. Bojan Cizej Letos povprečna letina hmelja T. TAVČAR Tudi na hmelj so vplivala letošnja neurja s poplavami in točo. še 14 dni po poplavah. Stoječa voda v hmeljiščih, ki se zadržuje dalj časa, prizadene tudi koreninski sistem, kar pa ima, glede na to da je hmelj trajnica, dolgoročne posledice, rastline lahko namreč tudi propadejo. Poškodovana griški in šeški most, ki sta bila dalj časa nevozna, sta zelo 2022 otežila obiranje hmelja dvema ber hmeljarjema iz Migojnic, ki imata ŠT. 10XXII I 26. okto- Vrbja in hmeljišča na območju Leto: Novega Celja. Rastline morata tako EUR voziti domov na obiralni stroj v Kasaze. 1,46 Cena: »Vremenske ujme so zagotovo vplivale na količino pridelka, čeprav so bo izšla 30.hmeljišča novembra posamezna na lažjih tleh. Utripa Savinjske doline neurja, Tista, ki jih niso prizadela obetajo zelo lep pridelek. A ko pogleNaslednja številka damo vsa hmeljišča v Sloveniji, si ta Med prvimi so pričeli obirati pri Stepišnikovih v Trnavi, ki imajo hmelj posajen na 17 ha. Kot je dejal Jure Stepišnik, gospodar, so najprej pričeli z obiranjem sorte golding, trenutek ne upam napovedovati kaj ki ji dobro kaže. več kot povprečno letino glede količine. A še vedno je daleč do konca obiraS spravilom letošnjega pridelka toča del hmeljišč poškodovala tudi v nja,« je še povedala Irena Friškovec. so hmeljarji pričeli 18. avgusta. juniju, v juliju pa je neurja poleg toče O tem, kakšni so obeti za letošnjo spremljal tudi močan orkanski veter, letino, je Irena Friškovec, svetoval- ki je na tla pometal ogromno vodil z ka specialistka za področje hmeljar- rastlinami hmelja. Veter ni prizanesel stva, povedala: »Letos 119 tržnih nobenemu pridelovalnemu območju. pridelovalcev hmelja prideluje V nekaterih hmeljiščih je bilo na tleh hmelj na 1.675 hektarjih, to je na tudi več kot 80 odstotkov vseh vodil, 50 hektarjih več kot lani.« Še vedno skupno pa je v Sloveniji padlo na je vodilna sorta aurora, ki rase na tla več kot 1,2 milijona vodil. Vsa ta slabih 45 odstotkih hmeljišč, 28 vodila so hmeljarji s pomočjo sezonodstotkov jih je posajenih s celeio, skih delavcev obesili nazaj, razen na slabih 10 z bobkom in dobrih 8 približno petih hektarjih na območju odstotkov s savinjskim goldingom. Vojnika in Šmarjete pri Celju, kjer Letošnja neurja s točo niso priza- je rastline močno poškodovala tudi nesla niti hmelju. Že v začetku maja toča. je toča močno prizadela hmeljišča Zadnje poplave pa so poplavile v Šmarjeti pri Celju, konec maja v tudi hmeljišča na območju ŠempeSpodnji Savinjski dolini. V maju so tra, Vrbja, Novega Celja, Dobriše se vsa pridelovalna območja soočila vasi, Petrovč, Drešinje vasi in Levca. tudi s poplavami hmeljišč. Dvakrat je Voda je v nekaterih hmeljiščih stala Irena Friškovec Smiljan Pesjak med predavanjem na razstavi gob Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja, označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. KULTURA ŠT. 8 I avgust 2023 WINNER KRONOTERM ADAPT PREJEMNIK PRESTIŽNE NAGRADE GREEN PRODUCT AWARD 2023 V podjetju KRONOTERM so počaščeni, da lahko z vami delijo veselo novico, da je njihova toplotna črpalka KRONOTERM ADAPT prejela nagrado Green Product Award 2023 Editor's Choice v kategoriji Stavbne komponente! Direktor podjetja Bogdan Kronovšek je ob prejemu nagrade navdušen, da so trud in inovativnost podjetja pri razvoju trajnostnih, tihih in oblikovno dovršenih toplotnih črpalk prepoznali in potrdili tudi eni izmed največjih mednarodnih strokovnjakov na tem področju. Prestižna mednarodna nagrada Green Product Award Strokovna žirija mednarodno nagrado Green Product Award že 10 let podeljuje najbolj trajnostnim in okolju