Studijska
KNJIŽNICA V CEUU
IldaJs »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1. Trg revolucije 28 — Telefon 80-19L - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-148 - List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina «80 d r polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v itolportaž’ 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.«- Rokopis! ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
Štev. 41
TRBOVLJE, 14. oktobra 1959
Analizirajmo dosedanje izkušnje
Nekoliko podjetij v zasavskih Občinah pripravlja prikaze prvih uspehov stimulativnega načina nagrajevanja. Kot kaže, ne gre samo za načelne ugotovitve o tem, kakšna je pač ta *li ona prednost, dosežena z uveljavitvijo novega tarifnega Pravilnika, pač pa za mnogo Širše spoznavanje doseženih rezultatov v politiki nagrajevanja. Lahko trdimo, da so to prva znamenja večje prizadevnosti nekaterih kolektivov, da »e bi'ostali pri dosedanjih oblikah nagrajevanja, pač pa da iščejo možnosti, kako nagrajevanje še bolj približati osnovnemu socialističnemu principu: vsakomur Po njegovem delu!
Ni dvoma, da so se v maju ali juniju sprejeti naprednejši
HRUSCEV bo VNOVIČ POVABLJEN V ZDA
Henry Cabot Lodge, stalni delegat pri OZN je izjavil, da je Povsem mogoče, da bodo Hru-čteva povabili, naj ponovno obišče ZDA.
ATENTAT NA KASEMA
Prejšnji teden je bil v Bagdadu izvršen atentat na predsednika iraške vlade, generala Kasema, ko se je vozil po eni izmed najbolj obljudenih ulic Bagdada. Kasem je bil ranjen, elll ne hudo.
ZAPRTE MEJE IRAKA
Bagdadski radio je sporočil Pred dnevi, da se je zdravstveno stanje generala Kasema boljša. Iraške oblasti so odredile zaporo vseh meja države In sporočile, da bo ostal ta sklep v veljavi tako dolgo, dokler ne bo končana preiskava v zvezi napada na Kasema. Noben tujec in noben iraški državljan ne •nore zapustiti države.
V ANGLIJI ZMAGALI KONSERVATIVCI
Volilni boj v Angliji se je Prejšnji teden, v četrtek, končal * visoko zmago konservativcev, Nad to zmago so bili presenečeni sami konservativci .medtem ko eo laburisti globoko razočarani, ker niso pričakovali tako občutnega nazadovanja. Izid volitev je vsekakor važen nauk za laburiste, da v naslednjih letih revidirajo svojo socialno politiko, če bodo hoteli veljati za napredno socialistično stranko. Najti ravno rezultati volitev v •bočnih indutrljsklh krajih niso v korist laburistov.
Posvetovanja za konferenco najviSjih
Ameriška vlada je začela poslovanja z angleško in Iransko vlado o času in kraju konference najvišjih, ki naj bi ••* hato predlagali sovjetski vla-" Sedaj ko so angleške volitve •bitno, je verjetno, da s« bodo j® Pogajanja kmalu končala in jj* se bodo nato začela posvečanja z Moskvo.
Viktor repic — novi poslanik v etiopiji
. 2 ukazom predsednika repu-ike Josipa Broza-Tlta je bil za bovega veleposlanika v Etiopiji •benovan načelnik oddelka v iavnem sekretariatu za zuna-Ale zadeve Viktor Repič.
popoln sporazum —
MAKARIOS — GRIVAS
Nadškof Makarloe Je sporočil, 1 M 0 vključitvi Cipra v brl-yb*ti Oomcnonvealth odločalo ^Vrsk0 ljudstvo, bodisi po *vo-|,b zbornicah ali pa z referen-btbom. Dodal Je tudi to, da se *beral Grl vas v celoti strinja . bjegovlm stališčem glede brl-opori Sč ln gl€<fe ol8j5av, zahteva britanska vojska ^ Cipru Na vprašanje, če se ^ general Grivas lahko vrnil ^ otok, Je Makarlos odgovoril: <*. Ceneral, ki se je boril zji ne-^''*«nost Cipra, bo lahko svo-Ijbo obiskal otok, ko bo pro-^ **na neodvisnost. Ne vidim. 2*''* b| »e mogli Turki upirati ^betku generala-
principi stimulatlvnejšega na. grajevanja pokazali že v kratkem času kot uspešni. Zlasti tam, kjer s0 skušali sploh zbrisati pojem tarifne postavke. Ni nam treba hoditi daleč naokrog in se prepričati v uspešnost novih oblik nagrajevanja. »Mehanika« in »Metalija« v Trbovljah, Tovarna elektroporcelana in keramike na Izlakah, Kemična tovarna In Steklarna v Hrastniku, pa naši rudniki, ln še bi lahko naštevali podjetja, v katerih Se vidno kažejo uspehi v večji proizvodnosti, storilnosti in produktivnosti dela. Vendar je zelo zanimivo tole: tam, kjer s0 že letos skušalj uvesti stimulativnejši način nagrajevanja, še niso zadovoljni Začeli so Iskati še boljše, še bolj spodbudne oblike nagrajevanja. Kolektiv kemičarjev na Izlakah proučuje možnosti za uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda. Nedavno posvetova-
nje rudarjev v Trbovljah je da. lo prve napotke oziroma odločilo, da bodo delali na tem, da prihodnje leto uvedejo še boljši način nagrajevanja. V Strojni tovarni v Trbovljah tudi, pa še v drugih podjetjih. Kajpak pa je treba imeti pri rokah vse podatke o dosedanjih rezultatih nagrajevaja, ki bodo pokazali ne le uspehe, marveč tudi določene pomanjkljivosti. Zato odločitev, da naj bod0 skrbno pripravljene analize izhodišče za bodoče delo okrog politike nagrajevanja.
Morda Pa bi bilo umestno o dosedanjih uspehih nagrajevanja razpravljati še v širšem krogu. Kaže, da so se v Zagorju odločili obravnavati to vprašanje tudi v občinskem zboru proizvajalcev. Odločitev je umestna, zlasti če pomislimo, da ta organ doslej ni imel nit; celotnega prikaza 0 rezultatih nagrajevanja v tej ali oni go-
spodarski organizaciji v občini. Vsekakor bo analiza dosedanjih izkušenj v politiki nagrajevanja pripomogla, da bo zbor proizvajalcev lahko nasvetoval podjetjem, naj vztrajno iščejo in proučujejo vse možnosti za nadaljnje utrjevanje socialističnih načel nagrajevanja.
Take razprave bi pa pripomogle tudi It boljšim pripravam družbenega načrta občin. Skrbno pretehtani rezul‘"t: dosedanjega in bodočega izpopolnjevanja nagrajevanja bod0 olajšali sestavo takih družbenih načrtov, ki bodo dejansko omogočili vsestranski razvoj gospodarstva in, ki bodo tudi zagotovili nadaljnje povečanje družbenega standarda. Prav bi bilo, da bi s tetici analizami, ki jih pripravljajo nekatera podjetja, seznanili tud j vse delavce, ki bodo zagotoVo osvojili in predlagali utrjevanje takega nagrajevanja, ki jih b0 še bolj vzpodbujalo pri delu.
Cena 10 din — Leto XII
PROSLAVA SKOJ V ZAGORJU
V soboto zvečer je bila v Domu TVD Partizan v Zagorju slavnostna akademija v počastitev 40-letnice SKOJ. O štiridesetletnem boju SKOJ je govoril član občinskega komiteja ZKS v Zagorju tovariš Otmar Pečar. Na prireditvi so sodelovali: godba na pihala, moški pevski zbor Svobode Zagorje in recitatorji osemletke Toneta Okrogarja — Nestia.
TRBOVELJSKA RAZGLEDNICA
(FOTO BORUT PLAVSAK)
Proslava na Dobovcu bo 25. oktobra
KAJ JE NOVEGA V HRASTNIKU?
ANKETA MED ČLANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
V Hrastniku so prejšnji teden že izvolili izvršne odbore stanovanjskih skupnosti, finančne svete in poravnalne svete. V sredo so izvolili te odbore v Zg. Hrastniku, v četrtek Pa v Steklarni. Odbori stanovanjske skupnosti v Hrastniku so izvedli anketo med svojimi člani, da stanovalci sami predlagajo in odločijo, e čim naj najprej pričnejo delati te skupnosti, ali servise .delavnice ali kaj drugega.
Ko bo anketa končana, bomo o njenih rezultatih še poročali.
Vohunka na Kleku
Na povabilo Klečanov je gledališki odsek Svobode-Center tz Trbovelj v soboto zvečer uprizoril ca odru doma »Tončke Čečeve« na Kleku novo naštudirano igro »Vohunka«. Igra je odlično uspela ter go bili domačini ln okoličani z njo zelo zadovoljni. Prav tako so bili z Igro močno zadovoljni nekateri rojaki iz Amerike, ki se mude doma na dopustu.
SE IZ PLENUMA ZK OBČINE TRBOVLJE
članek, objavljen na prvi strani 39. številke »Zasavskega tednika« z dne 30. septembra t. 1., obravnava potek plenuma ZK občine Trbovlje. V članku je bilo med drugim rečeno, da so se dogajale nepravilnosti tudi v IKŠ Trbovlje, vendar je res, da so se ne-rednosti ugotovile pri Ljudski tehniki IKŠ in ne izrecno na Industrijski kovinarski šoli STT, kar po tej poti popravljamo.	UREDNIŠTVO
Te dni se je v Trbovljah ponovno sešel odbor za organizacijo spominske slovesnosti na Dobovcu, kjer je bila leta 1937 vseslovenska konferenca SKOJ-
Zaradi določenih tehničnih ovir je odbor sklenil, da naj bi bila proslava v nedeljo, 25. t. m., namesto 18. oktobra, kot je bilo že objavljeno.
Detajlno je bil podrobno izdelan kulturni program za to slovesnost, na kateri bodo sodelovali godba na pihala DPD Svobode-Center iz Trbovelj, nadalje njen mešani pevski zbor »Slavček«, prav tako tudi recitacijskl zbor trboveljske gimnazije, ki bodo v skupn izvedbi programsko počastili 40-letnloo SKOJ,
Na proslav}, bo sodelovala tudi godba na pihala iz Hrastnika.
Stari člani SKOJ se bodo zbrali na večer pred slovesnostjo, 24. oktobra, ln ob tabornem ognju obujali spomine na prehojeno pot organizacije SKOJ v preteklih Silavndh letih naše zgodovine.
Prireditveni odbor vabi vse člane SKOJ ln aktivist«-, Izpred vojnih časov, za časa NOV in Po vojni, do združitve SKOJ ln LMS, da se v polnem številu udeleže proslave, ki bo združena z obnovitvijo obnovljene smučarske/koče na kraju Dole med Dobovcem In Kumom.	*■
VREME
ZA CAS OD 16.—25. OKTOBRA Okrog 17, oktobra se pričakuje kratkotrajno poslabšanje vremena, z močno ohladitvijo, sicer bo suho oziroma lepo vreme trajalo približno do 20. oktobra.
V nadaljnjem poteku se bo nagnenje k padavinam povečalo, a nekako od 25, oktobra dalje se pričakuje močno deževje s ponovno ohladitvijo ln kaže, da bo v zadnjih dneh oktobra snežilo do nižine. V. M.
DOGODEK TEDNA
ŠTIRIDESETLETNICA SKOJ
V	soboto, 10. oktobra je poteklo 40 let od mladinske konference, ki je bila 10. oktobra 1919, na kateri so delegati klubov komunistične mladine ustanovili Zvezo komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ.
Cd tega dogodka je preteklo 40 borbenih in slavnih let. Tovariš Tito je na kongresu SKOJ late 1948, ko je bila ustanovljena enotna orga-zacija Ljudske mladine Jugoslavije, dejal:
— Komunistična mladina Jugoslavije je prehodila slavno pot od ustanovitve svoje organizacije. Ta pot je zapisana a neprestano borbo pod vodstvom KPJ v predaprilski Jugoslaviji, ta pot je zapisana s krvavimi borbami narodnoosvobodilne vojne, v kateri so komunistični mladinci pokazali herojske primere junaštva in pokazali, kakšni morajo biti mladinci-ko-munisti.
V	soboto, 10. oktobra so bile po vsej Jugoslaviji slovesne proslave in sestanki aktivov Ljudske mladine.
IZ LAHKOATLETSKEGA MITINGA V TRBOVLJAH - TEK NA llo METROV Z OVIRAMI. PRVI JE LORGER. KI JE POSTAVIL LETOS NAJBOLJŠI CAS.
Akcija „Krompir“
Glede na naslov članka je potrebno neko pojasnilo: tu ne gre za akcijo »Zasavskega tednika«, temveč za široko in dobro organizirano akcijo, ki naj revirjem preskrbi dovolj ozimnic, predvsem krompirja. V tej akciji sodelujejo razen trgovskih podjetij tudi politične organizacije v občini, ki so poslale na teren' svoje aktiviste.
Ce pogledamo trenutno stanje v Trbovljah, z lahkoto ugotovimo, da krompirja še ni dovolj. Včasih ga za kritje vsakdanjih potreb celo zmanjka. Zato je tudi upravičeno, da se količina krompirja v prodaji nekoliko omeji. Seveda je to le trenutno, kajti akcija za nakup ozimnic je v polnem teku.
Občasen zastoj v odkupu so nekateri močno izkoristili in tudi razglašajo, da krompirja ni in da ga tudi ne bo. To pa absolutno ne drži. Res je sicer, da je letošnji pridelek krompirja precej slabši od lanskega rekordnega, vendar bo krompirja dovolj.
Da krompirja sedaj ni dovolj, je krivo predvsem to, da je bilo letos zelo malo zgodnjega krompirja Ln je bilo treba takoj kriti vsakodnevne potrebe s krompirjem, ki dozori pozneje in ki je bil v glavnem še v zemlji.
Odkupovale!, ki so bili na terenu, so naleteli na nekatere zapreke, ki pa so sedaj v glavnem. rešene. Ti so hoteli krompir takoj, kmetje ga pa niso imeli še pripravljenega za prodajo, razen tega pa je vreme, ki je bilo ugodno, zahtevalo* da kmetje pohitijo s setvijo in drugimi nujnimi poljskimi deli in tako je moral krompir počakati. Vse to je vplivalo na odkup do sedaj. V teh dneh pa se kaže napredek. Razen tega, da so sedaj najnujnejša poljska dela končana, je za kmete mnogo privlačnejša nova cena, ki je bila pred kratkim postavljena. Ta nova cena je za 3 do 5 din višja od prvotne. Potreba po novi ceni se je pokazala predvsem zato, ker je letos nekoliko slabša letina in so pridelovalni stroški spričo tega v primeri z lanskim Letom večji.
Kaže, da se ta cena ne bo več dvignila, pač pa da bodo cene padle, ker je v kratkem pričakovati večji dovoz krompirja iz sosednih republik in celo iz uvoza.
Iz sedanjega stanja na terenu je videti, da bo krompirja kmalu dovolj, in to po dosegljivih cenah ter ga potrošniku ne bo treba kupovati pri zasebnikih po 24-28 din, kot se to dogaja sedaj,
Cu
PROSLAVA 40-LETNICE SKOJ V TRBOVLJAH
Mladinska organizacija na gimnaziji v Trbovljah je db 40-letnici SKOJ, zvesta borbenim tradicijam komunistične mladi-
Izgradnja avto ceste prihodnje leto
Medtem ko na odseku nove avto ceste od Paračina do Niša in od Ne-gotina do Demir Kaplje delajo pospešeno, da bi predviden obseg poslov pravočasno opravili — do 29. novembra — že se na veliko pripravljajo na nadaljevanje izgradnje avto ceste skozi Srbijo — od Niša do Vranja. Teh sto kilometrov avto ceste bo prihodnje leto za mladinske .delovne brigade in podjetja, ki bodo izvajala dela, zelo naporna naloga spričo okoliščine, da bo treba obvladati obsežna zemeljska dela, napraviti nekaj mostov preko Južne Morave in zgraditi cesto skozi Grdelič-ko Klisuro, dolgo okrog 30 kilometrov. Pred nedavnim je skupina strokovnjakov pregledala terene, koder bo potekala trasa avto ceste, in je po detaljnem proučevanju projekta izrekla prepričanje, dia je ta dela mogoče izvesti prihodnje leto, razen v Grdelički Klisuri, kjer bo treba delati dve leti.
Kod poteka nova trasa Trasa nove avto ceste bo potekala skozi tri okraje — Niš, Leskovec in Vranje. Cesta bo tekla najprej po desnem bregu Južne Morave ter bo obšla Leskovec z vzhodne strani in se bo nato nadaljevala skoai Grde-
ličko Klisuro* kjer bo dvakrat premostila Moravo zaradi ugodnejšega koriščenja terena. Od Vladičin Hana bo trase postavljena v Vranjsko Kotlino, kjer se bo gibala nekaj kilometrov izza, Vranja. Projekt za ta del avto-ceste je v zaključni fazi ter zatrjuje glavni projektant inž. Dimitrije Antič, da bo skončan do 1. decembra. Za nekatere dele je projekt že skončan, tako da bodo posamezna podjetja lahko že letos začela s pripravljalnimi deli, da bodo mogta prihodnje' leto pričeti z glavnimi deli.
Pet mostov preko Južne Morave
Obseg in velikost del na novem delu avto ceste, s katerimi se bodo morali spoprijeti udeleženci delovne akcije in izvršilci del, je mogoče preceniti iz nekaterih osnovnih podatkov. Tako bo na primer treba izkopati in vgraditi preko dva milijona kubikov zemlje in treba bo napraviti okrog 750 tisoč kvadrat, metrov modernega cestišča. Ker bo nova cesta nekajkrat morala prekoračiti Južno Moravo, bo treba zgraditi preko nje pet mostov in okoli 50 objektov za križanje z drugimi cestami. V Grdelički Klisuri je predvidena Izgradnja opornega zida s
60.000 kub. metri materiala, kar se pravi, da bo treba ne vsak dolžinski meter avto ceste povprečno okrog dva kubična metra zidu. Prav tako bo treba urediti večje število hudournikov, ki sedaj ogrožajo cesto in železniško progo. Ker bo avto cesta tekla mimo mest, bo treba zgraditi še priključne ceste, kar bo obseg del še povečalo.
Odprava ozkega grla skozi Grdeličko Klisuro
Najtežja dela bo treba opraviti skozi Grdeličko Klisuro, ki predstavlja že sedaj »ozko grlo« m javni promet proti makedoniji in dalje proti Grški. Na zelo stinjenem prostoru bo treba organizirati dela tako, da ne bo oviran železniški promet, ki predstavlja glavno mednarodno magistralo. Ker se bo avto cesta na nekaterih mestih zlila s sedanjimi cestami in bo sama izgradnja zahtevala povečan obseg prometa z motornimi vozili ni uporabo mehanizacije, predlagajo, da se za čas trajanja del ustavi motorni promet skozi Grdeličko Klisuro. Najboljša rešitev tega vprašanja bi bila, da se javni promet usmeri v drug pra-vee, namreč od Leskovca preko
VlBtsotinca, Cme Trave, Vlasinskega jezera in Surdulice na Vladičin Han. V tem primeru bi se ta cesta z manjšimi investicijami, ki se cenijo na okrog 150 milijonov dinarjev, prilagodila novim potrebam.
Izgradnja avto ceste skozi južne kraje Srbije predstavlja znaten doprinos skupnosti za njihov družbeni in gospodarski razcvet. Z izgradnjo modeme ceste se odpirajo velike možnosti posebno za razvoj turizma spričo okoliščine, da bo avto cesta potekala preko slikovitih predelov, in nedaleč od Vlasinskega jezera, ki se je že uveljavilo kot idealen turistični kraj. Zveza avto ceste z ostalimi kraji države in tranzit bosta omogočila, da bo deset mest, ki leže ob novi cesti, razvilo svoje trgovske in turistične usluge.
Zb prihodnje leto pa je predvidena tudi izgradnja dela avto ceste od Paračina do Čuprije. tako da bi za leto 1961 preostala le še izgradnja cestnega dela od Čuprije do Beograda, s čimer ,bi bila izgradnja avto ceste skozi Srbijo končana. Pričakuje se, da bo Zvezni izvršni svet kmalu izdal odlok o delih, ki naj se izvrše prihodnje leto.
B. Petrovič
ne Jugoslavije, poklonila svojemu učnemu zavodu prekrasen športni objekt.
Mladina je popolnoma preuredila igrišče za sedežem ObLO Trbovlje. Opravljeno je bilo veliko delo, v katerega je mladina vložila okrog 6000 udarniških ur, od katerih jih je srednješolska mladina napravila preko štiri tisoč, osemletka iz Zg. Trbovelj pa je dala okrog 1800 ur.
Izkopali so preko 230 kub. metrov zemlje, opraviti vso kanalizacijo itd. Iz vsega storjenega dela je zrasel nov, sodoben športni objekt, ki ima igrišče za mali rokomet .odbojko in košarko, prostore za skok v daljino in višino, za met krogi j e ter stezo za lahkoatletske discipline. Ves prostor je do potankosti Izkoriščen in ustvarja zelo estetsko podobo.
