Posamezna itevilka 38 ttot., stara 59 štet. j» C. postal*. — Esce ogni giovedì mattina. *Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» v» sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» &vo in podružnica uprave v Prstu via Valdirivo 19/III; te» 'efon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTE¥. 32. Tedenski koledarček. 8. avgusta, petek: Ciriak in tovariši, mučenci; Miro, škof. — 9., sobota: Ro« man, mučenec; Afra, mučenica; Peter raber. — 10., nedelja: 9. pobinkoštna nedelja. Lovrenc, muč.; Pavla, d., m. 7- 11., ponedeljek: Suzana, dev., mu# čenica; Tiburcij. —.12., torek: Klara, devica; Hilarija, mučenica. — 13., sre# da: Janez Berlini.; Kaši jan. — 14., če# trtek: Evzebij, sp.; Anastazija, devica. V soboto dne 9. avgusta je ščip; ve# lik o dežja. Kovice. V potresnem ozemlju. V krajih, kjer je divjal potres, se je že zopet začelo redno življenje. Pr e# bivalstvo se vrača k svojemu delu mirno in polno zaupanja, da bo skoraj •melo svoj dom m svoje ognjišče, jvmetje zopet delajo na polju. Služba božja se vrši pod milini nebom. Vo« jaštvo, milica in gasilci pridno razko# Pujejo razvaline, inženirji in zidarji pa ze delajo načrte in pripravljajo gra# divo za nove hiše. Nova poslopja bo# narejena iz take snovi, da jim po# ires ne bo mogel škodovati. Mesto pquilonia, ki je bilo čisto porušeno, bodo zgradili 2 km proč od sedanje !ege. Preskrba prebivalstva je že ure# Jena. Povsod so odprte pekarne, živil# ska skladišča in mesnice. Sploh vse tekmuje, da prizadetim prebivalcem °lajša usodo. Napredek. Poročilo o strašnem potresu v južni italiji so poslali ameriški časnikarji v 1 \jujork z Marconijeve ladje »Ele# Pe«, ki je zasidrana v luki Civitavec# °bia. Kakor se naši bravci gotovo še sPoniinjajo, je znani izumitelj Mar# ^°ni pred par meseci govoril s svoje adje »Elektre« z Avstralijo in je tam ^z8al tudi električne luči. Sedaj je dal senator svojo iznajdbo na razpolago easnikarjem, ki so po brezžičnem Radijskem telefonu obvestili Ameri# pane o veliki nesreči, ki je zadela ita# 'Janški polotok. Toča. Zopet moramo poročati o težki ne# ^rpèi, ki jo je prinesla prejšnji teden °ca naši deželi. Bilo je zadnjo sredo Popoldne kmalu pp tretji uri. Nad orico so se zgostili temni oblaki in Pr!cel° je Ufi kakor iz škafa. Med ezjem je padala tudi toča, ki pa tu ni aPravila posebne škode, ker je bila ;l° redka in je hitro prenehala. Hu# ,°'Pa je oklestila Števerjan, Oslavje, •61 Pur lani j e in Vipavsko dolino, kjer £®d° gospodarila po dornberških h 'mn ter uničila polovico poljskih pri# elkov, zlasti grozdje in turšico, od etuj do Lokavca. Tudi v noči od sre# e na četrtek je naša dežela pretrpela ¥ BOillCI, ©ETftTEtC 7. MfGUSTM 8188®. LETO 18. hudo neurje, ki je bilo ponekod po# mešano s točo. Še o hujših vremen# skih nezgodah poročajo iz Jugosla« vije. Tam je zadnji četrtek silen vihar opustošil savsko in deloma dravsko banovino. Razkril je strehe, izrul dre# vesa in pokončal vinograde ter druge poljske pridelke. Tudi poplave so na« pravile mnogo- škode. V nedeljo 3, t. m. je pa huda nevihta s točo obiskala mnoge kraje v videmski pokrajini. V Benetkah je vihar odnesel mnogo streh na hotelih ter stole in mize, ki so stali pred hoteli in kavarnami. Sv. birma. Prevzvišeni knez in nadškof goriški bo delil zakrament sv. birme v po« stojnskem dekanatu v naslednjih dneh : 24. avg. v Postojni, 25. avg. v Slavini, 26. v Št. Petru na Krasu, 27. v Košani, 28. v Vremah, 30. v Senože« čah, 31. v Hrenovicah in 1. sept. v S tu« denem. — Prevzvišeni škof tržaški bo birmoval 14. sept. predpoldne v Povirju, popoldne v Sežani, 15. sept. predp. v Tomaju, pop. v Avberu, 16. sept. na Repentaboru. Od 21. do 28. septembra bo pa sv. birma v pazin« skem dekanatu v Istri. Duhovniške vesti. G. Evgen Bregant, vikar v Go« r en jem polju, je imenovan za kurata v Mirniku. Na njegovo mesto v Gorenje polje pride g. Mirko Zorn, kaplan v Cerknem. Za kaplana v Cerknem je imenovan novomašnik g. Rafko Pre« mrl. Novomašnik g. Srečko Rejic gre za kaplana v Postojno. G. Fovtunat Jeklin, kaplan v Tolminu, je preme« ščen v Solkan. Na njegovo mesto v Tolmin je imenovan novomašnik g. Matija Fortuna. Miramarski grad. Tržaška občina je odkazala 50.000 lir za vzdrževanje miramarskega vrta. V grad se naseli družina a puljskega vojvode, ki bo imela okoli grada tudi kos vrta. V ostali: del vrta pa bo imelo občinstvo še vedno dostop. Najemninski davek v Trstu. Tržaški občinski načelnik je odre« dii, da 'se bo odslej davek na najem« nino plačeval samo v treh obrokih in ne več v šestih kot doslej. Prvi obrok zapade že 10. avgusta. Tržačani so v listih ugovarjali proti temu ukrepu, češ, da je bila ta novotarija vpeljana prav v času gospodarske stiske. Ob« čina je odgovorila, da pride drugače zelo pozno do denarja. To velja samo glede davka na najemninsko vrednost in služinčad, drugi davki pa se bodo še vedno plačevali v šestih obrokih. Na poti v Lurd. V nedeljo so- imeli v frančiškanski cerkvi v Rossettijevi ulici skupno -sv. mašo tržaški bolniki, ki so se odprav« j ali v Lurd, da izprosijo zdravja od Marije pomočnice. — Iz Julijske Kra« j ine se je letos odpeljalo 40 bolnikov, in sicer 18 iz Trsta, 5 iz Gorice, drugi z dežele. To so bolniki, ki so zaman poskusili že vsa naravna zdravila. Iz Trsta so se odpeljali v sredo proti Be« i netkam, kjer se snidejo z drugimi. Od tu bodo potovali na Francosko v po# sebnem vlaku. Zanimivo je, da streže l bolnikom več Tržačanov iz prav odlič« I nih družin, da izkažejo delo us mi« 1 jetija. Vihar pognal vlak. Zadnji četrtek je besnelo okrog mesta San Giorgio di Nogaro silno neurje s točo in poplavo. Škoda na poljih je zelo velika. Vihar je bil tako silen, da je pognal v tek dolg tovorni vlak, ki je stal na postaji. Strojevodja, ki se je pred nevihto zatekel na posta« jo, je moral med najhujšim nalivom teči za pobeglim vlakom. Posrečilo se mu je skočiti na stroj in vlak ustaviti. Slavnost v Kočevju. 1. avgusta so se v Kočevju na Do« lenjskem začele velike slovesnosti v proslavo 600«letnice, odkar so prišli v deželo nemški naseljenci, ki so se v Kočevju ohranili do današnjih dni. Praznovanje se je vršilo pod pokrovi« teljstvom kraljeviča Andreja. Ude« ležili so se ga zastopniki vlade in kra« jevnih oblasti ter Nemci iz vseh držav in delov sveta. Silne številke. Na Angleškem raste brezposelnost z dneva v dan. Računa se, da je tam sedaj nad 2 milijona delavcev brez dela. Po uradnih računih stane ta ne« zaposlena vojska vlado in občine nad 80 milijonov šterlinov na leto ali več ko 20 milijonov naših lir na dan. Srebrn denar. Po uradnih izkazilih je 1725 milijo# nov srebrnega denarja v prometu. Novcev po 5 lir je za 875 milijonov, desetlirskih je 650 milijonov, dvajset« lirskih pa 200 milijonov Lir. Minister za zmernost. Na Danskem nameravajo Listano# viti posebno ministrstvo za zmernost. Novo ministrstvo naj bi vodilo boj proti čezmernemu zauživanju alko« bolnih pijač. Danci so, kakor znano, veliki prijatelji piva in žganja. Zlasti njihovo žganje slovi po- vsem svetu. Strašna nesreča. Lojze Čižek, upravitelj lesnega pod« jetja^ »Sana« v Ključu v Bosni, je imel psa čuvaja. Lepega