^Jlnf korenski dnevni c * jenih državah- j
7eija za vse l*to... $3.00 Ima lO.OoOt aročnikov
TXLXFON PISAJLNE: «87 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 11, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congrew of March 3, 187», TELEFON PISARNE: 4187 C0XTLA1TD"
NO. 282. — ŠTEV. 282.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 1, 1915. — SREDA, 1. DECEMBRA, 1915.	VOLUM1 XXIH. ~ LETNIK ttth
The only Slovenian ^av ; in the Uzl'ted State :
issued every day Sundays and Holidays
GLAS NARODA
FJst siewenskih ieiaves? w Ameriki
RUMUNSKA PREPOVEDALA RUSOM PLOVBO PO REKI DONAVI.
POROČA SE, DA JE ZAVZELA BOLGARSKA ARMADA PRIZREN. RUMUNSKA HOČE BAJE NA VSAK NAČIN OSTATI NEVTRALNA,
FRANCOZI SE BODO MORALI V NAJKRAJŠEM ČASU UMAKNITI IZ MACEDONIJE. — VE-NIZELOS JE SKUŠAL DOKAZATI, DA ZAVEZNIKI NE KRŠIJO NEVTRALNOSTI GRŠKE. — AVSTRIJCI SO DOSPELI ŽE DO PLEVLJA V ČRNIGORI. — KAKOR KAŽE, SE RUMUNSKA NE EO PRIDRUŽILA RUSOM. — NA BALKANU JE NASTALO ZELO SLABO VREME. — RUSI SO HOTELI ZASESTI TEHERAN. — PROTEST PERZIJSKEGA ŠAHA.
I
130 delavcev mrtvili.
i
l -
Velikanska eksplozija v Du Pont ! smodnišnicah. Raztrgani na atome. Vzrok nesreče.
Wilmington, Del.. 30. novembra. Trideset oseb je bilo ubitih in osem jih je bilo težko obžganih, ko je eksplodiralo danes SOOO funtov črnega smodnika v nekem skladišču Du Pont smodnišnice.
Eksplozija se je završila malo po eni uri popoldne. Uradniki družile niso v stanu dati pojasnila glede vzrokov nesreče, ki je najhujši), odkar obstaja tvorniea.
Mesto, na katerem je stalo skladišče. je označeno le z veliko luknjo v zemlji. Bilo je to majhno poslopje. v katerem je bilo zaposle nili f> ljudi, kojih naloga je bila spravljati smodnik v lesene zaboje. Delavei so delali od 7. ure zjutraj ter bili ob 3. uri popoldne gotovi z delom. Malo pred eksplozijo je prišel majhen voz s par tisoč funti smodnika po ozkotirni železnici pred hišo. Mogoče je, da je padlo nekaj smodnika na tračnice in da se je nato smodnik vnel.
Naenkrat se je dvignil visok plamen, zamolklo grmenje je zado-nelo nad prostorom in na mestu, kjer je stala hiša, se je dvignil v zrak visok steber dima. Ko se je slednji razvlekel, ni bilo nobenega slelu o hiši in smodniku. Videti je bilo le osmojene kole in raztrgane ude v vejevju v bližini nahaja-jočih se dreves.
Letalci metali bombe.
Berlin, Nemčija, 30. novembra. V današnjem poročilu se glasi, da se ni na ruski fronti nič i'preminilo. Neko nemško zračno bro-dovje je napadlo žeh-zniške naprave v Ljahoviep. jnžno-zapačino od Baranoviei.
Nov kabinet na Portugalskem.
London, Anglija. 30. novembra. Predsednik Bernardino Macliado portugalske republike je sprejel danes člane novega kabineta, ki je po svoji sestavi povečini demokratičen.
Mii iistiski predsednik in finančni minister je Alfonso Costa; ju-stični minister dr. Menezes; vojna, major Mators; kolonije, dr. Gaspar in zunanje zadeve, dr. So-nares.
IVpoklicanje 18-letnih v francosko armado.
Francija je vpoklicala pod orožje vse svoje lSletne. Opozicija soci-jalistov.
ANGLEŠKE IZGUBE.
Posvetovanje angleškega vrhovnega poveljnika Frencha z As-quithom. Povratek Kitchenerja.
Pariz, Francija, 30. novembra. Poshniska zbornica je sprejela danes postavo, s katero se kliče pod zastave letnik IIHT, to je vse mladeniče v starosti IS let. Francoska armada bo s tem ojaT-.-na za nadaljnih 2H0.000 mož.
Soeijalisti so močno nasprotovali vpoklieanju ter konečnri '/.::-stonj zahtevali, naj se preloži vpoklieanje do 15. marca Ji'1 o.
Francoski vojni minister je obljubil, da se bo poslalo te mladeniče v bojno vrsto šele v >lučaju, da bi to bilo neobhodno potrebno j in le malo jih je, ki bi mislili, da bo kmalu nastopila taka potreba. General Gallieni je izjavil na u-govore socijalistov, da ne more štediti še nadalje teh mladeničcv.
Kitchener v Londonu.
Lcndon, Anglija, 30. novembra.| Angleški vojni minister, lord Kitchener, se je vrnil danes s svojega obiska na iztoku v London ter bo podal svoje poročilo v četrtek v vojnem svetu.
Sir John French v Londonu.
Angleški maršal, šir John French, vrhovni poveljnik angleških čet na zapadni fronti, je dospel včeraj v London ter se je posvetoval z ministrskim predsednikom Asquithom.
širijo se govorice, da stoji njegov obisk v.zvezi z namenom, da se poveri francoskemu generalu Joffre vrhovno poveljstvo nad vsemi zavezniškimi četami na zapadni fronti.
Angleške izgube.
Tekom meseca novembra znašajo angleške izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih 1232 častnikov in 45.184 mož. kar je razvidno \/. zadnjega seznama izgub.
Vštevši te izgube so izgubili Angleži od pričetka vojne pa do sedaj nad 600.000 mož. Posebno težke so bile izgube v oktobru, ko so znašale izgube naf častnikih nad 3110 mož ter 71.1ST vojakov.
Torpediranje angleškega parnika.
London, Anglija. 30. novembra. Angleški parnik "Dotterel", vsebujoč 1591» ton. je bil potopljen. Domneva se. da ga je potopil neki podmorski čoln.
Uničenje nemškega podmorskega čolna.
London, Anglija. 30. novembra. Admiraliteta je objavila danes razdejanje nemškega podmorskega čolna in nekega nemškega aeroplana od strani angleških in francoskih avijatikov na obali Anglije. Bombe, katere so metali letalci, so prodrle podmorski čoln ter ga potopile v par minutah.
Nemški aeroplan je izstrelil iz zraka neki angleški aeroplan pri Ostende.
Eksplozija v rovu.
Charlestown, AY. Ta.. 30. nov. Neka eksplozija se je pripetila danes zjutraj ob 11. uri v rovu Boomer Coal & Coke Co. v Boomer. "W. Ya. v času, ko je bilo par sto premogarjev na delu v rovu. — Rešilno moštvo pa je bilo hitro na mestu in posrečilo se je spraviti večino premogarjev na površino. Uradniki družbe so rekli danes zvečer, da se nahaja v rovu še nekako 40 mož in sicer nekako eno miljo od uhoda. Več rešenih premogarjev ie poročalo ob šestih zvečer, da so videli malo vstran od mesta, kjer se je završila eksplozija, par mrtvih.
Pošta za Avstrijo.
Prihodnja pošta v Avstrijo bo odšla dne 4. decembra s parnikom "Oscar II." preko Danske.
Italijani hočejo
na vsak način Gorico.
Z Dunaja se poroča, da so se morali Avstrijci nekoliko umakniti pred Gorico.
NEPRESTANI BOJI.
Italijani so najbrž sklenili, da na vsak način zavzamejo Gorico. — Eajonetni spopadi.
Dunaj, Avstrija. 30. novembra. Prvič, odkar se je pričela velika bitka na soški fronti in katere cena je mesto Gorica in ki je divja la z neprimerno silo skozi zadnja dva tedna, je vojno ministrstvo danes priznalo, da so se morale avstrijske čete nekoliko umakniti z njih prvotnih pozicij.
Avstrijci so se umaknili na O-slavia višinah, severo-zapadno od Gorico. vendar pa se poroča. da je bilo umikanje čisto malenkostno. Gorico samo pa je zopet neprestano obstreljevala težka italijanska artilerija.
Ob celi soški fronti so obnovili Italijani zopet in zopet svoje naskoke z največjo furi j o ter so prišli na nekaterih točkah v osebni stik z avstrijskimi četami, ki so jih mogle vreči nazaj le z naporom vseh sil.
Italijani hočejo na vsak način zmagati.
Na fronti pred Sočo postaja vedno bolj jasno, da hočejo Italijani na vsak način iz vo je vati zmago pri Gorici, če jim bo to mogoče. — Včeraj so se obračali njih naskoki na celo fronto od Tolmina pa do morja ter so imeli posebno silen značaj pred obema našima mostnima pročeljema in v severnem delu doberdobske planote.
Naskoki proti našim gorskim pozicijam severno od Tolmina so se izjalovili. Mostno pročelje pred Tolminom je bilo izpostavljeno neprestanemu ognju artilerije skozi celo popoldne. Sledili so trije močni naskoki proti severnemu sektorju in več manjših proti južnemu krilu. Vse se je odbilo z velikanskimi izgubami za sovražnika. —
Pred goriškim mostnim pročeljem. kjer so zbrane izvanredno močne italijanske čete. je vprizo-ril včeraj sovražnik naskoke le v bližini Oslavia.
Umaknili smo se le na majhnem delu naše fronte.
Obstreljevanje Gorice.
Tekom noči je bila Gorica zopet izpostavljena težkemu artilerijskemu ognju sovražnika. V mesto je padlo par sto projektilov.
V doberdobskem sektorju je pričel sovražnik po štiri ure trajajočih artilerijskih pripravah z naskoki, ki so bili posebno ostri pri gori sv. Mihaela ter pred sv. Martinom.	^^ • ^
Rimsko poročilo.
Rim, Italija. 30. novembra. — V poročilu, katero je izdal danes italijanski vojni urad, se glasi:
— Ob gorenji Soči, v okrožju Krna, so zavrnile naše čete ostre naskoke sovražnika, ki so se posebno obračali proti našim pozicijam na obronkih Mrzlega vrha ter Vodil f?).
Izjava nadvojvode Jožefa Ferdinanda.
Amsterdam, Holandska, 30. nov. Glede bojev na soški fronti se je izrazil napram porčevalcu nekega berlinskega lista avstrijski nadvojvoda Jožef Ferdinand, da '"'so pravcato peklo vseh bojnih polj". Bitko za mostno pročelje pred Gorico. ki še ni odločena, se bo imenovalo najsilnejšo in najbolj krvavo cele vojne. Izgube so velikanske in poraba munieije ogromna.
Letalci igrajo pri bojih veliko ulogo ter nastopajo včasih celi oddelki.
Albansko kraljestvo?
Glasi se. da nameravata Avstrija in Nemčija ustanoviti neodvisno albansko kraljevino, ki bo mejila na Avstriio, Bulgarsko in Grško. Za vladarja, je baje izbran princ Willie! m iz Wioda. S ...	. ...4 . ... _,-, - a. .. - . . . -
Z zapadnih bojišč.
Na zapadni fronti je zavladal deloma mir. Obstreljevanje nemških postojank.
Berlin, Nemčija, 30. novembra.
V	današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so se omejevali boji na zapadni fronti na artilerijske spopade, na metanje bomb in ročnih granat ter na operacije z minami. ki so s..- vršile mi različnih točkah.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. 30. novembra. Vojno ministrstvo pravi, da nima včerajšnjemu večernemu poročilu dostaviti ničesar važnejšega.
Y večernem poročilu se glasi, da je raz ven običajnih artilerijskih spopadov komaj poročati kaj važnega, razven par bojev z ločnimi granatami v Artois, pri Loos. V Alzaeiji je razdejala francoska artilerija nemške zakone se veni o od Muehlbaeh. ob reki Ff.-ht.
Obstreljevanje belgijske obali.
Lcndon, Anglija. 3<>. novembra.
V	lo-ki R-euter-jevi brzojavki iz Amsterdama se gh'ci. da je danes '-jut raj neko angleško brodovje skozi dve uri obstreljevalo nemške postojanke na belgijski obali, in sicer od Zeebruegge do Ostende.
čela ruska vlada koncentrirati ob rumunski meji veliko množino svojega vojaštva. Ruski generalni štab je zapovedal izkrcati v Reni in ismailu nekaj svojega vojaštva, toda t«* čete niso tako močne, da bi mogle stopiti v akeijo. Sestoje večjidel iz rekrutov in malo izve/banih mož.
! AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Prizren v bolgarskih rokah.
Berlin, Nemčija, 30. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi: —
Pri Rudniku, jugovzhodno od Mitrovice, je pognala armada generala Koevessa sovražne čete nazaj. Zapadno od Sit nice so vjeli Nemci preko 1000 srbskih vojakov.
Bolgarske čete so zavzele 2S. novembra mesto Prizren. Pri tem so vjele 3000 Srbov in zaplenile S strojnih topov.
Jugozapadno od Pri boj a smo pognali Črnogorce proti Plevju.
Pretirana poročila.
Berlin, Nemčija. 30. novembra. Poročila, da zbirajo Rusi na rumunski meji veliko svojega vojaštva, so zelo pretirana. Število koncentriranih čet je malenkostno, poleg tega je pa tudi treba pripomniti, da ti vojaki niso izvež-bani in da so po večini sami re-kruti.
Izkrcavanje čet.
Berlin, Nemčija, 30. novembra. Zavezniki še vedno pravijo in zatrjujejo. da se iz izkreavanjem čet ne krši grške nevtralnosti, toda grška vlada je popolnoma drugačnega mnenja. Ni več daleč čas. ko bo grška vlada nastopila odločno proti zaveznikom in jim prepovedala operacije v njenem o-zemlju.
Bivši ministrski predsednik Ve-nizelcs je nekaj časa zagovarjal zaveznike, ko so mu pa na podlagi ustave dokazali, da nima nikdo pravice kršiti grške nevtralnosti, je popolnoma utihnil.
Francozi in Angleži so sedaj jasno dokazali, da je njihova deviza: Pravico ima oni. kdor je močan.
Proti Črnigori.
Dunaj, Avstrija. 30. novembra. Ofenziva proti Crnigori se čisto normalno razvija. Avstrijske čete, ki so začele prodirati iz Sandžaka v ( rnogoro. so se približale Plev-Iju.
Poročilo, ki ga je izdal avstrijski generalni štab, se glasi:
Nase čete so potisnile Črnogorce do Plevija.
Jugovzhodno od Mitrovice so presenetili naši vojaki močno srbsko posadko in vjeli 200 mož.
Zavezniki morajo iz Macedonije.
Berlin, Nemčija. 30. novembra. Bolgarski generalni štab naznanja, da so pognali Bolgari Srbe rz Bit olja in Prilepa in da so se morali Francozi umakniti.
Francozi se neprestano umikajo, in kakor kaže. jih bomo pognali v grško ozemlje. Angleži so tako slabi, da sploh ne pridejo v po-štev.
Položaj v Mezopotamiji.
Berlin, Nemčija, 30. novembra. Angleško-indijske čete se neprestano pomikajo iz Mezopotamije. Zadnje dni je obležalo na bojišču preko 1000 mrtvih. Turki so zaplenili razen strojnih pušk tudi veliko množino vojnega materi-jala.	;
lo, da so poslali Turki na bolgarsko obrežje 20.000 svojih vojakov. Bolgarska pristanišča čuvajo nemški in avstrijski podmorski čolni.
Avstrijci so poslali v Bolgarsko 305 velikih lopov, s katerimi bodo branili one kraje, kjer imajo Nemci spravljene svoje zrakoplove.
Begunci.
London, Anglija, 20. novembra. Neki dopisnik poroča, da je pobegnilo v Albanijo kakih 250,000 srbskih žena, otrok in starcev.
Bitolj v bolgarskih rokah? _
London, Anglija, 20. novembra. Pozno zvečer je dospela z Aten brzojavka, ki naznanja, da so zavzeli Bolgari Bitolj. Ker je bilo že včeraj sporočeno, da so Srbi mesto zapustili, je ta novica precej vrjetna. V mestu je bilo 5000 srbskih vojakov, ki so pobegnili v južni del Albanije.
Srbi so brez artilerije.
London, Anglija, 20, novembra. V južni del Albanije je pobegnilo dosedaj kakih 80,000 vojakov. — Vojaki so brez artilerije in deloma tudi brez drugega orožja. -Jesti dobivajo samo enkrat na dan.
Izkrcavanje čet.
Pariz, Francija. 30. novembra. Francoski generalni štab poroča, da zavezniki še neprestano izklicujejo svoje čete v Solunu. Pri tem jih sicer precej ovira slabo vreme, toda za to se ne zmenijo dosti ker so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni.	i v
Posadka bo kmalo tako močna, da bo stopila proti Bolgarom v ofenzivo.
Ministrski predsednik Pasič in drugi člani bolgarske vlade so dospeli v Skader. Za diplomatični kor se ne ve, kje se nahaja.
Zavezniki še vedno upajo.
London, Anglija, 30. novembra. Situacija za zaveznike na Balkanu se je zopet poslabšala, ker se iiumunska, na katero so stavili vse upanje, noče združiti z Rusi. Rumunska je opetovano omenila, da hoče ohraniti svojo nevtralnost, in da bo odločna sovražnica vsakemu. kdor bi se ji upal kratiti pravice. Zavezniki pa še kljub temu upajo, da se bo vse še dobro izteklo.
Grška.
London, Anglija, 30. novembra. Odgovor, ki ga je podala grška vlada na zavezniško noto, ni zadovoljiv. Grški kralj ne bo dovolil, da bi kdo kršil nevtralnost Grške. —
Če zavezniki ne bodo hoteli modificirati svojih zahtev, je naravnost izključeno, da bi se prijateljstvo obnovilo.
Angleški vojni minister.
London, Anglija, 30. novembra. PoroČano je že bilo. da se je mudil angleški vojni minister dalj časa v Atenah in da se je posvetoval z grškim kraljem Konstantinom. — Pri banketu, pri katerem je bil navzoč tudi grški ministrski predsednik Skudilis, se je sicer pov-darjalo prijateljstvo med Grško in Francijo, ko je pa neki govornik nastopil in začel govoriti, da mora ostati grška vlada nevtralna, je angleški vojni minister nato vstal in še isti večer odpotoval. Zatem se je mudil nekaj časa v Rimu, pozneje je pa dospel v Pariz.
Koncentracija ruskih čet.
Pariz, Francija, 30. novembra. Iz Petrograda poročajo, da je za-
ZAVEZNIŠKA POROČILA
Stališče Rumunske.
London, Anglija, 30. novembra. Iz Bukarešta poročajo, da je Rumunska vlada obvestila Rusijo da bo ostala na vsak načn nevtralna, iiumunska vlada ne bo dovolila ruskim Iadijaiu pluti po Donavi. Donava j<* naravnost prenapolnjena z minami.
