287. številka.
Ljubljana, v soboto 13. decembra
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan sveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ako-ogerake deiele za vse leto 15 gld., za pul leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat trnku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". UpravniŠtvn naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 13. decembra.
Ko Brno pred par dnevi priobčili brzojavko iz jako zanesljivega vira, da bode nadzornikom za Kranjsko imenovan g. ravnatelj Smolej, na njegovo mesto pa kot ravnat olj g. profesor Šuman, zmajeval je marsikateri neverjeten Tomaž z glavo, češ: „Ce
ne položim prsta svojega v rano--, to je: dokler
tega ne čitam črno na belo v aWiener Zeitung", ne bodem veroval."
No danes izginili bodo vsi, se tako trdovratni dvomi, kajti danes hode vsakdo že lahko položil prBt svoj v rano ter v oficijelnom glasilu čital omenjeni imenovanji, vsled katerih je gosp. ravnatelj S m o 1 e j imenovan nadzornikom naj ljudskimi in srednjimi šolami kranjskimi, gosp. Josip Šuman pa ravnateljem gimnazije Ljubljanske.
Ako sploh katero, bode gotovo ravno omenjeno imenovanje našlo prevesel odmev v vseh šolskih in učiteljskih krogih, nič manj pa tudi v srcih vseh rodoljubov in danes smo v redkem, a preprijetnem stanji, da javno izražamo svojo zahvalo visokej vladi in naučnomu ministru baronu Conradu na tem težko pričakovanem imenovanji.
To nase in naših sorojakov veselje je dobro utemeljeno in odkritosrčno, in to za tega delj, ker se je pri imenovanji gledalo na zasluge, na dolgoletno, neumorno delovanje na šolskem polji, ker se je jemala pravičnost v poštev in ker ste bo dve tako odlični mesti oddali možema, ki sta za to izredno sposobna in zaslužna.
Takoj, ko je bilo izpraznjeno mesto nadzor-nikovo, izrekalo se je javno mnenje, da bi za to volovažno dostojanstvo posebno sodil g. Smolej, ki se odlikuje po svojih mnogoletnih izkušnjah, po svojoj vnetosti za šolstvo in po svojem koncili)notnem, nepristranskem občevanji. Danes, ko jo to domnevanje postalo resnica, prav radi konstatujemo, da je javno mnenje s Um imenovanjem jako zadovoljeno.
V izredno veselje nam je imenovanje gospoda Šum a na ravnateljem gimnazije Ljubljanske. Ne bodemo naštevali njegovih velikih zaslug za naš narod — ker morajo vsacemu razumniku biti poznate, — niti njegovih knjig in raznovrstnih spisov, a to zdi se nam potrebno poudarjati, da njegovo imenovanje smatramo kot plačilo za mnogo neprilike in britke ure, kot  priznanje vedno jednako
odločnega narodnjaštva in moškega značaja. Veseli nas posebno to, da mu je čez mnogo let /oprt. dano, povrniti se v milo domovino, katero je moral pred leti ostaviti, in da se vračana tako odlično mosto, kakeršno je ravnateljstvo gimnazije Ljubljanske, veseli nas, da to mesto zavzame mož, ki je kakor priznan strokovnjak, tako tudi neomahjiv narodnjak, kateri uživa po vseh naiib pokrajinah najsrečneje simpatije.
A ne samo to, da sta ti mesti dobila dva zaslužna strokovnjaka, ki se, ako vse dobro premislimo, niti prezirati nesta mogla, vzbuja nam veselje, temveč v posebno zadovoljstvo nam je tudi to, da so v tem slučaji prava načela prišla do zmage, da se je pri tej priliki začel rušiti oni kvarni „ring", ki se je začel snovati na nenaravnoj in ne baš posebno nravnej podstavi.
Imenovanje omenjenih dveh dostojanstvenikov je — v očeh nekaternikov — le ob ob na premem ba. Kot tako jo smatramo tudi mi, a nehote se nam pri tem usiljuje nemška piislovica: „Klein-; ursachen, grosse wirkungenu. Sapienti sat!
Obravnava proti „krvavcem" v Celovci.
(Dalje.)
Zasliši se priča Grabi o v ec.
Priča je bil član društva, pa je izstopil, ko so navstali prepiri, kaki časniki naj se naroče radikalni ali zmerni. On dobro loči socijalne demokrate od anarhistov. On prišteva zatožence anarhistom, pa vender dobro ne ve, ali so. Vodje društva, ki so nabirali Člane za radikalno stranko so Železnikar, Turna in Šturm. Natančnejšega o razločku obeh strank Grablovec ni mogel povedati. Zatoženci neso bili izbirčni v sredstvih, da bo izrinili zmerno stranko iz društva, obrekovali so je itd. Gaslo časnika „Ra-dikal- razumeva priča tako, da če njega kdo ubije, ga potem tudi on sme ubiti. (Veselost mej poslušalci.) Zatoženci so bili za Peukertove ideje, tedaj tudi vedoma ali nevedoma za umor cesarja Aleksandra, Hlubeka. Vodje zmerne stranke v društvu sta bila on in Sodnik. Sndnika neso uključili iz narodnostnega nasprotstva, spor je bil le socijalno-političen.
Al: so zatoženci res nameravali kak punt, on ne ve. Kdo je odpravil liste, ki jih je prinesel Sadnik v društvo, tudi ne ve povedati. Zatoženec Dhii bil je v društvu istega mnenja,  kakor drugi zatoženci.
Oo je stavil predlog, da se Sadnik zopet vsprejme v društvo.
Na vprašanje državnega pravnika pove priča, da ga je Šturm imenoval ovaduha. „Ekonomično osvobojenje" razume priča tako, da se delavci „z lastno pomočjo polaste" državne uprave; od za tožencev on ni slišal teh izrazov.
Ko ga vpraša državni pravilnik, kdo so bili njegovi tovariši, ko bo je peljal iz Ljubljane, navede nekatere priče, a nič ne ve, kaj bb je govorilo.