Z novim športnim objektom so Zg. Trbovlje dobile lepo urejeno igrišče, ki bo krasilo prostor za hišo ObLO Trbovlje.
Slovesni otvoritvi igrišča so prisostvovali organizacijski sekretar obč. komiteja ZK Trbovlje tov. Janez Železnik, predsednik ObLO tov Martin Gosak, podpredsednik ObLO tov Slavko Borštnar. zastopnik sindikalnega sveta ln drugi gostje-
Razdelili so priznanja najbolj prizadevnim mladincem in profesorju telesne vzgoje na gimnaziji tov Mihi Mestniku
Po otvoritvi so sledila športna tekmovanja v vseh discipU-nah.
RAJ PRAVZAPRAV PREDVIDEVA ZAKON
o koriščenju zemljišč
MALO POZNO JE ZA OBJAVO TE SLIKE VENDAR JE SE VEDNO AKTUALNA LEPO UREJENE IZLOŽBE V ZAGORJU OB TEDNU PROMETA SI OGLEDUJEJO ŠTEVILNI ZAGORJANI.
Na enem Izmed zasedanj Zvezne ljudske skupščine v jeseni bodo sprejeli tudi predlog Zakona o izkoriščanju zemljišč. O zakonu so krajevne organizacije SZDL Imele diskusije ‘n razgovore. Medtem pa se je mimo obsežnega političnega dela opazilo, da so ponekod pogrej no razumeli principe bodočega zakona. Pojavila se je celo neosnovana bojazen, da »pomeni ta predlog uvod v nadaljnjo nacionalizacijo nepremičnin na vasi« in podobna sumničenja, ki nimajo zveze s pravimi cilji tega predpisa.
Ob pazljivem proučevanju zakonskega predloga se lahko opazi, da sploh ne posega v lastniške pravice zasebnih kmetov glede zemlje. V tem pogledu je zakonski osnutek, kakor vsi akti, ki se nanašajo na vas, vsklajen z že večkrat poudarjenim jn spoštovanim principom. da nacionalizacija in kolektivizacija posestev niso naša metoda socialistične preobrazbe vasi. To načelo je vidno poudarjeno tudi v dokumentih Devetega plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije.
DANAŠNJA AKTUALNOST
Sestanki brez dnevnih redov
Ko so sindikalne organizacije v podjetjih pred kratkim polagale obračun polletnega dela, so marsikje ugotovili, da niso realizirali vseh načrtov in sklepov, ki so si jih zadali na občnih zborih. Vzrokov je več, predvsem pa »o sindikalne organizacije usmerile vse svoje sile v obravnavanje politike nagrajevanja in tudi praktično
storile vse, da so uveljavile napredna stališča v nagrajevanju.
Toda sindikalne organizacije se zavedajo, da njihovo delo s tem še ni opravljeno. Ne samo, da 'bodo morale še vnaprej razvijati sistem nagrajevanja in ga približati še stimulativ-nejšim in socialističnejšim oblikam, marveč imajo na skrbi vrhno mero drugih, prav tako
STE 2E BRALI ZGODOVINO TRBOVELJ, HRASTNIKA IN DOLA?
V jeseni leta 1957 je izšla knjiga »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola«, ki je edinstvenega pomena za spoznavanje preteklosti naših krajev in njihove okolice. Knjiga je prav gotovo vredna širšega zanimanja, saj ni spisa, ki bi se v tolikšni meri poglabljal v zgodovinske podrobnosti naših revirskih krajev, v katerih cvete danes močna rudarska in ostala industrija.
To je Imel pred očmi občinski ljudski odbor v Trbovljah, ko se je odločil, da prevzame založništvo nad tem zgodovinskim delom.
Knjiga obsega 7S6 strani in je natisnjena na najboljši brezlesni papir. V njej je 66 slik in isto število delno barvanih in lepo izdelanih skic.
Pisec knjige prof. Janko Orožen obravnava v knjigi preteklost naših krajev od početkov v pradavnini do konca prve svetovne vojne leta 1918. Po geološko-zemlje-pisnem uvodnem poglavju govori o prazgodovinski In rimski dobi. Nato preide k srednjemu veku In nas vodi do konca fevdalne dobe. V tem zelo obsežnem poglavju opisuje pisec kmetsko življenje v pogojih fevdalne odvisnosti in nam oriše preteklost prav vseh kmetij obsežnega revirskega področja.
Postanek In razvoj rudarstva in Industrije sestavljata vsebino naslednjega poglavja. Človek v težnji za obvladovanje prirode in v borbi za njegovo lepše življenje sta glavni predmet razpravljanja.
Iz novih razmer so se rodile nove oblike kmečkega življenja. O tem piše nadaljnje poglavje v knjigi.
Preko orisa političnega in kulturnega življenja v dobi kapitalizma preide pisec k zaključnemu poglavju, v katerem prikazuje življenje naših ljudi za prve svetovne vojne.
Občinski ljudski odbor v Trbovljah sl Je z založbo te knjige nadel velike izdatke. Ako bomo prodali celotno naklado, bo ObLO Trbovlje kril komaj dve tretjini dejanskih stroškov za izdajo tega zgodovinskega dela.
Knjige so še na razpolago. Naročnik jo lahko plača v dveh obrokih, kar bo vsak reflektant laže zmogel. Knjigo lahko naročite osebno ali po pošti pri Odboru za izdajo knjige »Zgodovina Trbovelj. Hrastnika In Dola«, Obl,O Trbovlje, pošta Trbovlje. — Cena v platno vezane knjige Je 1506 din, v usnje vezana knjiga pa stane 2266 din.
F.
važnih del, ki jih morajo opraviti do prihodnjih občnih zborov. Občni zbori bodo šele konec aprila, maja, torej tedaj, ko bodo podjetja sprejemala končne obračune gospodarjenja. To novost so sindikalne organizacije pozdravile, saj bodo ime. le boljšo osnovo za pregled svojega delovanja.
Ponekod pa so se odločili za poživitev sindikalnega dela na nekam nenavaden način. Sklenili so, da bodo organizirali v bližnji prihodnosti tako Imeho-vane sestanke brez dnevnega reda, na katerih bodo obravnavali in govorili o najrazličnejših zadevah, Počenšl od dejavnosti upravnih odborov, organov delavskega samoupravljanja, zaščite delavcev in nekaterih drugih splošnih problemov krajev in podjetij. Zdi se nam, da bo takšna oblika dela pripomogla k temu, da bodo člani sindikalnih organizacij posegali v najrazličnejša področja, saj pravzaprav ni stvari, kj bi je organizacije ne smele ali ne hotele obravnavati. Toda nekak splošen okvir takim sestankom, o tem ni dvoma, bo le treba dati. Ponekod so odločili, da bodo za zdaj poskusili na teh sestakih obravnavati delo sindikalne organizacije v komuni. Namreč, da bodo govorili o tem, kakšnš naloge imajo sindikati zunaj kolektivov. Taka odločitev se nam zdi sila umestna, saj se bo članstvo, posebno če bo sestanek vsaj nekoliko pripravljen, seznanilo z raznimi načrti in problemi, ki jih imajo občine, m pri katerih je nujno vsestransko sodelovanje sindikalnih organizacij. SP«t drugje so določili, da bodo obravnavali odnose znotraj kolek, tivov. Ni dvoma, da bo to ko-rištilo Izboljšanju odnosov med ljudmi, zaposlenimi v tem ali onem podjetju. Skratka: sestanki brez dnevnih redov bodo lahko uspešni, če bodo na njih sodelovali vsi, ln č« bodo razprave konstruktivne, ne pa samo načelne šli celo enostranske.
PO SVETU
Zakon uvaja samo obvezo lastnikov in koristnikov zemljišč, da jih obdelujejo v skladu z doseženim napredkom v razvoju proizvodnih moči, povečano mehanizacijo in kemi-zacijo poljedelske proizvodnje. Glede na to. da so obdelovalne površine zemljišč omejene, je nedopustno, da se v področjih, kjer je na razpolago veliko število sodobnih strojev, zemljišča še naprej obdelujejo na primitiven način in s tem dosegajo majhni pridelki in le delno koristijo svoji kapaciteti. Družbeni skupnosti so iz leta v leto potrebne vse večje količine poljskih pridelkov za prehrano rastočega prebivalstva in za zamenjavo z drugimi državami, ter je zato upravičeno, da se pred lastnike in koristnike zemljišč postavi zahteva, da jih obdelujejo na način, ki bo v skladu z doseženim razvojem proizvodnih sil na določenih področjih. Tak princip je istoveten z obvezami delavskih svetov, da racionalno upravljajo in koristijo proizvajalna sredstva, ki jim jih je poverila družba v upravljanje da z njimi dosežejo določene proizvodne uspehe. Na ta način b! torej dosegli določeno enakosi v obvezgh proizvajalcev iz vasi in industrije proti družbeni Skupnosti. Končno pa boljša izraba zemljišč in večja proizvodnja po enoti novršine nista samo v korist družbe, ampak tudi samih laptnikov, ki žele, da si izboljšajo svoje življenjske oogoje.
Zakon ima značaj predpisov, ki utrjujejo osnovna načela. Zato bodo pobližje obveze proizvajalcev za posamezne kraje odredile ljudske republike v svojih zakonih, ozri roma okrajni in občinski ljudski odbori v ustreznih določbah. Tak način diktirajo neenaki osnovni pogoji za proizvodnjo — pedološki In klimatični' — in neenaki razpored sredstev za sodobno proizvodnjo. Zato ni mogoče v vseh, področjih doseči enakega nivoj"a obdelave. Končne obveze bodo določbi ljudski odbori, ki morajo oceniti obstoječe možnosti za izrabo poljskega zemljišča. To se’ pravi, da bi se tako imenovani! »agro-minimum« mogel iz leta- v leto menjati v skladu s sposobnostmi proizvajalcev in sadrtug, da bolje obdelavajo zemljiška. To je tudi eden izmed dosežkov ljudskih odborov, da pomagajo pri razvijanju zadrug in njihovi okrepitvi, ker bo v mnfegih krajih od sposobnosti zadruo in njihove opreme opvisen tu-
di obseg obveznih agrotehničnih mer. Načelo prostovoljnosti bo spoštovano tudi ob tej priliki, tako da bodo lastniki lahko po svoji izbiri, s svojimi sredstvi ali pa v sodelovanju z zadrugami izvršili predpisana dela.
Zato je zgrešeno misliti, da je zakon potreben, da na neki način zamenja kooperacijo, da se razvija na principih prostovoljnosti in obojestranskih ekonomskih interesih. Kooperativna proizvodnja je v pičlih"
treh letih napredovala do take mere, da so v nekaterih primerih doseženi prtnosi velikih posestev. O tem, da je kooperativne proizvodnja pokazala očitne prednost pred primitivno proizvodnjo na privatnem posestvu, govori tudi dejstvo, da ata/Lno narašča število gospodarstev, ki sklepajo sodelovanje z zadrugami. V teku preteklega leta je bilo ekrog milijon gospodarstev, k; so imela pogodbe v poljedelstvu ali živinoreji za kooperacijo. Kaže
sc že nadaljnji porast teh gospodarstev, zlasti po letošnjih proizvodnih mspehiji, zato v t« namen nieo potrebne administrativne mere, ki bi mogle prinesti samo škodo z nazadovanjem proizvodnje. Bodoči zakon bi bil samo pomoč, da se tudi tisti lastniki, ki nimajo sredstev za sodobno proizvodnjo. obrnejo na zadruge, da jtip pomagajo v proizvodnji, kakor tistim, ki i*čejo pomoč le danes.
Z. Trnsvčevič
Zdaj je čas za analizo dopustov
Meseci letnih odihov so v glavnem za nami. Ostali se le še spomini na bolj ali manj prijetno preživete dni ob morju, planinah, ali kje drugje. Nekaj časa bomo morda še pripovedovali znancem, tovarišem ali sosedom podrobnosti z dopustov, potem pa se bomo ubadali spet z drugimi skrbmi.
Vendar ne bi bilo napak, če bi sindikalne organizacije pri analizi dopustov mislile tudi na stvari, ki doslej niso bila v praksi. Gre za važno vprašanje, ali je bilo namreč delavcem v celoti omogočeno izkoristiti dopustniške dni za resničen oddih, in drugič, kako v bodoče zagotoviti letni oddih skozi vse leto, ne pa zgolj v poletnih mesecih.
N as prej o prvem vprašanju. Resda mnoge sindikalne organizacije Vilko jesen zberejo podalKe c letovanju svojih članov. Vendar se vse preradi zadovoljijo le z nekaterimi številkami, ki n. pr. povedo, koliko delavcev je letovalo, morda še zberejo kraje, kje so ljudje letovaili in zadeva je opravljena. Le malokue so se na dopuste nekoliko bolje pripravili s tem, da so naplavili pred začetkom dopustov načrt, ki naj bi jim prinesel še druge zanimivosti. Te sindikalne organizacije so namreč v počitniških domovih anketirale dopustnike, ki so povedali svoje mnenje o življenju v počitniških domovih, o hrani, izletih, in sploh o vseh vprašanjih, ki se zdijo važna za dobro počutje na letnem oddihu. Take organizacije bodo imeli zdaj pred seboj precej pregledno podobo razmer in stanua letnih dopustov in ne bodo v zadregi že zdaj glede odprave teh ali onih pomanjkljivosti ali slabosti, ki zmanjšujejo dobro počutde delovnih ljudi na počitnicah, skratka —


TUDI V KISOVCU PRI ZAGORJU TAKE^STAVBE KMALU NE DO NOVOST; SLEDILO BO GRADBIŠČE ZA GRADBIŠČEM RESEN BO MARSIKATERI STANOVANJSKI PROBLEM STANOVANJSKI BLOK BO PREVZEL VELTKO_ NALOGO:
OOCIL BO ODSTRANITEV ZB OD LETA IMS.
Volitve v Veliki Britaniji so marsikoga presenetile Konservativna stranka Je zmagala tako prepričljivo kot že dolgo ne, čeravno so jo bremenile take »napake« kot so sueška avantura, ciprsko vprašanje in afera v kenijskih taboriščih, kjer so do smrti pretepali Internirance. Laburisti so na vse te napake glasno opozarjali in svarili: »Konservativci so nas enkrat že pripeljali do roba vojne (Suez)! Ne dajte jim, da bi to storili še drugič!« Ce taka svarila pri britanskih volivcih niso dosti zalegla, Je to znamenje, da so
ko se Je prejšnji četrtek odločal, za koga bo dal glas.
Ob koncu volitev bi bilo morda reči tole: britanska politika popuščanja mednarodne napetosti se ne bo hU spremenila; na sestanek šefov štirih velikih držav pojde Maemlllan, morda že to jesen, sicer pa verjetno na začetku prihodnjega leta. Britanska politika do nas, to je do Jugoslavije se ne bo nič spremenila; prav v času Macmillanovega kabineta so se sačell odvijati odnosi, ki Jih lahko imenujemo zelo dobri.
klag — v korist take smeri- Led se ne stopi ob prvem sončnem žarku.
V sklopu tega vprašanja In ob vse Intenzivnejši protijugoslovanski kampanji, ki se obnavlja, pa se vsiljuje tudi druge vprašanje, o katerem smo enkrat še pisali; kaj smatrajo za koeksistence tisti, ki toliko o njej govo-re? AH strpnost de vseh narodov in držav in temu ustrezne odnese, ali morda samo premirje med dvema naj-rečjlma In možnost, da vsak Izmed njiju v odnosu do tretjih »uredi« odprte vprašanja in Po svojem okusu
pridržkov: Indija, ZAR in Jugoslavija.
Prejšnji teden so odjeknili v Bagdadu streli, ki so Bjll namenjeni premi-erju Kasemu. Atentatorji so na srečo zgrešili cilj in — izginili, kot da bi se vdrli v zemljo^ general Kaeem Je bil samo laže ranjen.
Atentat Je še vedno zavit v kopreno skrivnost. Oblasti uilso sporočila niti kdo so napadalci toč Itn o Jih Je bilo več, kajti priče pravijo, da je generalov avtomobil prerešetan s elrell), niti katera polltlčnal formacija jih je podpirala, niti kako ^daleč je prelska-
Na vrhunec - konservativci!
storili konservativci tudi kaj takega, zaradi česar bi jim znova lahko dali svoj glas.
Močan adut v rokah vladne stranke je bila nedvomno vloga, ki jo je Imela Velika Britanija v dosedanjem pro-ceau popuščanja mednarodne napetosti. Tudi ameriška ln sovjetska javnost stil priznali, da Je prebil prvi led Maemlllan, ko je letos poleti nepričakovano in brez velikega hrupa odletel v Moskvo in uspešno prestal Izpit Iz potrpežljivosti In flegmetičnostl. »Ce so znali ugladlti pot do vrhunskih razgovorov med velesilami, zakaj b| ne HI tudi na razgovore same,« je nedvomno razmišljal britanski volivec,
Potovanje sovjetskega ministrskega predsednika Hrulčeva v Peking še vedno vzbuja komentarje, čeravno se je »veliki potnik« medtem že vrnil domov. Nekaj dnevni obisk v Sibiriji so povsod označili kot željo opozoriti, da se Moskva kljub prijateljstvu e Kitajsko zelo briga za svoje daljnovzhodne teritorije; toda važnejša so ugibanja okrog uspeha, ki ga je, ali ki ga ni Hruščev požel v Pekingu- Vse bolj se namreč utrjuje prepričanje, da sta se Eisenhocver In sovjetski premier laže sporazumela o osnovnih črtah bodoče politične odjuge, kot pa bo vsakemu od njiju prepričati svoje zaveznike — ne morda Čangkajška ali Enver Hodžo, marveč Bonn In Pe-
poravna račune, za katere misli, da jih Ima kot velika sila pravice poravnati? Ali pa naj bi veljala koeksistenca samo za države obeh blokov, tiste, ki bi se znašle Izven okvira, pa bi bile Izpostavljene pritisku enega ali drugega? Od odgovora, ki ga bodo dali glavni protagonisti na ta vprašanja bo v veliki meri od-lsne hitrejše ali počasnejše »ohlajanje« hladne vejne! — Morda bi utegnil kdo oporekati, da ze taka vprašanja umetno vsiljiva. Nam pridejo na Jezik sama po sebi, ker smo priče dogajanja, v katerem «o v obdobju boljšsnja mednarodnih odnosov prišle »pod udar« prav države, ki so se vedno zavzemale za koekzlitenco, mir ln mednarodno sodelovanje brez
va. Dejanje »amo, naj Jte že delo kogar koli — pa odkriva, da' so razmere v mladi Iraški republiki daleč od 'ega, da bi jih lahko ImenovalV ustaljene.
Vsekakor je padlo v o.)!, da so pr* mlerju Kasemu osebno fšsetltall »trije največji«: Eisenhower, Hnoščev In Cu En I-aJ. Ce Izvzamemo vljudnostno In človečansko gesto. In če preberemo glavne komentarje Iz vseh' .treh virov, bomo prišli do presenetljive ugotovitve, da Kasema, to le n,lopov režim, hvalijo val po vrsti. To nedvdumo pomeni, da Je Irak tista stična točka, v kateri se stikajo Interesi In vplivi vseh treh..- Zato ni čudno, ,če Je gladina njegovih političnih voda 'ako razburkana!
pripravili se bodo za prihodnje teto, Ker pa tega niso storili, bo seveda tako ugotavljanje precej teže, ali pa sproti ne bodo skušali iz letovanj svojih delavcev ugotoviti dobre in slaibe strani, in za prihodnje leto ne bodo imeh drugih izkušenj kot tiste, ki so si jih pridobili še od prej.
Drugo, še bolj važno vprašanje, s katerim se bodo morale začeti ukvarjati sindikalne organizacije, je organizacija letnih oddihov skozi vse leto. Nikjer po svetu sa ne morejo privoščiti tega, da bi vsi zaposleni odhajali na letni oddih samo v poletnih mesecih. Reden potek proizvodnje tega kratko malo ne dovoljuje, zato so poiskali vrsto načinov, ki omogočajo, da vsak delavec izkoristi letni dopust v mejah možnostih, ki jih podjetje ima. Pri nas smo bili mnenja, da koletivni dopusti niso najboljši zaradi važnosti nemotene proizvodnje. To smo torej razumeli, razen v tistih podjetjih, kjer odhajanje ljudi v večjem številu moti proizvodnjo tako, da so bili prisiljeni vpeljati kolektivne dopuste. Zatorej
smo prisiljenj poiskati možnosti, da bi delovni ljudje odhajali na dopuste tudi v drugih letnih časih, ne samo v tistih dveh, treh, poletnih mesecih. Kajpada je treba temeljito razmisliti kako to doseči. Modnosti trenutno še ni kaj dosti, toda kot kaže, ni tistih, ki so, ne znamo izkoristiti. Ali ne bi morda poskusili tako, da bi v zdravstvenih ambulantah delovnim ljudem glede na njihovo zdravstveno stanje predlagali, kdaj je zanje najbolje, da izkoristijo svoj dopust? Ali pa da bi delovnim ljudem omogočili, da tudi v zimskem času izrabijo dopust v planinskih postojankah, ali pa morda kje drugje. To delo bo kajpak terjalo obilo pojasnjevanja, vendar bo to potrebno, kajti drugače bo kritik na račun dopustov še vedno na kupe. Vsekakor pa bi morale sindikalne organizacije dopovedati svojemu članstvu, da dopust ni za to, da ljudje opravljajo najrazličnejša fizična dela. ki jih tako utrudijo, de prihajajo nazaj na redno delo bolj utrujeni kot tedaj, ko so nastopile letne počitnice.	j
Vplačilo družbenih dajatev
Trlčetart leta je mimo, zato smo «• pri ObLO Trbovlje pozanimali, kako poteka vplačevanj« tretje akontacije v občini.