Vesti, da sta se Rusija in Rumunska že sporazumeli, so neresnične.
Grška protestira.
London, Anglija. 20. novembra. Atenski dopisnik je sporočil tukajšnji Reuterjevi agenturi sledeče :
<	irska bo toliko časa prijazna zaveznikom, dokler ne bodo začeli namenoma kršiti njene nevtralnosti. Kakorhitro se enkrat to zarodi, ne smejo zavezniki od Grkov ničesar več pričakovati.
<	irska vlada je že vložila pro-t'^t. ker so se zavezniki takorekoč polastili Soluna in se obnašajo v njem kot pravi gospodarji. Solun je edino grško pristanišče, ki je sedaj v vojni preeej velikega polurna, zato je pa potreba, da bo to pristanišče grško in ne angle-škol ali francosko.
Prodiranje proti Bitolju.
Pariz, Francija, 30. novembra. IIa\as-agentura j.- dobila iz Soluna poročilo, da Srbi ne morejo zadržati Bolgarov v njihovem prodiranj proti Bitolju. Severno od ISi-tolja se je vnela v petek zjutraj bitka in je trajala 24 ur neprene-l homa. Pri nekem mostu je ležalo po končani bitki na stotine mr-j tveeev. Srbi so se morali umakni-! ti in niso imeli več časa, da bi razstrelili most.
Odločilna bitka se bo vnela na višinah v neposredni bližini Bi-j t olja.
Srbski polkovnik Vasic, ki jo svoj r-as odvzel Turkom Bitolj, in je tudi sedaj vrhovni poveljnik v mestu, je izjavil, da se bodo njegovi vojaki branili do zadnje' kaplje krvi. Vzdržali bodo do konca. pa tudi če pride do pocestnih| bojev.
Na razpolago ima samo 3000 mož, vendar upa. da bo zdrobil so-vražniški odpor.
V Solun je dospele triinstirideset srbskih poslancev.
Pariz, Francijo. 30. novembra. 1'oročilo, ki ga je izdala danes črnogorska vlada, se glasi:	j novembra se je posrečilo sovražniku zavzeti Fočo Metalko in 1'rijepolje. V bojih smo vjeli 54 mož in enega častnika. Na ostalih! frontah se ni ničesar posebnega pripetilo. Ministrski predsednik Pasič in drugi Člani srbske vlade so dospeli v Skader. Kara se bodo odtod podali, s.- dosedaj Še ni moglo dognati.
Bolgari v Mrzenu.	.
Pariz, Francija, 30. novembra.! Brzojavka, ki jo je dobila danes Havasova a gen t ura. se glasi:
Ker je zavladalo na Balkanu zadnje dni zelo slabo vreme, imajo zavezniki velike težkoče z oskrbovanjem svojih ljudi s provian-tom.
Neki francoski poizvedovali oddelek je sporoči!, da so zavzeli Bolgari Mrzen, ki leži ob desnem bregu reke Čerue.	i Bolgari včeraj niso napadali Bitolja. . lo. da so poslali Turki na bolgar-obrežje 20.000 svojih vojakov.' \ zanesljivega vira se je dozna-
Nemški državni zbor.
Nemški državni kancelar bo podal podrobno poročilo glede položaja v vojni.
Berlin, Nemčija. 30. novembra. Državni zbor se je sestal danes k svojemu šestemu zasedanju odkar je izbruhnila vojna. Posvetovanja se bodo vršila v glavnem »rlede- u-reditve cen za živila in glede razdelitev živil pod nadzorstvom vlade.
Glasi se tudi, da se bo prvič razpravljalo o miru in glede pogojev, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir.
Govori se tudi o vojnem posojilu v znesku 10 milijard mark, da-siravno se je polofieijelno izjavilo, da ne namerava vlada najeti posojila pred prihodnjo spomladjo. —
Mecl drugimi točkami, s katerimi se bo pečal parlament, se nahajajo tudi izpremembe za manjše prestopke proti vojnemu pravu.
Državni kancelar bo podal daljše poročilo glede vojaškega in političnega položaja. Če bo govoril državni kancelar o eventuebiih mirovnih pogojih, ni še znano.
Kabinet odobril poslanico.
Washington, D. C., 30. nov. — Predsednik AVilson je predložil danes kabinetu načrt svoje letne poslanice na kongres. Načrt je naletel na splošno odobravanje. Peča se z večjimi zahtevami za armado in mornarico.
Manjši konsum žganja.
Detroit, Micli., 30. novembra. Prvič, odkar obstaja, je zaprla danes svoja vrata velika destilerija ITiram AValker & Co. v Walkers-ville, Mich, in sicer za dobo enega leta. Glasom navedb uradnikov ima tvorniea v zalogi še sedem mi-liponov galonov žganja. Kot vzrok vstavljenega obratovanja se navaja tudi manjši konsum žganih pijač.
Rusi in Perzija.
Berlin, Nemčija, 30. novembra. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je dal bivši vrhovni poveljnik ruske armade, velik knez Nikolaj Nikolajevič povelje zasesti T lie-ran. Ko so Rusi prodirali proti glavnemu mestu, so vjeli več perzijskih odposlancev in jih poslali v ječo.
Perzijski šah je izjavil, da je voljan dati Rusom nekaj koncesij, odločno pa zahteva, da morajo ruski in angleški vojaki takoj zapustiti perzijsko ozemlje.
Pozor, pošiljatelji denarja'
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in drage notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domo stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ene osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
K. t	K. $
5.....90	120________18.25
10---- 1.70	130....	19 H)
15---- 2.45	140....	21 30
20---- 3.20	150 ________22 S()
25 ---- 3.90	160 ________24.35
30---- 4.75	170________25 s5
35---- 5 50	180 ...	27.40
40---- n.30	190 ________28 SO
45.... 7.05	200________30 40
50.... 7.70	2M>________38 00
55.... S.jO	300....	45.60
60____ 9 30	350________53 20
65________10.05	400________C0.80
70________10.80	450________68 40
75--------11.55	500________76.00
80________12.35	600________91.20
85________13.10	700....	106.40
90....	13.&5	800________121.60
100....	15 20	900____136.80
110....	16.75	1000____lčO.OO
Ker se cene sedaj j ako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 182 Cortlandt St., New York, N. Y,
"SlIlS NARODA"
r-Cmnfe Dally.) C » r i * A published by thu
Publishing Co.
corporation.)	(
S K SA&SER,	'
^UIS BENEDIK, Treasurer. »
of B»»ain««s of the corporation »cd addresses of above officers : **» -ir*J&nit Street, Borough of M*i>-battan, New York City, N. Y.
jma, s*'0 teto veija Ust rm Ameriko in Ct-" vš .. ...... ..........,...$3.00
'-* mtee » ... ................... L5()
I »to i k r^Mtc New York........4.00
| re! za M-.osto New York ... 2.00 :
•<■"*> leto...........4.60 |
»ileU....«........2.55
l	''žiežrtiaU............ 1.70
i	NAHODA" izhaja vsak dan
\ " '	Da<ielj in praznikov. y
^ Xa-S naroda"
:« of the People") •»«■< ",. e«r»»pt SuDtfact r-r.f Jo'Jiayi. \ -Zat* :rt i?n yearly &100.V_
*,.: t*rfawt Ot *Rreem«nt.
s'»' Km c~. in Mob&osti »as« j^ofcSnje'o. ~ n| at ^lacrovcM podiljttlfpo^-
!	Of čer. "
*.» ^ >	kraja naročnikov pro-
BhiB tudi prejinfa. j-^lffcde naznani, da hitr®> naslovnika. <
» t . poiiijBtv&m naredite t«
c*" lov:	v
Al? NARODA" ^
i : -J/- 't 'It, NewTork City.
Stavke za priznanje unije ter višje plače.
i
Korich Bros. — Gospodar se no-i <"e ukloniti, ker misli, da ne bodo delavci doljro Časa držali skupaj. On upa, da ira bodo v par dneh j prišli prosit delavci in delavke, naj jih vzame nazaj na delo. Delavci naj dokažejo gospodarjem, da so sklenili stavkati toliko ea-i sa. dokler se ne ugodi "jih pra-| vieiiiui zahtevam.
| Jakob Marksamer, 190 Green ! Street. — 6"» ljudi na stavki za vi.š-I je plače.
* *
*
H. Jarnourer, 202 Green Street. 15 ljudi stavka za višje plače.
*	-s *
William Wermes, 594 Broad way. — -le poslal HO ljudi ven. da se pridružijo uniji. Millinery and Ladies Straw Mat Workers Union je pričela z bojem in po dveh dneh je dovolil gospodar 25 o.l-stotkov povišanja tor priznal uni-jo. —
*	*
*
Delavci pri ženskih slamnikih dobivajo višje plače ter priznanje unije.
• * * *
t Xad sto delaveev American Hat Go.. (»10 Broadway se je organiziralo ter zahtevalo priznanje unije ter povišanje plače za 25 odstot kov. Zahtevali so tudi. da se nasta-[ vi zopet tri deklice, katere se je odpustilo, ker so delovale za unijo. Gospodarji so se uklonili brez vsake stavke in delavnica je sedaj ^ strojro unijska.
jvolver. še ni dognano; hudičevo < olje je kupila v trgovini blizu svo- (
je<ra stanovanja. Princ se nahaja sedaj v sanatoriju Loew. Zdravniki sieer upajo, da mu rešijo živ-1 ljenje. toda v enem oziru mu up 'morejo nič pomagati — princ je i ! popolnoma oslepel, ker mu je Ru- ; • bieka vrgla hudičevo olje v oči. (
' Prorokovanje Leva Nikolaj eviča Tolstega o svetovni vojni. l
1 Zdaj se je šele izvedelo, da je | Lev Tolstoj v letu svoje smrti pri- ( povedoval. kaj se mu je prigodi- , lo, ko je razmišljeval o prihodnji ji.soil i Evrope. V duhu je videl žensko, počivajočo na morju člo-j veškega življenja, na čelu je ime-1 < ila trak z napisom ^komercijali-zem*', dočim je držala v rokah tri plamenice, predstavljajoče vojno, lunavšeino in pravico močnejšega. Tolstoj je smatral to vizijo na napoved bližajočega se svetov-jnega. požara in je o tem zapisal: • Veliki vihar se bo začel leta 1912 j na jugovzhodu Evrope, in se bo i leta 1914 razrasel v splošno kata-( stroto. Od t.-«ra časa bo Evropa v plamenu. Leta 191~> stopi na svetovni oder nov Napoleon. Vojaške vzjrnje ne bo imel. a zmožen bo. L obvladovati Evropo do leta 1915. Konec katastrofe bo pomenil za Evropo začetek nove politične do-. be. Vse države sveta se bodo zdru-I žile v veliko zvezo. Sedanjih cesarstev in kraljestev ne bo več. in bodo !<■ štiri velike plemenske slcu-" pine: Tevtoni. Latinci. Slovani in .Mongoli. Po letu 1915. bo tudi na verskem polju velik preobrat. Mogočen reformator bo povzdignil človeštvo in namesto monoteizina t postavil panteizem. Tolstega prerokovanje končuje z naznanilom. - da vstane sredi 20. stoletja iz latinskega plemena pesniški genij, ^ ki bo ves svet očistil. Narodi bodo j po njegovem vplivu postali mo-drejši in pametnejši, premagal-bodo komercializem in se povzpeli na višjo stopnjo razsoja.
naznanilo!
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jib. bode v kratkem i obiskal naš potovalni zastODnik
Neki polir FerdinandDoering je.' bil pri Metzu težko ranjen. Sani- < tet ni vojaki so ga našli brezvest- . nega in misleč, da je mrtev, so mu : odvzeli marko, po kateri se vo- 1 jak spozna. Pozneje se je seveda izkazalo, da je Doering še živ. to-, da marka je bila že naprej dana.' uradni izkaz je priobčil, da je. Doering mrtev in Doeringovi ženi j je liil dostavljen mrvaški list za njenega moža. Med tem je bil naj dotičnem bojišču padlim vojakom postavljen kamenit spomenik, na katerem so bila izklesana njih imena in seveda tudi Docringovo ime. Doering pa je ozdravel in se ■ je še dolgo let veselil, da ima sicer uradno potrdilo, da je mrtev in da je tudi na spomeniku oveko-j večan k<>t mrtev, a je vendar živ. in zdrav.
Romantičen samomor.
Tc dni je prišel v veliki praški hotel mlad mož. ki se je vpisal za! barona Finka z Dunaja. Najel sil je najelejrantnejši salon, kjer <ra j je kmalu nato obiskal zastopnik velike modne tvrdke. Ponoči so
zaslišali hot*4*ki sluge i/, salona strašilo stokanje. Vdrli so v sobo, kjer se jim je nudil čuden pogled. Gost je ležal v lakirkah, novem franku z brezhibno uvezeno kra-i vato in skrbno počesan ter parfumi ran na d i van u. kjer je stokal v srašnih bolečinah. — Priklicali i zdravnik je dognal, da se je za-" strtipil, policija pa je ugotovila, da se piše J osi]) Fink in tla je 26-letni adjunkt usteško-tepliške železnice.
i Fink si je dal popoldne prine-; sti popolnoma novo plesno toaleto.
skrbno se je oblekel, počesal in ' parfumiraL vzel v roko Maupas-■ santov spis "Silen kakor smrt ' ter izpil strup.
Romantičnega samomorilca so
•	prepeljali v bolnišnico, kjer bo
•	najbrž okreval. Kaj je vzrok njegovemu teatralično-tragičnemu činu. še niso dognali.
Atentat na princa Leopolda Ko-buržana.
Pevka Kamila Rubička streljala 1 je na Dunaju na mladega princa 1 Leopolda Koburžana inga polila s hudičevim oljem tako. da je težko poškodovan, potem pa sama sebe usmrtila.
Policija je seveda preiskala stanovanje umrle Rubičke in našla tam več pisem princa Koburžana. ' Iz teh pisem je razvidno, da je Rubička storila na princa aten-' tat. ker ji ni hotel plačati take odpravnine, kakoršno je zahtevala, ko je princ prekinil svoje raz-1 merje ž njo. Najprej je zahtevala ! 500.000 kron. češ. da se za to pla-" čilo princu ne bo nikoli več pri-1 bližala in tudi ne več prišla na Du-
•	naj. Ko princ ni hotel toliko pla-
-	eat i. je Rubička zmanjšala svojo " zahtevo na 400.000 kron. Princu
je bilo seveda tudi to preveč in ' ni sploh več odgovarjal na pisma. ' ki mu jih je pisala njegova bivša
-	ljubica. Kje je Rubička dobila re-
! bo krasilo in vzdrževalo. Ker so I grobovi zelo raztreseni po njivah.
gozdovih in sploh povsod, kjer se je vršil boj. se je bati. da grobovi in spominski križci razpadejo. — Vojno prevozno vodstvo v Kra-kovu prejema darove za vzdrževanje grobov.
Češka gimnazija na Dunaju zaprta.
i Dunajska občina je dala zapreti i češko zasebno gimnazijo na Du-jnaju, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
|
Novi vpoklici črnovojnikov.
j Domobransko ministrstvo raz-' glasa, da so poklicani pod orožje j tisti črnovojniki, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za j orožje sposobni, in sicer letniki 1873 do v št e vsega letnika 1877. i nadalje letniki 1891. 1895 in 1896. črnovojniki. ki so bili pri prebi-^ranju sedaj v novembru spoznani . za sposobne ter letniki 1875, 1876.
1877, 1891 in 1895. če že niso pod J orožjem, ali pa če so bili odpuščeni na določeno ali nedoločeno ( dobo.
• Pctovanje po zasedenem czemlju ,1	Srbije prepovedano.
Razglaša se. da je glasom odredbe armadnega vrhovnega po-veljništva civilnim osebam do na-daljnejra prineipijeluo prepovedano pf-tovati ]io oku]>iranem o-zemlju Srbije. Kršitelji te odredbe bodo aretirani in radi suma išpijonaže izročeni najbližjemu vo-jjaškemu sodišču. .1
! Preskrbovalne podpore za družine -1	invalidov.
j Domobransko mii.^rstvo je i sjiorazumno s finančnim in voj-.'iihn ministrstvom uredilo, da se .'podpore za družine invalidnih vo--jjakov tudi tedaj naprej izplaču-. jejo, če dobi invalid svojo invalidno podporo.
i j Enctne najvišje cene za klavno ■ 1	živino.
-j Iz zanesljivega vira se poroča, )(da se v kratkem uvedejo enotne »'najvišje cene za klavno živino za -j celo avstro-ogrsko monarhijo. To i je edina prava pot, da se zadovo-
-	Ijivo reši vprašanje preskrbe pre-
-	bivalstva z mesom in mastjo. Toil zadevna. pogajanja z Ogrsko na-
>	]>redujejo zelo povoljno.
'I
i Povračilo za zaplenjeno kovinsko i	orodje.
i Za kovinaste predmete, ki so
-	jih morali do 30. nvvembra od-. dati, je nastavilo ministrstvo sle-
-	deče cene za 1 kilogram: posoda
-	za kuhanje 5 K. ista z okovi in i ti v nge t valine 4 K; enotna na-i mizna posoda .1 K, pralni kotel in ,-j kotel za ukuhavanje sadja 5 K.
-	kotel ]>ri štedilniku s pipami 4 K l 50 v. priproste žrjavnice 4 K. ko--jpalna posoda 4 K, priprosti pretl-j1 peški 4 K. kuhinjsko orodje iz
-	niklja 12 K, posoda iz medenine
-	brez okovov in druge tvarine 3 K i 75 v, z odbitki in druge tvarine i; 3 K. možnarji in tolkači 2 K 50 v, i'svečniki 3 K 20 v. Iikalniki okrog-i li 3 K 50 v, ploščnati 3 K, uteži
3 K. druge navadne vlitine 2 K,
-	vinske pipe 4 K 50 v, orodja za i vodnjake 4 K. verige 3 K 50 v.
-	okovi pohištva 3 K. Vlada plača
-	za dokazana potrebna dela pri -J nabavi novih predmetov namesto -j zaplenjenih 50 vin. za kilogram
>	prevzetih predmetov. — Lestven--Jci in svetilnike iz medenine, bakra
-	ali enakih kovin niso zaseženi.
Leadville, Colo. — Zadnji čas j
so nameravali tukajšnji inesarji| ceno kuretnini zelo zvišati, kar se jim pa ni posrečilo. Prišel je namreč iz Kansas Citv neki farmer in pripeljal toliku te živali seboj, da je cena mahoma padla. — Vreme imamo prav zimsko; skoraj vsak drugi dan pada sneg. Do meseca junija se nam ni treba bati vročine. Pravijo, da je tukaj devet mesecev zima. tri mesece pa mraz. j !— Člane društva sv. .Jurja J. S.i K. J. opozarjam, da naj se vsi u-j deleže redne seje. ki se bo vršila 10. decembra. Pri tej priliki bo( tudi vtflitev novega odbora. Kdor j se seje ne udeleži, bo moral pla-i čuti 50 centov kazni. Pozdrav!—■ Anton Hren, tajnik.