dne je pa pes ste« kel in ugriznil enega konja in eno kra« vo ter ju okužil. Čižek pa ni ničesar slutil in so on, njegova družina in še druge osebe pile mleko stekle krave. Kmalu so- se pri vseh začeli javljati znaki stekline. Zdravniki, ki so bili iz Banjaluke poslani v Ključ, da jih pre« gledajo, so ugotovili, da je radi zauži« vanja mleka one krave steklo 53 oseb. Grozno. Nadškof dr. A. B. Jeglič . je zaprosil sv. očeta, naj ga radi viso# ke starosti odveže dolžnosti službe. Sv. oče mu je ugodil in za njegovega naslednika imenoval dosedanjega ljub# ljanskega škofa drja Gregorja Rožma# na. Dr. Jeglič si je izbral za svoje bi# vališče tihi Gornjigrad na Sp. Štajer# skem. »R. 100«, velikanski angleški zrakoplov, je do# spel iz Anglije v Kanado v 79 urah. Za tako dolgo pot — preletel je 5412 km — je torej rabil še manj kot štiri dni. Nova javna dela. Ministrski predsednik Mussolini je odločil nad 262 milijonov lir za razne javne naprave, kot poštna poslopja, palače raznih osrednjih državnih u# radov, bolnišnice, železniške proge itd. V načrtu je tudi bolnišnica v Go# rici s 176 posteljami, ki se bo začela graditi 10. avgusta in bo končana 5. decembra 1931. S temi deli se hoče zmanjšati brezposelnost. Med Itali jo in Rusijo se je sklenil dogovor glede nakupa italijanskih industrijskih izdelkov. S tem se je začela doba tesnejšega tr# govskega sodelovanja med Italijo in sovjetsko Rusijo. Vatikanski novci se bodo kovali v kr. italijanski kov# niči. Zlatega denarja bo Vatikan lahko koval v neomejenem številu, srebrnega, nikeJnastega in bakrenega pa vsega skupaj samo za en milijon lir. Vatikanski novci bodo veljavni tudi v kraljevini. Ponarejevalce bodo kaznovale italijanske oblasti. Tako se glasi pogodba, sklenjena med Vati# kanom in italijansko državo in bo veljala deset let. Gasilci zborujejo. Prve dni avgusta se je v Ljubljani vršil vseslovanski gasilski kongres. Udeležilo se ga je mnogo inozemskih gostov. Zbranih je bilo nad 20.000 ga# silcev. Učinkovita odredba. Predsednik nemške republike Hin# denburg je medtem, ko drž. zbora ni, izdal odredbo glede rabe orožja. Pre# tekh teden so se narodni socialisti proti tej odredbi pregrešili. Policija jih je prijela 200 in v petek 1. avgusta jih je bilo vseh 200 obsojenih, in sicer vsak na štiri ali pet mesecev ječe. Napove dan smrti. V Subotici v Jugoslaviji je živel 61 letni Josip Trunk. Bil je samec. Neke# ga dne je začel trditi, da bo 27. julija umrl. Zato je začel izvrševati kar sam oporoko. Odpovedal je stanovanje, si naročil krsto in plačal poseben prostor na pokopališču. Potem si je pri cvetli# čarki dal napraviti mrtvaški venec in je svoje pohištvo razdelil med dva prijatelja. Izgovoril si je samo postelj in omaro do zadnje ure. In res! V so# boto 26. julija se je svojevrstni pre# rok nenadoma počutil slabega, moral je leči. Njegove moči so pa hitro za# čele pešati in v zgodnjih urah 27. ju# lija je izdihnil. Neprijetnosti. Nemški državni zbor je razpuščen. Poslanci so izgubili tako zvano imu# niteto (nedotakljivost), postali so zo# pet navadni državljani in državni pravdnik jih lahko vsak čas pokliče pred sodni stol. Številnim bivšim po# slancem je pa to skrajno neprijetno, kajti okrog 200 kazenskih ovadb je čakalo pri raznih sodnijah na tremi# tek, ko postanejo poslanci zopet pre# prosti, tožljivi državljani. Proti ameriškemu uvozu. Poročali smo o važnih carinskih ukrepih, ki jih je odredila italijanska vlada, da prepreči uvoz avtomobilov iz Združenih držav ameriških. Sedaj se vrše med Italijo, Nemčijo, Franci# jo, Belgijo, Češkoslovaško in Avstrijo pogajanja, kako ustvariti enotno ca# rinsko obrambno fronto proti ame# riškim avtomobilom, ki v vseh našte# tih državah delajo občutno konku# rencoi domačim avtomobilnim izdel# kom. To naj bi bil tudi prvi skupni odgovor Ameriki, ki je z visokimi ca# rinami zaprla svoje meje inozemske# mu blagu. Božje kraljestvo napreduje. Zadnjo nedeljo je bil v Rimu po# svečen za škofa prvi domači duhovnik iz afriške kolonije Eritreje. Nesrečna pojedina. Francoska radikalno # socialistična stranka je imela v Lyonu zborovanje, katerega je zaključila s sijajno poje# dino. Pri tej se je pripetila težka ne# sreča. Nenadoma se je v dvorani po# rušil strop. Skoro vsi gostje so bili ranjeni, med njimi poslanec Humbert. Navzoči voditelj stranke Herriot je ostal nepoškodovan. Najkrajšo zgodovino Združenih držav Severne Amerike je pač napisal prejšnji predsednik C. Coolidge. V 76 besedah je povedal vse, kar se je zgodilo važnega od poraza in izgona Angležev (18. stol.) do današ# njih dni. Naročili so- mu bili, naj se# stavi zgodovino, ki ne bo presegala 500 besed, a Coolidge se je zadovoljil s še manjšim številom. Hoče zažgati ženo. V neki vasi v bližini Neapolja je vladal vi družini Janeza Sabatino pre# pir. Ker je Janez rad popival, je prišlo med njim in ženo večkrat do težkih sporov. Ono noč so začuli sosedje iz hiše krik. Ko so prihiteli blizu, so opa# žili, kako se je valil skozi okna dim. Udrli so v stanovanje in v svojo grozo našli ženo na goreči postelji. Z naj# večjo težavo so še rešili močno ope# ceno revico. Dognalo se je, da je pi# j ani Janez, ko se je vrnil okajen do# mov in ga žena ni ravno ljubeznivo sprejela, z gorečo petrolejko zažgal posteljo, v kateri je ležala, in zbežal. Heimwehr se igra vojake. Voditelji avstrijske »Heimwehr« (domovinska hramba), ki je, kot je bravcem »Novega lista« znano, voja# ški oborožena strankarska organizaci# ja avstrijskih nacionalistov, so imeli v Innsbrucku na Tirolskem zborova# nje, na katerem so sklenili, da bodo priredili velike nočne orožne vaje svojih članov, ki se jih bodo udeležili v polni vojni opremi. Orožne vaje se bodo vršile v okolici Dunaja, Prebi# valstvo je radi tega precej vznemirje# no in zahteva, naj se tej igri napravi konec. Stavka v Franciji. Predilniški delavci severne Francije so proglasili splošno stavko. Gre za zvišanje plač. Delo je zapustilo 200.000 delavcev. Nesreča pri delu. V pristanišču v Pulju se je pretekli teden zgodila huda nesreča. Delavci so z velikim žerjavom dvigali in pre# našali težke kose železa, kojih eden je tehtal nad 25 kvintalov. Ko je bil tak kos v zraku, 'se je dvigalo nekaj po# kvarilo in kos železa je padel na glavo 581etnemu delavcu Ivanu Mihaljeviču ter mu je hipoma odbilo, 23=letnemu Blaškoviču je pa zdrobilo obe nogi. Čez dva dni je umrl. — Nekaj trenut# kov pred nesrečo je stari Mihaljevič postavil pri prehodu tam blizu križ v znak, da je nevarno iti mimo. Nato je pokleknil, se pokrižal in molil. Kot da bi slutil, kaj se bo zgodilo. Trgovske ladje. Beograjska vlada je nakazala dve# ma največjima paroplovnima družba# ma po 14.V2 milijona dinarjev. Tako podporo bo dajala skozi deset let vsa> ko leto. Tudi manjšim družbam je na# kazala podpore za gradnjo ladij. Le# tos bo dograjenih 20 novih parnikov. Krvavi ples. V neki španski vasi se je pred ne# kaj dnevi vršila vaška slavnost s pie# som. Med plesom se je začel prepir, ki se je končal s krvavim pokoljem. 