Na vprašanje zagovornika, zakaj misli, da bo zatoženci anarhisti, ne ve nobenega pravega odgovora. Priča tudi ne ve, da bi se bil Kriegl kdaj izjavil, da naj se ne politikuje v društvu. Ali si je Kriegl res na svoje etroške naročil „Wahrheitu, priča ne ve povedati.
Železnikar vpraša pričo, se li spominja, da se Sadnik pri priložnosti, ko so se razgovarjali o petji, ni mogel slovenski izraziti in da je on na to opazil, da je komično, da so Sadnik ponaša, da je ultra-Slo-venec, pa še tega jezika govoriti ne zna. Sadnik je bil izključen, ker je zahteval, da se začne graditi nova država, ter je bil t^daj nevaren. Na to je navBtal buren prizor mej pričo in Železnikarjem.
Železnikar pravi, da je Sadnik širil puntarske tiskovine, katerih je bilo takoj v izobilji, da je le on prišel v Ljubljano.
Turna pravi, da to ui nič nenavadnega, da listi izginejo v društvu. Od anarhizma se v društvu ni nikdar razgovarjalo. „Radical" in „Zukunft" sta od vlade dovoljena lista.
Šturm označi izpovedbe prič kot obrekovanje, on je dela Dunajskih anarhistov v javnih govorih obsojeval in nikdar nič nezakonitega govoril.
Kriegl pravi, da se je društvo začelo ustavljati Sadniku še le, ko je slednji prinesel prepovedane tiskovine in vpraša, kako da se neso tudi drugi člani, ki pripadajo zmerni stranki, izključili?
Na vprašanja državnega pravnika pove Želez-oikar, da on pripada k zmernej slovenskoj strunki, dr. Zamik pa k ultraslovenski. Izbral je pa bil poslednjega svojim zagovornikom in civilnim zastopnikom, ker je najboljši odvetnik v Ljubljani.
Potem se zasliši priča Viktor Hbnigmann.
Zagovornik ugovarja, da bi ta priča prisegla, državni pravnik je pa za to, da priseže.
Priča pravi, da je bil član Delavskega izobraževalnega društva od 1879 do 1883,  kadar je iz-
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. III.
(Dalje.)
Nekega dne je ladv S. vlekla vse društvo na lov, a medve z L. M. šli sva v grad. Tja sva se počasi peljali v vozu po jako zvitem potu, mej stoletnimi koBtanji, skozi katere se je videla prekrasna Badenska okolica, obsejaoa od žarkov zahajajočega solnca, pogovarjali sva se resno, kakor še nesva govorili nikdar, in spoznala sem, da je ona umna ženska, s katero je mogoče govoriti vse in prijetno hiti ž Djo prijateljica. Govorili sva o rodbini, otrocih, pustem tukajšnjem življenji, kako radi bi se vrnili v Rusijo, na deželo, kako milo in prijetno se mi je zdelo to pogovarjanje. Pod uplivom tega resnega čuvstva prišli sva v grad. V zidovih bila je senci in vlužnost,  po vrhu  razvalin je pa igralo
solnce in zaslišali so se koraki in glasovi. Iz duri videla se je kakor v okvirji ta mična, pa hladna za nas Ruse, badenska krajevna slika. Useli sva se, da se odpočijevi in molče bvb gledali zahajajoče solnce. Glrsovi so bili vedno glasneji in zdelo se mi je, da slišim moj priimek. Začela sem poslušati in nehote sem razumela vsako besedo. Glasovi so bili znani; to je bil mark.z D. in Francoz, njegov prijatelj, katerega sem tudi poznala. Govorila sta o meni in o lady; Francoz je primerjal mene ž njo, in kritikoval mojo in njeno lepoto. Govoril ni nič razžaljivega, pa vender mi je kri silila k srcu, ko sem zaslišala te besede. Podrobno je razjasnil, kaj je bilo lepega na meni in kaj na lady S. Jaz sem že imela otroka, a lady je bila še le devetnajst let stara, moja koža je lepša, a zato je vsa njena po stava mičnejša, lady je velika dama, v tem, ko je vaša, rekel je on, kakor sam za se, jedna onih malih ruskih kneginj, ki tako po gostem prihajajo sem. Sklenil je, da jaz najbolje storim, da se ne skušam z lady S in da sem jaz popolnem pokopanu v Badenu.
— Smili bo mi.
— Morda se bode ona tolažila z vami, pristavil je z veselim in strašnim smehom.
— Če ona pojde, jaz pojdem za njo, rekel je surov glas z italijanskim akcentom.
— Srečni umirajoči! on še more ljubiti! zasmejal se je Francoz.
— Ljubiti! rekel je surov glas, in malo poroolčal. — Jaz ne morem, da ne bi ljubil, brez ljubezni ni življenja. — Delati roman iz življenja, to je jedino, kar je lepega. In moj roman nikdar ne ostane na sredi, in tudi tega bodem izvršil do konca.
— Bonne chance mon ami, rekel je Francoz. Dalje   nesva  slišali,   kajti   zavila sta okrog
vogla, iu zaslišali sva korake od druge strani. Prišla sta doli po stopujicab, in čez nekaj časa sta prišla skozi stranske vrata in se juko začudila, ko sta naju zagledala. Zarudela sem, ko je markiz D. stopil k meni in grova me je bilo, ko mi je podal roko giedoč iz gradu. Nesem mu mogla odreči iu šla sva za L. M., katera je Sla z njegovim tovarišem k vozu. Bila sem  razžaljena s toni,  kar je rekel o meni
stopil, ker je bil načelno za splošno volilno pravo. O obravnavah v mesečnih zborih društva se priča nič ne spominja, ravno tako tudi ne, kako je navetal prepir v društvu- I. Waitza ne pozna. Priča prekliče nekatere svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom, o drugih pa nič natančnega ne pove Vprašan, h katerej stranki pripada, ne pove nič določ nega, naposled vender pravi, da k radikalni. Mo-Btove „FreibeitJ ni <"itai, ravno tako tudi ne prepovedanih tiskovin, četudi jih je dobil od delavca Kebra. Pri Žeieznikarji pove narobe, kakor v preiskavi, da ni vniei n kake puntarske tiskovine, ravno tako popravi več svojih i/povedeb v preiskavi. Sadnik je bil vkl učen zaradi prepirov sploh; slišal je, da so pevci bolj tiaro Itn kakor drugi; o kakem razkolu po narodnostih ničesar ne ve.