V občinski pisarni so nam dejali, da »0 kmetje na splošno boljši plačniki družbenih dajatev kot obrtniki, čeprav je tudj med njimi nekaj takih, k: raje zabavljajo in žalijo izterjevalca, kot pa v redu plačajo.
Tudi med našimi obrtniki je nekaj takih, ki nočejo razumeti, da ima vsakdo obveze do skupnost! Navzlic temu j* plačevanje tretje akontacije te skoraj zaključeno in je trboveljska občina v tem pogledu nekaj nad okrajnim povprečjem, ki 'znaša 92»/..
Davčni Izvrševalec tov. Kur-
nik nam je povedal, da so najboljši plačniki navadno tisti, ki najteže plačajo. Kot primer nam je navedel Lebrove iz,, Knezdola, ki kljub številni diru- ' žini vestno izvršujejo svoje obveznosti. Omeni] je nadalje 0Q-bovčane, plasti ljudi iz Ključev- : ce, ki »o tudi dobri plačniki , družbenih obveznosti.	s
Tudi med obrtniki je nekaj " takih, ki »lužijo za zgled ostalim. To so čevljar Lapi in krojača Pušnik ter Lenert, ki imajo v redu poravnane obveznosti do skupnosti-
Na koncu moramo ponovilo' obsoditi nekatere posameznike, .. k; se neprimerno vedejo do uslužbencev uprave za dohodke. . ki samo opravljajo Svojo službo.
d.
BO-
IN
32-
OMO-
BARAK, KI KAZIJO PODOBO KRAJA (Foto: R. Palčič)
Na kratko do oomovml
Velika proslava 40-letnlce SKOJ v Beogradu.
— Na velikem mladinskem zborovanju v Beogradu se je zbralo nad 45.000 mladincev, da proslavijo 40-letnlco SKOJ Pred poslopjem Doma sindikatov so se na okrašeni tribuni zbrali člani CK ZKJ predsednik CK LMJ Mika Tri-palo ln številni drugi kulturni in javni delavci. Zbrani mladini je spregovoril dolgoletni sekretar CK SKOJ Rato Dugonjlč. ki je orisal slavno zgodovinsko pot SKOJ in naše Partije. Poudaril je tudi med drugim, da je bil Beograd žarišče revolucionarnega boja jugoslovanske mladine in da se bili Skojevci vedno vzot hrabrosti in požrtvovalnosti.
Generalni sekretar Zveze borcev pri predsedniku Titu. — Predsednik republike Josip Broz - Tito je sprejel v nedeljo generalnega sekretarja Zveze borcev NOV Velimirja Stoj-niča. Predsednik Tito se je dlje časa razgo-varjal z njim o vseh vprašanjih. Kot svoj prispevek k nadaljnjemu razvijanju dejavnosti Zveze borcev mu je predsednik Tito izročil 5 milijonov dinarjev, ki jih je prejel kot avtorski honorar ta nedavno objavljeno novo Izdajo svojih del.
Proslava 40-letnlce KPJ v Vidmu ob Ščavnici. — V nedeljo, 11. oktobra je bila v Vidmu ob Ščavnici velika proslava 40-letnlce KP*> združena s 25-letnlco -Ljudske pravice«, 2°' letnico zgraditve Doma Matije Gubca in otvoritvijo Zavoda za elektrifikacijo podeželja. Pr°' Slave so se udeležili član Izvršnega komiteja • CK ZKJ Franc Leskošek - Luka, član Izvršnega komiteja CK ZKS dr. Jože Potrč, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, odgovorni urednik »Dela* Ivan Šinkovec in drugi. Po odkritju spominska plošče je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni ljudski poslanec Ivan Krefti Član Izvršnega komiteja CK ZKS dr. J Potrč pa je prerezal trak ter odprl Zavod elektrifikacijo "podeželja ter razstavo vodnja in uporaba električne energije*.
15-lrtnlra vstaje makedonskega ljudstva. —
V nedeljo, 11. oktobra je makedonsko ljudstvo proslavljalo dan svoje vstaje, svojega drugega Ilindana. Ta proslava se časovno ujema z dvema jubilejema: 40-letnico KPJ in 15-letnlco Makedonije. V sklopu teh nrostav pa se kažejo tudi veliki uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih letih v Makedoniji. Plodovi vstaje so bogato obrodili po krvavih bojih In naoorih za narodno osvoboditev. Po silnem prizadevanju, da bi deželo rešili zaostalosti, je makedonski narod znal ceniti pridobitve narodnoosvobodilnega boja In Jih tudi čuvati In negovati.
Spominska slovesnost na Vranči gori. — ^
nedeljo, 11. oktobra Je bil pri Vranči flori cesti Črnomelj—Vinica odkrit spomenik na lko zmago četrte kordunske brigade nad lt»*** Janškimi fašisti, kjer je brigada 22. septerfibt* , 1942 docela uničila fašistično motorizirano k«*" time.
zb . Proii'
Kaj je novegavtovarni »Peta«v Radečah?
Le redkokdaj kaj sliši m 0 o ko da podjetje prvenstveno slu- je proizvodnje. Dohodek na vine in gostilne. N; p# stanje tem kolektivu, ki je prizadeven i\ uslužnostni dejavnosti, ki je enega zaposlenega je v lanskem zadovoljivo glede preskrbe kru. in dosega v proizvodnji kar le-	za Radeče zelo	potrebna.	I. polletju znašal 518.000 din,	ha v lastnih prodajalnah, za
pe uspehe Tovarna »Peta. v	letošnje leto v	istem obdobju	kar pa je treba	vzrok iskati
Radečah je v letošnjem prvem	nn pa že ^33 000 din-	drugje. Dnevna potreba po kru-
polletju dosegla v celoti bolj- ELEKTROTEHNIŠKA BE- r,e1avnie= lene razvoine hu je zel° različna ter se do~
šo realizacijo, ki je bila po pla-	1 RVNIPH	V	HRASTNIKU	oersn-kt-ve ter	bn ob nomoč’	stlkrat ^odt, da	kruh ostaja,
nu začrtana za prvo polletje z	L11VWUjfl	V	nHfl&imttU	p.L!	h° - P°”,*	največkrat ga pa	prav zaradi
29,500.000 din, medtem ko je ko-	NAPREDUJE	dovaja	tega Zmanjka' Svoje nal0ge iz'
lektiv dosegel produkcijo v	‘	vršujeta pekarna in slaščičarna
vrednosti 31,249.000 din. Res je, Z majhnim so začeli, saj so	zadovoljivo. Nerazporejena de-
da je bila realizacija plana lan- lansko leto imeli v podjetju le vniflip H TTTflMflRIT H narna sredstva, ustvarjena sko leto v tem času boljša, a 13 ljudi, letos Pa delavnica že IVlštziUr it V * Ul IuCIjUM prejšnja' leta, je kolektiv vložil razlika je letos nastala zaradi zaposluje 23 ljudi. Tako je bil 2M PEEV0Z KRUHA v sklad osnovnih sredstev za znižanja cren lesenih pet v zve- letošnji proizvodni načrt hrast-	nakup tovornega avtomobila za
I* z! s sklepom delavskega sveta niške elektrodelavnice planiran Zmogljivost opekarn v Hrast- prevoz kruha. Danes imajo in na podlagi povečanja storil- M I. polletje z 8 milijoni din, piku je zadostna, saj peka kru- Hrastničani za prevoz kruha lep nosti v podjetju ter zaradi kon- njen kolektiv pa ga je realiziral ha krije vsa naročila. V glav- sodoben poltovorn; avto, s ka-kurence ostalih podjetij na tr- z 12,274.000 din. Dohodki pod- nem izdelujejo pekarne izdel- terim je mogoče kruh hitro H gu. Proizvodnja v tovarni se jetja so se povečali zaradi več- ke po naročilu za menze, trgo- razdeliti med stranke, usmerja skladno z naročili in sklenjenimi pogodbami. Se vedno so najbolj iskane pete iz le- ||ee	g .1	* v * I VI *	*	e1«*
=Bš"K; Higiensko-tehmcm službi morajo posvetili
nylon petah, katere je podjetje	.	.	.	. .	..	11»	||	•
vec pozornosti občinski ljudski odbori
v rekonstrukciji umetna sušil-	■	9
POGLED NA HRASTNIK
ZGODBE 0 DOBRIH IN SLABIH HIŠNIH SVETIH
Iniciativnostin nelnciat.vnost
Te dni večkrat slišimo o delovanju hišnih svetov. Nič čudnega, **J ustanavljamo stanovanjske Jkupnosti, katerih organi bodo "Orali nuditi —- vsaj ponekod — Precejšnjo strokovno in drugo fomoč stanovanjskim svetom. Tu 8* tam so celo v minimalnih pro-Bamih dela za razvoj stanovanjskih skupnosti postavili v ospredje tri osnovna pravita: razvijanje vVluinostne dejavnosti, varstvo "trok In skrb zaposlenim mate-r*Jl ter pomoč hišnim svetom.
V resnici se vloga hišnih svetov * bovimi predipisl s področja sta-Oovanjsklh zadev silno krepi; oruibeno upravljanje stanovanjskih hiš pa se bo z uvajanjem •konomsklh najemnin In vsemi —talim! spremembami uveljavilo {e tedaj, če bodo upravljavci zna-jj gospodariti. Zato bo ena Izmed Permanentnih nalog v bližnji prihodnosti razvilati ustvarjalnost
kalo Je kakih 100.00« din. Nekateri so bili za posojilo, drugi za prostovoljno delo. Drugi so bili v večini. In so se domenili: ta bo poskrbel za to, drugi za ono. tretji za kaj drugega, in v šestih tednih je bila hiša preurejena, popravljena in spet sposobna, kljubovati vremenskim ln drugim ne-prilikam. Bilanca: v blagajni je ostalo $c Pet tisočakov, medtem ko so nekateri stanovalci prispevali tudi po petdeset ur prostovoljnega dela. Hišni svet pa ni miroval. Ker Je že pričel z Iniciativnim delom, ga je hotel nadaljevati. Stanovalce je povabil na ogled okolice hiše. Ko so obšli hišo z vseh strani, so ugotovili, da Imajo dela še na pretek. In spet so se dogovorili, kdo bo opravil to, kdo drugo ln podobno. Rezultat tega je bil ta. da ima hiša dobro zavarovano Jamo
bednosti razvijati ustvarjalnost za odlaganje smeti in pepela, da hišnih svetov, predvsem pa pri so dohodi z vseh strani očiščeni -	-	-	- navlake in trave ln posuti s pes-
kom, da so barake za kurjavo po-
pravljavcih uveljaviti in utrditi
Brez Iniciative ne bo šlo. Zato mora biti. Hišni svet pa še kar 2! tem sestavku samo nekaj drob-Jj&lč o Inciativnosti in neinicia-»vno-sti hišnih svetov. Poznam hišnih svetov, ki se prav *obr0 zavedajo odgovornosti pri ,vojem delu. Naj povem, da je 5»ki taki hišni svet v Zagorju za-*el svojo mandatno dobo takole:
Najprej je sklical vse stanoval-** in jim obrazložil, kakšno je ■tanje njihove hiše. Povedal je Nadalje, koliko sredstev imajo na ^aapolago za popravilo ln ureditev **en. strehe, stopnišč, kleti ln ■tanevanjskih prostorov. Z manj-
mora----------------- -	.
naprej snuje namreč kaj bi bilo še treba storiti. Stanovalci so zadovoljni, da so izbrali tak svet, ki zna pravilno prijeti za delo.
In drug primer: posvet hišnega sveta s stanovalci Je bil dramatičen. Raagovor se je vrtel v vedno ponavljajočem se refrenu: denar, denar! Kakor koli so ga obračali, venomer je bil rezultat isti Da bi vzeli toliko posojila, ni bilo misliti, ker niso bili kreditno sposobni. Toda naposled so našli rešitev: z najetim posojilom in prostovoljnim delom bi
IZ GRADBENEGA PODJETJA »ZASAVJE«
— Stanovanjski bloki na Likerjevem In stanovanjska stavba 6 as proti gimnaziji, bodo vseljivi še letos, če bodo Investitorji Izvršili svoje obveze — je d*j*l našemu dopisniku tov. Du-lair, direktor SGR »Zasavje« v ^rbovljah, ko ga je povprašal, **ko potekajo gradnje, ki jih itviršuje to podjetje.
SCrP »Zasavje«, ki je nastalo * letošnjem februarju po zdru-litvl z rudniškim gradbenim Ujetje zaposluje okrog 400 delavcev in giradi tovarno zidajo pri trboveljski Elektrarni Ih dve rudniški stanovanjski "At nasproti postaje »Petrol«, tudi dela pri pokrivanju Trbo-v*lJAčlce na železniški postaji Izruje to podjetje.
Kot vidimo, je dejavnost podrtja zelo široka, dasi le-to Se tarabllo vseh možnosti zmog-tilveertl. Predvsem je čutiti, da Zmanjkuje nekvalificirane de-*®vne sile, nekaterih vrst mate-r‘4H« in skladiščnih prostorov.
. bi gradbeno podjetje ne toliko odvisno od priliva delovne sile, so sklenili, da bodo l^le dejo čimbolj mehanizirali ^ #o v tem smlsu tudi že za-^h6elll piri Narodni banki za
Najtežavnejše vprašanje za **dtj je pomanjkanje betonske-železa, ki ga zaradi ne-'*‘Mereslrano®tl za ta Izdelek ,* naših jeklarnah ni dobiti ^kjerr.
Zaradi tega tudi gradnja osemletke v Trbovljah ne na-oreduje tako, kot je bilo predvideno. Kljub temu upajo, da bo šola do konca leta 1960 ugotovljena.
Tudi skladišča so problem zase. Sedanji leseni pirovizorij je mnogo premajhen, pa tudi proti ognju ni varen.
Velike težave povzroča podjetju plan za prihodnje leto- Za sedaj n« vedo še nič o tem, kaj se bo pričelo prihodnje leto graditi na novo, zato tudi ne morejo planirati delovne sile ln materiala, ki ju potem ob nenadnem naročilu navadno zmanjka.
Za delavce je pri podjetju kar dobro preskrbljeno, saj je razen primerne nastavitve poskrbljeno tudi za njihovo prehranl-tev. Imajo dve lastni kuhinji in eno skupno s komunalo, na oddaljena dellovlšča pa hrano vozijo.
Družbeno življenje zaradi specifičnosti dela, ki traja poleti od jutra do večera, ni najbolj razvito, čeprav se sindikalna podružnica trudi, da vsaj za delavce iz Trbovelj organizira športna tekmovanja In podobno.
Upamo, da bo podjetje tudi vnaprej tako poslovalo kot doslej in s tem prispevalo svoj delež k dvigu družbenega standarda.
bilo moč hišo spet zakrpati ln ji podaljšati življenjsko dobo. Tisti, ki so se obotavljali podpisati obvezo za sodelovanje pri obnovitvenih delih, so bili v manjšini. Toda ko so videli pripravljenost ostalih stanovalcev, so prav tako pridno poprijeli za delo. Rezultat: z razmeroma majhnim kreditom so popravili hišo.
Hudo pa je kajpak, kjer ni niti sledu o Iniciativnosti; kjer se hišni sveti na vse mogoče in nemogoče načine branijo prevzeti kakršno koli odgovornost za upravljanje hiš. Samo dva primera:
Neki stranki se je že pred dobrim letom zlomil ključ kuhinjskih vrat. Kaj zato, saj to ni nič takega. Toda namesto da bi stopil do prvega ključavničarja, ki bi napravil nov ključ, je stanovalec prišel tarnat na stanovanjsko upravo, da ne more na dopust. ker ne more zakleniti stanovanja, Človek skoroda ne more venjeti tolikšni nemarnosti, ki ima svoje korenine v stoletni tradiciji, da skrbi za popravila ali urejanje stanovanj oziroma stanovanjskih hiš edinole rudniška uprava.
Streha neke stanovanjske hiše Je že skoro odslužila. Hišni svet ne dela. ker se boji prevzeti odgovornost. Na nekaterih krajih že pronica voda skozi streho v stanovanje. Zlasti ob večjih nalivih. Toda doslej še niti en stanovalec ni poskusil dobiti opeko ln prekriti streho. Vsi pa se izgovarjajo, da mora to storiti hišni svet, ki Ima tudi denar.
Podobnih primerov skrajne malomarnosti, ki meji že na abotnost, je še in še. Četudi Izvira, kot rečeno, vse to Iz konservativnosti ljudi, ki so bili dolga desetletja navajeni na to, da jim stanovanje obnavljajo podjetja, kjer so bili v službi, bi vendar morali vedeti, da lahko s svojim sodelovanjem marsikaj postore ln popravijo. V teh primerih niti organi stanovanjskih skupnosti ne bodo mogli kaj prida storiti, četudi bi imeli še tako dobro vo-
nica za les. Ko bo zgotovljena, bo tovarna prihodnje leto začela serijsko proizvodnjo lesne galanterije. Prav razveseljivo je, da so se v tovarni znižali proizvodni stroški za 9% v primeri s stroški v istem razdobju lanskega leta.
Po skončanju rekonstrukcije lesne sušilnice, ki je predvidena še za letošnje leto, bo podjetje dobilg več-novih strojev. — Delovni načrt za prihodnje leto je že v celoti pripravljen.
ZIDANM0ŠKA CEMENTARNA DELA ZADOVOLJIVO
V Zidanem mostu deluje stranski obrat trboveljske Cementarne t6r dosega v proizvodnji zadovoljive uspehe. Proizvodni plan so v I. polletju letošnjega leta v tovarni do-„ segli v višini 80,64% prj izdelavi cementa in apnene moke, v izdelavi plošč raznih dimenzij pa v višini 31,99%, ali skupno za prvo polletje v višini 56,31%, Finančni plan so v tem obratu v prvem polletju realizirali z 72.3%. Ti bežni podatki nam kažejo, da je položaj tud; v zidanmoški cementarni zadovoljiv.
IZ KOVINARSKE DELAVNICE V RADEČAH
To je majhno podjetje v Radečah, kj zaposluje samo štiri ljudi. Letošnje leto se je proizvodnja v njem znatno dvignila. Lansko prvo polletje je delavnica presegla svoj proizvodni načrt za 2%, letos pa v Istem razdobju kar za 80%. Delavnica ne more zadostiti vsem naroč-,Čilom. V glavnem izvršuje le usluge, pri novih stavbah pa prevzema obrtniška dela, kot na primer izdelavo stopniških in balkonskih ograj.
Delavnica Izvršuje tudi popravila kmetijskega orodja, ta-
Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani je na zadnji seji posvetilo posebno pozornost HTŽ službi, in to spričo naraščanja nesreč. V tej zadevi so na seji na osnovi skrbno izdelanega poročila komisije za soc. politiko in delovne odnose temeljito analizirali stanje z nesrečami pri delu v prvem letošnjem polletju. To poročilo narekuje, da bodo morale komisije pri HTZ pri občinskih ljudskih odborih natanko proučevati ter se glede znižanja števila nesreč posvetova. tj ne le s svetom za delo, temveč tudi z odborom proizvajalcev.
Analiza nezgod v prvem polletju v okraju izkazuje porast nesreč prj delu za 2,9%, p0 podatkih podružnice socialnega zavarovanja v Trbovljah pa znaša porast teh nesreč v občini Trbovlje in Hrastnik kar 10,2%.
Zelo zaskrbljujoči so podatki, k; pravijo, da je največ ponesrečencev v vrstah mladih ljudi. Tako je za 45% več nezgod pri mladih delavcih, rojenih od leta 1941, in 10%. yeč pni mladih, rojenih v letih 19Mr—1940. Ob tem problemu se nujno postavlja v ospredje potreba vzgoje mladih kadrov, vzporedno z odnosom mojstrov do pravilnega izobraževanja- Ko so na seji obravnavali to vprašanje, je bi] ponovno stavljen predlog, da o tehnični zaščiti začnejo poučevati že v osemletki, kar b0 v skladu z načeli reformirane šole.