5 je bilo mrtvih, 20 pa težko ranjenih. Kam pripelje plesno norenje! Radi vročine je v Združenih državah Severne Amerike umrlo nad 60 ljudi. Na po# Ijih je vročina naredila do 500 milijo# nov dolarjev škode, O dežju ni sledu. Dve težki nesreči. Na Oslavju nad Gorico je v torek zjutraj 30#letni Josip Primožič delal v svojem vinogradu. Zadel je na grana# to, ki jo je hotel sprazniti. Pri tem se je granata razpočila in ga tako težko ranila, da je kmalu nato podlegel. N. p. v m.! — V torek okrog desete ure predpoldne je vozil 27#letni Remigij Koršič iz Števerjana proti Gorici. Ko je hitel s svojim motorjem po tekali# šču Venti Settembre, je pribrzel iz ulice Coronini lahki poštni avtomobil. Obe vozili sta trčili in težko ranili oba krmarja, ki sta bila prepeljana v bol# nišnico. Zlasti Koršičeve poškodbe so zelo resne. Nedolžnost. Neki ameriški list prinaša nasled# nje ljubko pisemce, katerega je prejel od 7#letne Darinke: »Ker ne poznam naslova štorklje, ki prinaša otročiče, prosim Vas, da ji sporočite. Želim imeti bratca, ki bi imel svetle oči in črne laske. Moj atek dela, moja ma# mica tudi dela, in jaz se dolgočasim, ker moram biti sama.« Z alkoholom polivajo ceste v mestu Hickory Fiat v Združenih državah. Občinski svet je namreč sklenil, naj se tihotapcem za# plenjeni alkohol porabi za kaj korist# nega. Sedaj močijo cestni prah z njim. Za škropilnico je pa vedno mnogo žejnih Občinarjev, ki skušajo ujeti vsaj nekaj prijetnega duha, ako ne par kapljic. Kako je s politiko. »ZID TOŽBA« PRED ZVEZO NARODOV. V vladnem dvorcu v Jeruzalemu je letos v julijski vročini sedela posebna komisija Zveze narodov. Trije bivši ministri, en Holandec, en Šved in en Švicar, se trudijo rešiti svojo nalogo, »da preučijo, določijo in razsodijo, kakšne pravice imajo Židje in moha« medanci na zidu tožba v Jeruzalemu.« J a zadeva se bere skoro smešno, a je politično zelo važna. Lani, ko je prišlo v Palestini do srditih spopadov med mohamedanskimi Arabci in Židi, smo obširno popisali, kako je nastala borba med tema dvema versko«narod« nima taboroma. Židje se trdno drže obljube Angležev, ki upravljajo de« želo, da bo Palestina »narodni dom«, »eres Izrael«, narodna država Judov, v katero naj se selijo Judje z vsega sveta. Naseljujejo se v deželi kar na« Prej vsa povojna leta, a tvorijo kljub temu komaj eno petino prebivalstva. Arabci se novim prišlekom živo upi« rajo. Svoje mišljenje o »Judovski dr« žavi» kažejo z zbadljivimi pesmicami, ki krožijo od ust do ust: »Falestin bi« ladena — vajehud kilabena!« — to po« meni: Palestina je naša dežela, Judje Pa naši psi! Ko so lani Arabci napadli judovske naselbine in pomorili nad 300 Judov, je angleška uprava silno strogo nastopila. Nemiri 'so potihnili, joda ostale so pritožbe obeh strank, ^idje in Arabci so prinesli pred an« gleško vlado v Palestini vrsto pritožb, brug proti drugemu. Pravo sporno ja« bolko med obema narodoma pa je zid tožba. Zgodovina zidu tožba. V Jeruzalemu se dviga grič Morija. Ko je kralj Salomon zidal tempelj, — tega je že 2900 let — je opasal ves grič 2 velikanskim zidovjem iz apnenca« stih klesancev, vrhu griča pa je posta« vil tempelj. Ko je rimski cesar Tit leta 70. po Kristusovem rojstvu tem« Pelj razdejal, ni od svetišča ostal ni kamen na kamnu ; le zapadni del zi« bovja, ki je obdajalo grič, se je vzdr« 2ab Palestinski Judje, kar jih je še °3.talo, so v tem preostanku zidu ča« stili nekdanjo slavo svojega naroda. v tretjem stoletju po Kristusu so Judovski razlagavci svetih knjig učili, . a se je božje veličanstvo umaknilo 12 templja v zapadni zid. In že pred Več ko 1500 leti ije sv. Hijeronim opi* Sa'> kako se palestinski Judje, — »bed« 110 ljudstvo, siromašne ženske, razca« Pani starci« — zbirajo ob zapadnem °bzidju griča Morije in tam plakajo Pad tempeljskimi razvalinami, med« eni ko straže terjajo od njih nagrade 2a dovoljenje da smejo pretočiti par solza več. teh solza, ki so odtistihmal ne« Prestano tekle po prastarih kamenih, 2aPadno zidovje dobilo ime »zid rozba«. Semkaj so se Judje vsega sve« a obračali pri svojih molitvah. Pred zidom tožba se je polagoma uvedlo Pravcato judovsko bogoslužje. Ko so Presto zavzeli Turki, so sultani po« trdili Judom pravico, da smejo pred zidom tožba moliti in obhajati verske obrede. Toda na prostoru jeruzalemskega templja visoko nad zidom tožba so mohamedanski Arabci zgradili sijajno mošejo, ki jo imenujejo »velečastito svetišče« mohamedanske vere. Go« reči mohamedanci so že odnekdaj gr« do gledali na židovske »nevernike«, ki so spodaj pod ozidjem molili in pre« pevali. Ker se je pa Turčija bala iz« zvati židovski svet, ki je bil tudi že pred vojno po vsej Evropi dokaj vpli« ven, je Judom pravice do zidu tožba vedno priznavala in potrjevala. Po vojni pa, ko je sovraštvo arab« skih domačinov proti judovskim pri« seljencem, ki so z bogatimi sredstvi pokupili velikanske ploskve najrodo« vitnejše zemlje, silno narastlo, so Arabci začeli nositi na dan svoje pra« vice do zidu tožba. Pod mohamedan« skim svetiščem Judje nimajo pravice moliti, trdijo Arabci. Sodnik je Zveza narodov. To svoje mnenje so Arabci zelo ja« sno pokazali, ko so 1. 1925. na naj večji judovski praznik poslali arabske stražnike pred zid tožba. Ti so s silo prevrgli moleče Jude z njih klopi in odnesli vse sedeže. Judje so razburje« ni tekli h guvernerju, da ugovarjajo. V isti sobi, kjer zdaj sedi komisija Zveze narodov, je tedaj sprejel pred« stavnike židovstva angleški guverner. Pritožnikom je povedal, da imajo Arabci prav, zakaj po neki turški raz« sodbi iz 1. 1912. Judje ne smejo sedeti pred zidom tožba na klopeh, marveč le na zabojih, ki jih vsakdo prinese s seboj! To turško razsodbo je sicer že turški sultan razveljavil, a Angležem je prav prišla, ker se nočejo zameriti Arabcem. Zakaj pa ne? Judje se pritožujejo, Arabci tudi. Angleži se ne marajo zameriti ne pr« v im ne drugim. Zakaj Judje so v sve« tovni financi in v časopisju sila vpli« ven činitelj in ni dobro, če se jim kaka država zasovraži. Pa tudi Arabci so na Vzhodu zelo vplivna in nevarna moč. Arabski nacijonalizem se dviga in žanje uspehe v Egiptu, Arabiji, v obeh arabskih kraljestvih Iraku in Me« zopotamiji, ki so vse »neodvisne drža« ve« pod angleškim nadzorstvom. Ker pa pri sporu za zid tožba ne gre samo za narodno arabsko zahtevo, ampak za versko zadevo vsega mohamedanske« ga sveta, je angleška vlada še previd« nejša. Prav nič ne mara, da bi zaradi zidu tožba začeli mrmrati proti Angliji milijoni njenih mohamedanskih poda« nikov v Indiji, kjer je položaj itak že napet. Zato je Anglija sklenila, da si opere roke in odstopi to mučno zadevo Zvezi narodov. Kako to? Anglija ima nad Palestino samo mandat, to je, ona upravlja deželo po naročilu inv imenu Zveze narodov. Pravi gospodar Pale« stine je Zveza narodov — torej naj ona razsodi! Zato sedi sedaj v Jeruzalemu poseb« na komisija Zveze narodov; preučuje in zbira gradivo, da končnov el javno razsodi, kdo od obeh narodov ima glede zidu tožba prav, Arabci ali Ži« dje. Prvič v zgodovini se dogaja, da Zveza narodov nastopa kot razsodnik na mandatnem ozemlju, kjer je spo« sobnost in volj a upravljajoče vlade odpovedala. Spor radi zidu tožba nam kaže, kako narodi trdno in neupogljivo branijo svoje verske pravice tudi v rečeh, ki so navidez malenkostne, a za narodno čast in zavest zelo pomenljive. Priča nam pa tudi, da se oblast Zveze naro« dov polagoma začenja uveljavljati. PREMIKANJE POLITIČNIH STRANK V NEMČIJI. Nemčija se pripravlja na državno« zborske volitve, ki se izvršijo meseca septembra. Vsa znamenja kažejo, da se v življenju republikanske Nemčije začenja novo razdobje. Prva doba se« ga od poloma 1. 