Na vprašanje zagovornika, je* li vladni zastopnik kaj ugovarjal, ko st - Turna in Šturm predlagala, da se naroči „Zukunft", zanika to priča.
Ž ve/m Kn r u < uiit nič povedati proti izpovedbam te priče; Tuina protestujc sploh, Štuim proti temu, da je priporočal „Program ' in „Zukutiftu.
Ko ga vpraša predsednik, če ni imel nikakega prepira s Stdnikom in Grablovcem, ne ve uič o tem. |(Da1je prih.)
Politični razgled.
m titranje dežele.
V Ljubljani 12. decembra.
Levičarji so v državnem zboru inter-pelovali trgovskega ministra, zakaj neso pustili obrtnega nadzornika v c. kr. tovarno v Hnnmrgu. — V brambinem odseku je vojni   minister izjavil, da bode število potrebnih vojaških novincev že skoro v vseh deželah pokrito s prvimi tremi  razredi, torej ne bode treba klicati četrtega razreda v teh deželah k novačenju.   Največji primanjkljaj potrebnih vojaških novincev iz prvih treh razredov se kaže v G.i-liciji.  Temu je uzrok slabo vodstvo matičnih knjig. Tam je namreč, mnogo zidov, iu baA židovski rabini imaio te knjige v največjem neredu. Minister pravi, da se bode temu dalo odpomoči z uve lenjem stanovskih uradov. — Poslanec dr. Tonkli je že izdelal svoje poročilo o podaljšanji suspenzije porotnih sodišč za Dunaj iu okolico.   To poročilo pride baje v ponedeljek na dnevu: red zbornice.  — „Narodni Listy* pravijo, da je desnica državnega zbora v po-Bleiiujih treh let h pokazala,  da zna vladati še v ozkem nenaravuem poslopji, katerega je sezidala levica.  Zdaj je pa  čas.  da  desnica  sama  zida, alf vsaj deloma odpravi centralne naprave.  Zato je pa treba dvetretjinske večine v zboru,   brez katere se more   vladati   le   od   dne  do   dre.   Rešile  bi se zopet   le   najpotrebnejše  zndeve   državne uprave, stalnega bi se  pa nič  ne  doseglo.   Mej  vlado in večino   mora   biti   zaup.«nje.   Do   sedaj   je de-Bnica obsipala   vlado z zaupanjem, seduj pa mora ta desnici  skazati zaupanje, dati jej v roko orod|e in orožje, katero more vsak minister v Avstri;i do biti za svojo stranko, ako ga je volja.   Avstrija ne sme več lasa  zgubljati, in ne sme več čakati. Avstrija ne sme več odlašati  pomirjenja narodnosti. Dolžnost vodij desnice je, to povedati vladi. Dosedanja razmera mej vlado in parlamentom se ne sme prenesti v prihodnji parlament. Nejasnost tega provizorija se more končati. Desnica se ne sme zadovoljiti samo s tem, da je v večini, in mora gledati da porabi večino v korist avstrijskih  oarodov. Najbolj bo mora  prizadevati, da dobi dvetretjinsko večino, in to je  mogoče z volilno reformo.   Desnica mora napeti  vse sile, da napravi  red v mestnih velilnih Bkupioah.   Gasto  desnic j  mora sedaj biti „ volilna reforma".
Ker so v ogerskej zbornici poslancev prišle na vrsto potrebščine za miuisterstvo notranjih zadev, je opozicija porabila to priliko, da  je osvetljevala
Francoz, če tudi sem ua skrivnem priznavala, da je to rekel, kar sem sama čutila; besede markiza so me pa vznemirjevale in dražile s svojo surovostjo. Mučila me je misel, da sem slišala njegove besede, pa se me vender on ne boji. Groza me je bilo, da je bil tako blizu mene; ne da bi pogledala ali pa mu odgovarjala, piizadela sem držati roko tako, da bi ne poslušala ga. Misliia sem tedaj o moži, o sinu, o Rusiji; nekaj mi je bilo težko, britko, želela sem nekaj, in hitela sem domov v svojo osamljeno sobo v Hotel de Bade, da bi sama dobro premislila, kaj se je vzdignilo v mojej duši. L. M. šla jc počasi, do voza je bilo še daleč, in moj kavalir, zdelo se mi je, je uporno zmanjševal korake, kakor bi me nalašč hotel zadržavati. „Ne more biti!" pomislila Bem in šla sem hitreje. In res me je zadrževal in Btiskal k sebi mojo roko, L. M. se je zavila okrog ovinka pota, in bila sva popolnem sama ter strah me je bilo.
(Dalje prih.)
agitovanje uradnikov pri volitvah. Stavili so se nasveti, da bi nobeden upravni uradnik se ne smel mešati v volitve, ravno tako tu ii no kaodidovati v krajih, kolikor dal*»č njegova oblast sega. Tu ii uaj bi se izreklo, da poslanec more še le čez jedno leto, ko mu poteče mandat dob ti kako uradno mesto v svojem volilnem okraji, kakor je to vBlgiji. Tiaza je pa zagovarjal sedamo volilno sistemo. — Pred-vterai je bila pri uomisterskem predsedniku deputacija Bibskib poslancev, d, se skliče cerkveni kmi-grva, ki bode imel nalog urediti cerkvene zadev« ogerskib S bov. Tiaza je izjavil, da vlada nema nič proti temu.
Vnaiije države.