Ravensdale, Wash. — Pred kratkim se je v tukajšnjem rudniku pripetila silna eksplozija, ki je zahtevala 31 človeških žrtev. Med ponesrečenimi je bilo tudi 7 Slovencev: John Arko. Jakob Ramšak, .Josip (iolob, Tomaž Spek. Josij) Kranjc. .losip Zgonc in John Miler. Edina sreča, da sO vsi spadali k raznim društvom, tla že vsaj vdova in otroci ne bodo stradali. Rojaki. pristopajte k društvom, ker nikdo ne ve. kje ga čaka nesreča. Pozdrav! — John Bizjak.
ni niti državljanskih listin-ter je tujec, katerega se je prijazno sprejelo ter mu dalo možnost, da
ustvari primerno eksistenco.
Dopisi.
Braddock, Pa. - Četrtega oktobra t. 1. je izšel dopis v •"Glasu Svobode" iz North Branch, t Mich., v katerem je bilo citati o dobrih razmerah v Detroit, Mich. : Rojaki, bodite previdni in se ni-i kar ne pustite varati! Jaz sem se j osebno prepričal o detroitskih delavskih razmerah ter vam zamo-rem podati sledeče informacije: Dne 22. novembra nas je bilo nič manj kakor 300 (čitaj tristo) pred neko tovarno /a avtomobile. Delo je dobilo samo pet oseb in to so bili oni. ki se razumejo na
avtomobilna dela. Res je, ila je veliko drugih tovarn v Detroitu.
toda te plačujejo bolj po beraško. Stanovanje, hrana in perilo stane okrog s27 na mesec, neoziraje se na to. koliko kdo zasluži. Sedaj ni sezija za avtomobile in se bolj pomni o obratuje \ vseh tovarnah. Neizueeni ter jezika ne zmožni naj pred spomladjo ne mislijo na Detroit. Pripomniti moram, da se ni treba nobenemu izdati za Av-' strijea. ampak za Slovana (Slav).' Toliko v blagohotno pojasnilo rojakom. Andrew Skopi n, 37 Wood Ave., Braddock. Pa.
Universal, Pa. — Iz naše srede je pobrala nemila sTnrt rojaka in prijatelja Franka Šinkovca, doma iz llotaveij nad Skot'jo Loko. Tukaj je bival nad devet let in je bil član društva sv. Barbare štev. 33 J. S. K. J. ter društva sv. Barbare postaja .šl. 39. Bolehal je že skoraj eno leto. V starem kraju zapušča mater, dva brata in eno sestro. Člani omenjenih dveh dru-j štev so mu priredili le.p pogreb. Naj počiva v miru! — Naročnik.
Mocn Run, Pa. — V tukajšnji cerkvi sta se pred kratkim poro-
Ecina nevtralni!
Takoj ob pričetku vojne je izdal pri tlsednik Združenih držav r< s u po<iv na ameriško časopisje! in na ameriški narod, naj ostane nevtralen ter tudi ravna v javnem življenju po tem.
Poziv predsednika Wilsona je bil tako času primeren, stališče, katero je zavzel, je bilo tako pa-uu'l'io, da je sl;oro vsak ameriški ii>t obljubil, da bo sledil temu pozivu predsednika.
Poziv predsednika pa je ostal h na papirju in v sramotenju dmj;'h narodov ter poveličevanju dei'.-le, za katero so njih simpatije, so se najbolj "odlikovali" ameriški Nemci.
Ameriški narod je mešan narod.
Sestavlja se iz ljudi, ki so prišli ; i s.;mi ali pa njih očetje in, dedi i/ različnih evropskih dežel i;i ki iri.ujo povsem naravno sim-]>. je z.l narod ali deželo, iz ka-
* 1 t« ■ .i je posebno za miš, •n;:i-( l nr; • - imerno, da bi zavzel !•'•' ' •"> p' no strankarsko ali že-j i' - liSSe napram kat^remu-l koli ! : lu, ki se nahaja sedaj v rivrr 1 v vojni.
( e de'a posameznik tako, žali. s t«-in i';; tva svojih sodržavlja-J
nov, ki so ravno tako dobri in; .	A m nkanci kot. smo mi
sami.
Iz Avstrije.
Kako goveri dunajski župan v vojnem času.
Na nekem zborovanju pri Dre-j her ju dne 25. oktobra je govoril dunajski župan dr. Rih. AVeiss-kirehner med drugim to-le:
"Naši vojaki se niso bojevali samo za zmago, ampak tudi zato,1 da bi mi vsi uživali sadove zmage. Povrnitve v stare žalostne razme-j re tudi ne moremo trpeti. Iz krvi.' ki je tekla na bojišču, naj nasta-^ ne nova Avstrija, — Avstrija, v j kateri zavzamejo Nemci mesto, ki; jim gre po zgodovinskem in kul-j turnem pomenu. Ne poznani bo-] dočili vlad avstrijskih, toda t o J jim zakličem: Gorje tem, ki bi se' drznili avstrijske Nemce prit is-J niti ob steno! Nemci v Avstriji smo v zvestobi do cesarja in do-, movine habsburško državo ponov-: no s svojo krvjo držali skupaj in! tudi v tem svetovnem požaru so bili sinovi nemškega naroda, ki so! junaško branili grudo. Nevredni; bi bili teh junakov, če ne bi tudi pripomogli, da nemškemu narodu v Avstriji ne bo ničesar več odvzeto. Mi hočemo, da sledi bojem, ki so se vršili rama ob rami Nemcev in sinov podonavske monarhije, da tej vojaški zvezi sledi tudi poglobljenje politične zveze in gospodarsko zbližan je obeh držav, zmage tudi v mirnih časih omo-j gočijo. Če se je raztegnila bojna črta od Vzhodnega morja do Sr-j bije in do Dardanel, potem se naj1 tudi gospodarska bodočnost raztegne od Ostende do Bagdada, potem naj bo tu velika centralna Evropa, mogočna in vladajoča, in; naj narekuje svetu, kar nemški duh in nemška misel spoznata za dobro.''
Celovški "Mir'' dostavlja k temu: Dunajski župan ni nis več in .nič manj avstrijski državljan kakor vsakdo izmed nas. Kar je dovoljeno njemu, katerega glas se-J že po vsej domovini in preko nje^ nih mej. to mora biti dovoljeno tudi drugim, pri katerih se ne odtehta vsaka beseda tako natančno. (Sledi daljši stavek, ki ga jej cenzor zaplenil.) Cesar je ob izbruhu vojne izdal manifest: "Mojim narodom!" Tn v tem prekras-J nem manifestu je tudi odstavek: "Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vednovslož-nosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast.1 velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve. In tako se je tudi zgodilo. Z zares velikanskim navdušenjem so vsi avstrijski narodi .sledili klicu svo-j jega vladarja in njihovi sinovi so kakor jeklen zid branili domovino. In najzadnji nismo bili Slovenci in Hrvati. Vsi smo krvaveli, vsi bomo zato tudi želi! Dunajski župan naj gre na krvavo južno-zapadno bojišče, kjer se ravnokar 1 odigravajo junaški in krvavi boji j in naj vpraša slavnega vojskovod-!jo generala Boroeviča. kdo da je doli železni zid avstrijske monarhije.
Grobovi avstrijskih vojakov. |
Dunajski vojno-pomožni urad, j je razposlal poziv, v katerem pra-| vi, da je vojno prevozno vodstvo J v Krakovu v svojem delokrogu, t. j. ozemlje avstrijsko-ruskega bojišča, pripravljeno skrbeti, da se grobovi avstrijskih vojakov ne bodo zapustili, ampak da se jih
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naroČni j ! no in izdajati tozadevna potrdila | * Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Vsem tukajšnjim društvom kakor tudi posameznim rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku naznanjamo, da priredi društvo sv. Frančiška Sera i', št. 4G K. S. K. J. na Silvestrov večer t. i. 31. dec. DRUŽINSKO ZABAVO v prostorih rojakov Mrak in Kne'er v Brooklvnu. Toliko v pojasnilo drugim društvom, ila se vedo ravnati.
Na veselo svidenje! Odbor.
Ceniki i
Ravnokar sem dogotovil fiOOO velikih in krasnih cenikov moje zalogo zlatnine, srebrnine, diamantov, Columbia gramofonov in slovenskih rekordov.
Kdor izmed rojakov in rojakinj želi za božične praznike naročiti kaj enakega, naj mi piše po krasni cenik in jaz mu ga pošljem popolnoma zastonj. Ako kupite blago od mene, si prihranite dolarje. Za vsako blago jamčim.
IVAN PA J K, Jewelry & Columbia Gramophone Dept.,
45G Chestnut St., Conemaugh, Pa.
(27-11—3-12)
Neobdelana zemljišča.
Izšla je ministrska odredba, ki določa, da se cesarska odredba z dne 10. oktobra 1914. po kateri s«1 morajo neobdelana zemljišča do določenega roka gotovo obdelati, podaljša za I. 1916. Cesarska na-redba določa, da mora občina ali žetvena komisija opozoriti posest-l nike, da morajo vso zemljo, ki je določena za njive, vsaj do 15. apr. pripraviti za posetev ali pa če jim radi nastalih razmer (pomanjkanje delavnih moči. živine itd.) to ni mogoče, pri politični oblasti za-j prositi za podaljšanje tega roka. Ako se določeni rok ne drži, ima občina oziroma žetvena komisija pravico dotično neobdelano zemljo oddati kaki tretji osebi, da jo obdela. Ta tretja oseba sme do-, tično zemljo do 15. okt. nemoteno, uporabljati. Pridelek je popolnoma lastnina tistega, ki je zemljo obdelal.	j
I
Mrtev in živ obenem. !
| V sedanji vojni se je že večkrat primerilo, da so bili v uradnem izkazu padlih navedeni možje, ki so se potem oglasili in izpričali, da so še živi. Posebno zanimiv slučaj take vrste se je primeril leta j 1870 v franeosko-neinSki vojni.
eua Alojzij Jernač in Ana Ridel. Ženin je doma nekje od Krškega, nevesta je pa rojena v Ameriki. Na ženitnini smo se jako dobro imeli Ni mi treba skoraj omenjati, da ni manjkalo ječmenovca in dobrega prigrizka. Ženinu in nevesti želim obilo sreče. Pozdrav! — U. R. Jakobich.
Ccllinwocd, 0. — Vsak dan či-taui vaš cenjeni list, pa le redkokdaj vidim kak dopis iz naše naselbine, dasiravno je tu mnogo Slovencev, ki so precej zmožni dopisovanja.. Delavske razmere niso ravno preslabe, prav dobre pa tudi niso. Kapitalisti vedno bolj polnijo svoje žepe, delavec pa vedno bolj trpi. — Gotovo je rojakom znano, da imamo tukaj delavsko zadružno zvezo, ki prav dobro napreduje. Do danes se je prodajalna tako povspela, da se lahko reče, da je ena največjih in najboljših slovenskih trgovin v tej naselbini. Pred kratkim se je trgovina preselila v svoje poslopje, ki je seveda last delničarjev. Torej na noge, rojaki! Vsak zaveden rojak bi moral imeti kako delnico in podpirati to prekoristno podjetje. Ako bomo vsi skupaj delali za dobro stvar, bomo lahko vse dosegli. Če bomo vsi za enega in eden za vse, nam bodo kmalo napočili boljši časi. Pogum, da ne bomo vedno pri zadnjih! — Društev imamo veliko, ki pa vsa prav dobro napredujejo ter spadajo k raznim Jed-notam in Zvezam. Pred kratkim se je ustanovilo društvo "Katoliški borštnarji". Organizacija, h kateri pripada, je zelo dobro podkovana v finančnem oziru in je seveda strogo na katoliški podlagi. Nekaterim to ni po volji, pa kaj se hoče. Čimveč društev je, temboljše je za rojake. &ele tedaj, ko bodo vsi rojaki v društvih, jih bo dovolj. Rojaki, pristopajte, ker nikdo ne ve, kje ga čaka nesreča. Pozdrav! —• John Mesec.
Clinton, Ind. — Pred kratkim smo ustanovili dramatično društvo. ki prav dobro napreduje. Društvo, ki ima že precej članov, je priredilo 25. novembra krasno igro "Trije tički", ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Igralci so rešili svojo nalogo v splošno zadovoljnost. Le tako naprej, igralci in igralke! —- Isti dan se je vršila tudi skupna seja vseh tukajšnjih Slovencev, pri kateri smo razpravljali o potrebi Slovenskega doma. Izvolilo se je tudi tozadevni odbor, ki bo poskrbel, da se bo ta ideja prejko-mogoče uresničila. — Delavske razmere so tukaj slabe, kot so tu-j di drugod po Ameriki. Delamo samo po tri do štiri dni na teden in ne zaslužimo posebno veliko. Pozdrav! — L. B. _
\ sakdo v tej deželi, ki ni Indi-.i m c, j<- ali Anglež, Slovan ali N. e.; po svoji krvi in vsak iz-me l tili ima svoje naravne sim-psti;e do naroda, iz katerega je bil izšel.
vanje Amerikaneev, ko-jih p-.t: dedi ali oni sami so prišli ;x d • i evropskih dežel, je za-n.••evanje ameriškega državljanstva mirnega.	1
\ fesu notranjega miru. na-predka in harmonije med narodom je \sied tega zaželjivo, da se vsi Amerikanci drže poziva predsednika ter se izognejo vsemu, k.-ir bi žalilo čustva njihovih so-dr/.ivljanov dragega izvora.
i'fi tem pa ne pridejo vpoštev le ameriški državljani, temveč ▼ni. ki ži\e na ameriških tleh. Če »i kdo ameriški državljan, nima i' v sled tega pravice onečaščati in «rr motiti druge, ki niso slučajni iz ; jegove države in ki so drugih nazorov.
V tem pogledu so Nemci narav-»i©Kt nesramni. Javno v listih in brošurah zasmehujejo predsedni-1: in r vezno vlado, ker se noče po-iavif i na stran nemškega ce-j Barja. V svojih lokalih vprizarja-j jo o ;r .je. pri katerih se slavi nem-! ike in avstrijske vladarje, dočim je dežela demokratična ter ne po-1 zna i, kakih cesarjev, prince v ali sličae druge svo jati. Kdor jo prijel v Ameriko, jo prišel zato, da' «i služi boljši kruh in da uživa prostosti, katerih ni bil doma de-' Icžen.
Zasramovati javne uradnike, ki .- o ijo celemu narodu, je podlo in l ^o.bno v slučaju, če nima dotiČ-
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
J Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 ITlilijonOV kfOn. (	Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
44'5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
i	Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
411 Ol
|2 O
) brez odbitka.
-! Nevziignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knji-• žice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
x	Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina
- ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je ne-> mogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por j enih po
c. kr. deželni vladi
1 izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja > ; v to hranilnico.
t Nas dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
' 82 CorUandt St.	S104 St. Clair Ave, N. E.
NEW YORK.	CLEVEUND. 0,
' - .	'.*.-.	m	-	i	V	/	f
Avstrija in Italija.
t---s
VROČI BOJI NA SABOTINU. — POLOŽAJ NA DOBRDOBSKI PLANOTI. — ITALIJA JE ZOPET VPOKLICALA NEKAJ RE-ZmVISTOV. — ITALIJANSKE IZGUBE. — ITALIJANSKI GENERALI NIMAJO VELIKE SREČE. — GOVERNER TRIPOLITA- 1 NIJE SE JE MUDIL V RIMU. — SALANDROV GOVOR V MILA- j NU ZBOROVANJE IZVRŠEVALNEGA ODBORA STRANK.
--- i
GLAS NARODA. 1. PEČEM UR A, 1915.
vanja obeh knežjih rodov, Kara-gjorgjevieev in Obrenovicev. Iz te tekme se je razvilo nasprotje v po-j litičnili interesih obeh dinastij in j diplomatsko borjenje med Rusijo i (s katero so Karagjorgjeviči) in! Avstro-Ogrsko na Balkanu. Zločin. ki se je zgodil leta 1817 na Črnem Jurju, se je obnovil zjutraj 11. julija 1903, ko sla bila zadnji Ob r eno vie, Avstro-Ogrski prijazni kralj Aleksander in njegova žena Draga (Mašinova) v belgrajskem konaku ustreljena. — l)ne 15. junija 19U:i je izvolila srbska skupščina Petra iz rodu Kara-gjorgjevičev za kralja, in Srbija je nastopila svojo usodno pot za ustanovitev velikosrbskega kraljestva.
iMnogo krvavih dni je videl" to' mesto Beligrad tam ob združitvi Save z Donavo, in zastava na njeni trdnjavi je bila že večkrat iz-premenjena. Mnogo krvi so popila beligrajska tla; tu je pač križišče raznih narodov, raznih držav in kultur, tu je torišče, ki si ga je menda izbrala zgodovinska uso-■la, in tragična je nesreča narodov,
ki jih je pozvala zgodovina, da so si zgradili tukaj svoje domovje."
Štirje ranjeni. Ridgeway, Pa., 30. novembra.
Vsled neke eksplozije v Aetna smodnišniei so bili danes štirje delavci precej ranjeni. O vzrokih eksplozije ni ničesar znanega.
»4*1 XAJBTOffllBL,
»Jtlen hj ^woDiaSCem yuDlrktl o*re4-
■-ilnt- u Glas Nar«<li" In knjige, ka-aor tail m*, vse arag« r našo stroko *yaaaJo6« poaie:
Lis«, Ar\r ta ofcoilea: Mlcbaal
«-tiar.
*4*» Frnaelscs. CaL; Jakob LovBjl Denver, Colo.: Frank Skrabec.
»av Uit utlo.. Jeirj Junoll >u-bio Colo, i Peter Cullg. J M.
rr&n* Jcjiesb In Joim Gera. -tall«*. Colo In okolica Louli Oo-- "iii- ' Tt»f Beufc Saloon* Walsenborg, Colo.: Ant Saftlcb 'tlCUm Inst LiaiiiDvn Uoisuu ndiantisolii (nd	Badmaa
Woodward, la. In okolle«: Lokas Podbregar. Aurora, HI.: Jernej B. Verbli. Uglesfcj HI.; Math. flribernlk. Chicago, CI.: Frank Jnrjovea. Depue, EL: Dan. Badovlnaa. vj» »alle, 11L. Mai kumv iollet, QL: Frank Laaiicb, Joka £a lecel In Frank Bamblch. Iftaerai, Kans.; Jotin tJtala. WaokecaA. I1L: Frank PetkovOsk la Math. Ogrla.
fta. Lfcicara, EL 3 Frank Car&s la ttudoU Poiek
SprlagflelA, £1L: Matija BaxborM. Fraat^aae, Kama, la acellea: Frank a area
fetalierj. irn ta okeUea: Martla aos.
! CaloHsei, Ifiieh. ta a&sttca: Parsl
| -halt» to U f Kot*
Maalsti^ae, Mlek. fas skaHeai "3.
j feorclazt
8a. Saes«, HldL Ca «f:aHeai «. U
• IfcOTi*
5k*. • Josi* Pcglaa. Ckisholm, Mina.: X. Zfiono, Jakok
' ^etricb In Frank Žagar.