1918. do junija 1930. V tej dobi so Nemčijo pretresali no« tranji nemiri; boljševizem in divji na« cijonalizem sta z orožjem in vstajami napadala republiko, gospodarstvo se je nevarno majalo, dokler se ni ob sil« nem padcu nemške marke deloma po« lomilo, a v večjem delu vzcvetelo. Nemčija se je naglo krepila — toda nad vsemi njenimi napori je viselo kot grozilen meč nerešeno vprašanje voj« ne odškodnine. Koliko milijard bomo morali vsako leto odrajtovati Franciji in njenim zaveznikom? to vprašanje je peklo ne samo državnike, ampak sle« hernega državljana. Šele Youngov na« črt, ki je stopil v veljavo leta 1930., je prinesel določen in končnoveljaven od« govor na to vprašanje. »Breme je tež« ko, a zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Nova doha se začenja — za naše go« spodarstvo in za našo državno poli« tiko,« pravijo nemški državniki. Druga stvar, ki je ponosni nemški narod močno bolela in poniževala, je bila ta, da so nemško Porenje držali Francozi. Starodavna nemška mesta ob Renu, zibelke nemške kulture, je leta in leta vladal tujec. Na gradovih ob Renu je plapolala francoska tro« bojnica. Francozi so oznanjali: »Po« renje držimo v rokah kot zastavo, ki je ne damo nazaj, dokler se Nemčija z nami ne domeni, koliko nam bo pla« čevala vojne odškodnine in kako. Ko se domenimo in podpišemo pogodbo, bomo Nemčiji Porenje vrnili.« No, tudi to se je letos zgodilo. Nemčija si je kar oddahnila, spet so njeni udje združeni, narodni ponos je zrastel. Začenja se nova doba. Pred dvema tednoma smo opisali, kako. m zakaj je državni kancelar Bruning državni zbor razpustil. Vo« lilni boj ise otvarja z globokimi pre« me rubami v sestavi nekaterih politič« nih strank. Zadnji dan julija se je Demokratska stranka, ki je imela v državnem zboru 25 poslancev, razpu« stila. Njen izvrševalni odbor je skle« nil, naj demokratske organizacije polnoštevilno vstopijo v novo Držav« no stranko. Demokratska stranka je v svojih vrstah združevala svobodno« miselno meščanstvo, bogatejše sloje, uradništvo, sploh srednji stan. Bila je odločno republikanska, za kapitali» zem, ublažen s socialno zakonodajo, za mirovno smer nemške zunanje po» litike, prava stranka sredine, ki je tvorila skupaj s katoliškim centru» mom most med nacionalistično de» snico in socijalistično levico. Da se zberejo vse svobodnomiselne sile zmerne sredine, so demokrati vstopili v novo Državno stranko, ki sta1 jo osnovala vodja demokratov poslanec Koch in vrhovni mojster Mladonem» škega reda Mahraun. Mladonemški red. Mladonemški red je združenje prav posebne vrste. To nikakor ni mladin» ska organizacija, marveč zveza mož, ki so bili v teku svetovne vojne mladi. Večina članov šteje od 35 do 45 let, vrhovni mojster jih ima 40. Red ni tajno društvo. Član lahko postane, ko» gar uvedeta in zanj zadasta besedo dva redovna brata. Pri sprejemu po» loži j o novi člani zapriseženo1 obljubo, da se bodo pokorili voditeljem, ki jih sami izberejo, ter da bodo na zunaj in v notrini reda čuvali ugled reda. Potem prisežejo tudi na geslo Švicar» skih bojevnikov za svobodo : »Biti hočemo složno bratovsko ljudstvo in se ne ločiti v nobeni stiski in nevarno» sti.« — Glavna načela mladonemške» ga reda so: vroča ljubezen do domo» vine, spoštovanje in gojitev vseh zdravih, ljudstvo1 okrepljujočih mo» či, zato tudi spoštovanje vere, dejan» ska pomoč revnejšim slojem, boj proti nemško ljudstvo razjedajočim idejam in socializmu. Politični pro» gram Mladonemškega reda je precej splošen in zato nejasen in medel, kar je pač naravno, ker to združenje sedaj prvič stopa za stalno in z vso silo na politično borišče. Mladonemški red je sicer že preje večkrat dal svojim članom smernice glede posameznih političnih vprašanj ; tako je sel v bor» bo za Youngov načrt, v boj proti ko» munistom, tudi se je boril proti skraj» ni nacij onalistieni desnici. Iz Mladonemškega reda je lani po» gnala nova politična stranka »Ljud» ska narodna državna zveza,« ki je pri volitvah v sašfci deželni zbor dobila prva dva poslanca. Vendar redovni člani niso bili dolžni se pridružiti rav» no tej stranki, marveč so si smeli svo» bodno izbirati, kateri politični stranki (razen komunistov in socijalistov) se zapišejo. Zdaj pa je ves Mladonemški red z vsemi bratovščinami in člani vstopil v Državno stranko. Ker šteje Mladonemški red 18.000 bratovščin in okoli 250.000 članov, predstavlja pač znatno moč. Vrhovni mojster reda Mahraun je izdal oklic, v katerem je povedal, za» kaj je red vstopil v Državno stranko. »Politični položaj v Nemčiji je tako zmeden, da si morajo nemški možje iz republikanskega in monarhičnega tabora podati roke za skupen boj za državo in ljudstvo. Državna stranka bo dala mlademu rodu popolno ena» ko pravnost v svojih vrstah. Modrost in pravičnost sta nam narekovala, da se združimo s skupino starih parla» mentarcev (iz bivše Demokratske stranke). Naloga nas mladih bo, da razširimo fronto na desno in da izlo» čiino mednarodne mirovne sanjače.« —- Te besede voditelja nove Državne strake in druge njegove izjave priča» jo, da gre Državna stranka v smeri nacijonalizma, za revizijo mirovnih pogodb, proti socijalizmu in mirovne» mu gibanju, pa tudi proti skrajnim nacionalistom, ki bi hoteli uvesti dik» taturo. Državna stranka bo stala bolj na desnici, kot so stali demokrati. Zveza desnice. Pa tudi Nemška ljudska stranka, ki je zbirališče težke industrije in boga» tašev, išče opore na desnici. Njen vo» dja Scholz je povabil meščanske des» ničarske stranke na razgovor, da se vse te skupine, razen Hugenbergovih nacijonalcev, zlijejo v enotno stran» ko. Na posvetovanja so prišli zastop» niki konservativne skupine, ki se je odcepila od nacijonalcev, zastopniki gospodarske stranke in dveh drugih manjših skupin ter nove Državne stranke. Niso se mogli zediniti. Pač pa so sklenili, da bodo v nekaterih določenih točkah — posebno glede finančne reforme — v bodočem parla» men tu skupno nastopali. Sredi teh političnih sprememb pa sila raste brezposelnost. Velika pod» j et j a so v zadnjem tednu spet odpu» stila okoli 50.000 delavcev in uradni» kov. Da to naraščanje brezposelnosti zavre, je katoliški (delovni minister Stegerwald izdal okrožnico, v kateri nalaga državnim uradom, da ne sme» jo dajati niti za eno marko naročil tistim podjetjem, ki brez velike nuje odpuščajo delavstvo. Ker namerava Nemčija izdati za javna dela 300 mi» lijonov zlatih mark, bo ta ministrov opomin pač že nekaj zalegel. Brezpo» selnost žene delavstvo v komunizem, tega se podjetniki premalo zavedajo, ko sledijo često le svojim računarskim nagonom. Iz premikanj v politični skladnji so» dobne Nemčije je razvidno, da se desničarski nacij onalizem krepi in na novo organizira, a da v njem pridobi» vajo zmernejše in mlajše sile na