Ruska policija je v Varšavi neki zaprla več nihilistov. Načelnik polic je grof Tolstoj je zaukazal, da se morajo vsak večer vse h ae zapreti, ko zaide solnce. Vsa policijska in sodnijska sila tedaj ni mogla do sedaj uničiti nihilizma.
1200 makedonski h Bolgarov imelo je shod v S. tip in poslalo sle lečo adreso na Gladstona: Dvanajsto makedonskih Bolgarov, ki so zborovali v Sofi i in 2200 drugih v Rušruku, Vami, Kintendže in Dubnici poslalo je „Makedonskej dob odejnej družbi" peticijo s jirošnjo, vam poslati dokaze o ne-znosnej krivici, katera sed j tiari nesrečno deželo. Bolgarski Makedonci trdijo, da so poročila o poslednjih grozovitostih resnična, da Makedonija še nikdar ni tako trpela, kakor sedaj. Oni apelujejo na človekoljubje vlade Nje Veličastva kraljice iu jo zakli-njajo, da stori, kar je potrebno, da se zboljša pomilovanja vredni položaj v Makedoni|i.
Vatikan je dovolil italijanskim misijonarjem v A^iji iskati pomo i pri italijanskih zastopnikih, ter izrekel svoj« odobravanje onim misijonarjem, ki so ne v Shanghai-ji obrnili do italijanskega poslaništva.
Francoski pomorski minister je dobil brzojavko admirala Miota iz Tamitave 6. t. m , ki poroča, da so francoske čete zasele Vohemar in Em-banion. Howasi »o se umaknili proti |ugu. Načeiniiu te provincije so se pokorili. Zdravstveno stanje fran co.skih čet na Madagaskaru je izvrstno. — Pogajanje s Kit i jem s«1  je ra/.bilo in z»čne se vojevanje, blizu tako se je izrazil francoski ministerski predsednik v senatu pri posvetovanji o potrebščinah za za vojno v Tonkingu. Anglija je skušala posredovati mej tema dvema državama.   In res je Kitaj objavil Bvoje pogoje,  pod katerimi je pripravljen skleniti mir. Ti predlogi so: 1. Kitaj zahteva, da se prizna njega vrhovna oblast v Auamu. 2 Kitaj prizna Anamu i pravice, sklepati i»ogodbe s Fraucijo in drug mi dr- ] žavam*, samo da se mu morajo predložiti v potrdilo. 8. Meja mej Kitajem, Anamom in francoskim ozem- \ ljem se tako uravna, da L<iig-Son, Lao Kai in C»o- 1 Bajg ne pripadeio Francozom.   4. Tientsinska pogodba se uniči. Ker Francozi zlasti poslednjega teh predlogov ne morejo vsprejef, zato ni več misliti na mirno sporazuinljenje. — Zbornica je na zahtev;.me vlade ustavila več kreditov v budget za bogočastje, katere je bil izčrtal dotični odsek.
!l finski   zvezni so vet je vsprejel   zakon o razširjenji zavarovanja proti nezgodom tudi za voz niško obrt.  Odobril je tudi vladno predlogo, da se uvedejo poštne hranilnice v Nemčiji.   Poslednji zakon pa ue bode veljal za Bavarsko.
Ker ja afriška konferenca že rešila vse težje zadeve, misli se, da bode do 20. t. m. končala svoje delo.
„Times" se objavile nov angleški volilni zakon. Število volilcev se bode pomnožilo na dva milijona, in sicer za 1,300.000 v Anglji in Walesu, 300.000 na Škotskem in 400.000 ua Irskem. Ta zakon bode veljaven s 1. januarjem 1885., v istim se pa novi volilci morejo poslužiti svojega volilnega prava se je z začetka leta 1886., ker se ta zakon more registrovati še le prihodnjo jesen.
Razsodba mej narodnega sodišča v pravdi blagajnice egiptovskega državnega dolga ima samo načelno veliavo. Ž njo je povedano, da vlada ne sme samovoljno kratiti pravic blagajničnih. Izvesti se pa razsodba ne bode dala, kajti obsojeni uradniki ne bodo imeli kje dobiti denarjev, da bi jih povrnili blagajnici, naj še tako odirajo narod. — Diplo-matična dopisovanja zastran Egipta bodo trajala, dokler sa ne snide zopet angleški parlament. Dosti upanja ui, da bi velevlasti vsprejele angleške predloge. Turčija vidi v njih rušenje svojih vrhovnih pravic, druge vlasti pa kratenje finančnih pravic svojih podložnikov. Ruska vlada neki misli nasvetovati, da se skliče enketa iz zastopnikov velevlastij, da na podlagi številk preišče, kak je v istini položaj v Egiptu. Dosedanja poročila neso zanesljiva vsled vednega tekmovanja Anglije in Francije.
Dopisi.