prijaznim produktom in storitvam. Podeljevanje nagrad stremi k spodbujanju zelenega, inovativnega in kreativnega gospodarstva, usmerjenega v boljšo skupno prihodnost. Po napetem glasovanju končno razglasitev najboljših Strokovna žirija je decembra za nagrado nominirala več kot 1300 kandidatov iz 40 držav. V kategoriji Stavbe komponente se je za nagrado potegovala tudi KRONOTERMOVA toplotna črpalka zrak/voda ADAPT, ki pa je tako prepričala strokovno žirijo, da ji je slednja dodelila kar nagrado vseh nagrad – nagrado Editor's Choice. V KRONOTERMU so zares počaščeni, da so jih največji strokovnjaki s področja prepoznali kot najboljše. S toplotno črpalko KRONOTERM ADAPT zeleni prihodnosti naproti Direktor podjetja Bogdan Kronovšek pojasnjuje, da je toplotna črpalka KRONOTERM ADAPT nastala kot odgovor na navidez preprosto vprašanje: »Vprašali smo se, kako bi bilo mogoče izumiti visokoučinkovito toplotno črpalko, ki je obenem neslišna in tako estetka, da je ni treba skrivati. Direktor nagrade Green Product Award Nils Bader je v svoji izjavi navdušeno povedal: “Toplotna črpalka ADAPT je dober primer kakovosti in strasti, s katerima podjetje KRONOTERM prispeva k bolj trajnostni prihodnosti.” Kaj jim pomeni nagrada Green Award 2023? Nagrada jim predstavlja več kot samo lepo plaketo. Direktor podjetja Bogdan Kronovšek je ob prejemu nagrade dejal, da je nagrada potrdila to, v kar podjetje trdno verjame že od razvoja svoje prve toplotne črpalke – da imajo KRONOTERMOVI produkti visoko dodano vrednost tako za kupce kot za družbo in njen napredek nasploh. Vodja razvoja Franc Marovt pa je dodal, da je nagrada v resnici odraz zavzetosti, strasti, strokovnosti in profesionalnosti celotne ekipe. Če bi si tudi vi želeli preiti na zeleni način ogrevanja, so vam na voljo na info@ kronoterm.com ali na telefonski številki 080 23 22. 29 30 KRONIKA ŠT. 8 I avgust 2023 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta V 79. letu nas je zapustil ANTONA JELENA iz Lok pri Taboru (1951–2023) STANISLAV VOŠNJAK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in tople besede ter namenili cvetje, sveče ter darove. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornikoma, župnikoma g. Cirarju in g. dr. Pirnatu, gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Loke ter tudi sosednjih gasilskih društev. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja. Vsi njegovi (2. 12. 1944 –5. 8. 2023) In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo. Raz. 21,4 ZAHVALA »Tiho, tiho, mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče …« LEOPOLDA (POLDIJA) BEZGOVŠKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in darove. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku, pevcema, govorcu g. Bankotu za izbrane besede ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili pomoč, sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrazili ustno ter pisno sožalje. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici gospe Alenki Kobal, dr. Boštjanu Šerugi z OI Ljubljana in osebju nevrološkega oddelka SB Celje. Hvala gospodu vikarju Ivanu Šelihu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevski skupini Lirika, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec in gospe Veri Šolinc za lepe besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali. Vsi njegovi Ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice ANE ROGL iz Šešč 84 pri Preboldu ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. Ob boleči izgubi dragega atija, starega ata, brata, strica in tasta iz Gotovelj 77 (19. 9. 1942–18. 7. 2023) ZAHVALA Vsi njegovi V SPOMIN ZAHVALA ob boleči izgubi mamice, tašče, mamike ANICE ZAVERŠNIK iz Pongraca 48 (14. 