moči. Demokratična sredina pa se drobi, na sredi ostaja samo še katoliški cen» trum, ki skuša združiti ideje ljudske demokracije z načelom o močni, ob» lastni državi. Objave. Za podkovače. V Gorici se je otvorila podkovska šola. Stari in mladi podkovski kovači naj se vpišejo vanjo (naslov: Segreteria della Federazione Fascista degli Artigiani, Corso Vitt. Em. III. N. 10 — Gorizia), ker bodo oblasti v kratkem vpeljale podkovski patent, katerega ne bo mogel dobiti nihče brez izpričevala o izpitu. Pod» kovači bolj oddaljenih občin bodo za tečaj do» bili posebne podpore. Pokrajinski gospodarski svet (Cqnsiglio provinciale dell’ Economia) v Gorici sporoča, da bodo na glavni pošti v Gorici po» stavili poseben nabiralnik za pisma, namenje» na v Rim. Točno ob sedmih zvečer se bodo pisma pobirala in odpošiljala z brzim vlakom, tako da bodo dospela na naslov že naslednje jutro. Za vse, ki imajo z Rimom kakršnekoli zveze, je to velikega pomena. V. /. Kritanovtka: KRALJICA H AT A SU. Roman iz življenja starih Egipčanov. Med dolgo boleznijo se je v Nej tini notranjosti izvršila velika izprememba. Trpljenje jo je izučilo in pamet ;se ji j ► > ► ► . ► Zahvala. Čutiva dolžnost, da se ob smrti najine drage mame LUCIJE HVALA zahvaliva vsem, ki so nama med boleznijo in ob smrti pokojne mame kakorkoli poma* gali. Posebno se zahvaljujeva čč. gospodom za spremstvo, pevcem za žalostinke, ženski Mar. družbi za venec, darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. Suhorje, 29. julija 1930. Pavla in Kristina Hvala. ZAHVALA zavarovalnici „L’UNION" in g. Avg. Ravniku v Gorici, via Barzellini 2, za dobro cenjeno in izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja. Anton Vodopivec. Trnje, p. Št. Peter na Krasu. ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO KI USNJE OHRANI, OMEČI .... IN OSVETLI. ■ ____ Izdeleh tvrdke „SID0L COMPANY" - Trst, m S. Zaccaria !f. dolžnost dajati alimente, če je nestalo osebe, ki je imela to dolžnost. Vsebina alimentov. Postava nikjer naravnost ne določuje, kaj pravzaprav obsega postavna pra* vica do alimenta. Pač pai pravi zakon pri zapisu (legato) alimentov tole: Za* pis alimentov obsega pravico do hra* ne, obleke, oskrbe v bolezni, stano* vanja za ves čas, dokler volilojernnik živi; lahko pa obsega ta zapis tudi pravico do primerne izobrazbe (šole, rokodelstva, obrti), kar odvisi od voli* lojemnikovega socialnega; položaja. Pravica do alimentov postoli pod dvema pogojema: a) prvi pogoj je po* treba tistega, ki alimente zahteva, ne glede na to, če je po lastni krivdi zašel v beden položaj; b) gospodarska spo* sobnost onega, ki nosi obveznost do alimentov. Iz tega sledi tudi, da je vi* sina alimentov odvisna vprav od tega, v kakšni potrebi živi oseba, ki ima pra* vico do alimentov, in v kakšnem bla* gostanju se nahaja nasprotno oseba, ki mora. dati alimente. Zaradi tega ni dolžna dati oseba, ki nosi obveznost do alimentov, več alimentov, kakor jih potrebuje oseba, ki ima pravico do njih, četudi bi bila dotična oseba še tako bogata; obratno je tudi višina alimentov vezana na sredstva, ki jih ima oseba, ki je dolžna dati alimente, čeprav bi bila potreba osebe, ki ima dobiti alimente, še tako velika. Zato odvisi pač od sodnika, da določi v vsa* kem posameznem slučaju višino ali* mentov, pri čemer mora vpoštevati vse okolnosti in posebno- še socialni polo* žaj dolžnikov in upnikov. Razsodba sodnikova glede višine ali; mentov ni nepreklicna, ne velja en* krat za vselej; razsodba velja le toliko časa, dokler se ne spremenijo razmere in socialno*gospodarski položaj obeh oseb, ki pridejo pri alimentih v poštev. Če se razmere spremenijo, zamore sodnik alimente odreči, čeprav jih je prej dovolil, ali pa jih dovoliti, čeprav jih je prej odrekel, ali pa jih zvišati, oziroma znižati. Vse pač odvisi od po-, trebe onega, ki ima pravico do alimen* tov, in sredstev osebe, ki jih je dolžna dati. Če so enkrat dani vsi pogoji za pra* vico do alimentov, ne more oseba, ki jih je dolžna dati, navesti nobenega razloga, s katerim bi se hotela opro* stili te obveznosti. Tako n. pr. ni dovo* ljeno sklicevati se na okolnost, da je oseba, ki ima pravico do alimentov, nevredna, čeprav bi bila dotična oseba zaradi te nevrednosti lahko izključena od zapuščine: istotalco se ne bi mogel n. pr. oče sklicevati, da je dal hčeri že veliko doto, če je hči v takih razmerah, da potrebuje alimente. Kako lahko zadostiš pravici do alimentov? Pravici do alimentov zadostiš lahko v denarju ali pa v naravi, to je na ta način, da vzameš osebo, ki ima pravico do alimentov, v syojo hišo in jo pre* skrbiš z vsem. potrebnim. Navadno pritiče izbera, kako naj se zadovolji pravici do alimentov osebi, ki nosi to obveznost. Vendar ima sodnija v slu* CENTRALNA POSOJILNICA reg. zadr. z omejeno zavezo 11 SORICI, CORSO VERDI št. 32 (I. nadstropje). Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 47<°/o čisto, večje oziroma vezane vloge po do* govoru. Davek plača posojilnica sama. Posojila daje na vknjižbo po 61/«®/** na menice po 6*74°/o. Od vseh posojil se zahteva plačilo davka in primernega upravnega prispevka. Prosilci za posojila naj se obrnejo direktno na urad posojilnice, kjer dobe brezplačno po* trebne informacije. Uradne ure: vsak dan razen nedelj in prazniš kov od 8.—12. Popoldne od 3.—5. ure-. Ob sobotah popoldne je urad zaprt. Zelmi zdrawsiifo ir. Reber! Usesti i ¥ TESTU, SE JE PRESELIL ir ulico CARDMCCB 10/11. <$$3 sredah la sototah ordiste ^ POSTOJNI snaiholjše milo za praaijes Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode. Lir 10.000 jamstva asa pristnost. a’ip| Tovarna Folto - Trst. .A, .A,. A. Jfck. VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki 5. LEVI, Trieste, sla 5. Lazzaro 9. od . à . à . à . à L 3.30 Madapolam..........................à Platno »Madonna« Platno »Irlanda« Širting »Milano« . Širting »Sposa« Platno za rjuhe visoko 150 cm Dovlas za rjuhe visoko 150 cm Dovlas težji Svila za perilo Svila za obleke Prtenina na meter Prtiči .... Brisače platnene na meter Popelin za srajce . Velika izbera perila Posteljna pogrinjala Cajh za moške hlače . in vse drugo po zelo nizkih cenah. Za krojače so posebni popusti. Pazite na številko! od . a L 3,— za neveste od L 11.-— od L 6. 1.80 2.— 2.50 2.50 2.90 3.90 4.40 5.80 1.90 naprej L 4,— L 0.90 L 2.90 naprej naprej naprej Še malo časa se nadaljnje RHZPRODHJH lfSEH TO1E5 m m-DOnMSTOfflDELOU^ ki se nahajajo 9 zalogah turdhe M. Morbi. TRST, eia H. Timeus št. 1Q-1Z, telefon 78-82. PO HEMERJETHIH CEIMH. DVOKOLESU: ,TrSesS"2‘, .GBriche', .Preazis*. tip. za potovanje L Z75*-, tip. polovičen tek „ ZBD' -, tip. „Carter" za potovanje „ 31S'-, tip. ,,Extra carter" luksuriozen „ M5’ -, Za vsa kupljena dvokolesa izdamo jamstveno izpričevalo. GUME: .Pirelir - .michelin' - ,Hat-scMnson'- .Spiga* - .Clemeni*: plašči od L. 9.