Medtem ko podatki 0 okraju Izkazujejo porast Nezgod pri polkvalifioiiranih in nekvalificiranih delavcev, kar ugotavlja, jo pri NK delavcih v Trbovljah in Hrastniku, pri katerih znaša porast nesreč 56,5%, je bilo v navedenih dveh občinah največ nezgod pri- delu pri kvalificira, nih delavcih, kjer odpade od 1404 nesreč v prvem polletju 665 na kvalificirane delavce ali 47,4 odstotka.
Pri NK in PK delavcih se ugotavlja, da ne uporabljajo pri delu HTZ sredstev, prav tak0 povečano nediscipliniranost prj delu. Te navedbe potrjujejo tudj podatki Inšpekcije dela.
Nadalje se je povečal zahtevek socialnega zavarovanja do gospodarskih organizacij glede opustive varnosti pri delu od 4 milijonov din v prvem polletju
1958	na 11 milijonov din v prvem polletju letošnjega leta ali 275%, in sicer v merilu celotnega okraja.
Prav posebno se bodo morali ukvarjati s tem vprašanjem zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih, zlasti na izkazano izgubo narodnega dohodka, ki zaradi nesreč pri delu znaša v okraju v I. polletju
1959	875 milijonov din. Ce k temu prištejemo še Izplačilo nezgodnih dni ter izračun proti-
vrednosti 7 smrtnih nezgod ln 16 trajnih invalidov, lahko zapišemo, da znaša izguba, ki smo jo utrpeli na narodnem dohodku, nad 1 milijardo dinarjev.
Ti nerazveseljivi podatki zgo. vorno zahtevajo vse večjo potrebo skrbi za HTZ, kljub temu, da so podjetja žrtvovala velikanske denarne vsote z.a preskrbo zaščitnih sredstev, saj-stanejo le-ta v I. polletju 1959 v okraju 401 milijon din. Temu vprašanju bodo morali posvetiti večjo skrb tudi oblastni organi, ker je bila v začetku leta tudj ta kompetenca občinskih ljudskih odborov preko njihovih komisij za HTZ, ki pa niso v celot; zaživele, in jih bo treba v drug; polovici leta v celoti mobilizirati za delo, da se stanje z delovnimi nesrečami obrne na bolje.	t.
VEČ POGUMA PRI ORGANIZACIJI CENTROV ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJIH
E TOVARNE KERAMIKE IN ELEKTROPORCELANA NA IZLAKAR
0 proizvodnem delu za leto 1960
POMOČ V NESREČI
2®I*AI, komaj 30-letail Miro Ver-buldožerut KPPZ Brežl-tfl *® 1* pri delu 1,01,0 pone»re-
A
I
manjkuje
zdravnika
v Zagrebu, se Je takol
Na poziv priglasilo
Pri priključevanju dvobraz-
«Sft* Pluga ga je podrl težki bul-in ga hudo poškodoval po
Ra
ln kolku.
Ponesrečenca
Suhu
V, takoj prepellali v zagrebško vjJhlAnleo dr. Kajfeža. Polrtvo-u°)l zdravniki so nemudo-ma In-VV*nlrall s nad lest ur trajati?* operacijo, ki Je uspela in Je še« uR>al*- da bn mladi delavec Toda neogibne kompllkacl-bile močnejše kot mlado ln jj$*r»o telo, tako, da le pone-$v**®ec po « dneh nmrl. — Izgu-* km.i je rahtrvala takojšnjo krvi ki ]• aele pri-

6 tovarišev kolektiva KPPZ Brežice. ki so dali kri za rešitev žlvljenla sodelavca — Pred dnevi so se poslovil' v Brežicah od mladega Verstovška, ki le pokopan na mestnem pokopališču. Lep civilni pogreb Je dokazal, da Je bil poiko.lnl priljubljen med tovariši v kolektivu ln vsi Iskreno sočustvujejo z mlado vdovo In triletno hčerkico.
Lepa človekoljubna gesta članov kolektiva KPPZ Brežice, k' sO darovali krvi za svojega tovariša — sodelavca, zasluži vse priznanje.
Do konca leta je še več kot dva ln pol meseca, v tem obdobju bodo naše gospodarske organizacije skušale ne ]6 doseči, marveč marsikje tudi preseči letošnje gospodarske naloge. V številnih podjetjih ta čas hite, da nadomeste eventualne zamude, skratka: vse sile so usmerjene v pravočasno dosego proizvodnega plana, ker se zavedajo, da je od izpolnjevanja planskih nalog odvisna tudi izpolnitev družbenega načrta občine. Za letošnje leto je značilno, da mnogi delavski sveti ne govore na svojih zasedanjih le o izpolnjevanju lastnih načrtov, marveč, da na njih vse pogosteje slišimo besedo »družbeni načrt občine«. V naše kolektive polagoma prodira spoznanje In zavest, da so tudi oni sestavni del občine, saj marsikje teh plotov ln pregrad skoro ni več, ker jih je porušil nov odnos, odnos, ki se bistveno razločuje od nekdanjih stikov z- oblastvenimi organi.
Zato je tembolj zanimivo, da portekod že začenj"ajci govoriti o proizvodnih planih v prihodnjem letu. Vsepovsod po svetu ravnajo dobri gospodarji podobno. Zlasti je to važno v našem socialističnem gospodarstvu, kjer lgra načrtovanje veliko in pomembno vlogo, ker vemo, da je plansko gospodarstvo ključ do povečanja uspehov oziroma rezultatov, na katerem koli področju. Spoštovanje do Izpolnjevanja planskih obveznosti je postalo tako očitno, da menda ni več samoupravnega organa, ki temu vprašanju ne bi posvetil največ pozornosti.
Zadnjič se je v Tovarni keramike i-n elektropdrcelana na Izlakah sešei delavski svet, ki je mimo drugih zadev Obravnaval tudi proizvodni načrt podjetja za leto 1960. Vodstveni tovariši so člano-m delavskega sveta obrazložili, da je bil na občinskem ljudskem odboru prvi razgovor posvečen Izdelavi družbenega načrta za leto 1960 in d’a je občina povabila k sodelovanju tudi samoupravne organe. To torej pomeni, da občina ne mo-re izdelovati tako važnega instrumenta, kot je družbeni načrt, ne da bi pri tem sodelovali organi delavskega samoupravljanja podjetij.
Za njihovo podjetje je predvideno nekolikšno povečanje proizvodnih nalog, in o tem se je razvila kaj živahna razprava. Upravljale! so namreč s skepso govorili o povečanju proizvodnega načrta, ker se jim je pač v zadnjem času vrinilo več nepredvidenih težav, ker so proizvodne možnosti že skoro do kraja Izkoriščene, in na račun kapacitet ne bo moč kaj prida zvišati proizvodnih rezultatov.
Tovrstnih izdelkov je na tržišču vedno več. Izdelujejo pa jih podjetja, ki so razvita, ki razpolagajo z boljšimi strojnimi ln drugimi napravami, ki torej laže prenašalo konkurenco kot njUrovo podjetje, k! je mlado In ki sploh še ni začelo s predvidenimi rekonstrukcijskimi deli.
Vendar pa so na kraju predvideni povečani plan le sprejeli a pripombo, de v večje poviša-
nje ne bi mogli privoliti. Potem so govorili še o razvoju kooperacije s trboveljsko »Mehaniko« v bližnji prihodnosti. Tudi o tem vprašanju je organ delavskega samoupravljanja spregovoril z nekoliko širših vidikov.
Ni dvoma, da to ni bila zadnja razprava o proizvodnem načrtu za prihodnje leto. Bržkone se bo moral delavski svet še snitl m razpravljati o podrobnostih tega načrta. In prav je tako. Bolj ko bodo govorili o potankostih, tem boljši bodo rezultati. Kajpak pa ostane prva dolžnost delavskega sveta, da o svoji odločitvi obvesti kolektiv. Kolektiv mora vedeti, kakšne dolžnosti je sprejel njegov predstavniški organ, ker bo nosil vso težo povečanih nalog.
Sploh kaže letos nekoliko širše govoriti s kolektivi o proizvodnih načrtih za leto 1960. Naj ne bo obrata ali celo delavca, ki ne bi vede] o načrtih podjetja za prihodnje leto. Za to delo ni Skoda časa. Kajti marsikje bo le visoka zavest ln vsestranska ustvarjalnost kolektiva omogočila izvajanje povečanih proizvodnih nalog. In če smo se odločili, da nenehno večamo pro izvodnio vseh mogočih dobrin, potem veha posvetiti tistemu, ki jih izdeluje, vso pozornost. Človek, ki natanko ve. kakšne naloge • je prevzel nase njegov kolektiv, se bo vsestransko potrudil, da b! jih pomagal izvesti Tam pa, kier ne bodo ravnali tako, se lahko zgodi, da tim še tako skrbno pripravljen plan ne bo pomagal, kajti pozabili so na proizvajalca.
Sistematično in organizirano izobraževanje v gospodarstvu predstavlja vsekakor politični in ekonomski problem. Zahteve, ki se postavljajo pred vse, ki so za izobraževanje odgovorni, so Izražene v vrst: resolucij ’n tudi VII. kongres ZKJ je temu vprašanju posvetil posebno skrb.
Izobraževanje je eno izmed prvenstvenih problemov, ki ga morajo v prvi vrsti obravnavati delavski sveti v podjetjih.
V naši dosedanji izobraževalni praksi smo vprašanje gospodarskih kadrov reševali dokaj kampanjsko, brez določenega programa.
Letošnja sprostitev dela sklada za kadre, s katerim razpolagajo gospodarske organizacije, terja vzporedno bolj programsko delo na nodročju izobraževanja gospodarskih kadrov.
Kaj lahko pričakujemo od dobro izobraženega kadra? Boljše odnose med ljudmi, manj nesreč pri delu, manj Izostankov od dela, boljši odnos do dela m večjo skrb za poverjene naloge in zaupani material, manjšo fluktuacijo delavcev, večji učinek dela, boljšo kvaliteto izdelkov, skrajšan čas izdelave določenih produktov, prihranke v denarju — da ne bi našteli vsega, kar lahko pričakujemo v našem prizadevanju za večjo produktivnost dela.
Ce hočemo vse to doseči, je torej v prvi vrsti potrebno Iz-
obraziti vsakogar v podjetju, od mladil, delavcev do odraslih, kakor tudi vodilne delavce, skratka, na tem področju ne smemo prezreti nikogar.
Za dosego zaželenega cilja pa je vsekakor potrebno imeti predvsem v večjih oziroma bolj razvitih podjetjih »Center za izobraževanje«, kateremu mora biti zagotovljena vsestranska podpora organov delavskega upravljanja in uprave podjetja.
Manjša podjetja ->a naj bi pri večjih podjetjih dobila ustrezno pomoč ob sodelovanju delavskih univerz glede kadra, ki naj bi le-to vodil.
V trboveljski občini praktično obstaja le en center za izobraževanje, in sicer v Strojni tovarni, ki pa je bil pred leti opuščen, a se sedaj ponovno organizira v skladu z novimi načeli izobraževanja.
Ce preko naših izobraževalnih centrov uspemo urediti odnose. med ljudmi in odnos ljudi do dela, odnose med nadrejenimi in podrejenimi, bomo dosegli uspešne rezultate, da ne prištejemo še vse ostale pokazatelje, ki se lahko bolj ati manj natanko merijo.
Zato naj bi vse uprave podjetij In še posebej organi samoupravljanja, zahtevali, da se centri za Izobraževanje formirajo, vzporedno pa konkretizirajo njihove naloge ob sestavi programov dela.
PRI DELU
PRED OBČNIM ZBOROM SVOBODE TRBOVLJE H
Dane so vse možnosti za razmah dela
Jesen je tu in kmalu bo potrkala na vrata zima. V jesenskih in zimskih mesecih pa je običajno opaziti vse večje zanimanje za kulturncprosvetno delo. Tudi v Svobodi Trbovlje II se pripravljajo na obračun dela v pretekli sezoni, ki pa tokrat ne bo posebno bogat. Najbolje sta v pretekli kul-turnoprosvetni sezoni delovala mešani pevski zbor pod vodstvom prol. Ponikvarja ter ki-nozekcija, za pomembno pridobitev v tem društvu pa lahko štejemo tudi nedavno otvoritev klubskih prostorov. Okusno urejeni klubski prostori so odprti vsak dan od 17. ure naprej in vabi društvo v svoj klub vse, ki žele prebirati časopise in revije, ali pa igrati šah, karte in podobno. Od 15. oktobra bo vsak dan določen tudi reden razpored koriščenja klubskih prostorov, ki se jih lahko poslužujejo Po želji vsi.
V Svobodi Trbovlje II pa je popolnoma prenehala delati mladinska godba, nadalje mladinska sekcija in tamburaški zbor. O vsem tem je že podrobno razpravljal upravni odbor društva, ki ima nalogo, da pripravi tudi delovni program za prihodnjo sezono. V novi sezoni so možnosti za delo zelo velike, treba jih je samo izkoristiti, kar pa je seveda največ odvisno od volje posameznikov In vseh. Mešani pevski zbor društva že pridno vadi, vendar so vrata še vedno odprta vsem pevcem in pevkam, ki so že bili kdaj v kakšnem pevskem zboru, pa tudi novim pevcem in pevkam. Vaje so vsak torek in petek ob 19. uri. V sodelovanju z osemletko v Zg. Trbovljah bodo v društvu ustanovi!: tudi mladinski pevski zbor. Prav tako je društvo dalo tamburaške inštrumente za delo mladinskega tamburaškega zbo. ra, ki bo deloval v o k vini Svobode II s pomočjo osemletke v Zg. Trbovljah.
Možnosti za nove oblike dela se bodo našle tudi v klubu, kjer so na programu razna poljudna predavanja, nadalje
marksistični krožek, vsak četrtek pa je namenjen našim ženam in dekletom za aktualne razgovore in predavanja. V načrtu je tudi oživitev dramske sekcije, ki bj v bližnji sezoni postavila na oder dve gledališki premieri, pripravljala pa bi tudi program za delo v klubu.
V načrtu je prav tako oživitev lutkovne sekcije. V klubu nameravajo postaviti nov lutkovni oder, tako da bo klub pristopen tudi našim najmlajšim. Šahovska sekcija bo imela v klubu možnost delovanja vsak torek in petek, prav tako tudi pionirski krožek vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Kinosekcija društva si je za bližnjo sezono zadala prav lep program. Razen rednih kino predstav, za katere so zagotovljeni najboljši premierni in re-prizni filmi, bodo vsako nedeljo dopoldne še filmske matineje za mladino. Novost v kinu Svobode II pa bo pričetek dela »filmskega gledališča«, kjer se bodo predvajali vsak četrtek in petek najboljši film svetovne kinopredukcije, ki jih hrani v svojem arhivu Kinoteka iz Beograda. Nova oblika dela v društvu bo nadalje ustanovitev filmskega kluba, ki ga v kraju
doslej še ni bilo, dasiravno je število ljubiteljev kina v Trbovljah precej veliko.
Med pridobitvami društva bo kajpak tudi njegova knjižnica, ki bo imela na razpolago preko 1090 knjig in bo odprta dvakrat tedensko, ob četrtkih in nedeljah dopoldne. Z otvoritvijo knjižnice v Svobodi II bo izpolnjena velika želja prebivalcev v Zg. Trbovljah, saj bodo le-ti imeli z njo knjižnico na svojem precej obsežnem področju, ki jim bo posebno prav prišla v zimskih mesecih, ko ljudje najraje posedajo ob branju lepih knjig.
Društvo pa želi poživiti tudi delo v izobraževalni dejavnosti, za katero so dane vse možnosti. Omenimo še, da bodo v
novembru spet prišli v Trbovlje v goste Svobodarji iz Slovenskega Javornika, M bodo dali v soboto, 14. novembra celovečerni koncert mešanega pevskega zbora.
Delovanje mešanega pevskega zbora, mladih tamburašev, gledališke sekcije, knjižnice, lutkovne sekcije, kinematografa in klubskih prostorov z izobraževalno dejavnostjo — to so glavne smernice za bodoče delo v Svobodi II. Vse, ki žele delati v društvu, vabimo na delo v njegovih sekcijah, od vseh članov društva pa je odvisno, kako bodo svojo nalogo izvršili. Program je obsežen — vsak, ki mu je pri srcu kulturnopro-svetni razvoj Trbovelj, zlasti njihove mladine, pa naj zaviha rokave.	ar.
Gradnja planinskega doma v Gorah
-esse
Kaj je novega v Zagorju?
Pred dnevi so obširno razpravljali o nadaljnji gradnji planinskega doma v Gorah, o čemer smo svoječasno že poročali. Planinski dom v Gorah
MLADI SAHISTI PRI DELU
TRBOVELJSKA MLADINA JE
letovala v Črni gori
Na osemletk; v trboveljski gimnaziji je organizirala razredničarka VIII. zaključnega razreda tov. Ema Hauokova za svoj razired kot v počastitev 40-letnice KPJ dvajsetdnevno letovanje v Budvi v Cmi gori.
Na to letovanje se je mladina pripravljala celi dve leti. Pirv: pogoj so bili dobri učni uspehi, drugi pa preskrba potrebnih finančnih sredstev. Mladina se je pri učenju potrudila, tako da so bile učne ocene zadovoljive te prejšnje šolsko leto. To se je ponovilo tudi v naslednjem, zaključnem 8. razredu, kajti mladina se je trdno zavzela, da glede učnih ocen ne bo zadržkov. Tako se je dve leti zapored ponavljalo geslo:	»Budva —
Budva!« In to pri učenju kakor tudi pri zbiranju denarnih sredstev. Otroci so prispevali vsak mesec, kolikor je kdo zmogel za »fond za letovanje«, tako da 6e je nabrala ob koncu leta že kar lepa vsotica. Nekaj so še prispevala razna podjetja, ostalo pa so potem plačali udeleženci sami.
Priglasilo se je 36 otrok in 4 odrasli, ki so vodili taborjenje ter ob eiem bili kot vzgojitelji v pomoč mladini. Večja ovira pa je bila preskrba šotorov, sla-maric in druge taborne opreme. Taborniška organizacija v Trbovljah, v kateri Je bilo nad dvajset otrok včlanjenih, žal ni pokazala posebnega razumevanja za to letovanje ter je dala le nekaj šotorov in posode. Bolj uvidevna je bila Zveza borcev v kraju, ki je dala še ostale potrebne šotore, in pa odred tabornikov v Hrastniku, ki je posodil še manjkajočo opremo.
Ko je bilo vse pripravljeno, ee je skupina z vso prtljago odpeljala z vlakom do Reke, nato pa s parnikom »Osijek« do Budve. Vožnja je trajala skoraj tri dni. Mnogi izmed mladine še niso bili nikoli na morju, sedaj pa so samo strmeli in ulivali lepote, ki jih nudi naš sinji Jadran. Nobena zemljepisna ura jim ni mogla predočlfl tega, kar so sedaj sami videli pri skoraj dvodnevni plovbi ob cel; dalmatinski obali na južni Jadran, skoraj do albanske meje. Ze na parniku se je mladina vedla disciplinirano, kadar ha je zaigral naš »trlo« na svoje inštrumente naše lepe slovenske popevke, »o se skoraj vsi mornarji in potniki pridružili k nam in navdušeno ploskali.
Budva je našo mladino lepo sprejela. Svoje taborišče smo sl postavili na izbranem najlepšem prostoru tik ob morju, ki ga je tamkajšnja ljudska oblast nudila našim )etove'cem. V taboru Je vladala hredno lepa harmo-ulja In tovarištvo ter vzorna disciplina ?n katero je posebno skrbela voditeljica tabora, raz-gednlčHrkn Hauckova. Vpe-
ljana je bila dežurna služba, izleti kopanje v morju, družabne igre in zabava. Osem deklet našega tabora pa je sodelovalo dva dni tudi pri snemanju nekega filma, kjer so dekleta kot statistke prejele posebne denarne nagrade.
Domačini, Črnogorci so bili z nami, Slovenci nadvse prijazni- in tudi naša mladina se je potrudila, da napravi s svojim vedenjem najbolši vtis. Za prehrano je neut. udno skrbela naša ekonomka tov. Elčka Mala-vašičeva, blagajno pa je vodila tov. Vida Podlesnikova. Kuhinjo je upravljala tov. Kostanjškova. ki je vedno nasitila lačno mladino. Hrane (e bilo dovolj. Sicer smo morali zaradi preproste kuhinje pripravljati enostavno hrano, vendar je bila le-ta kalorično izdatna in okusna. Celotno gospodarstvo tabora je bilo ekonomsko tako vzorno, da smo z razpoložljivim kapitalom naše letovanje celo lahko podaljšali še za osem dni.
Zal so lepi dnevi prehitro minili. Ostali pa bodo vsakemu Udeležencu v nepozabnem spominu, saj takega letovanja s svojimi sošolci istega razreda ne bodo doživeli nikdar več.