Cslnth. Mlno.: Joseph Sbaraboa : Ely. Minn. In ckoltea: Ivan Goal«, j M L Kao«cH, Jos. J Peabe! In Lonit . M. PertiSek.
i Crelrta. 5ii».: Jnrlj Iotas.
Gllkert, Minn, la okolica: L. Vwi fllbfeLng, Minn.: Ivan Poofte. Kltzvllle, Minn, in okolica: Joe , Adamlch.
! Nashwaak. MAna.: Geo. Maorla. Virginia, Minn.: Frank Hrovatiufc 9L Louis, Mo.: Mike GraDrlan. ti^rltSge. Mont.: Gregor Zobec Great Falls. Hon«.: Math Uriah, (MO» N. 5tb Ave.
Bed Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paul La. UUIr Kails. ft. It.: £ rank uregorka 1 neslani fHilo-	<**ka»T j
MariuClC, Chaa. Karlioger, Jakob Res-alk in John Prostor.
iarlCt!ri«H. O. w ttkaUca: SJois B» lant.
i tiridseptrt. O.: Frank Hočevac Tallin wood. 9.: Math Slapnlk Uraip, Ohio Sa akollea: Joha Kast v 1785 H. 83. St
taaarstsa. 4).: Ant. Bokelj. Oresoa City, Orag.: M Ju«tla Alieshtay Pa 1» otsliea 14 d*
I Jtanseiaer Pa.: Loui« Hribar, traddork, Pa.: Ivan Germ, ffridgeville, Pa.: Bndolf PleterAek tfur-iiae Pa fa ekollea John « talk
•srwsuck Pa.: Ivan Pajk ?larldjf Pa.: .^ntoti Jerlni • ^suioDsbarg, Pa.: John Koklict nroocbtoi, Pa la ekollea Jl Dew
Oarragk. Pa.: Uragntln 91a r»nn!o. Pa In okolico: Josln Suhor Export, Pa in okolica: Frank Trebeč.
Feres« City. Pa.: Kari Zalar la Ft l^ebesu
'•»»»H	t«to» VflnHiRI
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicber. Ureenabuig Pa. ta ekollea: Joaepk ^Jovak.
Irw»». P». la efcelfeax Fraa* L>w 4a*.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja ta John Polano.
tfeadovr f^ands. Pa.: Georg Aekalts Monessen. Pa.: Math K Ike! j M®«, Baa. Pa. fas ekaUca- rrul Mai?ek.
nn«*irfk Fa. i lsna«U f«i*tn<H mi Magister. Z. JakSe la U. B. 7a
-iWch
Steelton, Pa.: Anton Hrea naltj Sta., Pa.: Joseph 8karlS •m* Nflvtoa Pa. ta ekellMi J««» Jevaa.
WUlMk, Pa.) Fraal Beati la ImM
tarsal
Taele, Utah: Antoa Pai«Il Wlateraraarters, Utahi Ueuls Bla
•h
Black Diamond, Wash.: Or. Poraata BaveasdaJe. Wash.: Jakok R«a
Oavta W. fa la ttntuai J*aa Hh •A
Ttaasaa. W (a tkaHai Fraal
Kocljan In A. Korenehan
-'raftoa. Wis.: John Rtampfai Kptinha. Wig.: Alekaandar Milwankee, Wis.: Josip Tratnik t> Frank Meb.
Sheboygan. Wla.: rrtni ^nput is •pronlno Svetlin
^BUa Wis £ **aa*	%
<mla DoaSarl*
Rock Springs. Wyo.: A Justin Va» Stalich In Valentin Marcina.
Katere sile bodo zmagoslavne v evropski vojni?
Piše F. GRAM.
-o-:
re eeniii premoženje narodov. — Avstrija in Nemčija sta bili pripravljene za to vojno kakor nobena tlruga država. Obeh je bil i cilj. pobiti najprej Francoze in j [potem Knse. Oba poskusa sta sej izjalovila: prvi pri Marne, drugi pri Vilni.
Sedaj se lahko prav z gotovostjo računa, kdo hode zmagovalec, l-po.števati se mora še dejstvo, da sta centralni sili, to je Avstrija in Nemčija, dandanes izključno na ! vezani na svoj«' pridelke, zavez-j nikom je pa odprt cel svet.
Nemčija je imela uspehe od za-1 četka na celi črti. danes ne more-j jo držati vsega ozemlja na zahodu' in istotako ne na vzhodu. Zadnja 2 meseca je ustavljeno vsako prodiranje. Resnica je. da so v obeh delih izgube večje kot pridobitve.
Kdor natančno zasleduje poročila o zadnjih bojih na Ruskem, mora priti nehote do zaključka, da imajo Rusi veliko več uspehov kakor pa Nemci. Mogoče bodo zadnji pripeljali še nekaj Turkov, tla se bodo bojevali za civilizacijo blažene Nemčije. Evropska vojna i je v celoti popolnoma podobna meščanski vojni v Ameriki — voj-Ini med Severom in Jugom. — V jpočetku je zmagoval Jug, po preteku treh let je pa končno zmagal Sever. — Jaz pravim, da bosta Neirčija in Avstrija poraženi. Mogoče se motim, ker nisem prerok, mogoče pa tudi ne.
Nemci in Avstrijci so se še pred osmimi meseci smejali blokadi angleškega brodovja. Dandanes se ne smejejo več. ampak občutijo to blokado in jo bodo še vedno bolj. Od začetka so upili, da bodo s sub-marinami spravili Angleže z vode. do bodo izstradali kramarski narod, da bodo z Zeppelini pobili žene in otroke, avtentična angleška poročila pa pravijo, da je dosedaj že potopljenih 82 nemških sub-marinov.
Ne bom omenjal nemških in avstrijskih vojnih posojil, v katerih se po prepričanju nekaterih zrcali požrtvovalnost nemškega naroda in avstrijskih narodov. Vsak čitatelj gotovo sam ve, po kakšni metodi se prodajajo omenjeni papirji. V ameriških časopisih vidim večkrat izjave avstrijskih konzulov, v katerih pravijo, da je vsakdo izdajalec naroda, kateri je rojen v Avstriji, pa se ne zavzema za njo. Reve, zanikrne! Ni moja krivda, da sem se rodil v Avstriji, ampak krivda mojih pradedov. ker niso pobili vseh Švabov, ki so jih prišli nadlegovat v njihovo domovino. Kaj pa ima avstrijski narod od ničvrednih avstrijskih vladarjev? — To mi rovejte, vi agent je!
Slovenci so že bili, ko sedanje avstrijske vladajoče hiše še nikjer ni bilo in prepričan sem, da bo še, ko bo avstrijska vladajoča hiša že zdavnaj izginila z površja zemlje. —
Povejte. Avštrijaki. kako pridejo uboga izmozgana ljudstva do tega, da morajo plačevati na leto 20.000.000 za vladarja in da morajo preliti kri, če če se vladarju izljubi. Ali da kakemu revežu država par milijonov, da si vzgoji otroke? — Ali vladar ni ravno tako človek, kakor je pri-prost delavec?
Kje so danes povzročitelji ne-1 srečne vojne ?
(Pride če.)_
Nehote pomilujem ljudi pri časopisju, kateri se prodajajo za nekaj judeževih grošev in poročajo ■ v svet barvana poročila, zavijanja in laži.
i Med slovenskimi se posebno od-| likujeta 'Narodni Vestni k" in ne-' ka cunja imenovana "Slovenski i Narod'". Kaj omenjena lističa pi-šeta, presega vse meje nesramnosti. Le dve reči sta, kateri se mo-[ ret a tem ljudem očitati: ali so kupljeni, ali pa tako zanikani, da ne vedo, da trava raste. Človek ne more rabiti takega lista, ker stru-, [»eni bralca in ga dela še boj beda-[stega kot je v resnici. Ker ni moj namen, se pečati v tem članku kaj pišejo zakotni listi pridem k glav-'ni točki: kdo bode zmagovalce v i Evropi t
J Danes, po preteku 15-mesečne 'vojne, lahko vsak bralec zatrdilo j računa, da bodo zmagali zavezniki. in če prav kaj posebnega ne : pride vmes. bode zmaga ponolna. I Francoz in Rus smrtno sovražita Prusa, provzročitelja gorja v Evropi. vsled česar je polovičen mir izključen.
Veliko bralcev se bode posme-hovalo. češ. da me mrzlica trese. Taki berejo vsak dan, kako Nemci mikastijo Ruse, Francoze in An-j gleže. Nemčija ima 67,000,000 ljudi in od teh je sposobnih za vojno ,10 odstotkov, ali 6 milijonov 700 tisoč. Število sposobnih vojakov jen ekoliko večje, vendar se mora računati, da jih mora nekaj ostali doma. Nemci so izgubili do 1. 'oktobra 1915 najmanj 3 milijona ljudi, kateri so ubiti, ujeti ali ranjeni ter nesposobni za boj. j Računa se, da ima Nemčija na vzhodu 1 miljon 200 tisoč, v Franciji 1 in pol miljoua. na jugu 300 tisoč, skupno 3 milijona aktivne armade, za katero ima nadomestila pod najbolj ugodnimi razmerami do aprila 1916. j Ako so izgube Nemcev prihodnjih 5 mesecev kakor do sedaj, bo imel Nemec. 5 miljonov 400 tisoč izgub ob tem času. Pozneje ne more več nadomeščati in nasledki se bodo hitro pokazali.
Avstrija je po najbolj konservativni cenitvi izgubila do danes biizo 2 in pol miljona in njene iz-[gube bodo do aprila, po sedanjih izgubah računi t i, 3 miljona S00 tisoč: rezerv ne bo več.
Francija bode imela do aprila 1916 2 in pol miljona izgub in re-:zerve nobene, vendar se pa ne sme pozabiti, da ima Francija kolonije, od katerih lahko dobi en miljon več.
Angleške izgube so bile do sep-Jtembra 1915 malenkostne. Če se | bodo podvojile, bode imela do aprila izgub 1 miljona, v aktivi
I	¥2 miljona, torej ji bode preosta-jalo aprila rezerve še 1miljona, ne števši kolonij, odkoder dobi vojaštva kolikor hoče.
Rusija ima vsega vojaštva 17 milijonov: njene izgube bodo do aprila 1916 okroglo 6 milijonov, ali njeni viri so neusahljivi.
Italija. Srbija, Črnagora, Belgija so kot 2—1 nasproti Bolga rom in Turkom.
Poglejmo sedaj narodno bogastvo skupin.
Nemčija in Avstrija imata do
II	bilijonov dolarjev, zavezniki imajo pa premoženja 27 bilijonov dolarjev./ Obe stranki sta vzeti v splošnem, natančno kolikor se mo-l
Usoda Srbije.
T	J
Dunajska "Arbeiter Zeitung" je prinesla sledeči članek, ki ga prinašamo v dobesednem prevodu : —	j
"Strašna je usoda narodov, ki jih je postavil slučaj prezgodo-vinskega naseljenja na mejo dveh imltur. To je izkusil poljski na- , rod 110 severu in srbski na jugu. Tam spodaj sta se križali najprej več stoletij grška in rimska kultura, Bizanc in Rim.
Rodovi, ki so se naselili ob gorenji Savi, so prejeli evangelij od rimskih duhovnikov v latinskem tisku in pismu, robovi ob dolenji Savi in ob njenih pritokih s Krasit pa so prejeli krščanstvo in abecedo od grških menihov iz Carigrada (Ciril in Metod ier njuni učenci), tako je prišel isti narod geografsko v dve kulturni sferi. Toda ta razkol je bil le majhna razpoka na plošči v primeri s prepadom. ki ga je izkopalo osvoje-valno vojevanje osmanskili Tur-1 kov med zahodom in vzhodom. — Turki so vladali popolnoma ozemlju na desni strani Save tekom štirih stoletij (od 1459 do 1809) ter .-<0 narod odločili docela od zaho da; štiri stoletja je srbski narod izginil z godovinskega površja. Srb je bil kmet-tlačan islamskega posestnika in le v nesmrtnih narodnih pesmih o junaških bojih dedov na Kosovem polju, v narodnih pesmih, ki jih ni slišal nihče razen srbsko vaščanstvo. ki jih ni zapisal nihče razen spomin dečkov, le v teh čudovitih pesmih (ki sta jih prevajala Herder in Goe-I the ter so kot nedosežni vzori narodne poezije natisnjeni v vseli literaturah sveta) je živel spomin na propalo veličastvo srbskega car-j stva.
Tako se je vzgojila srbska du-' ša: umetniško in vojaško, roman-i tično in polna nagona za dejanja.' Srbi niso toli trezni, gospodarski, delavni in praktični, kakor Bolgari, toda bolj umetniški so in bolj veljni dejanj.
Na srbskih tleh je divjal od počet ka novega veka neprestano boj med zapadom in Islamom. Pol stoletja so se borili z Islamom Madžari in Hrvatje sami — zato so morali Osmanom podleči. Rešiti so se mogli le s tem, da so poklicali na pomoč sveto rimsko državo nemškega naroda, in ta je bila takrat hiša Avstrija.
Cesarji starega nemškega cesarstva so vodili leta 1 -124 poldrugo stoletje s Turki vojne za Ogrsko in kmalu tudi za Srbijo.
Od leta 1524 do 1683 so prodirali Turki vedno naprej, prav do dunajskega obzidja. Nemčija in Poljska sta jih združeni odbili. Leta 1686 je bila osvojena Pešta. ki je bila torej skoraj 150 let turška, leta 16.87 je bila zopet osvojena Hrvatska in Slavonija, leta 1697 je bila osvojena južna Ogrska z zmago princa Evgeua pri Zenti.
Nova vojna s Turki (1716-1718) je osvobodila še ostalo Ogrsko ter je prišel princ Evgen dne 16. avgusta 1717, torej ravno pred 19S loti. v Beligrad. V mira v Poža-reveu (1718) je moral turški sultan odstopiti cesarju Bauat. Vala-ško in oni del Srbije, ki je ležal med Moravo in Drino. Odtlej st;j pripadala zahodna Srbija in .severna Bosna 21 let Avstriji in s tem krščanskemu zapadn. V miru v Belemgradu (IS. septembra 1739) pa so padle po štiriletni vojni s Turki Srbija, Bosna in Vala-ško zopet pod sultanstvo v Stam-| bulu; Donava in Sava sta ostali poslej močni meji Srednje Evrope proti orient u.
Čuden je tek zgodovine. Po beli-grajskem miru (1739) so gledali Srbi poldrugo stoletje hrepeneče I za osvoboditelji onstran Save. Če je pritiskal gospodar, aga ali beg.! le prehudo na kmeta, potem je zbe-j rd\ z ženo in otroki ponoči v čolnu čez^ reko ter je iskal v Sremu, v Bački in v Banatu novo domovino. Tisto ozemlje, morda najbolj rodovitno v Evropi so neprestane1 vojne s Turki povsem iztrebile in' izpremenile v puščavo. Cesarji Leopold I., Karel VI.. Marija Terezija in Jožef II. so dajali Srbom (beguncem) ondi sveta in svoboščin. Visoko tja gor na Ogrsko so se naselili Srbi ter so obljudili celo predkraj Pešte (Račje). Saj >C je tudi patrijarh srbske cerkve i' Ipeku na makedonski planoti preselil v Kariovee. Od onega časa je bilo vse srbsko ljudstvo v Avstriji globoko in vztrajno vdano.
V tisti dobi, ko je vodil Andrej Ilofer tirolske gorjance na boj zoper Francoze in Bavaree, jc praznoval tudi srbski narod svoje vstajenje, opirajoč se na svobodnejše Srbe v avstr. državi. Črni Juri (K&rageorg), praded sedaj
delovanje kljub neprestanemu dežju. V odseku sv. Mihaela smo se • polastili s sijajnem napadom nekega sovražnega okopa. Vjeli smo 154 mož in zaplenili obilo munieij-skih zabojev za strojne puške in drugega vojnega materijala.
3z vojnoporočevalskega stana sej obenem poroča:
V	poročilu italijanskega generalnega štaba navedena vest. da je bil odbit na pobočjih Kalvarije se-vernozapadno Gorice neki naš na-j pad, je z italijanske strani kratko-j malo izmišljena.
Drobne vesti iz Italije.
(General Ameglio, guverner v
7 «-	j
Tripolitaniji, se mudi v Rimu. kjer je imel dolgo posvetovanje s kolonijalnim in vojnim ministrom. Vzrok njegove navzočnosti ni znan. Salandra skliče ministrski svet. i
Kakor poroča "Messaggero'V so obsodili onega vojaka, ki je razširjal vest, da je vjel z zanjko nekega avstrijskega generala, na tri meseče ječe.
List pripominja, da se je državni pravdnik pri tej razpravi norčeval iz italijanskega časopisja, ki verjame vsako čenčarijo.
Zii predsednika Rimskega časnikarskega društva bo izvoljen poslanec Torre namesto dosedanjega predsednika ministra Barzilaja.
Iz Milana poročajo, da v vseh tkalnicah v Novari delavstvo štraj-ka. —
Nadaljevanje boja proti sovražnikom Italije.
V	Rimu se je vršilo pod predsedstvom Garibaldija zborovanje izvrševalnega odbora republikanske. refonnnosocijalične, radikalne in naeijonalistične stranke, na katerem se je sklenilo nadaljevanj-' boja brez pardona proti vsem sovražnikom Italije.
Salandrov govor v Milanu.
Pri polaganju temeljnega kamna za zavod za višjo kulturo v Milanu v navzočnosti ministrskega predsednika Salandre je imel so-sijahiodemokratični župan' govor, v katerem je poudarjal blagodejno delovanje mira in negovanje znanosti, vojne pa niti omenil ni. Salandra je odgovoril z velikim slavospevom Italiji, ki je velika v mirnih časih in močna v vojni, ni pa 11a koncu izrekel upanja 11a zmago, kakor to navadno stori v svojih govorih.
Salandrov odhod iz Milana.
Salandra je odpotoval iz Milana. Naeijonalisti so mu priredili velike ovacije, pri katerih so neprestano klicali svoj "evviva". vojni, zaveznikom. Srbiji in vojni z Nemčijo. Nosili so koli razsvetljene lepake z napisi: "Mi hočemo vojno z Nemčijo! Živel londonski dogovor!" Salandra je na kolodvoru, do katerega se je s svojo ženo in hčerjo s pomočjo ka-rabinerjev preril z največjo težavo skozi množico. brzojavil kralju, izražajoč svoje veselje radi izredno patrijotičnih manifestacij milanskega prebivalstva.
Italijanski parlament.
Salandra je imel s predsednikom italijanskega parlamenta Marcoro v Milanu sestanek, na katerem se jo končno določilo, da se skliče italijanski parlament na dan 1. decembra.
Kakor hitro se vrne Salandra c Rim, se prične takoj s pripravami za otvoritev parlamenta.
Kakor se razglaša poulradno, bo zboroval italijanski parlament kvečjem dvajset dni. Ministrski predsednik Salandra bo podal svoja poročila, predložil številne dekrete in zakone, nato bo zahtevala vlada, do jej izreče parlament zaupnico in podaljša generalno poblastilo. Razprava o tem bo ja-1<ratkjl- seveda ako ne povzročijo socijalisti obširnejše debate.
Rensko vino in Francozi.