- naprej, zračniki od „ 5.50 „ zračne cevi od „ Zl 50 „ Vse gume so brezhibne in zajamčene od vsake tvrdke. Vse pritikline se pro* dajajo po resničnih tovarniških cenah ! ! čaju spora pravico določiti način, kako se morajo dati alimenti. Te določbe veljajo seveda le pri postavnih alb mentih. Drugače je način določen v pogodbi ali v oporoki in stranke mo* rajo potem tozadevne določbe pogod* be in testamenta spoštovati. Če ima več oseb dolžnost do ali* mentov, ni njihova obveznost skupna (solidarna), to pomeni, da ni dolžna vsaka posamezna oseba dati vseh ali* mentov, marveč nosijo vse osebe v razmerju odgovornost za alimente. To določuje postava izrecno pri starših in otrocih. Isto velja tudi za druge slučaje. Ali imaš pravico zahtevati alimente tudi za nazaj? Pri tem je treba ločiti postavne ali* mente od alimentov, ki imajo svojo moč v oporoki ali v pogodbi. Zastanke na alimentih, ki izhajajo iz pogodbe ali oporoke, lahko vedno izterjaš, ker gre tu za pravi in brezpo* gojni dolg. Postavni alimenti so pa nestalni. Terjatev postavnih alimentov ni takoi neizpodbitna in brezpogojna, ker od visi vedno, kakor smo že zgoraj rekli, od potrebe osebe, ki ima pravico do alimentov. Če torej oseba ni zahte* vala alimentov v preteklosti, čeprav bi jih bila lahko zahtevala, je zname* nje, da jih ni potrebovala. Če jih tedaj ni zahtevala in potrebovala, zakaj naj bi imela pravico zahtevati zastanke? Če pa se je dotična oseba morala za* dolžiti, da se je lahko preživela, po* tem ni mogoče trditi, da ni potrebova* la alimentov in zato ima v tem slučaju pravico zahtevati tudi zastanke. SINDIKAT POLJSKIH DELAVCEV. Na vprašanje številnih poljskih de* lavcev in majhnih kmetov, ali morajo plačati prispevek za sindikat poljskih delavcev, odgovarjamo tole: Sindikatih prispevek morajo plačati tudi kmečki delavci. Ravnokar dobi* vajo plačilne pozive za dve leti, 1928. in 1929., skupno 26 lir. Med drugimi so pa dobili plačilni poziv tudi mnogi majhni kmetje, ki plačujejo prispevek za sindikat kmečkih gospodarjev. Ti bi ne bili dolžni plačati prispevka, a ga za navedeni dve leti morajo plačati, ker niso pravočasno rekurirali proti tozadevnemu seznamu, ki je bil razpo* ložen na občinskem uradu. Prizadeti ^ali kmetje naj takoj vložijo prošnjo pa sindikat, da jih črta iz seznama za k 1950., ker drugače bodo morali pia* cati prispevek tudi za leto- 1930. in; na* Prej. SINDIKAT HIŠNIH POSESTNIKOV. Z ministrskim odlokom od 23. dec. 1929. je bil določen prispevek, ki ga bodo morali plačevati hišni posestniki za sindikat hišnih posestnikov. Prispe* vek znaša 0.30 lir za vsakih 100 lir ob* dačljivega dohodka od stavbe, naj* manj pa 50 vinarjev od obdavčene stavbe. Cerkve in pokopališča so prosta stavbinskega davka in zato tudi sindi* katnega prispevka. LLOyD LATINO IN SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5. Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove: 19. avgusta 1930. s parnikom FLORIDA v Rio Janeiro in Santos L 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150. 4. septembra 1930. s parnikom. ALSINA v Rio Janeiro in Santos L 1800, v Montevideo in Buenos Aires L 1850. Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni. Prava domača hrana in postrežba! Boti, mi EBiE, specialist za bolezni v ušesih, nosu in gHu, bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Sorica, Via SaribaMi 11 (prej Teatro) ! •ixj.3iojoj.siao j 3UJTDJ9I IJOJOS13U i ‘9 A8J§ (MIMVHi) umoma V113Q vzzyid 8« maaow 3311(1 z! BI -ipsaxd af as nSejq e§a>{§ -ajSuB t?2au;s -ud oSojhz z MUOHBd 1 B3iM3BfOdl| VNGOW ^olnoxdravniSkl aimùfouiierlorij TRST - - Vìa delle Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno 1 — Odprto od 9,—13. in od 15,—19. Ob nedeljah od 10.—12. KABINET ROENTtiEN ' Primarij dr. DE FIORI AUG. BOBIČU, Corso Vitt. Eman. lil. št. N-ll od 9. — 12. in od 2. — 4. trt »a Zdajj ]e ugodni čas, da Nadaljuje se | prodaja ostanku» poletne dole s m o «a i 5 V m o m h vseh oddelkih po razprodani! n ceni. Corso 5. E. 111 it. 16 TRST Corso 9. E. IH št. 16 K propala metino proovrsSiso blaga po nainižiih cenate. nalL^ Vprašanja in odgrnil Vprašanje št. 553: Čebula mi je na vrtu bujno rastla; nenadoma pa se je začela sušiti. Stebelca so se popolnoma izsušila, čebulica pa je ostala drobna. Kaj je temu vzrok? — Odgo» vor: Vzrok lahko tiči v slabi vrsti (najbrže bo to), lahko pa zemlja ni bila prikladna. Vprašanje št. 554: Katero umetno gnojilo po« trebujejo lapornata tla in koliko na ha? — Odgovor: Kaj boste vsadili oziroma vsejali? Na vsak način potrebujejo taka tla dušika in fosforove kisline; kalija ni treba. Dušičnih gnojil je mnogo, najbolj znana pa so pri nas žveplenokisli amonijak, čilski soliter in apneni nitrat, katerih se navadno raztrosi na 1 ha po 150 kg. Fosforovo kislino dajemu zemljišču v obliki superfosfata ali Thomasove žlindre. Prvega raztrosimo na ha po 500 do 600 kg, druge po 800 do 1000. Slednja navadno zaleže za dve in tudi več let, superfosfat pa navadno le za eno. Vprašanje št. 555: Vsejal sem seme pese, ki je lepo vzklilo, a potem so neke živalce (ne vem kakšne) vse uničile. Mesto nekaj tisoč sadik sem jih dobil le nekaj desetin. Kako naj napra« vim v bodoče, da se ne bodo škodljivci poja« vili? — Odgovor; Takih škodljivcev je več, pravega sredstva proti njim pa ni, oziroma je predrago in zato neprikladno, Vprašanje št. 556: Kruh se pokvari že na tretji dan, ker nimam primerno hladnega pro» štora. Pokvari se najbrže radi vročine. Kaj naj napravim, da bi ostal več časa svež? — Odgovor: Kruh se navadno pokvari na ta na» čin, da splesni ali se skisa. Obojemu je vzrok prevelika vlaga v krušnem testu, oziroma je tak kruh premalo pečen, mogoče ga tudi hra« nite na neprikladnem mestu. Radi vročine se kruh lahko le črezmernoi osuši, pokvariti se pa ne more. Ne poznamo nobenega sredstva, ki bi ohranil kruh več časa. Če bi tako sredstvo bilo, bi ga peki gotovo že davno uporabljali. Na ladjah in vojaki rabijo prepečenec, ki je zelo osušen. Vprašanje št. 557: V mojo klet priteka voda iz sosedovih dvorišč in zato je v kleti vse polno mušic in komarjev, ki prihajajo tudi v stano» vanje. S čim bi jih odpravil? — Odgovor: Z ijczite vodo, da nei boi tekla v klet. Po vlaž» 'nih kletnih tleh raztrosite večkrat živega apna in zalega se ne bo več razvijala. Komarje in mušice uničite v stanovanju s flitom, katerega dobite v vsaki drogeriji. Dostop v stanovanje pa jim preprečite z mrežnato tenčico na oknih. Vprašanje št. 558: Kje bi zvedel, ali se bo mlekarski in sirarski tečaj v Zatolminu vršil tudi letos? — Odgovor: Vprašajte za pojasnila Kmetijski urad v Tolminu (Cattedra ambu» lante). Vprašanje št. 559: Koliko modre galice se da na hi vode? Nekateri pravijo 1 kg, drugi pol» drugi. Kako napravimo pravilno raztopino? — Odgovor: Za prvo škropljenje trt se vzame 1 kg modre galice, zji ostala poldrugi, za zimsko škropljenje breskev se vzame pa pet kg. Koli« ko apna sc dene in kako sc napravi dobra raztopina, najdete v knjigi »Sadjarstvo«, izda» ja Goriške Mohorjeve družbe na strani 94. Čitajte tam. Vprašanje št. 560: Ali izhaja v Italiji še kak drug slovenski leposlovni list razen »Družine«? Ali je dovoljeno jugoslovanskim listom, da prihajajo v Italijo? — Odgovor; Razen »Dru« žinc« ne izhaja v Italiji noben slovenski lepo» slovni list. Z zakonom ni prepovedano dobi» vati v Italijo slovenske liste iz Jugoslavije, a najbolje ho, da si take liste naročite po kaki knjigarni. j zlatar urar Oskar Canarutto, TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13. Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah. Gostilna „fllle CORRIERE" (tik Caffè Fabbris) v TRSTU — via Romagna št. 4. Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele. LASTNA ZALOGA 1/1NA v Trstu Viale XX Seti. 94 Vljudno se priporoča lastnik F. STRANCAR. TOLMIN. Zobozdravniki ambulatori] E5M1D9 Zlim posluje vsako nedeljo od II. do IB. ure blizu pekarne GABRŠČEK. V KANALU pa od 8. do II. ure, blizu nekdanje gostilne GARLATTI. Ako želite DOBRO in poceni BLAGO ga kupujte samo pri tvrdki ALL’ ECONOMIA FAMIGLIANE Trst - Piazza Ponterosso M. 5 madapolam......od L 1.90 naprej, jajčna kožica . . . od L platno »Madonna« . . od L platno za rjuhe, 150 cm vis. od L platno iz lanu svila za obleke svila za perilo svila »maroquaine« gobaste brisače . kreton zajamčene barve koteninasta mušola za obleke . mušola volnena, bela za birmo od L od L od L od L od L od L od L 2.20 naprej, 2.50 naprej, 4.40 naprej, 2.90 naprej, 2.90 naprej, 1.90 naprej, 5.50 naprej, 1.90 naprej, 3.50 naprej, od L 1.90 naprej, svila bela za birma svila plava in črna s pikicami posteljna pogrinjala odeje volnene saten črn plavina dvojna višina borgo za srajce . blago za hlače . od L 8.50 naprej, 2.90 naprej, od L 4.50 naprej, od L 22.— naprej, od L 14.— naprej, od L 3.50 naprej, od L 3.90 naprej, od L 2.50 naprej, od L 3.50 naprej. BOGATA 1ZBERA poletnih majic za odrasle in otroke, robci, nogavice, itd. po cenah brez konkurence. Za vsak nakup črez 20.— lir se dobi povrhu še dar. Okoristite se! Okoristite se! TAKO PODPRE SUPINATOR bolj obtežene dele noge, in sicer na elastičen način kot vzmeti. Supinator je ozdravil na tisoče trpečih in bo gotovo tudi Vas. — Preiščemo zastonj Vaše noge z zrcalom ^ „May“ ter Vam objasnimo vzroke bolečin. ČEVLJARNA DONDA, - TRST CORSO GARIBALDI 16 Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški intrajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje »DIABOLO**. KMETJE! Ne izbirajte, kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! ! /An pojasnila se obrnite na Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4*11, (Casella 25). Vprašanje št. 561: Sem vojni invalid ter se mislim preseliti v Jugoslavijo- in tam prositi za državljanstvo. Ali bom še lahko dobival vojno pokojnino? — Odgovor: Ako pridobite tuje državljanstvo, izgubite pravico do vojne po? kojnine. Vprašanje št. 562: Ali je v resnici po novih zakonih žena plačnica za možem ali ne? Ali v vseh slučajih? — Odgovor: Žena ne odgo? varja na splošno za moževe dolgove. Le za dolgove, ki jih je mož napravil, n. pr. pri tr? ' govcih za vzdrževanje družine, odgovarja tudi žena, če nima mož svojih sredstev, ker je žena po postavi dolžna prispevati, iz svojega premo? žcnja za vzdrževanje družine. Vprašanje št. 563: Med vojno so pri nas vo? jaki napravili mnogo škode, katero- smo pravo? časno priglasili. Potem so orožniki nekaj po? izvedovali, zdaj pa je že dolgo vse tiho. Ali bi lahko podrezala in kje, da bi dobila čimprej izplačilo? — Odgovor: Ker so škodo napravili vojaki in ne granate (pri Vas ni bilo bojne črte), gre v Vašem slučaju za avstrijske rekvi? zicije. Na rešitev tozadevnih prošenj je treba potrpežljivo čakati, ker se v posameznih slu? čajih ne da podrezati. Vprašanje št. 564: Oče je peljal z živino listje in prišel po nesreči pod voz in živino, se poškodoval in koncem 1. 1926. umrl. Ali pri? tiče ženi oziroma ostali družini kaka odškod? nina? — Odgovor: Ženi in otrokom pritiče po možu, ki se je ponesrečil pri poljskem delu, primerna odškodnina. V Vašem slučaju pa najbrže ne boste debili ničesar, ker ste se pre? pozno spomnili za vložitev prošnje. Kljub te? mu zaprosite zdravnika, ki je pokojnika zdra? vil, da Vam napravi prošnjo na zavarovalnico za kmečke nezgode v Trstu. RAD BI POSTAL MORNAR ... Dobili smo nekaj desetin vprašanj, kako se najlaže pride k mornarici. Naj sledi skupni odgovor. Trgovska mornarica. Razločujemo trgovsko in vojno mornarico. Trgovska mornarica je danes na vsem svetu v precejšnji krizi. Zelo mnogo ladij leži v lukah brez zaslužka. Tako- je drugod, podobno tudi v mnogih italijanskih lukah. Zato je na tisoče mornarjev brez zaslužka in mnogi morajo ča? kati 8 in tudi več mesecev, predno so vkrcani za kratko dobo. Fant, ki želi na morje, naj gre v Trst v čakalnico tržaškega poveljništva in minila ga bo volja do morja. Tam čaka vsak dan, 200 do 300 ljudi na svoje številko-. Raz? mero so takšne, da je treba, vsakomur cdsveto? vati pot na morje. Postranskega zaslužka da? nes nimajo- več, plače pa so slabe. — Če pa kljub temu hoče kdo na morje, se mora vpisati med mornarje (gente di mare). Tak mora vlo? ž>ti prošnjo na kr. pristaniško poveljstvo (pri nas Regia Capitaneria di Porto di Trieste) ter priložiti sledeče listine: prošnjo z naslovom, ^ slike, rojstni list, spričevalo o državljanstvu, sPričevalo o cepljenju koz, zdravniško spriče? x al°, kazenski list in izjavo ene paroplovne družbe, da ga takoj vkrca. Mladoletni morajo Priložiti tudi dovoljenje staršev oziroma varu? hov. Vojna mornarica. Kdor hoče priti k vojni mornarici, mora na? Praviti prošnjo na vojaško okrožno povelj* “tvo in to pred naborom. Ni pa rečeno, da je vojni mornarici tudi vsakdo sprejet, če je vložil prošnjo, ker sprejemajo predvsem take, 'i so ob morju doma. Poleg tega razpisuje 'ojna mornarica od časa do časa posebne na? tečaje za prostovoljce, a navadno le za obrt? mke. Taki natečaji so na vpogled pri občinah. M3THDHEJŠE POHIŠTVO IM ZAJAMČENO PO NAJNIŽJIH CENAH dobite d tovorni O. BIECHER TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Veliki popustil Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE. Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav? ljenje. Nova izvirna izjava. Podpisani se je prepričal, da je zdravljenje z ortopedičnimi aparati N. BECCHI iz Turina zelo dobro in uspešno. Vsaka kila, še tako velika in navidezno ne? ozdravljiva, se odstrani in se niti deloma več ne pojavi po rabi aparata BECCHI. Podpisani bo vedno predpisoval omenjene aparate, ker je prepričan o dobroti in splošnem uspehu, ki ga imajo pri bolnih na kili. Dr. KARL BORTOLOTTI, Trst, 4. julija 1930. (VIII). Opozarjamo, da bodo ortopedi N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje: v PONTEBO: 19. avgusta v hotel »Pontebba«, v TRBIŽ: 20. avgusta v hotel »Centrale«, v BOVEC: 21. avgusta v hotel »Ostan«, v KOBARID: 22. avgusta v hotel »Devetak«, k Sv. LUCIJI: 23. avgusta v hotel »Mikuž«, v TRST: v soboto 30. in v nedeljo 31. avgusta v hotel »Europa«, Piazza Oberdan, v GORICO: 24. in 25. avgusta v hotel »Angelo d’oro«, v IDRIJO: 26. avgusta v hotel »Didič«, v CERKNO: 27. avg. v hotel »Monte Porsena«, v POREČ: 1. septembra v hotel »Venezia«, v PAZIN : 2. septembra v hotel »Roma«, v PULJ: 2. septembra od 16. do 19. ure in 3. septembra od 8. do 16. ure v hotel »Mira? mare«, v BUZET: 4. septembra v hotel »Alla Fontana«, v BISTRICO: 5. septembra v hotel »Novak«, v OPATIJO: 6. septembra v pension »Moster«, v PORTOGRUARO: 9. septembra v hotel »Bompan«. TOLMIN Zdravnik - kirnrg - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt, tzvežban