Zato je neka mladinka ob slovesu rekla takole: »Prej, ko -mo se pripravljali na letovanje, smo že dve,leti govorili samo: Budva — Budva! — sedaj pa, ko smo se povrnili domov, so nam ostali nepozabni spomini na letovanje. Se dolgo let bomo, kjer koli se bomo srečali, spet ponavljali : Budva — Budva!
A. K.
NOVI VISOKOKVALIFICIRANI KADRI V KOVINSKI STROKI
Te dni si je v Trbovljah pred posebno izpitno komisijo pridobilo visoko kvalifikacijo v kovinski stroki (predvsem ključavničarji, strugarji in kovači) 16 delavcev Strojne 'ovarne in Elektrarne.
Dva delavca bosta morala ponovno pred komisijo zaradi ponovitve znanja v enem predmetu.
LEPOTA IN »SARM«. — Ob neki priliki so vprašali Maurk-cea Chevallerti, kakšna razlika Je med lepo ln šarmantno žensko.
»Lepa ženska,« Je odgovoril Chevaller, »Je tista, ki Jo opazim Jaz, šarmantna pa tista, ki opazi mene!«
zida Planinsko društvo Dol pri Hrastniku. Planinsko zavetišče bo predvsem služilo kolektivu Steklarne in Kemične tovarne v Hrastniku.
Za zgraditev tega doma je kolektiv Steklarne že precej storil, saj so njegovi člani kakor tudi drug; člani planinskega društva napravili pri tej gradnji že nad 4.500 udarniških ur, kar pomeni za graditelje precejšnjo finančno olajšavo, saj: bo 'izgradnja planinskega doma v Gorah stala precej denarja-
Sedaj je v tem domu zgotov-Ijenih že 16 prostorov, ki bod0 lahko še letos služili svojemu namenu, v njih manjka le še zasteklitev ter skončanje elek-trolnstalacijskih del, položite' poda in ogrevanje prostorov.
Tik pred izgotovitvijo so tud: prostori v drugem nadstropju planinskega doma, ki bodo nudili prenočišče 25 gostom. Za naslednje leto je v načrtu le še ureditev mansardnih prostorov, kjer bodo skupna ležišča, in zg otovi te v treh sob ter omet stavbe zunaj.
Gradnja te planinske pošto, janke je Planinsko društvo na Dolu razumljivo finančno izčrpala. Zato je moralo društvo napraviti novo akcijo za preskrbo še potrebnih sredstev. Tako je kolektiv hrastniške Steklarne, ki je že precej žrtvoval za ta planinski dom, sklenil, da bo vsak posameznik napravil še 1 šlh'tvv tovarni, denar pa se odvede planinskemu društvu za skončanje planinskega doma v Gorah.
Ta žrtev seveda ne bo zaman, saj bodo steklarji iz Hrastnika lahko že prihodnje leto preživljali svoj letni dopust v planinskem domu v Gorah.
Konferenca šolnikov. — Na po-budo občinskega odbora Socialistične zveze in sveta za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru je bila pred dnevi v dvorani SD »Proletarca« konferenca prosvetnih delavcev-zagorske občine. Prosvetnim delavcem je uvodoma spregovoril predsednik ideološke komisije pri okrajnem komiteju ZK Ljubljana, tovariš Avguštin Lah, in sicer o temi: »Naša šola na novi poti«. Tov. Lah je v svojem izvajanju poudaril vse vzgojne in druge prednosti reformirane šole in vlogo prosvetnih delavcev pri izvajanju reforme. O nekaterih lokalnih družbenopolitičnih problemih pa je govoril sekretar občinskega komiteja ZK, tovariš Rudi Bregar. Potem se je razvila živahna razprava, v kateri so prosvetni delavci prinesli več vprašanj v zvezi z reformo šole kakor tudi domačih stvari.
Seminar za člane poravnalnih svetov v Zagorju. — Znano je, da so v zagorski občini ustanovili tri poravnalne svete, ki bodo v kratkem začeli z rednim delom. Da bi novoustanovljeni poravnalni sveti lahko že ob pričetku razumeli pomembnost svojega dela, je občinski odbor SZDL sklenil zanje organizirati seminar. Na seminarju, ki je bil pred kratkim, je predsednik okrajnega sodišča iz Trbovelj spregovoril članom poravnalnih svetov o vlogi in pomenu kakor tudi o nekaterih praktičnih izkušnjah teh organov družbenega upravljanja.
Kaj pripravljajo ljudskoprosvetni amaterji? — Jesenska sezona, če jo lahko tako imenujemo, se je začela. Zagorska društva in še druge organizacije so že sredi ustvarjalnega dela. Poskusimo tokrat povedati, kaj pripravljajo amaterji zagorske -Svobode«? Člani zabavnega orkestra se pridno vadijo za koncert, ki ga bodo posredovali ljubiteljem zabavne glasbe verjetno v prvih dneh novembra. Razen nekaterih že znanih kompozicij bodo ljubitelji zabavne glasbe lahko slišali več novih glasbenih del, za katere pravijo muzičarji, da bodo zagotovo »užgali«. — Člani dramske sekcije so začeli z rednimi vajami, študirajo pa dramo »Mladost pred sodiščem«. Hkrati pa se že pripravljajo na neko drugo odrsko delo. Pevska zbora sta sredi pospešenih
priprav za prvi koncert, skupino z novoustanovljenim orkestrom, ki ga nameravajo prirediti ob dnevu republike. Prepričani so, da bodo Zagorjani ugodno sprejeli prvi preskus takega načina izvajanja. — No. pa tudi izobraževalni odsek snuje načrte. Tako naj bi se konec meseca začele dve šole za starše, ena v Zagorjij, druga v Toplicah. Posebno pozornost posvečajo delovanju oziroma ustanavljanju klubov. Debatni klub se je pred dnevi prvič sešel. Literarni klub na šoli bo v kratkem začel z delom, kmalu bo začel z delom tudi filmski klub. — In kdaj lahko pričakujemo prve prireditve? Najbrž prve dni novembra, medtem bo kodo klubi začeli z delom še ta mesec. Predvideno je. da naj bi ljudem v Zagorju prekazali dva televizijska filma in da naj bi preslušali predavanje o televiziji.
Začetek del na pokopališču. — Kot vsako leto v tem času, tako so začeli Zagorjani te dni urejevati grobove svojcev na pokopališču. Vsak dan se na pokopališču zbirajo ljudje in hitijo urejevati in krasiti grobove. Posebno prezomost bo občinski odbor ZB NOV. komisija za grobove padlih borcev in talcev, posvetila spomenikom le-teh. Do dneva mrtvih jih bodo skušali kar najlepše urediti.
Obnovitvena dela pri izlaški zadrugi gredo h kraju. — Pred meseci so na Izlakah začeli z rekonstrukcijo ond^tne mlekarne. Pisali smo že, da so se lotil' obsežnih del, ki naj bi enkrat za vselej omogočili pasteriziranje mleka ter povečano izdelovanje sira in jogurin. Rekonstrukcijska dela so se zaradi obsežnosti nekoliko zavlekla, vendar gredo zdaj h kraju. Seveda so tega najbolj vesele zagorske go-spredinje. ki bodo verjetno kmalu dobile več kvalitetnega sira iz te mlekarne in razne druge mlačne izdelke.
Filmske predstave za zagorsko šolsko mladino. — V okviru tedna otroka so v Zagorju dobili filme na ozek trak, ki so jih vrteli za šolsko mladino. Da pa bi tudi podeželski otroci lahko videli te filme, so. organizirali filmske predstave tudi po za gorskih vaških šolah. Mladina je bila fot' filmskih predstav zelo vesela.
TUDI V TRBOVLJAH OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO
V četrtek 24. septembra je bil v občinskem odboru SZDL Trbovlje prvi razgovor oz. posvetovanje o formiranju občinske zveze za telesno vzgojo. Zveza bi zajemala delovanje ne samo ŠD Rudarja in TVD Partizana, temveč tudi ostalih organi zacii in društev, ki v določeni obliki ekrbe za razvoj telesne kulture v občini, kot so na primer: planinci, taborniki, smučarji, strelci in Ljudska tehnika z avto-moto društvom in aeroklubom. Zajelo bi so nadalje še dosedanje delovanje sindikatov v okviru delavskih športnih iger kakor tud: šol.
O pomenu ln delu te občinske zveze je spregovoril tov. Slavko Borštnar, podpredsednik občinskega odbora SZDL, ki je tud’ opredelil delo ostalih dveh občinskih organov, ki sta že doslej obravnavala nekatere zadevne probleme, ln sicer komisija za društva in družbene organizacije pri občinskem odboru SZDL ter svet za telesno vzgojo >ri ObLO Trbovlje, ki naj bi pred vsem skrbel za razširitev športnih objektov v kraju in za zagotovitev potrebnih investicijskih sredstev.
Občinska zveza za telesno vzgojo pa naj bi bila strokovni organ, ki bi skrbel za organizacijo špomih tekmovanj, za presplošenje telesne vzgoje, za koordinacijo v delu, še posebej pa naj bi skrbel za zagotovite z prepotrebnih strokovnih kadrov v telesnovzgojnih organizacijah in društvih.
O ustanovitvi nameravane občinske zveze bo na prihodnjem zasedanju razpravljal plenum občinskega odbora SZDL.
2e Iz prvih razprav zastopnikov posameznih društev, organizacij in šol povzemamo nekaj uspehov, namreč dano je bilo nekaj tehtnih napotkov glede delovanja te zveze, kakor tudi skrbi za materialno stran šol na področju telesne vzgoje, nadalje glede izdelave skupnih programov dela. Sprožena je bila tudi ureditev vprašanja koriščenja sredstev, ki ) h Je razdelil svet za telesno vzgojo pri ObLO Trbovlje iz sklada za preprečevanje alkoholizma.
Na kraju je bila še Izražena želja, da zveza prične čimprej z delom, pretresli pa so na teh razgovorih še predlog za izvolitev 13-članskegga iniciativnega odbora, ki naj Izvrši vse organizacijske priprave za ustanovno skupščina zveze.
Zasavska številka »Planinskega vestnika«
oskrbnik Planinske
DAJ ZJUTRAJ POSKRBI, DA JE
KOCE NA MRZLICI BERTL. 7.E ZGO-DOVOLJ HRANE NA ZALOGI.
Pravkar Izlila s. številka letošnjega Planinskega vestnika, ki Je glasilo Planinske zveze Slovenije prinaša več člankov o našem Zasavju, zato lahko Imenujemo septembrsko številko tega Usta zn »zasavsko«, saj objavlja največ gradiva prav 0 naši dolini, nje gorah In planinskih društvih. Prav zaradi tega smo lahko marljivemu uredniku Planinskega vestnika tov. prof. Tinetu Orlu, gimnazijskemu ravnatelju Iz Celja. kl Je v zadnjem času obiskal več naših gora ln krajev.
(Nadaljevanje)
Izidor je bil ves srečen, da mu vse tako gladko teče. Ko se je popolnoma stemnilo ter so bili že v hiši, so se mdrsika) pogovorili. Kmalu se je začel med njimi nezaupen pogovor, kakor da so ‘e stari prijatelji. Izidor je povedal da je s pomočjo ne-keoa tovariša pobegnil iz nemškega ujetništva in na kak način je to izpeljal. V tem trenutku je vzel v roke not ter, čeprav s težavo, odrezal s svoje zdrave noge mavčno obvezo. Silno so se začudili, kakšne zvijače se je poslutil za izvedbo bega.
Tisti večer je gospodinja pripravila okusno ln obilno večerjo, gospodar pa je prinesel vina, ki ga je natočil iz posebnega soda. Potem so mu povedali, da je tudi njihov sin pri partizanih in ga prav nocoj pričakujejo, da bo prišel domov po razne potrebščine.
Dobra večerja in vino sta vsem razvezala jezik, pa se je začel pogovor razvijati v širino in globino, m kar naenkrat je bila ura deset. Niso slišali stopinj prihajajočih, le ostrmeli so, ko so se vrata odprla tn so vstopili v hišo trije partizani, oboroženi z brzostrelkami in bombami za pasbm. Tudi partizani so se zdrznili, ko so videli za mizo nemškega vojaka v zeleni uniformi. Krepkeje so zagrabili za svoje brzostrelke. Medtem pa je že gospodinja posegla vmes: »Le mirni bodite, to je vaš bodoči tovariš.*
Tudi partizanom ie prinesla večerjo in drugih stvari, ki so bi'-! že pripravljene. Pomudili so se dobro uro, medtem se pa z Izidorjem pogovorili vse, kar je za začetek treba. Izidor se je takoj odktčil, da pojde
Avgust Fabjančič
Naročilo
z njimi. Kar hitro so se odpravili, da bodo še pravočasno in ponoči prispeli na določeno mesto, da. ne bi bili nikjer opazovani. OdMi so v temno noč. Preko Drave so se prepeljali s čolnom, nato pa odrinili proti Pohorju.
Ko je Izidor povedal, od kod je doma, so mu tovariši omenili, da je več partizanov iz tistega kraja. Ko so povedali imena, mu je bilo takoj jasno, da je pri tistem bataljonu njegov brat Lojze in Ludovik Strnad, mož njegove sošolke Olge. Zelo je bti tega vesel, da se bo sešel s svojimi domačini. Ko so zarana zjutraj pr1-speli 1/7 določeno mesto, so ga vii borci sprejeli z velikim navdušenjem. Saj so tako) videli, da so za <?n»ga hrabrega trača močnejši.
Kmalu se je Izidor vživel v to, zanj novo življenje. V neka) dneh se je že spoznal z vsemi tovariši, sešel se je tudi z bratom Lojzetom In c Olginim možem. Odkar je prišel 'z'dor v ta bata'on. so bili ti trije vedno skupaj. •
Ze-adi velikih uorazov na vse’ bojiščih so Nemci začeli naravnost besneti. V jeseni 1944 so zbrali Nemci skupaj velike sile, okrepljene z *Wehrmannschaft«, ter se pognali v boj s partizani, hoteč jih popolno-
ma uničiti. Bili so prepričani, da bo zmaga njihova. Srdita bitka, ki je z manjšimi presledki trajala več dni in noči, je Nemcem prinesla velike izgube in poraz. Tudi našim ni prizanašala. Izidor, njegov brat Lojze in L udovik so se borili kakor levi, kar je vžigalo pogum celemu bataljonu. Z večkratnim 'jurišem so popolnoma porazili nemško premoč. A žalostna usoda je hotela, da je bil Olgin mož Ludovik ob koncu popolne zmage nad Nemci smrtno zadet.
Nemci so se v neredu razbežali ter opustili nadaljnje akcije. Partizani so zbrali skupaj svoje ranjence, da jim čimprej nudijo potrebno pomoč Izidor* tn Lojze sta hitro napravila zasilno nosilnico ter smrtno ranjenega Ludovika odnesla v bližnje zaklonišče. Ludovik je silno krvavel, bil pa je pri popolni zavesti. Le s težavo je govoril v pretrganih besedah »Izidor in Lojze! Skoda, da se mučita z menoj. Zame ni več pomoči Le eno naročilo imam še zate, Izidor, preden izdihnem. Vzemi (z mojih žepov vse, kar boš našel. V listnici je slika moje žene Olge in moje hčerke Olgice. Slikati smo se dali neka) časa prej, ko sem odšel v partizane. Pove) jima, da mene ne bo več nazaj. Tebe pa prosim in ti dam tole naročilo: ko se boš vrnil
Iz vojske, postani ti mož moje Olge in dober oče moji mali Olgici. Bodi jim dober, kakor st bit vedno dober z menoj. Samo to te prosim, to je moje edino naročilo: obljubi mi, da boš izvršil mojo poslednjo prošnjo, in lahka bo moja smrt.*
Izidorju In Lojzetu so se udrle solze iz oči. Ludovik je še enkrat s težavo spregovoril: »Prosim te, Izidor, reci, da boš izvršil moje poslednje naročilo.*
Izidor je s solzami v očeh odgovoril: »Ker tako želiš, dragi tovariš, ti obljubljam, da bom tvoje naročilo Izvršil.*
Ludovik je nato sartio še narahlo tn v presledkih izrekel: "Hvala, Izidor, pozdravi vsel*
To so bile ngegove poslednje besede. Zaradi izkrvavitve je kmalu nato Izdihnil.
Vsee stvari je Izidor Ludoviku odvzel. kakor mu je bil naročil. Po zanesljivih ljudeh je vse tisto poslal Olgi ter ji tudi sporočil, kakšna usoda je zadela njenega moža. Pridržal si je samo sliko od nje, ki jo se mnogokrat ogledoval.
Po tistem času je bil Izidor še v mnogih bojih na raznih krajih, imel pa Je srečo, da ni bil nikoli ranjen. Na prsih pa so se že bleščala odlikovanja za hrabrost. Neizrekljiva žalost pa je napolnila njegovo srce. ko le neka) dni pred koncem vojne padel Se njegov brat Lojze. Pred neka) meseci sta z Lojzetom pokopala tMdovika.sedaj po mora on pokopavati svojega brata. Kje je njegov brat Martin, tega sploh ni vedel, čutil se je tako osamljenega, da bi bil najraje umrl.
(Dalje prihodnjič)
hvaležni za pozornost, ki Jo posveča v svojem glasilu Zasavju In našim problemom.
Na str. 407 do 10» objavlja članek nedavno umrlega planinca, ornitologa ln prijatelja zasavsko narave dr Ivana Grašiča Iz Litije: »Iz Laz na Janče«. V članku Je objavljena tud: slika novega planinskega doma na Jančah, k| Je planincem že na razpolago In bo v kratkem tudi slovesno odprt.
O »Kumu (121* m) — Zasavskem Triglavu« piše na str. 41Š do 412 tov. Jože Zupančič Iz Litije. Isti avtor objavlja na str-413 do 415 nekrolog v zadnjem času umrlemu dr. Ivanu Grašiču, kl Je bil med drugim tudi častni žlan litijskega planinskega društva. Planinski vestnik prinaša tudi sliko vnetega pokojnega planinca (I.Jubllanski dnevnik »Delo« Je v zadnjih dneh objavil del sestavka dr. Ivana Grašiča o *»* savskih planinah In Jančah! — Naj omenimo, da Je pokolnl dr-Grašič, kl se le rad oglašal tudi v Planinskem vestniku, pisal o Jančah In njihovi favni že leta 1955 pod naslovom »Janče ln ptič-kl« (glej Plan vestnik št. 1-M-str. 23-26). v tem članku Je objavljena idelna slika planinskega doma na Jančah Planinsko društvo Litija Je prvotno zasnovani planinski rtom na Jančah zari-dl denarnih težav postavilo v manj* lem, vendar prikupnem In zadovoljivem obsegu.
Letošnja deveta številka Planinskega vestnika pr naša razen 1*1* še nekaj poročil o delovanju za* savskih planinskih društev, tak* na primer o delu PD Litija In 0 delu PD Radeče. V poročilu o delu PD Rimske toplice pa p še tud1 o zasavski gori Kopltnlk. kl slov* po redkem cvetju.
Planinski vestnik Je priobčil * zadnjem času več Člankov o **' savsk h planinah tako o Polšnl* ku In Poišnltklh Dolomitih o 4»' vorjtt nad Litijo I. dr Avtor ten člankov Je tov Jote Zupančič.
»TURISTIČNE KOVICE« C ZASAVJU
Vredno
r itlCntb n ovir« kovnega biltena kt ga 1,'uhl‘an'ka Ljubljani nro|a f»a pa znani PjJ* h!lcl*t dr Kren Valoveč V Pr k tir tzltlrm b»l**nu ftf 6. kt J*
rm*ntti zapiske
posebnega »J-fr.
Izd*; J
tur «t Cna rveza
'zSel v sept mi V'
nineu lato
,TU-
rMIfiin novi'*« l,lnnl'p v 7 8s * v ikem tedniku ki nrk" MiJeJo savske hribe tu rt/" m tn turist ne probleme na5e doline
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA UGA
ZMAGA IN DVE DRAGOCENI TOČKI
V nedeljo se je stadion Rudarja v Trbovljah napolnil z ljubitelji Nogometa ki so nestrpno pričakovali pričetek. Nič kaj rožnate Volje verjetno niso bili niti domači igralci, kar pa je tudi ra-kumljivo. saj je bila pred njimi Kotovo najtežja tekma v tem delu ligaškega tekmovanja. Čakal Jjh je rutiniran nasprotnik — lan-•koletni prvak, ki tudi to sezono “rez poraza kraljuje na čelu lestvice. Ce so gostje pričakovali lahko zmago, so se malce ušteli, kajti domača enajsterica je že v tačetku tekme zaigrala dobro ln V tem stilu je tekma potekala vse ®o konca. Rezultat je bil — prvi Poraz Branika,
Rudar : Branik (Maribor) 1:0 (0:0)
Moštvi sta nastopili z naslednjimi igralci; Za Branika: Eferl, ”°nko. Cučko, Radulovič. Sabrino, Elzner. Blaznik, Piki, Hojnik (Klenovšek), Frančiškin In Seber.