Neki francoski pisatelj je spisal knjigo in jo naslovil: Pred bitko.
Nemci, živeči v Parizu so knji-takoj izkritizirali in rekli, da ni nič vredna. Pozneje se je sestal pisatelj z neka lepo Nemko in ji razlagal svojo knjigo. Na koncu ne pripomnil: — Priešl bo čas. ko bomo dospeli v Rensko provinco in pil i tam rensko vino.
Dama mu je smeje odvrnila: _
Nikar ne mislite gospod, da bomo francoske jetnike pogostili s to žlahtno kapljico.
DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino 1
v Grove City, Pa.
Ime Aliee Šuštaršič, katera je darovala $1 za reveža, je bilo v zadnjem izkazu pomotoma izpuščeno.
. .	Uredniitvo.
-
» '
jvarišev. Cez par ur enaki prizori. 1 Boj. ki ga bijejo Italijani pri Do-1 berdobu, je obupen boi. Pride do i roba hriba, ali čez pa ne. Tu sto-Ijijo žive skale, ob katere se razbije vsak naval....
Opustošeni kraji.
Razen Doberdoba je vsled obstreljevanja trpela največ Sveta Lucija.
Cerkev je v notranjščini popol-' noma opustošena, vse jc razmetano in razbito, altarji, spoved nice, prižuica, orgije, vse je uničeno. <Jranate so pomšile 50 iiiš. V Tol-| min se dospe po stranskih potih,' 'hiše bolj v središču, so nepoško-' • lovane, ob periferiji pa precej. — Vas Prapetno je zgorela.
)
Ob soški fronti.
Iz vojnoporočevalskega stana ; poroča poročevalec "Grazer Tag-blatta":
Dobil sem dovoljenje oditi iz južne Tirolske na soško fronto, kjer ravno ponehava s takim pompom napovedana velika italijanska ofenziva. Pod vodstvom stotnika Miakieha so potovali z nami i švedski in švicarski oficirji. To je I prvikrat, da so smeli oficirji nevtralnih držav obiskati ta del fronte v študijske s\rhe. Tako velikanska bitka pojema počasi, pa 1 večkrat- zopet vzplamti. Ko to pišem. se čnje še s kraške planote artilerijsko streljanje, ali le slabo i in v odmorih, dočim je predprete-jkli teden segalo z vso silovitostjo v okolieo, proti temu je bilo grrme-nje topov v najbolj vročih dneh meseca julija le otroška igra.
Pri splošnem napadu od morja do bovške kotline je moralo biti prizadeto tudi tržaško mesto. Ponovno so se prikazali sovražni letalci nad Trstom in so metali bom-1 be dol. ne da bi dosegli, kar so že-tleli.
■ A' torek 2. novembra je letalo ; zopet več italijanskih aeroplanov, ki so prišli z letališča pri San Giovanni di Manzano, in so metali bombe. Bombe so eksplodirale pri liojanu, niso pa povzročile nikake škode, tudi na Konto vel j so pada-jlc bombe, namenjene na železniško progo, ali so ostale tudi brez učinka.
Te dni po obmetavali Miramar, ali mogel sem se prepričati, da lepi, beli grad ob morju ni nič tr-!pel. Vojaške škode to obmetavanje Trstu ni prizadjalo.
Novi vpoklici v Italiji.
Rezervisti prve in druge kategorije letnikov 1883 in 18.^4., sa-perji ženijskega zbora letnika ls63 in telegrafisti so vpoklicani
Italijanske izgube.
Švicarski listi poročajo z južno-jzapadne fronte:
Od 8 italijanskih polkov, ki so j prvič prišli na bojišče ob Soči, se ;jc vrnilo le malo moštva domov i ali skoro nič.
Pri takih neuspehih ob tolikih žrtvah bo Italija s svojimi silami ,'Še poprej pri krajn kakor pa Rn-
! sija.
j
38 italijanskih generalov odslov-ljenih.
"Berliner Tageblatt" poroča iz Kopenhagna:
Žalostni konec italijanske tretje j ofenzive je razviden zlasti iz red-j nega odslovljenja generalov.
Število generalov, ki so stavljeni na dispozicijo od začetka vojne, znaša že 38.
Italijanski parnik "Jonio" potopljen.
Kakor poroča Llovdova agen-tura. je bil potopljen pred kratkim italijanski parnik "Jouio'.
Italijansko uradno poročilo.
V Daonski dolini je dospel neki lastni oddelek na levi breg Cliie-*e, je napadel pozicije pri Malgi [Stabolone, severno liriba Lavanech, in pregnal sovražnika z najtežjimi izgubami. V dolini Ledro je pri-Ičela sovražna artilerija streljati na kraje v kotlini Bezzoeca, jim je povzročila poškodbe in nekaj požarov.
Ob soški fronti je trajal dalje artilerijski dvoboj. Izvzeinši napada na Zagoro zjutraj, ki je bil takoj odbit, ni pokazala sovražna pehota nikakili delavnosti, dočim je avstrijska nadaljevala svoje |
Boji na Sabotinu.
Itoji za Subotin, hrib na desnem l.r« Smč»\ tako blizu goriškega mesta, so MU jako hudi, saj so tudi ti boji imeli pomagati Italijanom. da vdrejo v CJorico, kakor drugi v okrožju goriškega mostišča. < uda hrabrosti so storili avstrijski vojaki. Italijanski polki št. 3f\ 33. in 31. so bili v t»*h bo-jili za Sabotin skoro popolnoma u-ničeni, polk št. SO, ki je stal v rezervi, je pa tudi dobil, kar mu je šlo. Dalmatinci so tu branili avstrijska tla in zmagali sijajno nasproti veliki italijanski premoči.
Boji za Gorico.
Na vsak način moramo vzeti C!o-rieo! Prvega novembra najkasneje moramo biti v mestu! Tako povelje so izdali talijanski generali in nagnali so svoje mase v boj, ki naj jim vrže v roke tako zaželje-n.i <Jorieo. Tuljenje, treskanje granat je grozovito odmevalo v me-ntu, obdanem od gromovitega bo-renja. Ali prebivalstvo je ostalo mirno, ker dobro pozna branitelje in jim zaupa tako, da nikdo v me--; u ne misli, da bi mogel Italijan \ dreti in se polastiti Goriee. Toli: okrat je že napovedal svoj pri-
I	o ! v (iorieo, p« še vselej prezgodaj. Pognal je v boj veliko pre-trtoe. ali zmagati ni mogel, pač „ n; iivmje, da ti.di v bodočnosti o-sf;iii:» pred vrati Goriee. Dne 24.
•	ktobra je bila neka sfotnija Dal-matineev v resni nevarnosti.tla jo Italijani, ki s(( navalili na njo s
II	11 i • 'č jo, obkolijo. To pa je raz-Jjutilo Dalmatince, tla so padli po Italijanih z bajoneti s tako vehe-lii'-neo, da so p 1 vdrli krog, ki so ga napravili Italijani okoli njih. 01 s,, \ pokosili, k«:* jih je prišlo blizu. Nekaj pa so jih vjeli in po-^ di i z J'odsabotina v Gorico. Proti Solkanu je divjal vroč boj. Trije vojaki, ki so bili ranjeni, so
•	iosli na obvezoval išče. kjer so jih določili za garuizijsko bolnico. — Ali kakorhitro so bili obvezani in pokrepčani, so izjavili, da ne gredo v bolnico, marveč nazaj na fronto. In Šli so na fronto. Poveljnik je svoje vrle Dalmatince sprejel s toplimi besedami.
Na doberdobski planoti.
Na celi črti od Lah ovca do Sre-dipolja ko bili začeli jurišati ita-lijans!:' pešci. Italijanske divizije so se postavile v polkrog, so se do-tikale / enim krilom iztoka dober-dobskega jezera, pri mlinu poleg tržiškega viadukta, desno krilo se je naslanjalo na ozemlje Sredipo-Ija. dočim je središče te skupine na vznožju z borovcem obraščene-ga pobočja blizu Sele pričelo juri-šiti. Strašna je bila italijanska priprava. Pet dni se je zemlja tresla. V zraku so se križa 1 i avstrijski iu italijanski izstrelki, nad njimi so se srečava U avstrijski in sovražni letalci. Po nekaj dnevih te peklenske orgije je ponehalo topovsko streljanje, pričel se je pehotni napad.
"Avanti!" so kričali Italijani in se vrgli proti avstr. pozicijam: na več mestih. Za kratek čas so' nn.gli tuintam zasesti kako našo i izpraznjeno postojanko, ali sledil je protinapad, ki je vrgel so vraž- ■ 11 Ua i/, jarkov. Avstrijske izgube J so bile razmeroma prav male, so-, vražnik pa je puščal še na begu cele kupe mrtvih za seboj. Branilij smo svoje pozicije trdovratno in, nismo popustili. Čeprav je bilo da-j no povelje, da naj jih izpraznemoj
v	slučaju potrebe. Ko so Italijani: vdrli v prvi jarek, smo se umakni-! li v drugega po prehodu, in isto-j
akc v tretjega, prehode pa smo1 lorušili. V tretjem smo se ustavili. Med tem se je vjelo v žičnih; ovirah vse polno sovražnikov, katere smo postreljali. Došle so na pomoč hrvaške rezerve, napadli! smo sovražnika in ga vrgli iz cele| črte nizdol po pobočju.
Marsikako mlado življenje je; vsahnilo na tem ozemlju. Za sovražniki pomeni doberdobsko po-j bočje klavnico. Drug za drugim) so prihajali, previdno, tipaje, dragi za drugim so padali, prihajajo 110-i
vi	in hočejo priti čez trupla pad-j lih. tudi ti padejo, trupla se ko-j pičijo, padejo tretji, četrti, peti,) šesti, deseti, 11a tisoče in tisoče jih je, slednjič prične topovsko streljanje, ki naredi konec bližinskim bojem in da onim, ki so ostali, ea-
s^ da bežijo čez trupla svojih to-
*■ * -■ ■ .......—A--
vladajoče srbske dinastije, je vodil leta 1S04. ustajo proti osman-
skim gospodarjem; dne 12. decembra 1806 so z naskokom osvojili srbski kmetje mesto Beligrad ier posekali janiČarsko posadko. Iz lastne moči so odbili Srbi leta 1809 in 1810 od vseh strani v deželo vdirajoče trope tvirškega sultana ter so izsilili v miru v Bukarešti! (28. maja 1S12) nekaj oddiha.
Toda že 1. 1S13 so vdrle tri turške vojske preko Donave, Mora ve in Drine v deželo; Črni Jurij je moral (15. oktobra 1813; oditi na avstrijsko (zdaj ogrsko; ozemlje. Mesto njega je začel Miloš Obre-novič, praded prejšnje, klavrno končane dinastije, leta 1815 iz.110-va boj s Turki ter je, kmet na čelu kmetov, v bitki ob Mačvi sijajno zmagal: Srbija je dosegla svojo svobodo. Ker je bil vrni vsi se Črni Jurij 25. julija 1817 za vratno umorjen, je bil Miloš dne 6. novembra 1817 izvoljen za dednega kneza Srbov.
Od tega časa je Srbi." odvisna, a tudi nesložna zar«. .. .ekmo-
Jugoslovanska ^^^ *ato1, Jedneta
Tnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI UEADHDCL3
pitdiednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way og 17} figg*
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertol
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik : LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VEHOVNIZDRAVNIK:
Dr. UAJRTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MTKE ZT7NICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETEK ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, EL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. 6 J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH ME RT EL, od društva «v. Cirila In Metoda, Ifcef. 1
Ely, Minn.
DOTJIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezusa, Itev. 1, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, at., od draStva Slovenes, Kev. 114, My.
Minn,
Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tudi denarni* poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov až ne bodf »nralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Prvi fant: — Kdo ga je pa? Morda jaz?
Tomažev: — France ga je počil.
Drugi fant: — Nikar ne govori preveč, mar misliš, da ne vemo.
Tomažev: — Da, če ti rečem. France ga je. Saj ga že peljejo.
Kovačev: — Glej. da se ne pregrešiš. Če bo izvedel France, da si ga hotel potlačiti, se ti ne bo dobro godilo.
Tomažev: — Ljudje božji, ali norite?
X. Prizor.
(X a oder pripelje šerif Franceta ukljenjenega. Za njima pride gruča delavcev in žensk. Kovačev in fantje stopijo nekoliko vstran.
Kovačev gleda neprestano Franceta, France pa strmi v tla.')
Šerif (pogleda Tliomsona, se skloni, posluša na prsih in vpraša Franceta) : — Ali si ga res ti? — (Thomson odpre oči in opazuje drugega za drugim. Njegov pogled obstane na Francetu) : — Ali si ga res ti, te vprašam.
France: — Saj sem povedal, da sem ga. — (Ženske začno jokati. Kovačev stopi k Francetu, vse mahoma utihne.)
Kovačev: — Ali veš, kaj se je zgodilo?
France: — Kaj ?
Neki možki v ozadju: — Molči, Kovačev!
France: — Kaj se je zgodilo? Povedi! Govori!
Kovačev: — Mati----ti je umrla. — J Ženske se začno jokati,
sliši se glasove) : — Prav je, da je umrla. Že vsaj te sramote ne bo izvedela! L'bogi France! Smili se mi!
France (izbuli oči in se začne tresti po vsem telesu. Serif «ra hoče odvesti) : — Kaj si rekel, da mi je mati umrla?
Kovačev: — Da, mati ti je umrla in Pepea je na poti v Ameriko. — (V si utihnejo. Thomson gleda neprestano na Franceta in nekaj kaže z roko. Francetu se začno šibiti noge.)
France (komaj slišno): — In Pepca na poti v Ameriko. (Za-kriči) : — Moja uboga mati, moja uboga Pepca! — (Odide s seri-fom.)
_(Z agrinjalo počasi pade.)
Zadoščenje.
Izvirni igTokaz v treh dejanjih. — Spisal: Filip Rekar, New York.
(Nadajevanje)
Thomson: — Da. ponavljam še enkrat. Vedno bom tega mnc nja, in nikdo me ne more prepričati, da je drugače.
France: — Če je res tako in če hočete biti plačen, je tukaj vaše plačilo. — (Udari ga po glavi, da se opoteče. Potem ga udari še enkrat, da pade za grmovje in da se ga ne vidi z odra.)
Tomažev (se mahoma strežne, prime Franceta za roko in za-šepeta) : — France, preveč si ga. In sedaj bodo rekli, da sem ga jaz. ; France (si obriše pot s čela. pogleda zaničljivo v kot in rečc-! Tomaževemu) : — Kar je iskal, to je dobil. Ne misli, Tomažev, da : sem ga zaradi tebe. Xe zato. ker sta se prepirala in ker te je spodil j iz službe, ampak zategadelj, ker nas je sramotil. Meni bi lahko rekel, karkoli bi hotel, jaz bi molčal in se ne zmenil za njegove govo-renje. Ker pa s eje spozabil tako-daleč, da je zaničeval cel moj narod. je dobil svoje plačilo. Želel bi, da bi se mu poznalo na obrazu skozi celo življenje. Želel bi, da bi se vedno, ko bi stopil pred ogledalo. spomnil, kdaj in kako nas je zaničeval.
Tomažev (izgine za trenotek in se zopet vrne) : — Ne bo tako hitro dober. Stvar se zna vleči in imeti še zelo žalosten konec. Naj-brže bomo morali iti vsi. Kakor prokleti bomo. Xe samo sebi. vsem si napravil hude čase.
France: — Saj sem ti rekel, da sem mu odgovoril v imenu vseh.
Tomažev: — Kam si sedaj namenjen?
France: — Šerifu bom šel naznanit.
Tomažev: — France, ne zameri, če sem jaz pravzaprav vse to zakrivil. Verjemi, da nisem hotni tako.
France: — Pusti me! — (Čisto hladnokrvno.) — šerifu grem povedat, da sem ga zato pobil na tla. ker nas je krivično sodil. Povedal mu bom, da sem mu dal dovolj časa za premislek, pa se ni hotel premisliti. Ce so sodniki pravični, bo pravica na moji strani. Z Bogom, Tomažev, če se ne vidiva vee!
Tomažev (ga začudeno gleda, hodi olroli, kakor da bi nekaj iskal, gleda v kot in ne ve. če bi šel v hišo, ali bi mu ponudil roko) : — Kaj si napravil, France! Za božjo voljo, kaj bo z nami?
France: — Prej si se repenčil in ustil. da ga boš ubil. Če so ti delali krivico, maščuj se. Veliko jih je in vsi so si podobni, vsi so enaki. Najprej poslušaj zlepa, če ne gre zlepa, bo šlo zgrda. Svetujem ti pa, da molčiš in da ponižno preslišiš vse! To je naša usoda. Že od nekdaj je bilo tako. Pozdravljen. Tomažev!
Tomažev: — Za božjo voljo. France! Govoriš, kakor da bi od Jiajal za vedno.
France: — Xjega poglej, pa boš vedel, kam odhajam in za ko liko časa.
Tomažev: — Sam se naznani, mogoče ne bo tako huda kazen.
France: — Kje je Kovačev?
Tomažev: — Xe vem. Mogoče je šel v gostilno.
France: — Hm! Škoda. Drugih pa tudi ne bom budil. Veš kaj. sedi sem. nekaj bi ti rad povedal. — (Sedeta k mizi. Tomažev gleda neprestano v smer, kjer leži Thomson. Semtertja se sliši globoko hropenje.)
Tomažev: — Dobro si ga. Tako roko imaš, da bi vola pobil, če bi bilo treba .
France: — Poslušaj! Če boš še kdaj prišel v tiste naše lepe kraje, jih pozdravi v mojem imenu. Stopi še k moji materi in jo po tolaži, kakor veš in znaš. Povej ji. da se je izpolnilo prerokovanj * in jo prosi, da naj mi oprosti. Tudi učitelju povej, da so bile res nične njegove besede. In še nekaj, Tomažev. Če jo boš srečal, se ji spoštljivo odkrij. Zasluži namreč, da snameš klobuk z glave pred njo. Sporoči ji. da sem jo ljubil bolj, kot sem ji mogel razodeti. — Zaradi nje sem šel, hotel sem nekaj postati, da bi bilo lažje življe nje, pa prišlo je drugače. Povej ji. da jo še nikdar nisem imel tako neizmerno rad. kakor ravno sedaj v tej žalostni uri. Reci ji, da na] mi odpusti. Vse najboljše naj ji nakloni usoda, po lepših potih naj jo vodi, kakor je mene.
Tomažev: — Pepci, kaj ne?
France: — Da, Pepci. Odpuščanja jo prosi v mojem imenu in jo iskreno pozdravi. Tudi učitelju povej, če bo še živ in če ga boš videl, da sera eden onih, ki se ne bodo več vrnili. Prosi ga, da naj mi odpusti. — (Vstane in si obriše z rokavom oči.) — Čudn i, da jih še sedaj ni. Če smo drugikrat le malo glasneje govorili, so nam takoj zaprctili z zaporom.
Tomažev: — Torej pojdi, če misliš.
France: — Pozdravljen, Tomažev! Pozdravi jih. kakor sem ti naročil.