na klinikah na Dunaju in v Monako vem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussi ju), V forici druge dneve v tednu (via Dante 10). ^ II ZDRAVNIK dr. O. GREGORIČ asa notranje bolezni sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure I V BOB V BORICI, Viale XXIV. Magg. (prej via ’ Tre Re) štev. 9. v pritličju. O Q O GO Z LU § GU co gorenjsko, črno in zgodnjo, ki obilo rodi in daje izvrstno belo moko, dobite pri tvrdki CZ) m § m Z co O <> a o „VIDOAERflRlfl," v GORICI, PIAZZA DELLA VITTORIA 4, (lastnik JUST UŠAJ) BOTRI IN BOTRE Krasna birmanska darila po znižanih cenah, ure vsakovrstnih znamk, velika izbora ZLATE N IR! E IN SREBRNINE. Priporoča se IVAN BIZJAK, urar in zlatativ POSTOJNI. tJ 0 N © % i-») I Tvrdka Teod. Hribar - Gorica, | H CORSO G. VERDI št. 32, ® priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh Sgj BS vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ™ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. m Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse M potrebno za njihovo popolno opremo. S’ BLAG0 SOLIDNO. CENE ZMERNE. S Valuta — tuji denar. Dne 5. avgusta si dal ali dobil za 1 dolar 19.07 lir 1 angl. funt 92.90 » 100 dinarjev 33.90 » j 100 šilingov (avstr.) 270.05 » 100 čeških kron 56.61 » 100 nemških mark 456.30 » | 100 švic. frankov 371.— » 100 franc, frankov 75.10 » 100 belga 267.10 » Beneške obveznice 75.85 » Obveznice »Consolid.« 81.20 » Loterijske številke dne 2. avgusta 1930. Bari 15 82 31 67 66 Florenca 66 23 32 79 71 Milan 25 66 3 81 79 Neapelj 58 38 61 25 31 Palermo 46 21 56 36 87 Rim 80 86 58 6 35 Turin 48 29 57 71 87 Benetke 3 51 82 48 41 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 10. avg.: Avče, Škofije, Vodnjan, Sv. Lovrec Pazenatički, Vis žinada, Premantura. Ponedeljek, 11. avg.: Ajdovščina. Torek, 12, avg.: Sežana, O pr tal j. Četrtek, 14. avg.: Gorica, Materija, Št. Vid. Petek, 15. avg.: Vižinada, Volosko. Sobota, 16. avg.: Vižinada. Volosko, Cerovo, Planina, Trnovo pri Bistrici, Klana, Bale, Ročko polje, Pičan, Sv. Nedelja pri Labinu. Ob priliki mojega obiska v domačiji izrekam najlepšoi zalivalo sežanskemu cerkvenemu pev* skemu zboru za njegovo prijaznost in gosto» ljubnost. Zapeli so tako, da mi je srce plakalo veselja. Zahvaljujem se tudi pevovodji gosp. Kranjcu za njegov govor, ki me je močno ganil. — Rojaki! Vaše pesmi, Vaši glasovi, mi bodo ostali v trajnem spominu. »Amerikanec.« TOLMIN. Preizkušeni zobni zdravnik ROBERT BERKU SPREJEMA kot doslej vsako nedeljo pri drjju Serjumg v Tolminu, ostale dni pa v SORlOlj Corso Verdi 36. IZJAVA. Podpisani Franc Komel, Loke štev. 33, obža* lnjcm in preklicujem žaljivke, ki sem jih izgo» voril dne 17. julija 1930. napram Kristini Komel in družini mojega brata Ivana Komela, Loke 27. Zahvaljujem se omenjenima, da sta odstopila od kazenske ovadbe proti meni. Komel Franc. Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak Tiskal» Ketoliik* tiskarna v Gorici 8Uv» 2J. Hali oglasi, Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 Hr. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo. Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34. V salonu Ludovika Zotterja v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) štev. 17 se izvršuje trajno kodranje po sistemu Mayer — Karlsbad. Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Valjčni mlin v Ajdovščini sprejema vsako množino pšenice ali koruze v mletev in da na željo stranke takoj moko namesto žita. — Cene zmerne. Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Cerkovnik (mežnar) išče službe. Priprav* Ijcn je iti na deželo. Naslov je pri tržaški pod* upravi. Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca* stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85. Dobra gospodična z majhno doto želi znanja, v svrho ženitve, z mladeničem od 25 do 35 let starim, s stalno službo. Pošljite ponudbe pod geslom »Resnost« na: Pubblicità Čehovin, XX. Settembre 65 — Trst. Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih ; cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po Ì najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver* j di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega ‘ trga) V Šempasu Pr* Gorici se odda v najem lepa, prazna vila. Naslov pove uprava. V najem dam stanovanje in mandrijo za živino blizu Trsta. Naslov pove uprava. Prodam 3 daljnoglede in atlas Andrce po nizki ceni. ■—• Čclhar, Gorica, via Macello 34. V Volčjidragi je na prodaj hiša z zemlji* ščem, hlevom, kletjo, podstrešjem, za Lit. 15.000. Naslov pove uprava. Pošteno dekle, vešča šivanja išče službe pri dobri družini za vsa domača dela. Naslov je pri upravi. Posestva, vile, hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Tattenbachova ul. 19/1. Štedilniki in peči iz ilovice, ki ohranijo dolgo toploto iz najboljše in znane tovarne Becchi — Forli se prodajajo pri Maksu Štucinu, trgovcu v (/crknem. Vsakovrstne vreče kupuje in prodaja U. Margon, Trst, via Solitario 21, telefon 77—67. Prodam hišo z vrtom in njivo v Dutovljah. Naslov: Josip Tavčar, Opčine 400. Brivec Anton Kos naznanja, da je otvo* ril v Idriji št. 277 damski salon. Vsa dela izvr« šuje točno in po konkurenčnih cenah. 384etnik sam, mladostne zunanjosti, re* sen, z lastno hišo, gostilno in 50.000 bi stopil v razmerje s 25—35*letno z majhnimi prihranki. Pišite na; G. Marino, via Seminario, št. 70. Mladenič, lesni trg. v Jugoslaviji, z 800.000 dinarji, od teh je polovica v gotovini, lepe zu« nanjosti, poštene preteklosti, s krasno bodoč* n ostjo, želi znanja, da se oženi s premožno trgovko ali izobraženo gospodično Slovenko, ki hi bila pripravljena' iti v Jugoslavijo. Gospo* dična naj bo prikupljive zunanjosti, prijazne narave, čiste in neomadeževane preteklosti, bla* gega srca in stara 20 do 28 let, po možnosti naj zna tudi italijanski. Vdove brez otrok niso iz* ključene. Pošljite resne ponudbe pod gesloin: »srečno svidenje.« Zadruga v Dobravljah, v likvidaciji, p. Sv. Križ pri Adovščini. Dne 31. avgusta t. 1. od 14.—17. ure, bo prodajala na prostovoljni javni dražbi zadružno stavbo z javno tehtnico in popolno žganjekuho z rezervarjem za žganje. Vse skupaj je cenjeno na 70.000 lir; najnižja po* nudba je 35.000 lir, od katere mora udeleženec položiti 10°/o kavcijo. Natančnejša pojasnila daje vodstvo. Dvokolesa, moška in ženska, zajamčena, pnevmatike vseh vrst, raznovrstni nadomestni deli za vsa dvokolesa ter vse elektromehanične Sprejme se vc“ krojaških pomočnikov in šivilj. Pojasnila daje Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Za odgovor priložite znamko. Ubog mož J0 izgubil na potu od Njivic do Oslavja listnico s 400 lirami in menico. Pošten najditelj je naprošen, da vrne, če že druzega ne, vsaj menico v naši upravi ali pa na naslov, ki je na drugih listinah. Radi Ženitve žcLim znanja s pošteno go* spodično ali vdovo od 20—30 let. Pošljite po* nudbe na upravo pod geslom »Zadovoljnost.« KOMEN. Zobozdpavnlški ambulatori] posluje wsak® soboto ©i 8S. do 15. ure blizu hotela „CENTRALE“. DONNEEREI! pa sprejema tudi vsako soboto od IS. do 19. ure blizu pekarne KAUČIČ.