Z Iga 9. decembra. [Izv. dopis.] S svojim zadnjim dopisom nesem dosegel tega, Česar sem želel. Menil sem namreč, pišoč o novem, palači podobnem cerkovuiškem poslopji, da mi bode kdo izmej naše gospode zastopil pot ter rekel: Postoj, mož; kar se dostaje nove naežnarije, ki tebe tako v oči bode, stvar ni tako slaba, kakor se tebi dozdeva. Pričakoval Bera, da nam bodo ponudili natanko in vestno sostavljen račun o troških in dohodkih nove stavbe
ali gA morda celo pri tem ali onem županskem urada na videz razgrnili vsakemu, ki bi si ga hotel ogledati. Iz tega bi se tudi lahko razvidelo, koliko nedostatka so založile „dobre duše" iz Ljubljane in od drugodi, ki so nam baje že nekatere krati pomogle iz zadrege. Hvaležnost naš* bi jim bila v tem Blučaji zagotovljena. A pri vsej tej nakani sem se zelo premotil. Sicer se nam sem ter tja do krajcarja pove, koliko Be je nabralo pri tem ali onem darovanji. Pri prej rečeuem skladu pa, kjer se štejejo stotaki in kamor je položil marsikak bojazljiv revež morda zadnji bor, ne vemo še do danes nikakega računa. Zdramite se torej, gospdia, in odprite usta v tej, meni vsa) nikakor nevažnej zadevi. — Vender se pa bojim, da ne bi i ta moj opomin ostal glas vpijočega v puščavi. Kajti neki gospodje so jako spremenljivega temperamenta. Včeraj n. pr. si se ga dotaknil z malim bodalcem, dobrohotno ga svareč: Gospod, ti ne hodiš pravi pot; tvoje gospodarstvo ne ugaja našim razmeram. A mož, po tej malenkosti razjarjen, sko'i po konci, oblastno se raz-korači pred teboj, zaletava se v te kakor puran v rudeče strašilo ter te — rekel bi — prav po gor-jansko oklestuje od vseh stranij. In ne dovolj tega. Na pomoč moraje tudi župani in ključarji, ki, ne vedoč, o čem se prav za prav plete pravda z umetno izdelanim, v znanej kovaču ci napravljenim, vsacega dokaza teščim „poslanim" izpodbijajo tvoje, njim sumim dobro boteče besede. In če je v tem slučaji ta ali on mož po opravkih z doma, recimo v Velikih Lašičah ali kje drugje, nič ne de; ime njegovo lahko „iiodkre.se1' njegov sosed ali kdo drugi na ponujeno mu polo Danes pa vzemi v roko grčavo gor-jačo ter udrihaj po debeli njegovi koži kakor ogorćli Kraševec po suhih rebrih mi sivega osla; brez uspeha je ves tvoj napor, ne premakneš ga z mehkega sedala. „Podplat je koža čez in postala, — Ne straši več je trujevka bodeča". Na um mi pride nehote navada, ki smo jo imeli otroci, da smo, dobivši polža, svoj tovor nosečega, jeli klicati: Polž, polž pokaži roge! A čem bolj smo ga vabili na dan, tem bolj je potegoval rožičke v varno svojo hišico.
Zadnjič eem omenil tudi  „bralnega društva" ter rekel, da nam ga je živa potreba.   Žal, da pri sedanjih naših razmerah na to skoro še misliti ni. Kajti  baš  odločilna  gospoda,   ki  bi  najprej imela skrbeti  za  izobraževanje  našega  kmeta,   se temu bodi si posreduje ali neposrednje po robu stavi. Da nrvedem nekoliko v/gledov : Vpisovanje v prekoristno Mohorjevo družbo se s kratkimi besedami — rekel bi — kar mimogrede omenja.   Nekateri slovenski časopisi v rokah priprostega rokodelca jih v oči bodejo. Nekateri v resnici izobraženi možje, ki so že mnogo storili za prospeh domačega ljudstva, so jim trn v peti; v vinski kleti „jedino poštene" gostilne v našej župi jih prav kakor  klepetulje glojejo do bele kosti. Kdor bi se drznil s temi „hrkači'' občevati, ž njimi v jedno gostilno zahajati ali celo pri kakej volitvi po svojem prepričanji za nje svoj glas oddati, — anathema sit. Po receptu naših medikov bi morala vsaka gostilna „Škrijca" pod kap postaviti in vsak človek se ga ogibati kakor peklenske pošasti.   „Kaj vam je v glavi, da pozdravljate tega človeka, ki je moj sovražnik? Tako se hujska priprosto ljudstvo. Iz tega se pač vidi, da so nekateri skoro pozabili prelepih svetopisemskih besed : „Solnce ne zaidi nad tvojo jezo," ali: „spravi se s svojim bratom, potem idi in daruj svoj dar". Koliko skrbi in preglavice je v nekih  krogih napravljal lansko leto nameravani „Sokolov" izlet na Ig in kako bo se ga branili z vsemi štirimi, tudi o tem  ve govorica mnogo povedati.   Da je nad nevedno množico lahko gospodovati, to je gotovo; saj mej slepci je jednooki lahko kralj. Iz vsega je torej razvidno, da pri takih razmerah pridemo kmalu v — Abdero. Čuditi bi se utegnil kdo, da je naše gasiteljsko društvo šo precej v dobrem glasu pri naših Abde-ritih; a pomniti je, da so ti časih dobri tudi za „parado", in baš v tem grmu tiči zajec.   Toda, dovolj bodi teh temnih pošastij!   Kajti nadejam  se, da pride čas — in morda je že blizu, — ko bodemo rekli: E pur si muove!
O priliki bodem morda črhnil nekaj besed o prorokovanej nam povodnji solza, pretakajočih se za možem, „ki je za kaj večjega odmenjen", o naših cerkvenih orglah in o sedanjem izbornem organistu, ako nam v tem času usoda ne pošlje že novega; govorica namreč pripoveduje, da je nekdo delal že strogi izpit za to stroko, da pa je pri tem do tal „ pogorel".
Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 287. 13. decembra 1884.
Iz Ormoža 11. decembra. [Izv. dop.] Dne 7. t. m. priredila je tukajšnja Čitalnica slavnost v apomin našemu velikanu ar. Fr. Preširnu.
Kakor da bi tekmovale mej seboj umetnost, urnost, marljivost in požrtovalnost, vse je vskipelo, da se v Ormoži jedenkrat proslavi naš najizvrstnejši pesnik kakor nikedar poprej.
Vspored vršil se je vrlo dobro. Mendels-Bohnova ženitvenska koračnica, H ero Ido v trio, Sara t'm in Chopinov 'trio iz op. 8: to bo točke, ki nam delajo čast in v katerih ni samo naš ne-utrudljivi pevovodja pokazal svoje urjeuosti in spretnosti v igri, temveč nam ob jednem pripravil prekrasno priliko, da smo mogli občudovati naše umetnice in prvokrat je ta dan doživelo Ormoško mestece, da je nastopil domači slovenski mešani zbor. Vrle narodne dame, hvala Vam naša in vsega slovenskega okraja!
Kaj ljubko bo odmevali glasovi in burno občinstvo ni mirovalo, dokler se niste še jedenkrat in jedenkrat zapeli peBni „Vse mino" in „Planinar."