6. 1938–31. 7. 2023) V trenutku težke izgube in velike bolečine bi se iskreno zahvalili vsem za izrečena sožalja, tople objeme, darovane sveče in darove. Hvala: Domu upokojencev Polzela, pogrebni službi Ropotar, pevkam Ilirika, za govor, trobentaču, JKP Žalec in Mesarstvu Jure – Griže. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo z nami pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete Poslovila se je naša draga MILENA CINK (31. 8. 1930–15. 7. 2023) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sopevcem in sopohodnikom, sosedom in znancem ter skrbnemu osebju Doma upokojencev Polzela za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter za spremstvo na zadnji poti. JAKOB VETRIH JOLANDE MARUŠA, Poslovil se je Jakob Vetrih iz Žalca, nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Polzela, Pot v Šenek 7. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Vsem, ki ste izrazili spoštovanje do nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. 30. 7. 1946–10. 7. 2023 Naj počiva v miru. Tomaž in Radovan z družinama roj. Cokan, iz Novega Celja Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Svet brez tebe ne bo nikoli več imel žara, kot ga je imel, ko si bil z nami. A imel bo lesk, ki si mu ga dal, ko je bilo tu tvoje telo, tvoj smeh, zato ostaja tvoj duh z nami. Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič V SPOMIN V SPOMIN V SPOMIN ADIJU GOLAVŠKU iz Migojnic 70 7. 6. 1934–22. 8. 2022 22. avgusta je minilo eno leto, odkar te ni med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo. 7. avgusta sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga ALJAŽ GERŠAK Že štiri leta te neizmerno pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Za vedno naš, za vedno tvoji. Vsi tvoji MARIJA TOMINŠEK (27. 6. 1937–7. 8. 2021) Iz srca hvala vsem, ki jo z lepo mislijo in prižigom svečke ohranjate v spominu. Zelo te pogrešamo. Vsi njeni KRONIKA ŠT. 8 I avgust 2023 Če me boste pogrešali, iščite me v svojih srcih, če sem tam našla svoje mesto, ostajam za vedno z vami. R. M. Rilke ZAHVALA P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA V 70. letu je prestopila prag večnosti Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete ERNA SPANZEL ZUPANC V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan FANČI JAGER iz Zabukovice. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot na Vranskem. Hvala za bližino gospodu župniku Jožetu Turineku. Hvala nadvse prijaznemu osebju Doma svetega Rafaela, kjer je našla svoj drugi dom. Posebna zahvala pa je namenjena Žilnemu oddelku bolnišnice Celje in dr. Urški Bačovnik, ki so ji olajšali pot v lepše kraje lepote in večnega miru. Brat Rudi Spanzel z družino LEP SPOMIN V neskončne dni čas beži in odnaša lepe in trpke spomine. Vse se kot trenutek zazdi, ko se lep spomin zopet povrne iz davnine. Duša ne čuti več puste praznine, vsa oživi in zaživi za spomine. (Marijana Vončina) 31 iz Prebolda (6. 6. 1945–9. 8. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, stiske rok, tople objeme in besede tolažbe. Iskrena hvala za darovane sveče, cvetje, za svete maše ter za cerkev in hvala vsem, ki ste jo v zadnjih letih prihajali obiskovati ter ji s tem lajšali njeno trpljenje. Posebna zahvala gospodu župniku – dekanu mag. Srečku Hrenu in cerkvenim pevcem, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Jerman, govorki Magdi Šalamon, pevcem skupine Eros, trobentaču, zaposlenim v Domu upokojencev Prebold, PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka in DU Prebold. Iz srca hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu za vedno. Žalujoči: mož Jože, hčeri Tanja in Branka z družinama ZAHVALA ALBINA CERJAK (29. 