Tomažev: — Pozdravljen. — Škoda, da nisem šel prej po vode. Mogoče bi se sedaj že zavedel. — (France sklone glavo in odide.) — Presneto, kdo bi si mislil, od tega človeka. Ponižen, kakor ovčiea. Prav mu je, kaj se je pa silil vanj. — (Gre za oder k Thom-sonu. pa se takoj vse prestrašen vrne.) — Moj Bog. samo hrope in nebene besede ne reče. Slaba ti bo predla, France, če si ga preveč potipal. — (Leta ves zmeden po odru. nazadnje pa odloži suknjo in mrmra) : — Lej ga. zlomka. na zdravnika sem pa Čisto pozabil. Saj pravim, človek pa res ne ve, kam bi se obrnil. — (Steče tako nerodno z odra. da prevrne mizo.)
VIII. Prizor.
Kovačev (pride hitro do srede odra in zakliče): — France! France! Kje se pa potikaš nocoj? — (Gleda naokoli.) — Glej, glej, to je pa gotovo Tomaževega delo. Ta si ga je pa zopet enkrat privoščil. Še mize ni mogel pustiti v miru. France! Fiance! Vesel boš in žalosten. Dobre iu žalostne novice. Najžalostnejša in najveselej-ša stvar, kar se ti more pripetiti. Pa kar naenkrat. Kdo bi si mislil. France! — (Za grmovjem nekaj zastoka. Kovačev prisluškuje in preplašeno pogleda v ono smer.) — Xe vem, zdi se mi. da je Tomažev. Toda in je ponavadi samo smrčal, stokal je le tedaj, če ni imel za pijačo. Poglejmo! — (Stopi za grmovje in priteče ves preplašen nazaj.) — Vtanite, ljudje božji! Vstanite, pomagajte. Thomsona so ubili, Tomažev ga je ubil. — (Pri oknu se prikaže par kuštravih glav, sliši se hoja po stopnicah. Iz hiše plane nekaj fantov.)
Vsi: — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?
Kovačev: — Pomagajte mi, da ga bomo prenesli sem. — (Gredo za njim, prinesejo Thomsona in ga. polože na klop. Thomson je bled, ustnice ima krvave. Oči ima še vedno zaprte in hrope.)
Kovačev: — Skličite vse in povejte jim, kaj se je zgodilo. Saj sem vedel, da Tomažev ni nič prida. Vse nas bodo zapodili. Kje pa je France? Da se. je moralo še to zgoditi. — (Fantje odidejo in med potom kriee: Pomagajte, ubili so ga! Thomsona so ubili. — Prvi in drugi fant ostaneta.
Prvi fant: — Po vode! Malo cunj prinesij* — (Drugi fant gre v hišo in se kmalu vrne z zahtevanim.)
Kovačev (moči Tliomsona z vodo): — Ali si kaj videl Franceta? Prvi fant: — Prej je bil tukaj. Ne vem. kam je šel. V hiši ga ni.
Kovačev: — Dobro in slabo poročilo je dobil od doma.
Drugi fant: — Ali so mu pisali?
Kovačev: — Ne njemu in tudi meni ne. Takih stvari ni lahko pisati. Žagar je dobil pismo. — (V daljavi se euje vpitje. Bližajo se nagli koraki. Tomažev prihiti na oder.)
IX. Prizor.
Tomažev: — Zdravnik bo kmalu, tukaj.
Kovačev: — Za božjo voljo, kaj si napravil, Tomažev!
Tomažev: —- Kaj neki?
Kovačev: — Poglej tega, tnkaj.
Tomažev: — Saj ga nisem jaz.
je spregovoril naglo in boječe: | "Saj pojdem, še danes poj-' dem.... "
i Tako je bil prenaglil gospodinjo, in ostala je mirna in dostojna. —
i "Saj vidiš.... Ni mogoče imeti zastonj, ni mogoče.... Moja njiva je na trgu: vse je treba kupiti; vse je drago.... Xi mogoče zastonj.... " j "Saj pojdem...." j In tako je oprtil na rame svoj kovčeg na tisto nedeljo, "z Bogom" je rekei in je stopil na ulico. Tainoui se je ozrl za njim, na-jsmehnil se je, ali Franci je šel] (svojo pot mirno naprej. Ostale so! za njim mestne hiše. polja so leža-j ,la na desno in levo. in zadaj za njimi gozdovi. Xad glavo je letela tuintam vesela ptica, oglasila se je mimogrede veselo in prostodušno in izginila je izpred oči.
Franci je stopal mirno naprej z i upognjeno glavo in globoko zamišljen. Zdaj se ni več "smejalo za njim. niti nasmeha ni bilo več za njegovim hrbtom, samo zdelo se niu je, da gre jok za njim. da tečejo solze.... Včasih je bilo. kakor bi vzdihnilo v bližini, kakor bi za-ihtelo.. In ozrl se je v isto stran, ali ničesar ni bilo.
Mogoče je potegnil veter čez gozdove, mogoče je zašumelo pn grmovju....
Da bi imel človek enega samega prijatelja na tem širokem svetu, enega samega prijatelja, ki bi bil krepak in močan. Močno in krepko roko bi imel, in človek bi za-klical, in stegnila bi se do njega
ta krepka in močna roka____ Do-
teknila bi se in prijela in dvignila
glej. in videlo bi se solnce____
| Tako je mislil Franci; samotna je bila misel in se je samotno izgubila. Bela cesta se je vila pred njim. ali peljala je nazaj proti domu---- Molčale so daljave, daljne so bile in nedosežne. zastonj je bil up, zastonj vsaka tiha želja. Vee niso vabile, niso se nasmejale, stale so daleč, sinje in resne.
Mrak je padal na pot, zarja je j ugasnila in nebo se je stemnilo. Mir je zavladal in nastala je sladka
tišina spomladanskega večera : molčijo polja, molčijo travniki, samo še zdajinzdaj zašumijo gozdovi, oglasi se preplašena ptica, netopir šine mimo, sova zaso-vika.... In priplavala je iz daljave lepa pesem, od gozdov sem je priplavala, mehka in topla in srcu namenjena. Vstala je melodija. postala je krepkejša. vztrepe-taio je srce. zganilo se je v prsih, glasovi so bili tišji, komaj še slišni so bili, odplavali so in so izginili v daljavi....
Na pot, Frane, ti, ki ti niso mar strahovi....
Še se mu je zdelo, da ga zakliče včasih mogočen glas, spreletelo ga je po telesu, ali sklonil je tilnik in nagnil je glavo.
Kadar ni nikogar, da bi bil velik in močan in dober, da bi stegnil roko, ko bi človek zaprosil pomoči. . . . Lepo bi zaprosil in glej. stegnila bi se roka, oprijeli bi prsti, dvignili bi. in storil bi se lep dan. Prijazna luč bi se posijala od vseh strani, razjasnil bi se obraz in razširile bi se prsi. . . .
Ali nikogar ni bilo. Samo nedosežne daljave, samo mrak in noč. samo še kratka pot nazaj proti domu. ... In ta pot je bila pusta in prazna, tako brezpomembna in polna poniževanja.
Franci je šel enakomerno naprej. Popolnoma sam je bil sredi večera in koraki so se culi. odmetali in se razgubljali. Pričel ga 'je tiščati kovčeg, stopil je k strani in ga je postavil na kanton. Sam je stal tik njega in se je nanj opiral; zamišljen je bil obraz, bled je bil, udrta lica, posinjele ustnice in tudi v očeh je bilo megleno in mrtvo.
Ugasnil je bil veseli in skriti plamen, megla je legla vanje in umrlo je življenje.
Kako bi človek rad storil veliko in pametno, kako bi se dvignil rad visoko iz svojega naroda, glej, in zavežejo se roke, zavežejo se oči, in nastane velika in žalostna te-
i
ma. Tako se končajo lepe misli, težko umira v prsih in v sreu, in
žalost se razlije po duši____
Večer je bil lep in tih; zvezde so gorele, sapa je dahnila tuintam. zašuinelo je, glas se je zaeul.... Sence so se stegnile včasih preko 'ceste, velike in dolge, zamajale so 'se doli in gori in zopet so obmiro-vale. Še je zasovikala semtertje ' sova, mimo le letel netopir, samo pesem se ni čula nobena več. Molčale so daljave, mirne in resne so ; gledale v obraz, niso se nasmejale
. in niso vabile____
i Franci je oprtil kovčeg na hrbet in je nadaljeval svojo pot. j Glej, in že je bil prišel do zna-! nih gor, že so ga pozdravili do-l mači holmi.	v
kost in nemogočnost sta ga pod-kopali? Odpadlo je listje, sušile so se veje, trohnelo je deblo, samo še en udarec — in padel bol hrust in zakadila se bo trohnoba. j — Vstal je in odšel proti stanovanju, ker je bilo zašlo solnce in se je delala noč. Potcmnele so gori4. potemnelo je nebo in pokazala se je prva zvezda. Lepa in svetla je zagorela nad najvišimi vrhovi in zabliščale po vsi široki strani.
Franci je šel proti stanovanju sključen in bledega obraza, samo še v očeh je gorelo, skrit plamen je plamtel....
V stanovanju je že gorela luč. I že so ležale temne sence po tleli in neprijeten, vlažen duh je plaval po sobi.
Franci je odprl okno in se je naslonil in gledal v dolino.
Narastla je bila spodaj velika reka in šumela je in penila se je in drvila naprej. Včasih je zašumelo v grmovju pod oknom, sova je zasovikala, netopir je letel mimo. ...
Ti, ki imaš pogum in imaš moč....
Se je čutil Franci smeh, cela množica se je smejala, ali upognil je bil tilnik in sklonil je bil glavo. —
Minil je večer in Franci je legel v postelj. Mir je zavladal, samo še enakomerno nihanje ure se je culo, samo še zunaj kje se je zaznal glas. vstal je ropot, krik se je zaslišal ....
Franci je zatisnil oči in že se je videl na krvavem potu. Krvavel je hrbet od bremena, vsa kri je ocl-j tekla, sesušilc se je telo. glej, in | breme je bilo težje in težje. Težilo se je breme od dne do dne;
i
skrčil se je hrbet in padlo je brzine. Padlo je na tla in skotalilo se je po dolini dol, razbilo se je ob čereh in skalah in vse se je izgubilo v daljni iu gosti megli.... i Skrčil se je hrbet, skrčila so se kolena in tudi sesušeno telo je padlo. Padlo je in zdrsnilo je po , strmini dol, butalo je ob skale na desni, na levi, in obležalo je naposled v dolini, slabotno in nezmožno. .. . Glej, in z vrha dol se je čul ijok, droben prestresujoč jok se je i zaeul, in Tončka je bila, ki je gle-> dala, kako je butalo sesušeno telo j ob skale na desni, na levi, videla je in je zajokala z drobnim in ža-I lostnim glasom____
Truden in izmučen je bil tiste
-	dni Franci; ko je vstal, je bila
-	glava težka, utrujeno je bilo telo in srce je bilo potrto. In tako je
j napočila nedelja.
Franci se je oblekel in boječe
-	in pridržano je stopal, oprezno je i prijel za kljuko in nalahko je od-? pri vrata.
. "Dobro jutro!" j Pozdravil je v kuhinji gospodi-
-	njo in je šel po prstih naprej.
"Nc, ali si dobil denar?"
e "Nisem dobil____"
-/ Franci je sklonil glavo in se je
-	ustavil. Bal se^e sirovih besed in
Franc Koritnik in njego-!
va družina. ■
i
Roman Romanov.	\
(Nadaljevanje.)	i
Pustila ga je v sobo in zaprla je ' vrata za njim.	?
Soba j«1 bila lepa in lepo oprem- 1 ljena iu Franci se je na tihem začudil. Težke zavese po oknih, tem- * no rdeče rože na stenah, težke pre- * proge po tleh, svetlo pohištvo, ve- J
lika zrcala____
"Kaj bi rad, Koritnik? ... . r Profesor se je približal po meh- 1 ki preprogi in se je ustavil pred 1 n j i m.
"Lepo prosim, gospod profesor. 1 če bi bilo mogoče, da bi dobil par goldinarjev.... lepo prosim.... ' Oče ne morejo tako, gospodinja 1 noče čakati, jaz bi pa rad študi- 1 ral.... Lepo prosim, gospod pro- 1 fesor'"	a Bg i
Govoril je s tihim glasom, bled je bil obraz iu samo oči so gorele i z velikim in skritim plamenom.
"Ila, ha____"	i
Profesor se je nasmehnil, obr- .j nil sr je stran in zapet proti nje- i mu iu je spregovoril:
"Saj ti nisi nadarjen.... Trde i glave si in nič ne bo iz tebe; do- < mo\ pojdi in ostani doma!".... 1 Besede so bile mrzle in sirove, ; odprla so se vrata, iu Franci je > .stopil v vežo in na cesto.
Obšlo ga je nepopisno jnmiža- 1 nje in zdelo se mu je, da ga sprem- j ljajo mrzlo povedane besede ka- 1 kor strahovi o polnočnem času. 1 "Ti nisi nadarjen, ti pojdi!".. 1 Glej. in sirove in mrzle besede h so sle za njim, izza vsakega voga- i la so se čule. nad glavo je plaval . osoren glas in zaničljivi smehi so < udarjali na uho.	1
Sel je daleč run iz mesta, po i stezah je šel in prišel je do gozda, i /e so prepevale ptice, lahkokrile ] so letale <>«1 drevesa do drevesa. ! nad njivami je pel škrjaneek, v i veselih kolobarjih se j«> dvigal : kvišku do oblakov gori in do ne-
Ze je evetel žafran po gozdnih tleh, prvi zvončki so cveteli, prve trobent ice so pogledale v spomladansko nebo.
Franci se je ustavil in je sedel na obsekano deblo. Z rokami je podprl glavo in tisoč misli je hitelo mimo, bliskoma so šle, nemirne kakor vihar in kakor nevihta.
Ti, ki imaš pogum in moč, kaj j si plašen pred strahovi?....
Zdelo se mu je, kakor bi se za-smejala nad njim cela množica hudobnih ljudi, zakrohotala bi se naglas in zaploskala bi z rokami.
Ti. ki imaš pogum in moč, kaj te je strah pred polnočnimi sencami t....
Upognil se je vrat in nagnila se je glava globoko. Gk?j, sirove ro-/ ke so omajale veliki hrast, brid-
1 iN a krivih potii*	t— .$9
Na različnih potih	<r~JM
Narodne pripovesti, 1. in	3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	29
j Na valovih južnega morja	—.11
Nikolaj Zrinski	«—.2$ O jetiki
Odkritje Ajmerike, v t*.	— .8*
Prihajač	.—
Pregovori, prilika, reki	— .M
Prst božji	t—.S3
Randevous	»—.2lj Revolucija na Portugalskem —.2i
Senila	*—».II
Stanley v Afriki	»-.2? Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in S. irvezek po	r-.S4|
Sveta noč	—
Srečolove«	<—.2$ Strah na Sokolskem grada,
100 zvezkov	$5.0$
Strelec	—.29 Sanjska knjiga, relika
Štiri povesti	e—.26
Tegetthof	—.2f
Vojan na Balkanu, 13 »ve«.	$1.85
Zlate jagode, vez.	—.St
Življenja trnjev* pol	—
Za kruhom	>—.?8 Življenje ns avatr. dvorn tli Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.74
8PILMAN0VE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.£$
2.	iv. Maron, krščanski deček	.2?
4. zv. Praški judek	—.2$
6.	zv. Arumugan, ain indijskega kneza	.— 2*
7.	zv. Sultanovi sužnji	.£ft
8.	zv. Tri indijanske poveril
j. zv. Kraljičin nečak	»— tO. zv. Zvesti ain	»—-.S3 U. zv. Rdeča in bela vrtnica	—.St 12. zv. Boj in zmasra	—.84
14.	zv. Prisega huronakeija glavarja	•—.8«
15.	zv. An gel j sužnje*.	—.K
16.	zv. Zlatokopi	—.ti
18.	zv. Preganjanje indijan
skih misionarjev	—.81
19.	zv. Mlada mornarja	— .S*
TALIJA.
Zbirka gledaliških )£cr:
Brat sokol	—Si
Pri puščavnikn	—,2f
Raztresene*	.—.8«
Starinarica	.—.2® Zupanova Micka
Idealna Tašča	-,.28
RAZGLEDNICE:
Newyorike, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočna,
komad po	t—.01
ducat po ,	t-JI Z slikami mesta New Yorka
, po	?—.21 ( Album mesta Nevr Torka
| krasnimi slikami, mali	—.11
ZEMLJEVIDI:
>	Avstro-Ogrske, mali	>—.lt
►	Združenih držav, mali	t—11 \ veliki
vezan	t—
OPOMBA: Naročilom Je prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼ tr*>-tovini, poštni nakaznici, ali poštnih ramnlrah Poštnin« j« uri ml
MOUTVENIKI:
Duhovni boj	e—.€0
Marija Kraljica	■—.60
Vrtec nebeški	i—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	(—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	fcr-„4Q Berilo tretje, vezano	t-r.4C Cerkvena zgodovina	t—.70 Evangelij	e--.50 Fizika 1. in 2. del	t—.45 Katekizem vez. veliki .40 Katekizem vez. mali	«—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00! Poljedelstvo	t—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$100 Postrežba bolnikom	>—.20, Sadjereja v pogovorih	«-—.25 Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Sehimpffov alovensko-nem-
ski slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, vea.	$1.20 ■Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	.—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	•—.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	t—.20 lielgrajski "biser	t—.20 Beneška vedeževalka	t—.20 Bitka pri Visu	.—.30 ftodi svoje sreče kovač	»—*30 Boj s prirodo	t—.15 Božični darovi	e—.15 rturska vojska	t—.25 Cerkvica na skali	«—.15 iganska Birota, 93 zvezkov $5.00 •Jvetke	«r-.20 Don Kižot	^-.20 dobrota in hvaležnoat	i—.60 ?abiola	^-.85 ieorge Stephenson, oče železnic	>—.20 Grizelda	t—.10 flubad, pripovedk«, 1. in 2.
zvezek po	e—.20 tlustrovani vodnik po Gorenjskem	t—.20 fvan Resnicoljub	»—.20 [zanami, mala Japonka	i—.20 imdor, pobožni kmet	r—.20 lama nad Dobrušo	t—.20
Taromil	—.20
Jeruzalemski romar	i—.45
Krištof Kolumb	r-.20
Križana umilejnost	t—.40 Kaj se je Makaru sanjalo 1 —.50
Leban, 100 beril	.	—.20
Maksimilijan I.	i—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	t—.25
Miklova Zala	^-.35
Mirko Poštenjakovič	e—.20
Na divjem eapadu, ve*.	t—.60
Na jntrovem	f-JI
jCENIK KNJIG«
katere ima v zalogi	v\\
SLOVENIC PUBLISHING CO. \
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, M. Y. //
0
Slovens ko katoliiko
B
podp. društvo	svete ®ar'iare
M	—E
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lokorporirano due 21. januarja 1902 t driari Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNT2L, Box 95. Wlllocl, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR. Box 547, Forest City. Pa.