Pomnožen molki zbor je kaj dobro ugajal v pesni „Danes tukaj, jutri tam".
Kakor pri jednakih slučajih že večkrat, govoril je slavnostni govor iz prijaznosti naš prvoboritelj g. dr. G., ki jo svoje lepo predavanje končal oitaje „Slovo od mladosti", kar je vse  občinstvo očaralo.
Gospodična Anka Pir u u tova deklamovala je Jankomirovo: „VBpomin Preširnu* tako lepo in nežno, kakor more to le tisto nežno bitje, ki narodno misli in Preširna ume.
Živahna izpeljava tega srečno sestavljenega vsporeda bila je povod nadaljnim pesnim in govorom, ki bo nas do rane ure jedinili želeč, da nam naše narodno zbirališče „Ormoška čitalnica" na skorem priredi jednake krasne večere.
Ponosom pa moramo povdarjati, da so se te veselice vrli narodni Središčanje mnogobrojno vdele-žili. Povsod so na svojem mestu, bodi si da gre braniti ped za pedjo našo domovino ali pa da gre proslavljati narodne svetinje!
Domače stvari.
— (Knezoškofu g. dru. Misiji) predstavili bo se danes zjutraj kanoniki Ljublianski in Novomeški, bogoslovniški profesorji, mestni župniki in kaplani. Knezoškof obiskal je danes ta/ne dostojanstvenike, mej njimi tudi Ljubljanskega gospoda Župana.
— (K slovenski t. rob o j niči na stolpu naše stolne ce.kve.) Kakor pri vsa kej sveča-nostnej priliki, tako so naše slovenske zastave tuli V četrtek o prihodu g. kuezoškof* v slovensko stolico silno bodle v oči naše nemČurje in nemškutarje. A včeraj popoludoe raznesli so po mestu, veselo se hohotajoč, še celo lažnjivo in obrekovalno vest, da je g. knezoškof zanka/, ti Odstraniti slovensko zastavo s stolpa Šonklavške cerkve. Mi uesmo verjeli tem lažujivim govoricam tem manj, ker smo uverjeni, da g. knezoškof prav dobro ve, da ga je izvolil naš presvitli cesar knezoškofom Blovenske dežele, kjer sta pred tisoč leti oznaujevala slovanska upostola sv. Ciril in Metod Kristovo vero; \i -oki dostojanstvenik je višji pastir kronovini, kjer bivajo sami Sloveuci, odštevši neznatno peščico nemških Kranjcev. A zadeva s zastavo bila je ta-le: Mali vetrič bil je včeraj zapletel slovensko zastavo v kazalec na uri, kateri se je Čisto skrivil. Sneli so raztrgano trobojnico, popravili uro in razobesili danes popolnem novo slovensko zastavo, da bo jutri poveličevala cerkveno slovesnost.
— (Čitalnica Celjska) je povodom občnega zbora imenovala državnega in deželnega poslanca gosp. Boži dar a KaiČa svojim častnim Članom.
— (Dobitki loterije za „Narodni dom") razstavljeni so dane«, jutri, v ponedeljek in v torek v prodajaluici g. V. PetričiČa, veletržca na Glavnem trgu od zjutraj 8. ure do zvečer 7. ure, na kar opozarjamo slavno občinstvo, da si ogleda prelepe predmete od zlata in Brebra.
— (Nova sekcijska načelnika.) Z Najvišjim odlokom 4. t. m. dobila sta ministerijalua so vetnika vitez II orik Auerharamer in vitez Anton Niebauer naslov iu značaj sekcijskih načelnikov pri finančnem ministerstvu.
— (Umrl) je včeraj popoludne v vozu, ki bi ga imel peljati v deželno bolnico, slavni slikar g. Janez "VVolf in bil takoj i>rejielj>m v mrtvašnico pri  sv. Kii tofu    Pokojnik bil je duhovit in
visoko izobražen umeteljnik. Izmej njegovih umotvorov imenujemo za danes samo freske v Vipavi, Ribnici, na Raki, v Ljubljani, izmej njegovih mnogih učencev pa brata Janeza in Simona Šubica. — Lahka mu zemlje^ !
— (K obsodbi v pravdi anarhistov.) Porotniki potrdili so po dveurnem posvetovanii le 13. in 14. Želtznikarja tikajoče se vprašanje in s*cer z 9 proti 3 glasom. 13. vprašanje tiče 89 btsed, katere je Železnikar govoril, ko je prišla vest, da je ruski car Aleksander II. umorjen, — 14. vprašanje pa razširjevanja jirepovedauih tiskovin. — Glede zatoženega Tume so porotn ki potrdili 17. vpr sanje, da je Turna razširjal prepovedane tiskovine, na da ni poznal vsebine". S tem bilo je to vprašanje tudi zauikavarjo. Porotniki (načelnik profesor dr Mi-teregger) zanikali so glede Tume tudi eventuvalna vprašanja 18, 19, 20, 21. Železu, kar je s solzami v očeh prosil sodišče za milostno sodbo. Bil je obsojen, kakor smo že poročali, na 8 let in sicer za-rudi veleizdaje po §. 58 a, b iu c in zaradi motenja javnega miru po § 65 a kaz. zak. — Ker je državni pravilnik naznanil pritožbo nično,ti, ostanejo Tuma, Šturm, Ktlegl in Dhii še v zaporu
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 17. t. m. s sledečim sporedom: 1. Posvetuje in sklepa se o § 19. društvenih pravil litt. a—d. 2. Voli se poslanik v mestni zdravstveni svet. 3. Poročilo komiteta za popravo društvenih pravil. 4. Sekundanj deželne bolnice dr. Julij Kotzmuth predava: a) o (Paraldehyduu, b) o „earne pura", mesni prašek za umetno hrano c) redki slučaj utisnjene kile (eingekJemmter Brucb). Po § 20. društvenih pravil treba navzočnosti 20 članov. Po seji se suidejo društveniki pri „Maličiu.