2. 1936–1. 7. 2023) ZAHVALA Poslovil se je naš dolgoletni član, tovariš, mentor in prijatelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem in Združenju borcev za vrednote NOB za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Darja in Miša z družinama V SPOMIN MIRAN GREBOVŠEK 9. septembra bosta minili dve leti, odkar – ne vedoč – še vedno hodiš z nami. Člani PGD Velika Pirešica se iskreno zahvaljujemo za vse delo, ki si ga opravil v našem društvu. Ne vidimo te in ne slišimo te, a vendar si z nami, še vedno ljubljena, pogrešana in naša najdražja (21. 6. 1968 – 4. 8. 2023) PGD Velika Pirešica Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič Pride takšen trenutek, boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno pogrešaš, ko veš, da je le spomin vse, kar imaš. Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in babica NEŽA MEDVED RAJKO VELER in DAMJAN VELER 28. 8. 1973–28. 8. 2012 Minilo je mnogo let žalosti, kar sta naju prehitro zapustila ljuba sinova Rajko in Damjan Veler. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke in ju ohranjate v lepem spominu. Žalujoča ati in mamica (16. 12. 1938–12. 8. 2023) Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. J. W. Goethe VINKO BABIČ 4. 9. 1945–13. 8. 2000 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi njegovi Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 18. septembra 2023 oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. Prižiga se lučka spomina, v našem srcu ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod se spominjamo tvojih pridnih rok. V SPOMIN 23. julija je minilo 10 let, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. V SPOMIN 15 % gotovinskega popusta Vsi tvoji najdražji ZOFIJA ZUPAN Od nje smo se poslovili 17. 8. 2023 na pokopališču v Žalcu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Andreji Podbregar Marš za njeno srčnost in nesebično pomoč. Hvala tudi patronažnima sestrama. Žalujoči: mož Jože, hči Tanja in sin Iztok z družinama Neizmerno te pogrešamo. V SPOMIN 18. 4. 1977–9. 5. 2002 ZAHVALA DIANA MUHOVEC DOLINŠEK Vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.200 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 8 I avgust 2023 Julijan ponovno svetovni prvak L. GROBLER FUDOSHIN KBV Skupini LPS je pomagal Žalčan Martin Mutec, sicer član ansambla Pamži. Zadnji košček pizze na Komendi BINA PLAZNIK Julijan Zakonjšek (desno) se je razveselil novega vrhunskega dosežka. Julijan Zakonjšek je minulo soboto v Astani, v Kazahstanu, ponovno postal svetovni prvak v ju-jitsu v kategoriji borbe M U21 do 85 kg. Član Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj je s tem ubranil naslov svetovnega prvaka iz lanskega leta v Abu Dabiju. Julijan je letos tudi uspešno zaključil I. gimnazijo v Celju in postal kar zlati maturant. Na Gradu Komenda na Polzeli sta 8. julija nastopili dve mladi, uspešni glasbeni skupini, LPS Last Pizza Slice in Pamži (kot predskupina). Bobnar skupine LPS, Polzelan Gašper Hlupič, je povedal, da so s svojim nastopom zelo zadovoljni: »Energija na odru je bila res izjemna, prav tako pa smo od publike dobili veliko pohval glede našega napredka kot glasbeniki in »performerji«. Igrati v domačem kraju je res nekaj posebnega, saj v občinstvu prepoznaš veliko ljudi in je ta povezava med občinstvom in nami še toliko večja kot ponavadi.« Opazili smo, da je na odru manjkal njihov kitarist. Gašper je pojasnil: »Na odru je res manjkal Mark, saj smo z njim nedavno prekinili sodelovanje. Razšli smo se sporazumno, saj so bili naši pogledi na delovanje in glasbo benda v prihodnosti na žalost preveč različni.