Za Rudarja pa: Ahlin. Traven, Gorišek 'Lamovšek, Sorel, Pri-•tov, Mak (Irt), Majcen, Knavs, •erše. opresnik.
Igra je bila vseskozi precej ®stra kar velja zlasti za goste, in “Pično prvenstvenega značaja z Velike mero borbenosti, tako da tehnika ni prišla povsem do Iz-taza. Obe moštvi sta v začetku taigrali hitro in v tem tempu je
tekma potekala do konca. Oba nasprotnika sta že v prvem polčasu imela nekaj ugodnih situacij toda vse je šlo »po sreči«. Ali je bila obramba na mestu ali pa sta uspešno posredovala vratarja. Nekajkrat pa so tud: napadalci z netočnimi streli pripo-mogl k temu, tia se je prvi del končal brez gola.
V začetku drugega polčasa je bil Rudar boljši, toda gostje so se odlično branili. Njihovi protinapadi pa so bili vse bolj nevarni, saj so s hitrimi menjavami mest
skoro uspeli razbiti domačo obrambo. Tako razburljivih dogodkov ni manjkalo ne na eni ne na drugi strani. Od 76. minute naprej so se vrstili Rudarjevi napadli .toda vratar Eferl je dokazal svojo kvaliteto. Enkrat je Gabri-jan rešil gol in vratar niti pri dveh močnih strelih Opresnika in Knavsa ni kapituliral. Sele v 79. minuti je domačim uspelo. Oster strel je vratar odbil in Majcen je iz bližine zadel v mrežo. Gostje so napeli vse sile, toda domača obramba je požrtvovalno »čistila« vse nevarnosti, in tako je Rudarju uspelo osvojiti obe točki.
Sodnik Jakše je zelo energično vodil tekmo ter s svojim sojenjem že v začetku igre preprečil vsako grobost.
OB ZAKLJUČKU PLAVALNE SEZONE
TRBOVELJSKI PLAVALCI SO RIU USPEŠNI
Letošnja plavalna sezona je bila za trboveljske plavalce izredno uspešna, saj so napredovali v množičnosti in kvaliteti. Zato sm0 se obrnili na trenerja tov. Vidana in (nekatere plavalce z vprašanjem, kaj menijo o letošnji plavalni sezoni.
Tovariš Vidan je dejal naslednje:
Letošnja sezona je bila Za plavalce zelo naporna, saj so imeli skozi vso sezono kar po dve tekmovanji v enem tednu, in tako pravzaprav ni bilo časa za pri-
UURUANSKA NOGOMETNA PODZVEZA
Bratstvo si utrjuje položaj na lestvici
PROLETAREC ZMAGAL v Kamniku
Prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze postaja vedno bolj Zanimivo. Pričakovati je bilo. da ®o moštvo Slovana, bivši član ■lovenske conske lige, krepko po-*egei v borbo, toda zgodilo se je nrugačez na lestvici vodi od pr-v*ga kola trdno Bratstvo iz Hrastnika.
Bratstvo je Imelo v nedeljo v Kosteh Domžale. Gostje so se Predstavili Hrastničanom kot do-®ro in borbeno moštvo. V prvem Polčasu se gostje niso znašli, Če-Kar rezultat je bil 3:o za domače, 'udi v drugem polčasu gostje ni-■o dosegli us-peha Domači so da-" še dva gola in končno postavili [ozuitat 5:0. Gostje so hoteli z grobo igro izsiliti boljši rezultat, tona ni jim uspelo.
Gole za Bratstvo so dali: Jager 2> Trinkar. Grum ln KavSek pa Po enega.
uspeh rudarja v litui
Hrastnlški Rudar je po treh zaporednih porazih le končno uspel, ~cprav samo delno. Na terenu v Litiji je priboril dragoceno točko.
Rezultat 2:2 je kar uspeh za Ru-JJžrja jz Hrastnika, saj so njego-vi igralci v prvem polčasu celo v»dilj UO.
Zagorski Proletarec je to pot gostoval v Kamniku, kjer se točke težko osvoje. 2e sam rezultat prvega polčasa se je v drugem povečal za dva dosežena gola Proletarca, kj je tako tekmo odločil v svojo korist s 3:1.
DUPLICA : SVOBODA (KISOVEC) 1:0 (0:0)
Svoboda iz Kisovca je gostovala v Duplici m izgubila tekmo z minimalnim rezultatom 1M> in tako tudi stala na zadnjem mestu lestvice.
Lestvica po 6.					kolu
Bratstvo (H)	6	6	0	0	28: 1 — 12
Proletarec	6	5	0	1	19:11 — 10
Litija	6	A	1	1	21:13 — 9
Slovan	5	3	0	2	20: 9 — 6
Olimpija	5	3	0	2	11:14 — 6
Javornik	5	2	1	2	18:12 — 5
Duplica	6	2	1	3	12219 —	5
Papimičar	5	2	0	3	9115 — 4
Kamnik	6	2	0	4	11:17 — 4
Rudar (H)	6	1	1	4	13:22 — 3
Domžale	6	1	0	5	10:22 — 2
Svoboda	6	1	0	5	8:17	2
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
ODLIČNA IGRA — VELIKA ZMAGA
RUDAR : ODRED 21:13(10:6)
-kljub hudemu porazu, ki ga je RhUarjeva ekipa doživela prejšnjo 5eQbljo v borci z» pokal z istim Jtoprotnikom, se je v soboto zvesto okoli razsvetljenega igrišča igralo rekordno število gledalcev. roda tokrat je bila podoba drugačna. Rudarjeva ekipa se je do-,ro pripravila na to srečanje za t°cke ln ob dobri pomoči gledalčev, ki so vseskozi vztrajno bodrili lomače, so naši fantje zaigrali za-*** odlično.
Rutinirana ekipa Odreda je mo-„81» kloniti, kajti cona v obrambi gomačih je delovala skoraj brez-Jfibno, napad pa je presenetil z ouhovitimi ln učinkovitimi akcl-"hil. Se posebej velja omeniti oulčno razpoloženega vratarja Lo-P,ana, ln je s svojo Igro navdušil ‘•eviine gledalce. Sicer pa je prav-Sfrav težko reči. kdo je bil bolj-: • saj v domači sedmorki ni bilo labcga mesta, zato lahko samo ftčemo, da je Rudar s taktično sto tako v obrambi kakor v na-,'.vil povsem onemogočil golte in ako zasluženo prepričljivo zmagal. .Domači $o že v začetku zaigrali iTho. da je njihova igra menda najbolj presenetila nasprotnika, ?.* Je šele po vodstvu Rudarja z •J; Prišel do sape. Toda niti ostri ,„eU Čretnika niti »flnte« Pape-- n|so dosti pomagale. V začetku
‘«U£ea?b, P°,*aS-1 Pa:
_	.Je bilo menda
najbolj razburljivo. Gostje so »I z dvema zaporednima goloma g" nevarno približali (10:9) in imeli soai Prednost, da je sodnik do-t nenal v njihovo korist. Toda Hm n ,e J® to P®1 tik**"' ln odst,'! Re je razlik,-, v domačo korist to, n° večala, tako da so domači naSall kar za 8 golov razlike,
- Tekma je bla zares lepa In mor-g. najboljša, kar smo Jih videli tov a' Zmaga nad Odredom je go-
а,	,0 dokaz da Je rokomet Midi _fj»s precej napredoval, saj bi
PIONIRSKI
KOTIČEK
RRSlTEV MAGIČNEGA ‘‘V ADR AT A IZ 39. STE V.
. Pravilna rešitev nagradnega J!a6ičnega kvadrata za pio-
б,	rJe. ki smo ga prinesli v 39. ,evdlki našega lista, se glasi vodoravno in navpično): 1. g^OG, 2. RIBA, 3. OBED.
■ gadi.
«.,,reb je prisodil nagrado za u,s,tev uganke Joži VLCEK, bi ®nki 4. a razreda osn. šole v b°vlje-Vode, ki naj se zglasi t Uredništvu našega lista, kjer dobila nagradno knjigo.
UREDNIŠTVO
^ova nagradna uganka za pionirje
SE DRŽITA,
. IN DAN PODITA,
J SE NE VLOVITA -u° STA BRATCA SKRITA?
bi bilo to? Ce boste ijddli, nam pošljite odgovor "Prej. za rešitev Imamo .Pravljeno eno knjižno na-.”do, ki jo bomo podelili odločitvi žreba. — Ko bo-Pisali, ne pozabite navesti svojega Imena in prl-8' še razred Šole, ki ga skujete. nadalje pošto in kjer ste doma.
UREDNIŠTVO
Rudar s tako ig'.o predstavljal vrh slovenske rokometne lige.
Gole so do*«jli: Čretnik 3, Papež 2, Sever 3, Pavčič 3, Juvan in Cogurič po 1 za Odred — za Rudarja pa Radej in Ačkun po 5, Bergar ln First po 4 ter Jekoš 3. — Sodnik Mihajlovič je razen ene odločitve sodil dobro.
Rudar II : Papimičar (Vevče) 8:Z3 (4:8)
Zenske: Rudar . Sava (Tacen) 7:2 (3:1)
ŠE ENA ZMAGA BREŽIC
Borba za točke v dolenjski pod-zvezl se razvija kakor je bilo pričakovati, da bosta NK Brežice In Bela Krajina favorita tekmovanja. V nedeljo so za točke gostovali v Brežicah nogometaši »Elana, lz Novega mesta. Zmagali so zasluženo domači z rezultatom 12:1 (7:1). Toča golov je sledila po zelo dobri igrj Brežiča-nov, medtem ko so gosti prikazali za razred slabši nogomet.
Tekma se je odigrala zaradi tekme Jugoslavija — Madžarska v dopoldanskih urah ob lepem vremenu. Pri domačih lgValcih so se posebno Izkazali Golič, Zivkovič ln Fajn, pri gostih pa Uzlak, ki je dal častni gol. Gosti n so znali Izkoristiti pravilno dosojeno enajstmetrovko, ki jo je mladi vratar Kolar mojstrsko ubranil. Strelci golov s0 bil) Golič (6). po 2 zadetka pa so dali Sokovlč, Drobnič In Fajn.
Tekma Je bila razgibana, vendar nedisciplinirani, tako da je sort-so gosti bili nedorasli! ln tudi nlk proti koncu igre upravičeno Izključil 3 Igralce lz Novega mesta. — Sodil je dobro in avtoritativno sodnik Boris Pšeničnik s Senovega ob pomoči Balona in Vidmarja.
V nedeljo bo v Brežicah v okviru proslav občinskega praznika prvenstva nogometna tekma med NK Brežice ln Partizanom Iz Vld-ma-Krškcga Za tekmo vlada veliko zanimanje, ker sta moštvi kot stara rivala med gledalci zelo popularni.	ek
OD SIREDE DO SREDE
ROJSTVA
TRBOVLJE: Stanislava KOVA-
™n™PrTrS	[jeTlToo Humoreska tega tedna - kaj”popevk"ž “opatije” 1959«? 10.35
11.30 Dušan Zeljeznov; Srečno, rudarji Kreke! (reportaža); 13.30 Za našo vas: 15.30 Koncert pihalnega orkestra JLA p. v. Pavla Brzu-
nigoja; 20.0o Portret) tz Broadwa-ya.
TOREK. 20. oktobra
8.35 Za staro in mlado: 10.10 Ne-
Vida OKORN, Trbovlje, hčerko; šerafim: Rdeče jajce; 17.00 Zabav-
k|riValeCrij^BRADAs|yi|'H1|est:	^6° G^ča: ^.05 W pozna^	^mussen" uTs’ NašT"^-'
nca 'hčerko Marija ASOTLER ‘e?: Zab3Vne melodlJe'	dežeHk^amatersk) godci tn pev-
Ševnica hče?ko;^rl!a fcHE^ PONEDELJEK, 19. oktobra ci; 12 45 Poje zbor Doma JNA }z NER, Zagorje, sina; Amalija PIN- 8.40 Poje ženski pevski zbor RAT, Trbovlje hčerko; Marija	France Prešeren	iz Kranja p.	v.
KRAJNC, Trbovlje, sina; Franči-	Petra	Liparja;	9.45 Kotiček	za	,anlmlVosti	iz
ška POZNIČ, Trbovlje, hčerko;	mlade	ljubitelje	glasbe; 10.10	Od	sta	Stanka, 14 Z5Zan m	os^i
Alojzija KRALJ. Trbovlje, hčer-	tu in	tam; 11.05	Radijska šola	za	znanosti	,n tehnike, 15 40	NaS, py
ko; Frančiška LAVRIN Zagorje, srednjo stopnjo; Stari grad pri-	16 00 Kale'ao
sina; Breda LESKOVŠEK, Trbov- poveduje; 12.00 Igrajo m pojo Za-lje, sina: Jožefa REBOLJ, Zagor- dovol.ini Kranjci; 12.25 Pet pevcev je, hčerko- Anica KRSLIN. Hrast- - Pet popevk; 13.30 Narodne in
nik. sina; Jožefa FRAJLE. Trbov- [>0°bnaar°de^ar'(a PpahoSa23" Ra'
dijska šola za višjo stopnjo: Vsi ljudje se rodijo svobodni; 15.40 Listi iz domače književnosti —
V ritmu Latinske Amerike; 11.30 Oddaja za otroke; 12.0o Violinist
Beograda; 14.lo Danica Filipllč in Franc Koren pojeta slovenske narodne pesmi ob spremljavi Avgu-Stanka; 14.25 Zanimivosti iz tehnike; 15.40 Naši i potnik na tujem; 16.00 Kalejdoskop zabavnih melodij: 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 20.00 Zborovske skladbe.
22. oktobra franc, tlim »ČLOVEK V DEŽNEM PLAŠČU«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«. 13 in 14. oktobra jug. cin. film »NEVIHTA«; 15. in 16. oktobra franc, film »MAVERLING« Igrata Danielie Darieux jn Charles Boyer — (Iz Jug. kinoteke). 17. do 19 oktobra ital. dokument, barvni cinem. film »SONČNO KRALJEVSTVO«; 18. okt. Ob 10. url dop. matineja za mladino »JAJCE IN JAZ«.
RAZPIS
Ije hčerko.
BREŽICE:	Viktorija PETEK.
Novodvorski Letovčaft, LRH,
KINO
hčerko; Marija VEBLE, Gaberje vlirtor Kmlar- vrni se življenje. 26, hčerko; Terezija SABLJAK. Viktor Komar, vrni se, življenje
“g" ii	m„u.,smo. £»
hčerko; Marija BUJANlC, Pišece 1, sina; Marjana KASTNER, Orešje 42. sina: Ana DERENDA, Gor. Lenart 17, hčerko; Marija KRIŽAN, Čatež 53, hčerko; Antonija TOMAŽIN. Malence 6, sina; Terezija PLAŽAH. Vrh 48, hčerko;
Ana BARKOVIC, Črneča vas 29, sina; Marija ČERNELIČ, Dečno selo 66, sina.
prave. Se posebno neugodno pa je vplivalo dejstvo, da so imeli tekmovalci prvo tekmovanje že po desetih dneh treninga in zato niso mogli doseči boljših rezultatov. Napor ni bil samo fizičen, ampak tudi psihičen. Navedena dejstva so tudi prisilila vodstvo plavalne sekcije, da je odpovedalo udeležbo na mladinskem prvenstvu. Tako so pridobili teden dni, ki so jih izkoristili za pripravo na člansko prvenstvo. Uspeh se je takoj pokazal, kajti drugo mesto v Sloveniji je največ, kar se te dalo doseči.
Napredek letos ni bil toliko kvaliteten, kot bi bil lahko, kljub temu pa so trboveljski plavalci dosegli 7 klubskih in 1 republiški rekord. Naj večji je napredek pri ženski ekipi, saj imamo 8 plavalk ki plavajo pod 1,32 min na 100 m cravl. Nasprotno pa so v moški ekipi samo nekateri dobri posamezniki in tako moštvo ni dovolj številno. Vzgoji več plavalcev in ustvariti waterpolo ekipo, je ena izmed najvažnejših nalog v prihodnosti, če hočemo obdržati drugo mesto.
Tovariš Vidan je nato pohvalil disciplino in športne odnošaje plavalcev ter dodal, da ima velike zasluge tudi prizadevna uprava ikluba. Naloge kluba v prihodnje so predvsem: pritegnitev novih trenerjev in stalni zimski trening. Važno vprašanje je nadalje osvetlitev bazena, kajti Trboveljčani imajo najraje nočne plavalne tekme.
Na koncu je tov. Vidan dejal, da je stopnja plavanja že tako visoka, da je bistven napredek možen le če b0 zgrajen zimski bazen, ki ne bo služil samo plavalcem. ampak vsem športnikom.
Za mnenje smo prosili tov. Ste-ha, stalnega vodnjo plavalnih prireditev. Ta je rekel, da je bila organizacijska plat vseh prireditev dobro izpeljana, ker so vedno priskočili na pomoč vsa simpatizerji kluba. Problem so samo izprašani sodniki, zato bi bilo do-bro, da bi čez zimo organizirali seminar za bodoče sodnike. Omenil je tudi. tia so Trboveljčani imeli možnost organizirati državno mladinsko prvenstvo, pa ni bilo na razpolago prenočišč, in tako je šlo vse po vodi Mislimo, da bo treba tudi o tej stvari v najkrajšem času razmisliti.
Gvido Burja, privatno odličen dijak gimnazije, nam je zaupal, da mu je najljubša proga 100 m crawl ter da je tudi on preutrujen od stalnih tekmovanj, zato ni dosegel razen na 100 m boljših rezultatov.
Najboljša slovenska kravlistka JUSKA PODLESNIKOVA je ravno tako potožita nad pogostim tekmovanjem. Kot vsi si tudi ona želi zimski bazen. — Nadarjena plavalka ki je zasebno tudi odlična dijakinja pa si je za najljubšo progo izbrala 400 m crawl.
Prsna plavalca Boža Butkovee, dijakinja ESS. ln Franci Amon bodoči pravnik si seveda najbolj želita zimski bazen. Boža. ki sicer najraje plava 100 m metuljčka, se hoče prihodnje leto poizkusiti na prog! 400 m crawl, da pokaže, da je tudi tu sposobna.
Tudi mi upamo, da se bo plavalcem kmalu uresničila njih največja želja — zimski bazen.
d.
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH! 14. in IS. oktobra jug. film »OBRAT B«; 16.	—
19 oktobra amer. barv. cinem. film »POSLEDNJI LOV«; 20. —
PLANINSKO DRUŠTVO »KUM« TRBOVLJE razpisuje
mesto oskrbnika za postojanko na Kumu. Nastop službe 1. XI, 1959 ali po dogovoru. Zaželen je zakonski par. Ponudbe na naslov; Planinsko društvo »KUM«, Trbovlje.
POROKE
Zaščita otroka nezaposlenih staršev
velj
BREŽICE: Porok ni bilo.