— (Razstava ženskih ročnih del), kojo smo že jedenkrat oznanili, razširila se je zadnje dni zdatno. Zanimanje, katero vzbuja mej damami Ljubljanskimi nam znači, da je gospica FoJerl-ova pravo pogodila, vsp ljemši tako muogobiojue izdelke in risanje v razstavo. Kajti poleg mnogih cerkvenih oprav, deloma pričetih, deloma že umetniški izpeljanih in mojsterski dovršenih načrtov za razuotere vezenine in čipkunje, podaja nam razstava cele oprave posammh dam v raznovrstuih slogih izpeljane. Omenjamo naj le prekrasnih čipk gospe deželne predsednice, gospice Gale to ve, muo gih izdelkov gospice J. Lenarčiče ve, dovršeno posteljno opravo gospice O. Foderlove. Poleg teh še premnogo drugih, v romanskem, gotiškem renassance slogu vezan h stvorov. V istini diven je načrt stenske dekoracije v jupunskein slogu. Občuo pozornost vzbuja že nad 80 let stara suknja, na koji so prekrasne vezenine, tako izborno in v tako šivih barvah izpeljane, da vsakdo meni, delo je ravno kar prišlo iz rok umetnice. Nas je posebno zanimal prt gospice Schulc-eve, koji je izdelan po domačih, po Gorenjskem nabrunib obrazen. Vse pozornosti vredna je tudi krasna s zlatom vezanr. bošuiška obleka izstavljena od gospice Zupanči č-e ve. Zadnje dni imeli smo tudi priliko v razstavi videti prekrasen in dragocen ovratnik, sloveče igralke gospice Si In alt ove, koja si je bila tudi ogledala razstavo in si naročila garnituro mavriških čipk. Dame vrio pridno posezujo po izdelkih iu mnogo, za novoletno vezilo prikladnih stvarij, se je že razpečalo. Razstava ostane morda otvorjena še do srede, v .-.a ki dan od 9—4. ure.
— (Z nožem) napal je služuika m jtuega vžituinskega davka Luvreta Černivc-a, ki je bil ua Btraži pri uhodu \ Lattermanov drevored, 9. t. m. popoludne železuišk delavec. Čemivec se je biatiil s palico in potem ubežal. Vzrok napada bil je to, ker je Černivec pregledava) korbico žene železniškega služabnika.
— (Požar.) Včeraj zjutraj ob 7. uri začelo je joreti v Ključarovcih, vasi ua Murskem polji. Vsa vas je bkoro čisto pogorela. Siromaštvo veliko. Ljutomerska požarna straža je jako vrlo gasiti pomagala.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Duniti 13. decembra. Dunajščica danes prinaša imenovanje Smoleja deželnim šolskim nadzornikom, Suinana gimnazijskim ravnateljem v Ljubljani.
Dunaj 13. decembra. Denašnja „Wiener Zeitung". Svetovalec Smolej imenovan nadzornikom nad ljudskimi in srednjimi šolami kranjskimi, profesor Šuman ravnateljem gimnazije Ljubljanske.
Razne vesti.
— (Davkovni dohodki od 1. januva-rija do 3 0. septembra 1884) Dohodki od direktnih in indirektnih davkov vrgli so našej državi tostran Litave od 1. januvariia do konca septembra t. I. 242,181.6] 1 gld. proti 233,787 7'J8 gld. v istem času lanskega leta. Ako od teh dohodkov odraču-namo letošnje trojke z 39,061.297, oziroma bniske a 37 355.848 ostane čistih dohodkov ietoa 203,120 314 gld. proti 196,431.950 gld. 1883 leta.
* (Nesreča na OKe''skej železnici) Iz Temešvara se brzojavi ja 10. t. m.: Zadnjo noč skočilo je iz glavnega tira ua Szegedinskej postaji Av-stro-Ogerske državno žele ice več voz tovornega vlaka št. 307. Mnogo vago jv je poškodovanih. Od železničnega osobja ni nikdo ranjen. Današnji brzo-vlak dospel |e semkaj po večurnej zamudi.
*(T r i ženske — morilke jednega moža.) Počim ie Dunajski ženski morilec, zloglasni Hugo S- lik, spravil več tensk iz tega sveta, umorile so nedavno v Parizu tri ženske jednega moža. Nek po-staren delavec, baje španske krvi, imenom Josip Larras, prištedil si je s svojim trudapolnim delom 2000 frankov, katere je noail radi varno ti po šegi srednjeveških kupcev vedno za pasom shranjene in skrite. Nekoč preslepila je varčnega mota gospa Carrere, poststnici male gostilne, da jej je posodil ueko vsoto od svojih novcev. Ker je gostilničarka le predolgo čakala z vračiiom, pomogel je upnik njenej po/.abljivo iti s tožbo pri sodni ji, katera je spravila gospo v prav neprijeten položaj. Sulene to-raj žlobudravemu možu za vselej jetična usta zamašiti. Pri nekem kosilu mu ponudi z nrseoikom na-mešane juhe, katero Larras brezskrbno použije. Potem je mož tudi zastrupljeno meso, katero pa je bi'o najbrže otrovano s kakim protistrupom, ker je čutil le malo s^bost. 0-t A ni le pri življenji, marveč še pri na'bolšem zdravji. Gospa Carrere sklene Beda] pogodbo z dvema drugima ženskama, da umore nadležnega tožitel &. Spravijo ga v skrito izbo zadaj za go tilnico, ga zveze o z ver v, o in ga neusmiljeno zadavijo. A žalosten krik nesrečnega moža čul je ondu blizu stanujoči sosed in ovad 1 grozni zločin sodni ji. Vse tri morilke zagovarjale so se te dni pred sodnic franco ,ke atobce. Spoznali so jih krivimi ter oi odili glavno nudodelko C in ero v dosmrtno težko ječo, njeni nečloveški pomagalki pa v 201etni zapor.