II.	iKxlpredsednlk: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. rajnllt: JOHN TELBAJN, Box 707, Forest City. Pall. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
BLagajulk: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP 7.AI.AR. 1004 North Chicago St.. Jollet. Hi.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
o- MKTIN IVEC. 900 Chicago St. JoUet. I1L
NADZORNI ODBOR:
: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Plttstargh, Pa
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City. Pa
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaagb. Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Iasler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pwdswlnlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: MAKTIN ŽTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 528 Dsvson Ave., R. F. D. 1. Oraaa field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Pradtednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O.
I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougbton, Pa. U. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, HL
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivaa Telban. P. O. Box 707, JForast
Cltjr, Pelina.
Dro«tveno glasilo: "GLAS NARODA."
Rad bi izvedel za naslov svojega! brata KAROLA MURN. Doma! je iz Vavte vasi pri Novem me-' stu. Pred 5 leti je bival v Pittsburgh Kan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi, ali naj se mi pa sam oglasi. - John Murn, K. F. D. 1. P,ox 103, New Alexandria. Pa.	(1-3—12)
Rad bi izvedel za FRANKA ČE-1TOVIN. doma iz Gabrš pri Senožečah na Notranjskem. Pred sedmimi meseci je bival na' Thomas. AY. Va., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Zatorej vljudno prosim rojake sirom Združenih držav, naj mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, oziroma naj se mi sam javi. — Frank Hreščak, 37 Wood Ave.. Braddock, Pa. (30-11—2-12)
SLUŽBO DOBI
; takoj Slovenka za hišna in kil
hinjska opravila.
Jos. Nosse.
1226 E. 55. St.. Cleveland, Ohio.
m mm 26-11—2-i2)_
EDINI SLOVENSKI SALOON I v D ninth, IVIinn.
Rojakom Slovencem naznanjam J i da se nahaja moj SALOON pol . bloka od Union postaje na desni . strani W. Michigan St. štev. 413.
>i Za obilen poset se priporočam, j ■TPS SPIlATtAP.ON' i
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mc-litvenika.
En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburghu, Clevelandu in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za-iogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
ALOIS SKULJ,
P. O. Bo- 14U>*.	is, Y. City.
HARMONIKE
j bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in • popravljam po najnižjih cenah, a de-, lo trpežno ln zanesljivo. V poprav3 I zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem id
nad 18 let tukaj v tem poslu !n i v svojem lastnem doma. V popravek , vzamem kranjske kakor vse druge 1 harmonike ter računam po delo ka-koršno kdo zahteva brea nadaljnln i 7prašanj.
JOHN WEN ZEL, i 1A17 East C2n.i St.. Cleveland. Ohla.
jih ne pošiljajo v normalnih časih, toliko manj sedaj v vojnih časih.
HRVATSKO.
Vrnitev umetnikov s fronte.
Hrvatski kipar profesor Franges in hrvatski slikar profesor Iveko-vič, ki sta se nahajala po nalogu hrvatske deželne vlado na soški fronti, da tam dobita stike za u-meiniške načrte in ovekovečita [ udeležbo hrvatskih čet v tem gigantskem boju. sta se vrnila domov. Ivekovičevo delo "Predstra-že v boju" je prevzela vojna u-prava za arniadni muzej.
Boroevič. Mesti Varaždin in Požega sta soglasno izvolila generala infanterije Svetozarja plem. Boroevica za častnega meščana.
Smrtna kesa. V Zagrebu je u-mrl pomožni škof dr. Blaž Švin-derman. ki jc ponovno nastopil tudi v hrvatski politiki. — C mrl je v Zagrebu odgovorni urednik uradnih "Narodnih Novin" Ivan Horer. Ranjki si je stekel velike zasluge kot organizator hrvatske vladine tiskarne, ki je danes prvovrstni grafični zavod. Bil je tudi član zagrebškega mestnega sveta.
Kad l)i izvedel za svojega brata ALOJZIJA PENKO. Doma jc iz vasi Pa rje pri Št. Petni, Notranjsko. Y Ameriki biva 12 j let. Prosim cenjene rojake, če, kdo ve. naj mi javi. ali naj si* mi na sam oglasi. — Mike Pen-ko, R, F. D. 1. Box 114. New Alexandria. Pa.	(1-3—12)
Rad bi izvedel za naslov JOHNA URBAN IJA. Lansko leto sva bila skupaj na Graceton, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se sedaj nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Joseph Slak, R, F. D. 3, P»ox 140, New Alexandria. Pa. (1-3—12)_
Kje je naju brat FRANK BAM B1C? Doma je iz Loškega potoka pri Travniku. V Združenih državah biva v drugič kakih 20 mesecev, in sicer nekje v Minnesoti. Prosive cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj ga naznani, ali se naj sam javi. — Mary in Johana Bambič, 231 AVest St.. New York, N. Y. (30-11—2-12)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Minnesoti naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik	;
LOUIS M. PERUŠEK, [ ki je pooblaščen pobirati naroč-J nino in ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare postaja št.'
0 v Cherokee, Ivan., je na zadnji
mesečni seii sklenilo, da se ude-' ... leže vsi člani prihodnje seje dne
5. decembra. Kdor se ne udeleži,J mora plačati 50e v društveno blagajno; izvzeti so le bolni člani in oni. ki imajo potne liste. Z bratskim pozdravom
Frank Rezišnik. tajnik.
1 dobit« "GLAS NARODA" »kosi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila i bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo IS,000! — Ta številka Jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista Jc organizirano in spada t strokovne mi je.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, repa 1 je, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IV^N PAJK & CO., Conemaugh, Pa Box 328
ŽELODČNE BOLEZNI,
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite se danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga i znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati | ^^XV^ X^B vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-X	bili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno j
^ ^^	knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. I
Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na i spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna I 8Te<idtva, temveč -čitajte to knjižico, kater^ je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
s. 1100, 208 N. Sth Ave., Chicago, 111., . Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
ima ln priimek_________________________________________...... ___________ __ j
Star. In ulic* ali Bos________________________________________________________
M.ato______________________________________Država..........................
osebna
poslanica
nade.
Želim, da me pozna vsaki mož in Va1 vsaka žena v tej deželi, katera trpi na \V bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes »neio-beli po dolgih letih Studiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem prouSii in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moiki in vsaka bolna ženska zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal polten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajte moje poslsslro nde.
čem pokopališču. Stara je bila 65 j let.	'	t
Umrl je v Vuri>ergu 26. okt. Mihael Kroisl. Bil je povsod priljubljen in pristaš slovenske stranke. Rajni zapušča žalujočo j ženo in tri sinove, ki so vsi v v o-jaški službi. Vzgojil jih je v stro- v j go k rščansko-na rodnem duhu. \} Umrl je v Laškem 27. oktobra f Alojzij Kranje. hišni posestnik v r ' Gorici. Rajni jc šel iskat zaželje- v nega zdravja v Gorico, odkoder ^ pa se je zopet vrnil ob izbruhu r j vojne nazai v svoj rojstni kraj, ^ kjer je našel sočutje svojih starih j laških prijateljev, posebno v svoji dolgi in mučni bolezni. Bil je { velikodušen Slovenec in vrlo de- j laven za pravično slovensko j stvar. Priljubljen je bil v vseh I krogih.	r
Umrl je 2. nov. v bolnišnici u- t smiljenih bratov v Gradcu Jurij f Gašparič, posestnik in gostilničar j i v Pobrežju pri Mariboru, v 53. \ j letu svoje starosti.	]
i Duhovniška vest. Cesar je ime- ;
no val Rudolfa Janežiča, špiritu- , I ala mariborskega bogoslovja, za , j lavantinskega kanonika.	? (
I V mestni prodajalnici v M ari-' s i boru v Freihaus ulici št. 3 se od J 3. novembra naprej prodaja zelje 1 I v naj šili in večjih množinah. Od 14. nov. pa se prodaja tudi krom-j pir, čebula in piča za kokoši. — j Mesto Maribor je baje kupilo na , Ogrskem več vagonov pšenične. ržeiie in koruzne moke, katera se bo pozimi prodajala prebivalstvu.
!
KOROŠKO.	j
Padel je na južnozapadnem bo-ijišču 21. oktobra kadet Maks Primus, 221etni sin hišnika "Družbe sv. Mohorja" v Celovcu. Po dovršenem učiteljišču v Celovcu se je lani prostovoljno prijavil k vojakom. Boril se je dalje časa na se-"j vernem in pozneje na južnozapad-1 nem bojišču. Njegov starejši brat . tFerdinand se nahaja na severnem bojišču in tudi njegov oče je bil vpoklican v vojnopomožno službo.
Požar. Iz Škofjega dvora poročajo: V noči 30. oktobra je na neznan način nastal v gospodarskem .poslopju graščine bratov Friek požar. Poslopje je do tal pogore-;' lo. ž njim vred je zgorelo 2000 ' meterskih stotov sena, 50 meter-
I	7
-	skih stotov slame in gospodarsko ■j orodje. Škode je 80.000 K, zava-► rovalnina pa znaša 100.000 K. Zi-
I	vino. 65 govedi. 4 konje, 60 svinj .'in 46 ovc so rešili. Gasili so: do-' inača požarna bramba. ljudje iz ['vasi. ruski vojni ujetniki in j škofjedvorski orožniki.
i	PRIMORSKO.
j Pcgreša se Fran Rejc iz Grahovega št. 108, ki je služil pri 95. ' pešpolku, 8. stotniji. Zadnje nje-J govo poročilo je došlo 25. marca
*	iz Karpatov.
j Umrl je pri Sv. Ivanu v Trstu jKarol Živic, star komaj 26 let. l( Pogled na Trst. Pri svojem ob-'(isku v glavnem stanu je italijanski kralj peljal tudi ministra ne-
II	odrešencev Barzilaia na oglejski 1 zvonik, odkjer se vidi Trst. Kralj 1 je baje izvrstno izgledal in na to-1 zadevne čestitke je odgovoril, ka--,kor poroča Barzilai v "Giornale 1 d'ltalia": Kako bi se ne počutil 1 dobro pri tem čudovitem igro-•.kazu, ki ga nudijo naše čete. — ",Čuden kralj, ki se veseli, ako je "t bojišče polno njegovih mrtvih vo-
jakov.
1, Boroevič častni meščan. Vse ob-
1 čine okraja Voloska, ki imajo
*	pravico do imenovanja častnih članov, so imenovale generala iu-
*( fanterije Svetozarja pl. Boroevi-1 ca za častnega občana v večno zahvalo za varstvo, ki jo ima o-
1	kraj vsled zmagovite obrambe
•	proti italijanskemu vdoru.
-j Županstvu Mavhinje na spodnjem Krasu je pre.skrbel sežanski •j okrajni glavar dr. Vlček 1000 K podpore v lajšanje bede v občini. "jSvota se porabi za brezplačno od--,<lajo živil družinam, ki so najbolj
2	potrebne.
-j Banjšice. Zadnje čase je bilo v 1 poročilih italijanskega generalne-"j ga štaba tudi ime Banjšice. Obči--.na Banjšice se nahaja v gorovju
-	j se vervzhodno od Gorice, spada še 1 pod okrajno glavarstvo goriško, -j cerkveno sjiada pod kanalsko de-1 kanijo. To je visoka planota nad
Kanalom, strategično važna točka -na levem bregu Soče. Boji Itali-
-	janov pri Plaveh in pri Sv. Lu-ciji veljajo tudibanjški planoti.
ri Banjšice so oddaljene od Gorice e 25 km. Prebivalstva je okoli 900, e kmetovalci in malo -obrti.
Šolskih otrok v Gorici je okoli
•	1300. Tako se sodi. Mogoče se o-e tvorijo šole. Slovenska naj bi se
otvorila v mestu, saj je dosti pro-a štora, ume-vno, da na periferijo -j mesta, kakor doslej, noben Slove-J
-	nec ne bo pošiljal svojega otroka;!
ministrstvo, da se naj vsaj naj-j Č manjšim posestnikom pusti fižol, 1 ki so ga pridelali, za lastno potrebo. Deželni glavar dr. Ivan Su- 3 steršič je dobil obvestilo, da je 1 ministrstvo notranjih zadev uka- > zalo, da tistim pridelovalcem, ki ; fižola ali drugih stročnic nimajo ; več kot ga rabijo za lastno potre-, { bo, nič uc odvzame. Sele ko se bo izvršilo ugotovitev zalog, se bodo . tozadevno izdale morebitne na-' < daljne odredbe. Komisijonarji in ] nakupovalne podružnice vojnožit- ] nega zavoda so vsled ministrske-j1 ga ukaza dobila potrebna navo- 1 dila. kako in kaj storiti.
ŠTAJERSKO.
i
Padel je na italijanskem bojišču orožniški stražmojster mari- ; borske orožniške postaje Fran riaga.
Padel je na bojišču Anton Bež-jak iz ugledne hiše Bezjakove iz Frama. Sovražna granata je končala 22. okt. mlado, nadepolno! življenje.	j
Padel je na italijanskem boj i-j šču Jurij Habinger, posestnikov, sin na Ploderšnici. Bil je 24. okt. od granate zadet naravnost v glavo.	J
Padel je na severnem bojišču Josip Kačur. kmečki sin v Sv.' Krištofu pri Laškem, star šele ko-, maj 20 let. Prideljen je bil 17. j pešpolku. l>ne 27. septembra ga je zadel šrapnel. Še pred kratkim1 je pisal svojim starišem, da se bodo zopet videli, ko nastopi ljubi j mir. a njegove srčne želje se niso uresničile.
Vsled ran, zadobljenih na bojišču. je umrl v Celju Fran Drugo-vič iz Brežic, častnik bataljona prostovoljnih strelcev. Pokopan je bil na celjskem mestnem pokopališču.
Odlikovan je bil s srebrno kolajno 1. razreda praporščak Josip lic. štajerski rojak, ki leži v vojaški bolnišnici v Chrudimu na Češkem.
Odlikovanje kurata. Vojni ku-rat Alojzij Cižek, župnik v Slov. Gradcu, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razre-na na belo-rdečem traku.
Cesarjevo obdarovanje. Martin' Hrovat. kmet v Šmarju pri Jel-j šah, ima 7 sinov v vojni in je zato dobil od cesarja kot odlikova-j nje srebrno uro z iniciali in 500 kron v denarju.	j
Iz ruskega ujetništva se je o-j glasil Josip Potočnik, posestnik v( Gornjem gradu, o katerem že od 18. avgusta 1914 ni bilo nobenega j poročila. Splošno so bili vsi mnenja. da je imenovani že pokojnik.' Sedaj pa je pisal svoji ženi, da jej zdrav ter da dela v tovarni slad-, korja v Skorohodovn v poltavski guberniji.	!
Vernih duš dan se je posebno slovesno letos slavil na maribor-j skem mestnem in vojaškem poko-^ pališču na Pobrežju. Na grobove ( umrlih vojakov so položili krasne vence polkovnik Holik v imenu častnikov in vojaštva z ginljivinC nagovorom, nadalje župan mesta Maribora istotako z nagovorom ter gojenec mariborske vojaške višje realke Urbanek tudi z nagovorom in še več drugih. Popoldne so pa romale velikanske množice' ljudstva na pokopališče. Grobovi padlih vojakov so bili krasno o-( venčani in razsvetljeni. Cecilijan^ ski pevski zbor jc proizvajal dve^ zelo lepi pesmi, izmed katerih je( bila druga točka krasna skladba mariborskega profesorja E. Be-' rana. Vojaški kurat Umek je imel^ lep nagovor o snovi: Kaj nam go-( vorijo danes vojaški grobovi. Za celo silovesnost si je pridobil po-( sebne zasluge učitelj in četovodja Žagar, kojega neumorni trud j«1 postavil tako lepe iftgrohne «po-: menike padlim vojakom.	!
Invalidov se vedno več oglaša.
Za štajerske vojake, ki so pohal)-| ljeni vsled na bojišču pridoblje-j nib ran, so se uredile v deželi za-( res prav blagodejne in nad vse koristne uprave. Dosedaj je v de-j želi le devet živečih vojakov, ki so popolnoma slepi. Ti so oskrb-j ljeni v Gradcu v zavodu za slepce in če učijo primernega dela.I
■	Umetnih udov je dobilo v deželi dosedaj okrog 200 štajerskih vo-| jakov. Kuratorij oskrbuje tudi za
■	te siromake, da se učijo raznega 1 posla, kakor je za vsakega pri-
•	merno. Ta kuratorij oskrbuje tu-
•	di jetične vojake, katerih je do-| 1 sedaj že skoro do 2000 Štajercev j
■	v raznih zavodih. Invalidi, ki še 1 niso popolnoma ozdraveli in so že
■	doma, se imajo obrniti na dežel-' nega odbornika dr. Verctovšeka.
Umrla je v Sv. Marjeti niže
•	Ptuja po težki, dolgotrajni bolezni Marija Sok, bivša posestnica
•	iu mlinarica v Samušanih. Poko-l pali so jo 27. oktobra na doma-
te izgube ni mogel oče nikdar preboleti in nikdar pozabiti. Ostala pa mu j<- hči. soproga odvetnika dr. Suverja, ter mu bila tolažnica in skrbnica, posebno odkar mu je pred poltretjim letom umrla tudi soproga. Svojo trgovino je pokojnik oddal pred nekaj leti svojemu dolgoletnemu poslovodji Ivanu Samcu in ,ie od tedaj živel v rodbinskem krogu svoje hčere. — Dne 5. novembra je umrl v ljubljanski parni kopeli pisarniški ravnatelj Josip Hočevar, odličen uradnik, ki je bil za svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Na Dunaju je 4. novembra po kratki bolezni umrl Robert Poliak. družabnik ljubljanske tvrdke "Brata Pollak", v starosti 40 let. Pokopan je bil tam dne 7. novembra. — V Kamni gorici je po težki bolezni umrl občeznani sloviti orgljarski mojster Ignacij Zupan.
Izpred sodišča. Anton Kastelic. 18 let star, posestnikov sin iz Sela pri Grosupljem, je bil osumljen, tla je na cesti, nekaj minut proč od Kolovičeve gostilne v Cikavi proti Sapu z dvovprežnim vozom domov se vračajočega posestnika Frana Jamnika iz Lanišč roparsko napadel, ga z neko trdo rečjo po glavi udaril tako, da je ta v znak padel in nezavesten obležal, nakar mu je vzel iz notranjega žepa listnico, v kateri je bilo približno 164 K denarja in njegov bič. kateri je storilca izdal. Kmalu po tem dogodku je prišel Kaste! ic v spremstvu nekega mladega črnovojniškega voznika Alija Djaniča v Kolovičevo gostilno, kjer sta spila pol litra vina. Vprašan po navzočih, kje je dobil bič, je rekel, da ga je kupil. Čez par dni po tem dogodku je tudi Jamnik zvedel o storilcu, katerega je pozval k sebi in ga naravnost obdolžil dejanja, katerega je pa obdolženec odločno tajil. Sele
ko ie Jamnik nameraval oditi o-I	.
rožnikom zadevo objavit, mu je
, Kast ulic izročil 100 K s pristav-; kom, da jih je našel na cesti, da 'je ostali denar dal Aliju Djaniču ter da ne more vsega vrniti, ker j sta /a- nekaj na piiači potrošila. V preiskavi in pri razpravi je Ali Djanič odločno tajil, da bi mu bil | dal obdolženec kak denar, kar je kasneje Kastelic tudi sam priznal ier z obdolžencem soglasno izpovedal, da sta našla Jamnika neza-vestnega na cesti ležati. Obdolžence t rili, da lahka poškodba, katero je dobil Jamnik na glavi, iz-, vira najbrže vsled padca, kajti tisti večer je on prodal posestniku Janezu Skubiču žrebčka, za katerega mu je dal 150 K predpla-, čila, nakar se jc pil likof. vsled česar je postal nekoliko vinjen. Sodni dvor se ni mogel iz raznih okolnosti zediniti o krivdi obdolženca glede ropa, pač pa ga je krivega spoznal prestopka tatvi-I ne ter ga obsodil na tri mesece strogega zapora.