SMRTI
js.saissasirs s^j#r»w«S£
ln ANICA POTOKAR, trg po- nes zaščita otrok zaposlenih sitrani pa se dosedanji programi Nasproti, treba je osnavijaiu plIvcIk TdeUveen;l7STr^ovehA.n staršev po mestih in industrij- otroške zaščite nis0 ne v iz- kombinirane otroške ustanove, ANGELA ERJAVEC, gosp. iz Trbo- sikih naseljih. Zaradi svojega gradnji in ne v delovanju v katerih bi se namešč o -
družbenega pomena je ta na- vskjajali tako, da bi bile usta- ci različnih vzgoj. V nji loga posebno poudarjena v re- nove za varstvo otrok preko otroci prebivali po stvarnih po-soluciji Zvezne ljudske skup- dneva pristopneje zaposlenim trebah staršev, pa tudi samo ščine in v sklepih Vil. kon- ženam in da b) ustrezale eko- po nekaj ur. Temu priporočilu Trbovlje: Frančiška jesen- gresa ZKJ.	nomskim sposobnostim staršev, so bili priloženi tudi grad eni
S ek iz Trbovelj, stara 68 let; v sistemu raznih oblik no- m	.	,	, , programi s podatki o tipun. o
Frančišek florijanCiC tz Trbo-	~ bn Za,mslenim ma Na ,osnovl P- lkdZoiuh dej- finansiranju in opremi teh us-
velj, star 74 let; Marija vezovi- moči, poseDno zaposlenim ma st da ^ namreč prične ak- t,nou kakor tudi vzorna pra-SEK, roj. Sitar iz Trbovelj, stara teram, zavzemajo vidno, mesto tivneip delati na razvtianiu ta,nov’ ,	.	„	=
75 let; Leopold Dolanc iz Trbo- ustanove za varstvo otrok pre- mre^ustanov za varsWo otrok 7^°	organ™1' na'
velj, star 76 let.	. j	kakor sn to- iaslt mreze Ustanov za varstvo OtlOK fnggh in delu.
brezice:	jožefa kovaCiC, dneva, kakor so to. jasii, prek0 dneva m da se pri tem
roj. Per. Dramlje 31. štora 34 let. vrtci, kombiniram otroški vr.ci, zagotoVf enotna politika, lahko KUJ EELfi »KURIVO-
RADIO 3£*i. £e’Z2dtrepr;W£	PB0MET« RADEČE
Poročila poslušajte vsak dan ob	da,rske organizacije vse bolj _ Vsl bi radi kupili kurjavo
5.05. 6.oo, 7.00, 8.00, lo.oo, i3.oo, nista ustrezali stvarnim potre- ukvarjajo s tem vprašanjem. na jesen zato je včasih pomanj-15.00, 17.00 m 19.3o v radijskem bam, zaradi cesar je znatno qt-nnuaIvjsj,- cknnnns-ti nat	•	a • ,
dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedil- število otrok za časa službe btanovanjske skupnosti so naj- kanje — je dejala našemu dopisnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kme- fr;:”	L	Ar,J™ večjo paznjo posvetile ustanav- lk uslužbenka radeškega pod-
tiJske nasvete« vsak delavnik	ob	storsev ostalo nepreskrbijeno.	razrilh	servisov (samo	,e,Kurivooromet« ko le go-
12.15. Oddajo »Naši poslušalci če- Tako je na primer anketa Sveta i	, hilniKitAnovliAno JetJa »Kurivopromet ko je g
stitajo in pozdravljajo« 0b torkih. Za ^ nolitiko in komunalna lansk-° ]e bdo ustanovljeno voriia 0 preskrbi Radecanov in četrtkih in sobotah ob 14.35, ob a , , Ia t	okrog 140 raznih servisov).	oknličannv « kurjavo
nedeljah pa ob I2.oo in 14.15. Od- vprašanja LR Srbije, kije bila 6	okoličanov s kurjavo.
dajo »Dobro jutro, drag) poslu- izvršena v 26 razvitih občinah In tako se poleg mer, ki so Omenila je tudi, da se ljudje šalci« (pester glasbeni spored)	pa	in večjih podjetjih, prinesla na-	jih storile posamezne stano-	nikakor ne morejo navaditi, da
vsak delavnik od s.oo do 7.oo.	slednje ugotovitve: od skupnega	vanjske skupnosti, ugotavlja	bi kupovali kurjavo preko po-
.	“	’	, VVVm,	števila zaposlenih dela v teh dejstvo, da se skrb za otroke letja, zato podjetje ne more
kovni pogovori ^ponovitev);	945	podjetjih in ustanovah 75.992 zaposlenih staršev še vedno ne povsem ustreči povečanemu po-
Fojeta Anica Zubovič in Dušan žena ali 29,5%. Od teh je žena rešava v skladu z obstoječim vpraševanju, posebno še, ker Jakšič; 11.00 s popevkami po Ev-	mater	32.683	ali 73%. Te imajo	potrebam in	možnostim. Za-	nima primernih skladiščnih t>ro-
stopajo (ponovnevh Upornik iz	48-150	otrok,	od katenh je 43"/o	radi tega je	občinski ljudski	gtorov, kjer bi lahko ustvarilo
Florence; 12.25 Pisani zvoki	z	predšolskih otrok, 38% pa otrok	odbor mesta Beograd pred	primerne zaloge kurjave.
Dravskega polja; 12A5 Klavir	in	v gtao^sti 7—14 let. V otroških	kratkim prinesel priporočilo o	Tudi oddaljenost tovornega
selTplanšarji s pevcema* Nado Mo- dnevmih zavetiščih je vsega razvijanju mreže ustanov za koiodvora, ki je v Zidanem mo-kotar in Janezom jeršinovcem;	5,3%	otrok,	medtem ko 32°/o	varstvo otrok	preko dneva. V	stu 0težkoča hitro poslovanje.
Novosr°n! taSpoUrt Alo!z	®trok	zaposlenih staršev ostaja	Priporočilu je	poudarjeno naj	K1jub vsemu pa podjetje še kar
Jirasek: Prot; vsem; 17.1» Šesta- brez nadzorstva.	vsi faktorji usmerijo sivoje na- ^obro posluje, saj posreduje
nek ob petih; 17.30 Zabavni pot- V začetku leta 1958 je bilo v Pore v iskanje najboljše in letno jiez j 6q0 ton premoga 500 pourri; 20.00 Kolejdoskop zabavnih Beogradu 17 otroških jasel, 30 najcenejše rešitve vprašanja ton drv ter precej oglja ‘ Tu. m ČETRTEK, 15. oktobra	otroških vrtcev in 19 zabavnih	ustanavljanja	takih ustanov.	d, Zg ,zv02 gre nekaj tako se
8.05 Pisana paleta melodij in prostorov, medtem ko je šte- Komune morajo vsklajati delo mag0 podjetje uvrstilo med ritmov: 8.40 Umetne pesmi poje vilo zaposlenih žena znašalo vseh zainteresiranih spričo dej-	,	, j.i.j k
Planinski oktet iz Maribora; 9.4o prek0 75 000, od katerih je bilo stva, da so one organizatorji ‘ , ' P .,	, J
88SSUP8S8 *£6.°2i	, p«*, 20.000 =5*»»« tog« »«i*. V
11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Trio otrok. A:ko računamo, da ob- priporočilu se posebej poudarja
Avgusta Stanka; 12.40 slovenske stoječe ustanove za varstvo vloga stanovanjskih skupnosti, ^ ! tJa	3 ”	. p
polke in valčki; 14.00 Od tanga -J. , dnevu ravnolaonin ker ie no niih nailaže oretrle- moga na savl- Trboveljska, za-do cha-cha-cha; 15.40 s knjižnega	^ „ ,„!?eva razpolagajo ker je po njim najiaze pregie- .	. hrastniška rudniška
trga; 16.00 »Koroška ohcet«;	i7.io	skupno s 3.488 mesti, vidimo,	dati potrebe družin, zaradi če-	g rSKa n
»Oj sveti, sveti lunica«; 18.00	Tu-	da stanje v odnosu na potrebe	sar je potrebno, da te postane-	separacija namreč izpust	jo p
univCTza -dai?r’ Matico ^Janfičl »i zadovoljivo.	jo nosilci in organizatorji brige drobnega premoga v Savo
Vpliv vremena na naše razpolo- Vzroki slabega razvoja mreže za otroke, njih oskrbe in vzgo- kar Kadeča ni že od nekdaj ženje; 20 00 Četrtkov večer	do-	otroških ustanov so predvsem	je, ob čemer naj se v prihodnje	sbretno Izkoriščajo	in z	mreza-
mačih pesmi ln napevov.	iskati v tem, da se tega dela	orientirajo na ustanavljanje	ml »ulovijo« letno	čez	800 ton
petek, 16. oktobra	niso lotili organizirano, s skup-	kombiniranih	otroških ustanov,	premoga. Letos računajo, da
Kotiček^z^mlade IjuMteije1 glas? no aktivnostjo vseh zainteresi- Tu se je na primer treba iziogi- bo ta lov še bolj uspešen, saj bo be; 11.30 Družina in dom- 12.00 ranih, v prvi vrsti organi obla- bati kruti tipizaciji otroških znašal po predvidevanju 900 ton, Segava klaviatura; 12.15 Radijska «t; družbene m gospodarske ustanov po vzgoji otrok, kakor kar je vsekakor lepa številka, kmečka univerza — Milan Mer- ’ čun: Uvodni sestavek; 13.30 Igra
MALI OGLASI
V Radečah iščem večjo sobo ali dve manjši. Lahko tudi podstrešni. Plačam dobro. Ponudbe poslati na Upravo Usta pod »16. oktober«.
Izredno ugodna prilika priti do lastnega gospodarstva: posestvo 3 ha. vseh kultur, močno sadovno, gozd, redi se 3 glave živine, ob glavni cesti, podarim tistemu, ki bi nudil dosm. tno civkrbo d ari osebi. Naslov v upravi lista.
Mariborski godalni ansambel; 13.50 Od dueta do okteta; 14.25 Radijska šola za nitjo stopnjo: Tlnček-Potepinček; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.45 Nekaj zborov Antona Lajovca; 18.00 Človek ln zdravje;
20.00	Zabavni orkester RTV Beograd; 20.16 Tedenski zunanje-poll-tlčni pregled.
SOBOTA, 17. oktobra 8.35 Italijanske in francoske popevke; 9.30 Partizanske pesmi;
11.00	Polke ln valčki Johanna Straussa; 11.50 Andrej Blumauer
AKTIVA
Tapetništvo Trbovlje
BILANCA NA DAN gl. 12. 1958
PASIVA
Alpski zvoki; 13.30 Križem po Jugoslaviji v narodnih melodijah; 14.25 Zanimivosti iz znanosti In tehnike; 15.40 Na platnu smo videli:	16.30 Za prijetno razpolo-
ženje; 17.10 Melodije za vas; 18.15 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 18. oktobra 6.3o Vedri zvoki; 7.35 Narodne pesmi v raznih izvedbah; 8.00 Mladinska radijska igra — A. Milne: Tiger v Pujevl druščini; 9.00 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite tovariš! . - .; 10.30 Pesmi, ki so Jih peli slovenski partizani;
Zap	Postavka 6t	Znesek (v 000 dtn>	Zap	Postavka _!1	l_	Znesek (v 000 dtn)
A. Osnovna sredstva		A. Vin osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	72	l Sklad osnovnih sredstev	72
ž. Denarna sredstva osnovnih	58	2 Drug vtrl osnovnih sredstev	118
sredstev		B. viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe	301	3 Sklad skupne porabe	80
S. Sredstva skupne porabe		4. Drug) viri sredstev skupne	
4 Denarna sredstva skupne		porabe	650
porabe		C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva		5 Sklad obratnih sredstev	
5. Skupna obratna sredstva	318	6 Drug! vir, obratnih sredstev	
D. Izločena sredstva		D. Rezervni sklad in drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezervnega		7 Rezervni sklad ln drugi sklad-	264
sklada In drugih skladov		3 Vtrl nerazporejenih sredstev	65
7. Denarna sredstva nerazporeje-		B. Viri sredstev v obračuna	
nlh sredstev	—	ln druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu		9. Kratkoročni krediti za obratna	
in druga aktiva		sredstva	
8. Kupci ln druge terjatve		10 Dobavitelj) |n druge obveznost	
9. Druga aktiva		11 Druga pasiva	
Skupaj:	1249	Skupaj:	1249
Vodja računovodstva: (Breger Ivan)
Predsedlik Upravnega odbora; (Skrabar Edi)
Upravnik: (Rotar Aljoz)
&PAJ
25. — Preteklo je kakih štirinajst dni. — Na vččer je šel Blaž k čevljarju Bojcu, da mu zašije njegove edine čevlje. Medtem ko se jc čevljarček ubadal z njegovim obuvalom, je Blaž zadremal na klopi.
Na oknu je močno potrkalo. Boječ se prestraši tn skoči proti oknu. Na vprašanje, kdo trka, ee pokaže pred šipo moška roka z razprtimi prsti.
Boječ brž pogleda po spečem Blažu, '/ ugasne luč in odide ven,
26. Komaj je zunaj, že plane Blaž na noge in stopi k oknu. Prejšnje trkanje ga je zbudilo in videl je tudi tisto čudno znamenje na oknu.
Vleče na ušesa, da bi kaj slišal, toda ujame le posamezne besede. Končno postane govorjenje razločnejše in Blaž spozna Nandetov glas.
»Jutri ob tem času pripelješ torej brdskega pisarja?«
»Da, če pride sam.«
»Ce P* pošlje pismo, ga prlneai ponoči k meni!«
27, — Ko se je Boječ vrnil v hišo, je Blaž smrčal na klopi. Čevljar prižge luč, ga zbudi in mu da čevlje.
Blažu pa se ni nikamor mudilo. Drezal je v Bojca toliko časa, da se je ta izdal, da je rokovnjač. Čevljar, ki se je malo prepozno zavedal nevarnosti, je bleknil nekaj rokovnjaških besed in videč, da ga Blaž ne razume, je takoj spoznal, da mu je nasedel. Zato potegne nož, a Blaž je bil hitrejši, mu stisne roko, da zleti nož po tleh. Bojca podere na tia
28. — Zdaj je bilo Blažu marsikaj bolj jasno, tudi to, da je Nande, ali kakor ga je imenoval Boječ — Groga — rokovnjače pri Joštu tako zlahka ukrotil.
Blaž je napravil načrt: s hlapcem bosta prijela Nandeta in še koga, ki ga bosta našla pri njem ter jih odpeljala k oskrbniku.
Že je čutil srebrnike v žepu in ni pomislil pri tem, da mu te načrte lahke kdo, denimo Boječ, prekriža.
RADIOAKTIVNO 2ARCENJE
En milijon že obsojenih
V aprilu letos je val protestov zajel Komisijo za atomsko energijo v ZDA, Kongres in Belo hiSo. Pisma, ki jih je pod. pisalo na tisoče navadnih ameriških državljanov, so vsa postavljala isto vprašanje; Kaj bo z nami v prihodnosti, kaj bo z našimi otroki? Vzrok panike: poročilo brez komentarja, ki ga je dala ameriška komisija za atomsko energijo o dejstvova-nju radioaktivnega žarčenja po poskusih z vodikovimi bombami.
Tudi svetovna javnost $e je razburila. Nevarnost radioaktivnega žarčenja, je že davno prenehala biti laboratorijska tajnost. Ni več moč prikriti nevarnosti, ki nam grozi: levkemija in kostni rak! Ogrožena sta kri in okostje človeka. Ogroža ju tvarina, s katero se pred petimi, desetimi leti, ni pečal noben kemik. To je stroncij 90. Najprej je bil0 rečeno, da stroncij 90 ogroža komaj en odstotek človeštva in da je to skoraj »nič«. Toda stvarnost je drugačna: že en odstotek znaša danes okrog 20 milijonov ljudi.
Toda stroncij 90 ne obstaja v naravi. Javlja se izključno kot posledica jedrskih eksplozij. To jei neposredna nevarnost. Zdi se, da niti znanstveniki ne morejo zanikati, kakšne posledice b0 imela povečana radioaktivnost. Oni tudi vedo, da more nastopiti cela vrsta sprememb Kakšnih? Tega še ne vedo. Ve Se le, da bodo prav gotovo zelo hude. To pravi Philippe Lhe-ritier, sloviti francoski genetik. Ogrožena so sva živa bitja.
Kaj pravi ameriška komisija za atomsko energijo? Do sedaj je nudila le nekaj skopih podatkov: od prvih podatkov v letu 1954 se je količina stroncija 90 na področju New Yorka povečala za sedemkrat. Ta obseg se je podvojil v teku enega leta v Južni Dakoti, potrojil v Birminghamu in Westwoodu, medtem ko se je v Seattleu in Pittsburghu povečal za petkrat.
Koncentracija stroncija 90 se je povečala tudi v določenih vrstah prehranskih artiklov.
Po eksperimentih, ki s0 jih izvršili Američani in Rusi. so še vznemirili Geigerjevi števci, Kaj pa ljudje? Oni se obračajo na učenjake, ker so mnenja, da bi morali oni dati odgovor. Toda mnenje učenjakov je deljeno.
Dr. W. F. Libby zatrjuje, da bo stroncij, ki je na površin; zemlje, s časom izhlapel v stratosfero in tam izgubil pretežni del svoje radioaktivnosti. General Loper zatrjuje, da bo polovica tega stroncija padla iz stratosfere v času dveh let ponovno na zemljo. Libby pa zatrjuje, da bodo za to potrebna štiri leta.
Dva tisoč ameriških učenjakov je leta 1957 dvignilo alarm zaradi nadaljevanja z jedrskimi poskusi. Dr. Linus Paul ing, nosilec Nobelove nagrade iz leta 1954, zatrjuje, da so že do sedaj izvršeni poskusi z jedrskim orožjem povzročiti smrt enega milijona prebivalcev naše Zemlje. Po njegov; trditvi bodo tl prebivalci umrli za deset, dvaj-
Petrove težave
Ko se je Peter neka) pred sedmo uro zjutraj še enkrat v postelji udobno pretegnil, se je zgodilo tole: v sobo sta iznenada vstoipili dve mladi dami...
Peter se je presenečen potuhnil za goro posteljnine, ki je ležala nad njim, in preudarjal, če naj sploh odpre oči. Obeh dam namreč sploh ni poznal. Toda vredno bi ju bilo spoznati, kajti dekleti sta bili ljubki, mikavni, z jamicami v ličkih, s sijočimi očrni, lepo oblikovanimi nogami in opojen vonj po parfumu se Siri prav do Petra v njegovem kotu.
Mladi dami sta medtem že stali ob oknu poleg njegove pislne mize in čakali naslonjeni druga na drugo, kdo ve, na kaj. Premišljal je, kaj naj stori. ‘Ali naj zleze iz postelje in se jima predstavi v spalni srajci? Nemogoče! Ne glede na to, da bi neumit in nepočesan napravil neumen vtis, ki bi mu zapravil ves ugled.
Njegov prijatelj mu je namreč pripovedoval, kako nepazljivi so v tem pogledu prav zakonski možje in izgubljajo zaradi tega vsako avtoriteto, toda on za zdaj še ni bil zakonski mož, vendar mora ostati dostojanstven tudi v spalni srajci. A kako, človek božji? Moški v spalni srajci pred lepimi dekleti! Nemogoče! Začutil je hladni srh po vsem telesu — in na srajci mu na nesrečo manjkajo celo vsi gumbi!
Peter se je nato potuhnil v svoje blazine. Zaigrati je hotel noja. *
Zlezel je pod odejo in se napravil, kot da ga sploh ni. Obeh vsiljivk, ki sta se utihotapili v njegovo spalnico, sploh ni mogel več videti. Kaj sploh počenjata pri njegovi pisalni mizi? Nekaj govorita, a razumel ni niti besede.
Za njegovim znojnim čelom je mrzlično delalo. Vse rešilne poti so odrezane — enostavno zato, ker je bila postelja oddaljena od vrat in edinega izhoda iz spalnice več kot tri metre. Nemogoče je bilo izginiti, da ga dekleti ne bi opazili.
Toda, stoj! Rešilna misel mu je šinila v glat>o: prosil bo obe dami, na) se umakneta iz sobe za tako dolgo, da se bo oblekel — ali še bolje, da mu za ta čas pokažeta hrbet. To je edini pameten izhod! Takih izvrstnih domislekov je bil Peter zmožen samo zjutraj.
Hotel je že reči: -Moje cenjene dame...« tedaj pa je začutil na svoji ra at težko roko svoje gospodinje. Pošteno ga je stresla rekoč:
»Gospod Peter, zadnji Čas je, da vstanete in greste v službo.. .«
set ali trideset let zaradi levkemije, kostnega raka ali drugih bolezni, ki jih b0 povzročilo dejstvovanje stroncija 90. Dr. Ster, prav tako genetik, zatrjuje, da so dosedanja žarčenja zadostna za to, da povzroče najmanj 180.000 genetičnih sprememb pri 200.000 ljudeh.
Radioaktivni oblak se je začel oblikovati 16. julija 1945 nad puščavskimi predeli Alamogor-da v Novi Mehiki, po prvi eksploziji vodikove bombe. Toda »črni dan« v zgodovini atomskega žarčenja je 1. marec 1954, ko je eksplodirala hiperbomba Bravo. Le-ta je imela smrtonosni radius od 18.000 kv. kilometrov na Pacifiku. Uničujoča tila žareče gobe je dvignila proti nebu dva milijona ton peska in koral.
koral. Vse do eksplozije so se stvari razvijale po predvidevanjih. Toda kar zadeva radioaktivno dejstvovanje, so se nad tem začudil; vsi učenjaki na meteo. rotoških opazovalnicah po vsem svetu; vetrovi so raznesli radioaktivne proizvode okrog vse Zemlje.
Eksplozija bombe Bravo je oovzročila še neko presenečenje. Vremenoslovci so predvidevali. da se bo oblak usmeril proti zahodu. Toda oblak se je usmeril proti vzhodu. Eno uro Po eksploziji je v oddaljenosti 70 kilometrov padal dež drobnega pepela. Ze dve uri kasneje pa je padal sto kilometrov dlje. Vprav v tem času je po zraku križarilo majhno japonsko jadralno letalo »Srečni zmaj«, ki so ga nosili vetrovi. Člani posadke niso slutili, da so biti predmet radioaktivnega bombardiranja. Izpostavljeni so bili žarčenju od okrog 200 reont-genov. Eden od njih je umrl v septembru istega leta. polovica preživelih pa je morala ostati v bolnišnici vse do 1.1957.
Smrtonosni pepel, ki s0 ga Japonci imenovali »šino ha j« je v najkrajšem času uničil ogromne količine planktona. Bravo je vrgla v zrak nad Pacifikom deset kilogramov stroncija 90! Davek enega milijona življenj je torej že plačan.