« Na Polzeli ga je zamenjal kar kitarist skupine Pamži, Martin Mutec: »Sodelovanje z Martinom ni bilo načrtovano pred razhodom z Markom. Z Martinom smo se res hitro ujeli in smo bili na nastop pripravljeni le z nekaj vajami. Martin se je na našem koncertu res izjemno odrezal in smo mu zelo hvaležni za njegovo pripravljenost.« Za jesen pripravljajo nekaj novega, saj bodo izdali drugi singel z naslovom Insomnia: »Za naš novi singel imamo tudi nov videospot, ki smo ga posneli na Nanosu v Vipavski dolini. Po izdaji singla pa načrtujemo še nekaj večjega, zato nas spremljajte na naših socialnih omrežjih, kjer vas obvestimo tudi o prihajajočih koncertih.« Dobrodelno največji kebab T. TAVČAR To so fantje iz Nepala, ki so prišli z Birmanom na pomoč poplavljencem. Pomagali tudi Nepalci BINA PLAZNIK OSEBNI ARHIV Birman Shrestha je Nepalec, ki že vrsto let živi v Sloveniji, zadnjih nekaj let pa je krajan Latkove vasi pri Preboldu. Ima ženo Andrejo, ki je Slovenka, skupaj imata tri otroke. Mnogim je znan po zvenu svojih Nepalski Latkovčan Birman Shrestha himalajskih posod in po organiziranih potovanjih v svoj rodni Nepal. 31. julija letos so ga njegovi ljudje, ki živijo v Sloveniji, izvolili za predsednika Nestanovanjske nepalske zveze (NRN) Slovenije. Nekaj dni po tem slovesnem dogodku je Birman pokazal svoj čut za sočloveka. Takoj po poplavah se je s svojo ekipo Nepalcev odzval na obupan klic na pomoč neznancu na Facebooku. Odšli so v Nazarje in pomagali družini, ki je doživela hudo uničenje ob poplavi. Gospa, ki je ravno tako pomagala družini v stiski, je zapisala: »Nepalci so prišli. Bilo jih je štirinajst. Vsak od njih je delal, kot bi delal zase v svoji hiši. Nismo veliko govorili. Ni bilo časa. Prišli so, ko je bila v hiši še velika večina blata in stvari. Delali smo brez premora. Niti pili niso. Ni časa, so rekli. Ko je bilo pritličje prazno, jih je Birman nekaj poslal k sosedom. Maksimalno so izkoristili čas za nesebično pomoč.« Pri žalski fontani piv je v soboto, 8. julija, še posebno dišalo po kebabu. Tamkajšnji znan izdelovalec kebaba Riza je zavihal rokave. S sinom in sodelavci se je odločil, da bo spekel do zdaj največji kebab v Sloveniji. A ne kar tako. Stokilogramskega mesnega lepotca so razrezali v dobrodelni namen. Izkupiček so namenili II. OŠ Žalec za nakup novega šolskega kombija. »Že nekaj let vemo, da moramo zamenjati kombi, s katerim vozimo učence na različne dejavnosti, tekmovanja in izvajanje pouka zunaj šole. Tovrsten nakup je za šolo velik zalogaj, zato smo prosili za pomoč občine ustanoviteljice, ki so se velikodušno odzvale, in poslali prošnje za donacije tudi vsem podjetjem v okolici,« je pojasnila ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar. Med štirimi podjetji, ki so se odzvala njihovi prošnji, je po svoji izvirnosti najbolj izstopal žalski Riza kebab. Njegov lastnik Dževair Bedžeti se je odločil, da se bodo zbiranja denarja lotili na nekoliko bolj domiseln način. Dobavitelju je dal izdelati kar sto kilogramov težek kebab, ki so ga v žalski poslovalnici spekli in razrezali. Kombi za prvi šolski dan Iz II. OŠ Žalec so sporočili, da bodo nov kombi predali namenu ravno na prvi šolski dan ta petek, 1. septembra. Nov kombi bo nadomestil 16 let starega in dotrajanega, ki je imel več kot 400 tisoč prevoženih kilometrov. K nakupu je prispevalo vseh 6 spodnjesavinjskih občin ustanoviteljic. Učenci II. OŠ Žalec pa se bodo lahko tako v novem šolskem letu 2023/24 vozili z bolj varnim in sodobnejšim kombijem. Dževair Bedžeti in Petra Petrovič Pražnikar sta prva »načela« kebab.