Rekviricija fižola. Kranjski deželni odbor ie brzojavno nrosil
KRANJSKO.
Obsojena vohuna. S pravomoč-iio s. .dim domobranskega sodišča petega armadnega etapnega po-( veljstva je bil trgovec Franjo Pe-. trie obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva. kazen pa se je ižprenienila na ustrelitev m se j»* izvršila dne 2. novembra. Z isto sodbo ji- bil obsojen trgovec Alojzij Rasbergcr na 151etno te/ko poostreno ječo zaradi hudo-; deist va proti vojni moči tlržave.
Padci je na srbskem bojišču 12. oktobra Fran Debevc, posestnik in tesarski mojster v Leskoveu pri Krškem. Bil je jako inteligen-j t. :i tu"/. Kdor ga je poznal, «ra je spoštoval. Zapustil je mlado vdo-' vii in starega očeta.
V ruskem ujetništvu. Nadpo-' ročnik Henrik Majcen je bil dne 13. septembra t. 1. na severnem bojišču težko ranjen v desno koleno in se nahaja sedaj v bolnišnici v Moskvi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil pekovski mojster i/. Kranja Fran Megušar. C-jet je bil dne 11. maja. Sedaj je. pomočnik pri nekem pekovskem| mojstru. Zdrav jc. godi se mu do-j bro ter želi vsem znancem in prijateljem, da bi se še srečno videli..
Snutiia kosa. V Ljubljani je 5. novembra umrl Vaso Petričič, star 7!) let. V mladih letih je prišel pokojnik v Ljubljano in je tu ustanovil trgovino, ki spada med največje in najbolj ugledne na Kranjskem ter je priča izredne marljivosti in vztrajnosti pokoj-1 nika. Mnogo let je igral Vaso Pe-. tričič tinli odličnb ulogo v javnem življenju. Med možmi, ki so ustvarili v ljubljanskem občinskem svetu narodno večino, je bil tudi Vaso Petričič. Bil je dolgo let elan občinskega sveta in dolgo časa tudi podžupan. Posvečeval jej vsem občinskim zadevam največjo skrb in zlasti uspešno sodeloval pri ustanovitvi Mestne hranilnice ljubljanske, kateri je bil dolgo let
neumorno in požrtvovalno dela-J . »-\eu predsednik ter ima največje
zasluge na tem, da se je Mestna! hranilnica v kratkih letih tako znamenit" razvila. To delo mu je omogočalo njegovo temeljito narodnogospodarsko znanje, ki ga; je usposobilo, da je celo o tako velikem in težkem problemu, ka-| kor je bila uredba avstrijske valute, priobčil v "Slovenskem Narodu' nekaj člankov, za katere . e je zanimal sam finančni minister Plener. Vestno in uspešno je Vaso Petričič deloval tudi kot član trgovske in obrtniške zbor-nice, kateri je bil od leta 1889. do' l.VH>. 3 ud i predsednik. Nešteto let' in prav do zadnjega je bil pokojnik tudi cenzor avstro-ogrske banke. Za njegove zasluge za občino ljubljansko je mestni svet iz-, volil pokojnika za častnega me-, ščnna. cesar pa mu je že pred leti
podelil vitežki križec Franc-Jože-!
. . • i foveflta reda. V tiho in srečno rod-.
binsko življenje pokojnika je po-
*egla smrt že pred leti. Edini sin
je pokojniku že pred leti umrl in'
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
~__
Odšii smo vsi trije skupaj. Vreme je bilo zelo prijetno. Gospod Gulden je dostojanstveno ponudil roko Katarini kot je storil to vedno v mestu in jaz sem korakal v svojem srčnem veselju za obema. Tu sem imel pred seboj bitja, ki so mi bila najdražja na svetu in mislil sem si. kaj pač bo rekla teta Grete. Šli smo skozi vrata in ne da bi se preveč prenaglili, smo bili dvajset minut za tem pred vratmi tetine hiše. —
Bilo je nekako ob 10. zjutraj. Ker sem šel od gostilne "La Eou-lete" nekoli naprej, sem prišel prvi skozi hodnik ter pogledal skozi okno, drv vidim, kaj dela teta.
Sedela je ravno meni nasproti pri ognjišču, na katerem je gorel o^enj". Pri tem je predla ter zrla otožnega obraza v tla, dočim so padali njeni si » i lasje na tilnik.
Ko sem jo videl sedeti tako samo, sem si mislil: — Uboga teta Grete! Gotovo misli na nas ter skriva svojo jezo. Res, žalostno življenje mora biti. če je človek sam ter ne vidi svojih otrok.
To mi jo naravnost stiskalo srce. V istem trenutku pa so se odprla vrata s ceste in vstopila sta oče Gulden in Katarina, dočim je rekel prvi povsem zadovoljno:
— Ker nas nič več ne obiščete, vam moram jaz pripeljati vaša otroka, da vas objamem. Sedaj pa nam boste pripravili dobro jed. kaj net To pa naj vain bo za šolo.
Kljub svojemu veselemu razpoloženju je bil videti resen. Kakor-iiitro ju je teta zagledala, je vstala ter objela Katarino. Nato je omali-3>i 1 a na prsa očeta Guldena ter skrila na njih svoj obraz.
i Nadalju]* •»• v
- -
_QLAS_NARODA, 1. DECEMBRA...1915.
kazhakilo.
Eojakom v državah Illinois fay Wisconsin naznanjamo, da jih bo • obiskal na! sastopnik
t,
Veliki vojni atlas
MtjsbqoSh se evropskih drža? in pt kotonii kih posestm vseh vefesil
"	11 raznih zemlievrdo«
na 20tih straneh in vsaka stran je pri l:"U4 palca velika
Cena earn o 25 centov
Manjši vojni atlas
ibtega devef raznih K«rr>fjavfcS<*
na S straneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cen« samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-I bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company
«2 Cortlandt Street.	New York, N Y
m- /KAJNE M£B
*teri j« opravičen pobirati naro* mo ca list "Glas Naroda" In i* "jati pravoveljavna potrdila. K-kom ga toplo priporočamo. TTnravništvo 'Glas Naro<4»"
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATEE-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW TORE, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne oasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede
datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno in solidno poatreleni.
Prosti nasvet in informacije priseljencem,
"The Bureau of Iudustrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah : kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 pafcth Cena 15 centov —>
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drisva koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posamezni! držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street	New York, ft V.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
_(IZREŽITE TA KUPON)
iT^ ^ M I	---w —---- - —— — - - - - «. AlBSWSSBSBun
V ta POSEBNI KUPON j« vreden desal (10> Nj
HASSAN CIGARETNIH KUPONOV oko «* *a predloži a kupno s devetdesetimi (90) ali vat t«, aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPON3 v kaki * k HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali
THB %MKRICAN TOBACCO CO.. w *+*mivm Tteat 19»	\*>® Vork. * >
Jcv	Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
!*eXOB KG JAKI?
br^ri a^i n ne b^ ^ v^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^
oe osiveli. Revmatlzem, kostlbol ali trganje v to kah. sog«h in križu t S dneh popolnoma ozdravim rane. opekline, bale. tare. krasta in irrinte, potne nogre. kurje oči. bradavice, ozebline v par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brat [»peha rabi!, mu jamčim za $6.00. Plilte takoj po in Icnjiilra iw«li*in laitmj,
JAKOB VVAHČIČ, 1092 E. 64th St.,	Cleveland. O.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 4 * GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
MODERNO UREJENA
mam glas naboim
5BB VSAKOVRSTNE TISKOVINE SE U IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
w • v n
• • DELO OKUSNO * • • • • •
tZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE
* •"9. 1	M
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
v • m POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St.. New Vorlc W V
Kaj prarlja piaataljl. aiaaja&l la OzMywUA m fajltf —» ill
"Doli z orodjem!**
Lot NlkalajerU TaiatoJ je »InI: Knjigo mm a rallklM «*li-luna prebral ni v njej našel veliko koristnega. Ta kajlga sala rpLlva na človeka In obnega neb roj lepili miall - . ..
Friderik »L Bodenstedt: Odkar je umrla "tB''"- Btaol ni bilo na svečo tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Pral. Jr. A. Dodel: "Doll a orožjem je pravo ogledalo sedanj* ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da m bližajo Človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobevsbi: To knjigo bi človek najrajia poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Boaeccer piše: Sedel mm t nekam fosdu pri fLrleglacb ln sem bral knjigo a naslovom "Doli a oroS-jem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj i^fcfcf rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi m prestavilo knjigo v vss kulturne jedke, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ •olah ne Brnelo manjkati. Na svetu so družbe, ki raašlrjajo Svete Pismo. Ali bi m ne Mogle ustanoviti draft*. Id bi rasBrjala ta knjige?
HearfL Ivtl hI« j« najbolj elarljiva knjiga, par stts 0f
Kdaj bral...
C. Neumann Hefer: — To je najboljla knjiga, kar so jih spl-
saU ljudje, ki se borijo aa svetovni mir....
Hans land (na shodu, katerega je imel leta 1890 ▼ Berlina)! Ne slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pe-aodiL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje, ki hI Bi Baje križemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govern ▼ poslanski sbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Bkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta aL Suttnerjeva. ProslmrVas, posvetite par ur temu delu. Ca n n« bo nikdo vež navduševal aa vojno, če bo prebral to knjige« OSNA M CENTOV.
«an«aJfta Je pil
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, Hew York City,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do Jobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda. zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre* bojejo pofiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarje? sorodnikom
in znancem v staro domovino.
.
100 K velja sedaj $15.20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St, Clair Ave., Cleveland, Ohio.
21	(Nadaljevanje)
XIII.
Splošno veselje jo trajalo še kakih prt ali šest dni. Imenovan je bil bivši župan. občinski odborniki ter vsi, katere se je pred par m-s. i odstavilo. Celo mesto, eelo ženske, je nosilo majhne tri-barvne kokarde, katere so krojaeiee hitro sešile. Kdor je preje jro-voril proti korzijskomu volku, je sedaj imenoval kralja Ludovika N\'lll. !»• šo lisico. Dih' 2."». marca se je vršila zahvalna maša, katere so se vdeležile \ se oblasti v frali.
Po kont-ani službi božji s«> dale oblasti mestnemu poveljstvu slov« s>-n ob<-d. Jaz sem š. 1 nu v»-eer s Katarino na sprehod, da s; ogledam r.-lo sl\ar. Kroj? dol^ili mi/, v hotelu jiri "Mestu Metz" je :•< delo do pol nori vs.- polno ljudi v uniformah ter fraku in nazdravljalo sr je eesarju, ministrom, Franciji, miru in zmagi.
K i/;.rei so xv.'in K in vse jt* vršilo kttt pozneje leta 1830 in 1S4S. V. eno besedo: ljudje ne izumejo ničesar novejra ter poveličujejo one-{.' i, ki }'• dvignil ter ponižujejo onega, ki je padel.
<'«s;i: r.i ••"tovii ni in rf nobenega rasa, da bi izgubljal eas z za-
Imvnmi.	iPPI ^ H. :
urailnc.i li Iu je bi'o eitati, da hoče cesar mir, da noče vojne in da se ]' jn.bf>t;d - svoji;.i tastom, cesarjem Franeom. Cesarica se baje /r vrača \ 1'ariz.	i
.Medtt m j)a ji- kijub ''-mu dospelo povelje, naj se utriii mesto ter I odretli vse potrebne za obrambo.	I
I'trdbr mesta so propadle in mi, ki smo bili oddaljeni od meje le par milj, bi morali pretrpeti prvi naval granat in karte«. Medtem j I je piišlo vs..ki il.iu posebno povelje, naj ojači mesto zidovje, iz- | «'i>ti jarke in	topovi v dober red.	|
Kom-. :. 11 rib. e it- istanovilo v orožarni veliko delavnico za iz- I b..!,jšaujr i»rt>žj,i. Iz Mel/.i >o prišli ženijski vojaki ter artileristi, ki j sm postavljali ).«.\ M»d liii-rila. Živahno je bilo še boli kot pred leti 3K0f>—1813.
Sploh pi siitn živeli v velikem razburjenju in Katarina in jaz sva erkrut s s i is.i jeniiTii usii>ieama gledala vst1 t" priprave. Večkrat mi je tudi prišb. misel, bo treba mesto popravljanja ur prijeti za pu-; ko in i» misel me je napravila zelo žalostnega.
\ edr.o bolj in bolj se me je oprijemala otožnofit. da je gospod (Julden k • .v» j, videl takega, večkrat rekel:
Ne, ,'ožef glavo jM.konei. \'se se bo še dobro konealo. Molel je zr.pet delan mi pogum, a jaz sem si mislil sam pri sebi: Da to reče*, seveda le z namenom, da me potolažiš, a kdor ni ('ep, mor;1 videli, kam vodi cela stvar.
V>e -e je razvijalo tako naglo, da je kar deževalo dekretov, a v -i bi!i ok.-aC.-iii s evetkami visokodonečih fraz. Tedaj se je izvedeli da b >d( 'iobili polki nazaj svoje stare številke, — ki so se v tolikih vojnah proslavile in pokrile s slavo. Brez vsake posebne brihtno-• je . ,(kuo i/previdcl, da bo treba za številke tudi regimente, ki bi jili nosil,. K r j(a še ni zadostovalo, se je nadalje izvedelo, da se b ustanovilo nadaljne kadre z namenom, da se spravi v službe na :n.l«,vir( ->liičc postavljene častnike. V resnici pa se je zgodilo to z namenom, da .se .spravi skupaj čim več vojakov, ki naj bi potem od-Korakali. Ko sem jaz vse to ]>reinislil, sem izgubil vse zau]>anje, da-:.iruvi'..» -e i., neprestano »bisilo: — Mir! Mir! Sprejeli smo pariški
mir. . Na Dunaju zbrani cesarji in kralji so se pobotali z nami____
■sariea in princ se vračata v Pariz! — tim večkrat so se ponavljala k: poročila, tem bolj nezaupen sem postajal. Gospod Gulden pa je zasi «nj voril ju-«»ti meni:
Imenoval je Carnot-a, ki je dober patriot____ Oarnot ga bo
ed vrača I od vojskovanja....
Lauko n.i je govoril še toliko in toliko teh stvari, jaz sem si v notranjem -vedno rekel:
— Vsi ti kadri vendar niso tu za nič in zopet nič.... Te kadre je vend,:r treba izpolniti.
Nadalje se je izvedelo, da bo stopilo deset tisoč mož elitnih čet ^ i;tr" ?:ardo in da se bo reformiralo lahko artilerijo. Da koraka lah-i i artilerija za armadami, ve vsakdo. Ona ni za to tukaj, da ostane za zidovi -n da brani mesta. Takoj mi je prišla misel in še tisti večer sem nisem mogel kaj. da ne bi povedal tega Katarini, kiiteri sem dosedaj še ved io prikrival svoje .onineve. V tem slučaju pa je šlo to preko moj di noči.
Ona ni ničesar odgovorila, iz česar je bilo razvidno, da je pametna ženska i; da je mislila kot jaz. Vse to je zelo potlačilo moje nav-dufienj« za Napoleona. Včasih sem si rekel pri delu:
Prav gotovo bi si rajse z okna ogledoval procesije kot pa se pretepal z ljudmi, katerih sploh ne poznam. Tak pogled me vsaj ne velja ude iu če bi me to že preveč dolgočasilo, bi lahko napravil izlet v Vierwindon.
M.\ja slabil volja je postala še veliko večja, ker nas teta Grete
ni nič vee obiskala izza zadnjega spora z gospodom Gnldenom. Bila je to zelo trdovratna ženska, ki je držalo svojo trmo tor se ni leta in lota približala ljudem, s katerimi se je bila sprla. In vendar je bila naša mati iu odpustili smo ji morali, kajti želela je gotovo naše naj-
b iljše. Pa kako naj bi storili to, ne da bi se obenem zamerili "osnodu
Ouhlenu?
To je bila najina težava. Teti Grete smo bili dolžni svojo lju-b, /en. a veliko spoštovanje smo bili dolžni tudi onemu, ki naju je smatral za svoje otroke ter nas je vsaki dan obsipal s svojimi dobrotami.
Ta m i se i naju je napravila zelo žalostne in jaz sem še sklenil povedat! gospodu «iuldenu, da sva oba republikanskega mišljenja, da pa vendar spoštujeva svojo mater ter da bi jo rada obiskala, jaz nisem vedel, kako bo sprejel to najino izjavo, ko sva šla nekega nedeljskega jutra ob osmih navzdol ter našla izvrstnega moža ravno pri t. m, ko se je oblačil. Bil je videti zelo dobre volje ter je rekel proti nama:	x
-- Otroci, že skoro mesec dni nas ni teta Grete več obiskala. Ona . e trdovratna. Nc, pa bom jaz pametnejši ter popustil. Med ljudmi Kot smo mi, ne sme obstajati nobenega oblaka. Takoj po zajutreku bo-mo sli vsi skupaj v Vierwinden ter jo pošteno ozmerjali kot trdovrat-meo, katero pa kljub njeni napaki ljubimo. Videli boste, kako se bo sramoval«'
Smejal se je, dočim svo bila midva globoko ginjena ter je rekla
Iv alarma:
Kako ste vendar dobri, gospod Gulden! Kdor bi ne ljubil vas. bi moral imeti zelo slabo sree.
O, — je rekel on nasprotno, — kar storim jaz, je samoposebi razum-vno. Ah naj bi ostali radi par besed ločeni drug od drugega? Izkušnja uči, dii stori bolj izkušeni vedno prvi korak in rečem vama, da stoji pisano celo v Človeških pravicah, da je treba vzdržati edin-Ktvo mod poštenimi ljudmi.
Nadvcdba človeških pravic je bila vedno njegova zadnja beseda. Lahko si mislite, kako velikoje bilo najino veselje! V svojem veselem razburjenju ni mogla Katarina niti pričakovati konca zaju-ireka, temveč je hitela sem in tja ter znašala skupaj stvari, katere je potreboval gospod Gulden.
On jo je zadovoljno opazoval ter jo konečno objel, rekoč:
.....(>- jMZ aom doh,"° vedel, da te bo napravil ta moj korak* srečno
m raditeka ni treba izgubljati nobenega trenutka ter ^korakati.
- _l_/ _