PORAST KAPITALA V ZAHODNI NEMČIJI
Na zadnjem kongresu zahod, nonemških sindikatov je bilo pojasnjeno, kdo v tej državi pravzaprav uživa sadove tako-imenovanega »nemškega čudeža«.
Po štirinajstih letih po zaključku vojne ima Zahodna Nemčija mnogo več milijonarjev kot kdaj prej. Osemdeset odstotkov potrošnih dobrin kontrolira majhna skupina industrialcev, 82% del. kapitala je bilo 1. 1957 koncentrirano v 345 družbah i 200 milijardami mark kapitala.
Tako velikanska akumulacij* denarja je bila mogoča zahvaljujoč se nepopisnim dobičkom, k; se ustvarjajo na račun delovnih množic.
Dobički kapitalistov - industrialcev v Zahodni Nemčiji s0 porasti v razdobju 1950 do 1957 za 102%, medtem ko so »« plače delavcev povišale za 64%.
Tako zahodnonemški sindikati ocenjujejo ekonomski razvoj v svoji državi, ki odkriva Pra-vo luč nemškega življenjskega standarda.
OTROŠKA PARALIZA
BOLEZEN CIVILIZACIJE
PAVLE VUJISIC. ZNANI JUGOSLOVANSKI FILMSKI IGRALEC. V PULJU JE LETOS NASTOPIL KOT NOSILEC VLOGE V STIHIH FILMIH. MED NJIMI V »POGONU B«, KI GA BO IGRAL KINO DELAVSKI DOM.
Kakor hitro se začnejo pogosto pojavljati primeri poliomlelitisa (otroške paralize), zbudi to med starši preplah, saj obolevajo za to boleznijo večinoma otroci, odrasli le bolj redko. Ta včasih pretirani strah Je posledica nezadostnega znanja o poliomielitisu in včasih nestrokovnega prikazovanja problematike te bolezni v dnevnem časopisju.
Pollomielitis ni nlkaka nova bolezen. Prt njej Je novo samo to, da danes bolj pogosto nastopa. To je nekai nenavadnega: medtem ko so druge nalezljive bolezni tekom ekonomskega In kulturnega napredka človeške družbe postopoma skoraj povsem Izginile, se pojavlja pollomielitis
Pridobivanje beljakovin iz trave
Pridobivanje beljakovin za človeško prehrano iz trav, orehov in oljnih rastlin — skratka iz vseh mogočih rastlinskih substanc, niso več sanje. Tako poroča essenskl tednik »Welt am Sonntag« v svoji zadnji številki iz Londona. Neki angleški tovarni je uspelo razviti postopek, po katerem je mogoče pridobiti poljubne množine rastlinskih beljakovin. Ta novi postopek pridobivanja rastlinskih beljakovin, ki je zelo enostaven, utegne biti predvsem velikega pomena za nerazvite države, ki trpe na kroničnem pomanjkanju hrane.
Beljakovine, ki jih uživajmo in so zraven maščob in ogljikovih hidratov najvažnejša človeška hrana, prihajajo k nam sedaj po kaj nenavadni poti — namreč to rastlin. Doslej je uspelo samo živalskim prebavilom, da so postale beljakovine to rastlin koristne tudi za človeško prehrano. Pot preko živali pa kajpak ni racionalna. Goveda, svinje a:li ovce spremene samo približno sedmino zaužitih rastlinskih beljakovin v živalske beljakovine. Sedaj Je mogoče te beljakovine pridobiti neposredno.
Nove beljakovine, cenene, čiste in brez okusa, postajajo uporabne kot pridatek k drugi hrani. Pridobivati jih je mogoče skoraj iz vseh dosegljivih rastlinskih snovi,
in to malone stoodstotno. Nov postopek pridobivanja rastlinskih beljakovin je tovarna razvila iz nekega drugega postopka, s katerim že dolgo pridobiva maščobe iz kosti. V tekoči hladni vodi z lahko alkalično primesjo se razdrobljeni rastlinski ostanki izpostavijo kratkim, močnim električnim sunkom. Ob tem se celice od-pro in beljakovine, zraven tudi olja in ogljikovi hidrati, se spro-ste. Ker ni potrebna nobena toplota. se beljakovine ne sesedejo. Glavne težave pri tem postjpku so bile v tem, kako različne, iz rastlinskih gmot pridobljene snovi drugo od druge ločiti. In tudi ta težava Je sedaj premagana: to de-
lo sedaj opravijo določene centrifuge. Tako je sedaj mogoče pridobiti te rastlinskih snovi čiste beljakovine, ostale snovi pa porabiti za živalsko hrano. Mimo tega se pridobe ob tem postopku še rastlinski hormoni in droge, ki bi bile porabne za farmacevtsko Industrijo.
Naprava, ki napravi ta čudež, Je razmeroma zelo enostavna in poceni in jo Je mogoče izdelati tudi v manjšem obsegu. Bilo bi tore) mogoče postaviti tovarne v državah, kjer beljakovin za pre hrano ljudi primanjkuje. Jih Je pa dovolj v rastlinskih snoveh, izkoriščanje morskih alg na ta način obeta neslutene možnosti.

STROKOVNJAKI PRI DELU
BLIZU 70.000 OBČINSKIH ODBORNIKOV
Po uvedbi komunalnega sistema in nekaj kasneje po odpravi okrajev v Cmi gori je v naši državi skupno 1105 občinskih ljudskih odborov. Od tega je v Srbiji 501 občinski ljudski odbor, v Hrvaitskj 277, v Sloveniji 92, Bosni in Hercegovini 134, Makedoniji 73 in v Cmi gori 28.
Občine so raznih velikosti in površin z enim, 10, 20 ali 50 naselji, s pet ali 30.000 prebivalci. Tako imamo na primer 111 občin s preko 30 tisoč prebivalci. Največ je občin, ki imajo 5 do 10 tisoč ljudi, kar je posebno značilno za ožjo Srbijo. Naj večje število občin ima do 500 zaposlenih, v 12 občinah pa je po 25.000 zaposlenih.
V	občinskih ljudskih odborih zaseda okrog 38.000 Odbornikov občinskega ljudskega zbora in okoli 30.000 odbornikov zborov proizvajalcev. Sama republika ima blizu 30.000 odbornikov. Na drugem mestu je Hrvatska s preko 17.000 odborniki.
Največ odbornikov imajo občine v Svetozarevu, Sabcu, Novem Sadu, Sremski Mitroviči, Zrenj aninu, Prištini, na Reki, Nišu in v Cačku.
Ljudska republika Slovenija ima okoli 5500 občinskih odbornikov, Bosna in Hercegovina okrog 9500, Makedonija blizu 5000 in Cm a gora blizu 1600 odbornikov.
Vsi občinski odbori imajo preko 8000 svetov, v katerih dela preko 65.000 odbornikov in državljanov. V i talnih komisijah svetov, ki jih je 2370, dela aktivno preko 12.700 odbornikov in državljanov. Samo v Srbiji deluje v svetih in njihovih stalnih komisijah preko 27.000 odbornikov in državljanov.
Prošlo leto je v vseh občinah samo vrednost vseh gradbenih del znašala blizu 306 milijard dinarjev, od katerih je bilo za stanovanjsko izgradnjo potrošeno 103 milijarde. Skupno so v vseh občinah zgradili 61.050 stanovanj. Samo v Srbiji so za stanovanjsko izgradnjo potrošili 40 milijard dinarjev in zgradili 23.653 stanovanj.
Staitističar je preteklo leto ugotovil, da na teritoriju vseh občin deluje skupno 14.257 šol za obvezno šolanje. Te je obiskovalo 2,300.000 učencev nižjih in višjih razredov. Samo v Srbiji je bilo preko 900.000 učencev.
V	občinah deluje 1624 kinematografov in okoli 5000 knjižnic, ki razpolagajo s 7 milijoni knjig.
Srbija ima 585 kinematografov, okoli 2500 knjižnic s preko 3,200.000 knjig.	(S. S.)
kot tipična bolezen sodobne civilizacije. Bolezen se pojavlja najprej kot resen ln težak problem v najbolj razvitih deželah zahodne Evrope ln Severne Amerike ib pozneje tudi drugod, in sicer » hitrostjo, ki je sorazmerna hitrosti njihovega tehničnega ln kulturnega razvoja, v teh državah se pojavlja obolenje v začetku 1® v posameznih primerih, postopoma se pa spreminja v večje ali manjše epidemije.
Povzročitelj poliomlelitisa je zelo drobna klica, manjša kot so na pr. bakterije, ki povzročajo da-vlco ali tuberkulozo. Tem najmanjšim klicam, med katere spada tudi povzročitelj poliomlelitisa, pravimo virus. Posebnost polio-mielltisovega virusa je tudi ® tem. da včasih rad napada tud* živčne celice, kar ima za posledico ohromelost (paralizo) mišic nog, rok ali obraza ali pa tudi tistih mišic, ki omogočajo dihanje. Vendar pa moremo poudariti, da je ohromelost kot posledica P®" liomielittsa na srečo zelo redki komplikacija in se pojavlja le P£*
I do 2 odst. s poliomielitisovim virusom okuženih.
Virus se pri okuženih najprej pojavi v grlu ln žrelu, nato v krvi ln blatu in okuženi ga lahko izmetava s pljunkom ter z blatom in na ta način o-kužuje okolico. Da pride do okužbe, mor* priti virus na neki način v tel®: To se dogaja včasih v bližini bolnika, če na pr. le-ta kašlja » zdravega. V takem primeru go' vorimo o okužbi iz zraka. Vendar se pa zdi, da je za okužbo najbolj nevarno bolnikovo blato, saj je v njem največ poliomiell-tlsovih virusov.
V nehigienskih življenjskih P°' gojih na vasi stranišč ni, ali s® taka, da lahko blato prenašajo njih domače živali ali tudi IJu®' je z obutvijo. V takih pogojih j6 vse več ali manj zamazano z blatom: roke, hrana, voda. Tako s® z umazanimi rokami, nečisto v®" do In s hrano okužujejo ljudje J* bolnikove okolice, približno ta*® se dogaja tudi v neurejenih mestih brez zadostne kanalizacije >» vodovoda. Taka naselja so še danes v zaostalih deželah, vendar pa tam ni problem pollomlellte sa kot v civiliziranih deželah, v higiensko neugodnih življenjskih pogojih je prebivalstvo okužen® ln odporno (Imuno) proti virusu poliomlelitisa. Imune so tudi v*® matere, ki rodijo nove prebivalce. ki se naenkrat srečajo z virusi po vodi ln hrani ter umazani okolici. Toda tl novi prebivalci-ki so Jih rodile Imune matere, nekaj časa ne obolijo za polionu®" lltlsom, kajti nekaj mesecev P” rojstvu Jih še ščiti Imunost, ki s® Jo podedovali po materi. Novoro Jenčkova kri Je kri matere, a krvi Imune matere se nahaja ** sto. kar ščiti pred virusom in «» je Imunost. Postopoma novorojenček ustvari lastno kri In ° matere podedovana kri in im“,‘ teta počasi izginjata. Toda istočasno vnaša otročiček z vodo n hrano, ki sta okuženi, viruse, * ne morejo izzvati pollomielitis^ ker pač prihajajo v odporen ® , ganlzem. Virusi sedaj tako reko» samo spodbujajo otroški organ zem, da ustvarja lastno odp®1 n ost (Imuniteto).
Kolikor danes vemo, obstal®' trije tipi (označujemo Jih z I. * ln III) pollomlelltlsovrga virus V tehnično In kulturno viscr« razvitih deželah se higienske ra mere vedno bolj Izboljšujejo m vse bol) pogosti primeri ko • novorojenček v prvih mesecih, še nima Imunost od matere, SP' ne sreča s polloml eliti*® viml , rusl. Zato so v teh deželah P® meri poliomlelitisa vedno bolj K gosti, ne samo pri otrocih, a" pak tudi pri odraslih.	,
Nikomur ne bo prišlo na pa1” da bi zaradi .poliomlelitisa zausi vil tehnični In kulturni razvoj predek, kajti ta razvoj je ob>
*•—ho proti ni
tudi proti P” llomielltlsu. T0 Je tudi omo*^ 10, da smo končno prišli do »®ij bolj zanesljivega sredstva pr® tej bolezni do cepiva. Množic® cepljenje proti poliomielitisu J najboljša zaščita pred obolenjen D. 8. B.
napreuriv, tnju *-*» gočll uspeSno borbo proti nal.A„ Ijtvim boleznim in
ROMAN V NADALJEVANJIH
MED DVEMA
V
In vendar se je dekle motilo: moža m prizadelo izdajstvo ujt(,.,ve žene, pač pa zavest, da je nedolžna, poštena Kristina po krivici trpela. Poskusil bo vse popraviti.	•
Norbert je sklenil postopati brez usmiljenja: ne bo zagovarjal svoje žene in tudi sam sebi ne bo prizanašal — pred vsem svetom bo priznal, kako je bilo tistikrat.
In potem bo domovino zapustil. Poskusil bo kje v Inozemstvu ustvariti si novo življenje. Vedno je mogoče začeti znova živeti, četudi človek ve, da v življenju ni več veselja in upov.
Naročil je taksi. Vozil se je po mestu od enega bunkerja do drugega. Ko je prišel do zadnjega, je zvedel da Kristina Meenvald kdaj pa kdaj tu prenoči. »Mogoče kmalu pride,- je dejal mož, ki je zapisoval v debelo knjigo imena brezdomcev in^kasiral po petdeset pfenigov od vsakega za prenočišče.
Mimo so prihajale dekleta in žene, ki so s pogledi ocenjevale na klopi poleg čuvaja sedečega moža in potem posmehljivo zapotegovale ustnice, ko so opazile, da imajo pred sabo obupanega človeka.
Dolgo je moral tamkaj čakati, kajti Kristina je prišla šele ob devetih zvečer. Dekle s sklonjeno glavo, obe roke v žepih svojega ponošenega plašča, ni moža, ki je sedel zraven čuvaja bunkerja, niti opazilo.
Dekle je molče položilo petdeset pfenigov na mizo. »Prosim, povejte mi številko sobe,- je rekla plašno.
Kristina ni imela v bunkerju več stalne sobe. Prenočila je tamkaj, če je bila v kakšni sobi še katera postelj prazna. Kak večer z več dekleti skupaj, drugič sama, kakor je pač naneslo.
Že nekaj noči je tako prenočevala, odkar Jo Je Belzner vrgel iz svoje fci«» ker ni uslišala njegovega umazanega nagovarjanja.
»Kristina...« Norbert je vstal in jo zaustavil, ko je dekle hotelo oditi po hodniku.
Neznansko počasi je Kristina vzdignila glavo. »Vi?- je rekla s tujim glasom.
Po glasu je ne bi spoznal. Dekle se je silno spremenilo. Se pred tednom oni Je bila Kristina vsa drugačna. Sijala je v svoji nenavadni lepoti. Sedaj pa je bil njen obraz upadel in sivkast. Kakor da bi legel prah nanj.
»Da, jaz sem, Kristina. Prišel sem po tebe. Da te prosim odpuščanja. Sedaj vem vse. Vem, da mi ne boš odpustila, saj tega tudi ne pričakujem, ker nisem vreden. Toda dokler ne bo izrečena... nova sodba o stvari, bi ti rad pomagal. Ti moram pomagati! Ne odkloni moje prošnje, Kristina. Me slišiš?«
In res je bilo videti, kakor da dekle njegovih besed ni slišalo. Kristina je stala s sklonjeno glavo pred njim, oči pa je imela uprte na konice svojih čevljev.
»Sedaj je vse prepozno, Norbert. Vi torej. *. veste, kdo je takrat zakrivil tatvino?«
»Da.«
»Potem tudi veste, da morava molčati. Vi ste poročeni. Vaša žena... pričakuje otroka... Vi ne veste, kaj je ječa, kako hudo je to, kako brezupno ... In otrok bi se rodil v ječi... Ne, tega ne maram, Norbert! Si bom že sama kako pomagala in se prebila skozi življenje. Sedaj me pa pustite, da grem. Trudna sem.«
Kristina se je hotela posloviti, a Norbert Jo Je prijel za roke: »Kristina, vi morate začeti novo življenje. Pomagati vam želim pri tem, potem .., potem pa bom odšel,-	»
Mož je nato globoko zajel sapo in s silo potegnil upirajoče se dekle za seboj proti izhodu iz bunkerja. Ko je bil zunaj, se je oddahnil.
»Pojdite z mano!« ji je trdo zaukazal In Jo porinil k taksiju, ki je še vedno čakal na ulici.
»Kam, gospod?« je vprašal šofer.
Norbert je pogledal Kristino, ki je tiho sedela zraven njega. Šoferju je povedal naslov svoje hiše. Norbert bo že kje prenočil, če bo treba, tudi v svoji pisarni. Glavno je sedaj, da Kristina dobi pošteno prenočišče.
Hišna Kati je prišla odpirat gospodarju. Videla ga je, ko je pred hišo stopil Iz avtomobila. »Iz bolnišnice so pravkar telefonirali, da je gospa zelo slaba. Otrok je že umrl.«
-Tako, Kristina, sedi semkaj! Vi, Kati, pa prinesite Iz kuhinje skodelico tople kave,- je zaukazal. Hišna pa je bila preveč iz.nenadena, da bi gospodarja ubogala.
»Vaša gospa je zelo slaba,- Je ponovila še enkrat.
Norbert je trudno zamahnil z roko. Njegova žena? Saj Je nima več! Zenska, ki ga je tako nesramno goljufala, mu je postala popolnoma ravnodušna, tuja.
Slabo je torej z njo! Mogoče bo umrla...
Mož ni mogel žalovati za t.jo. Ni ji želel smrti, toda če bi umrla, 6a to ne bi več prizadelo.
Zanj je bilo važno samo še dekle, ki je tamkaj tiho sedelo. Vstal J® ln prisedel h Kristini in ji položil roko okoli ramen. »Odpustite mi, Krist -na, kar sem takrat storil. Bila je nesrečna usoda.. .«
»Sedaj je vse prepozno, Norbert. Kaj pomaga, če se Izkaže, da serB bila nedolžna? To ne spremeni ničesar. Pustite me, da odidem, si bom ž sama kako pomagala. Ce svet zve, da je bila... vaša žena udeležena n tatvini dokumentov, potem ljudje tudi vam ne bodo več zaupali. Da, Ja sem že dolgo vedela, da je vaša žena... vzela dokumente.«
»Ti si to vedela?« Norbertove oči so postale velike in neznansko z8' čudenje je bilo v njih. »In čemu ... čemu si molčala?«
Ona mu je že odgovorila, a Norbert je hotel slišati še enkrat iz nJ nlh ust, kar mu je povedala.	.
Kristina pa je umaknila glavo. V njenih očeh ni bilo smehljaja, njen usta so bila ozka in trda. »Nisem marala, da bi tudi vi... doživeli tis* j kar sem morala doživeti jaz. Dovolj je... če svet zaničuje enega. • ■ treba, da bi postal nesrečen še kdo drug... In sedaj bi rada šla.«
Kristina je vstala, toda mož jo je zopet, potegnil k sebi. Ni je sadil na zofo, pač pa na svoja kolena in z rokami objel njeno vitko te* j »Ne smeš več oditi, Kristina? Sedaj.., sedaj vem, da me tudi ljubiš, prav tako, kot te ljubim jaz. Nisem te pozabil. Takrat sem bil n od ljubosumja, a vendar sem hrepenel po tebi noč in dan, in ...
Norbert ni govoril dalje, saj tudi ni mogel. Roke so mu trepetn ’ vendar je imel še toliko moči, da Je vitko dekliško telo prižel še tesn^J k sebi.	j0
»Norbert,..« je zašepetala Kristina. Bilo je kakor čudež: njen g'8® postal spet mehak In nežen.	a
Zadnje mesece sploh ni več mogla jokati. Bilo je, kakor da s o solze popolnoma usahnile, sedaj pa so ji spet privrele iz oči ln ji ,eKovr po licih. Objela .e Norberta okrog vratu In pritisnila svoje lice na njeg obraz. »Norbert,« Je zašepetala še enkrat.	^
Zunaj uk hodniku je zabrnel telefon. Hišna Je bežno pogledala v so potem pa stekla k telefonu ln vzdignila slušalko.	.j)
Iz bolnišnice so telefonirali, da je gospa Fanny Brandt na posledi hudega padca po kamnitih stopnicah umrla ..
Hišna Kati je slušalko piočasi obesila. Ali naj gre h gospodarju^) mu pove žalostno novico? -Saj Je še čas za to.« je tiho rekla sama Pri s,ng ln se nasmehnila. Skozi priprta vrata je namreč videla v sobi dva s,eKna človeka v tesnem objemu. Tudi Kati Je že vedela za doživlja! nesfri Kristine, slišala je namreč zadnjič Izpoved gospe Fanny ... Rnzmišljnl‘
o tej nenavadni zgodbi in modrovala takole:
,Ce je kdaj kdo zaslužil srečo v ljubezni, potem Jo je prav Hot to čudovito dekle— Konec —