* (Dragocen biser) našli so na zaholnem afriškem nabrežji.   Ceni se na 40 000 gld. v zlatu.
* (Nemšk divjak.) Poroča se z Monako-vega: 21 letni hlapec Uirik Plbckinger iz Nieder-sattlinga bil je 4. junija t. I. v Liiidschutu radi surovih ne ;podobni ti' oh ojen v malenkostno kaz i, a njegov nasprotnik bil je nekrivim proglašen. Vs.-i tega se je zutožernc silno ruzsrdil in izjavil, da mora nekoga umoriti. Ta nesrečen načrt je pa tudi takoj izpeljal, ko je zgrabil 4letno hčerko kmeta Goltin-gerja in ž njo tolkel ob zid, da je vso razdrobil na male koščeke. Groznega živinskega divjaka obiodila jo te dni porotna sodniia v Spodnjej Bavarskej na smrt. —
* („Družbinsk naraščaj.") Nek nemški gledališčni igralec, kateri se babaja, č to v denarnih zadregah, ima navado iskati pri svo'ih prijateljih in znancih denarnih vs.it na posodo vedno trdeč, da se mu bliža druzbnsk narašča\ Tako pi$e nedavna svojemu prijatelju nekemu bankirju kratko mirno pismo te-le vsebine: „Drugi pri'atelj! Moja soproga . . . Bližajoč se dcužbmsk naraščaj . . . Po-manjkanje . . . 200 gld. . . . Hva'a . . . Natančno vračilo itd. . . ." Bankir mu takoi pošlje 200 gold. Čez tri mesece. — umeteljnik je me; tora časom ta dogodek čisto pozabil — dobi bankir zopet od nemškega gledali učnega igralca drugo pismo glaseč se: „Dru^i prijatelj! Moja soproga . . . Bližajoč se družbinsk naraščaj . . . Pomanjkanje . . . 200 goldinarjev .... Hvala .... Nat nično vračilo »td....."
Drugi dan prejme prositel1 od bankirja odgovor: „Čestiti priiatelj! Spre-mite mojo presrčno čestitko k čudnemu naravnemu čud u, ki se je dogodil v Vašej rodbini. Čul Bom že o trojčkih, da še celo o četvorčkih, a o dvojčkih, od katerih pride jeden za tri musece kasneje na svet, do sedaj še ne-ion Čul nikdar. Če ne bo te hudi, bom poročal o tem jako čudnem slu«' i svojemu prijatelju, nekemu Blavnemu ginekologu (ženskemu zdravniku.) Vaš udari ..." — Tabteau.
Listnica, uiiruvniMlva. Goap. J. V. v Ljutomeru. Naročnina sedaj plačana do 10. marca 1885.
Zahvala.
Milostivi gospod knez iu škof dr. Jakob MJss^a jc blagovolil izročiti mi pel Hto goldiaurjev za Ljubljansko ubogo.
V imo uhozih so usojam javno i7.re.knti najtoplejšo in naj iskrenoj So zahvalo za velik...duš.k> to darilo.
V L j u b 1 j a n i 13. dan docerabra 1881.
Župan: G ra s so 11 i.
Tujci:
12. decembra.
Pri Nloun: Seligmanu, Sdhenfeld ■ Dunaja. — Urh z Rudolfovcga. — Geiringor, Kuh, Scliueider z Dunaja. — Weiss iz Kočevja.
Pri Langl,  "VVitz z Dunaja.   — Lowy k.
Prago. — Pisko iz Budimpešte. — llirauhuian i Dunaja.
Meteftrologično poročilo.
S a	Čas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
12. dec	7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer	732 23 mm. 733-17m. 738 ±6 m:	+ 4 6° C + 8 1" C + 1-2»C	si. jz. it jz. si. j z.	obl. d. jas. jas.	ooo m.
Srednja temperatura -f- 4*6°, za 5*4° nad normalom.
Tržne cene v IJ uhlja u l
dne" 13. decembra t. 1.
			E		gl.lkr.l
Plenica,	hktl.   .   . .	ti ;s i		Speh povojen, kgr. .	—172
Rež,	_ ...	D	■i	Surovo maslo, „	-|84l
Ječmen,	n ...	4171		Jajce, jedno .   .. . .	—1 31
Oves, Ajda,	n       • •	.'!	9	Mleko, liter ....	- 8;
	it ...	456		Goveje       meso, kgr.	-'64|
Proso,	i» ...	5 53		Telečje         „ „	— 60
Koruza,	n ...	fi 40		Svinjsko       u „	— M
Krompir,	t» ...	2	86	Koštrunovo   „ ..	— 36
Leča,	» ...	8	-	Pijanec.....	—'46
Grah,		H			—lia
Fižol,	n       .    » •	8	50	Seno,   100 kilo    . .	1 69
Maslo,	kg*. .	—.	!»_'	Slama,   „     „      . .	1 60
Mast,			H J	Drva   trda, 4 □ metr.	7'50
Speh fri4en, „		—	58	n   mehka,   „ „	6!2ol
XD\^.x^.ao^jr5:a, borza doc 13 decembra t. I.
(Itvimo teie^ntrično porodilo.)
Papirna r nta.......... 81 gld. 95 kr.
Srebrna renta .......... 83   „   — „
Zlata renta........... 104   „   25 „
5c/o marčna renta......... 96   „   95 „
Akcije narodne banke....... 860   „   — „
KreOitne akcijo......                              .   . 297
London............ 123
Napol.............
C. kr cekini..........
Nemške marke.........
4°/0 državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/,, »VBtr. zlata renta, davku prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
9 5 60 125 172 104 124 95 90 104 116 122 110 105 180 18 101 212
80 35 76 78 20 75
10
55 65 60 50 20 25 70 50 25 25
-     papirna renta 5n/fl.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 6°/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avutr. 41/,0/0 zlati zast. listi . Prior, oOlig. Elizabetine zapad, želozaice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akt-ije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-druftt. velj.  170 gld. a. v.
Spreten mlinar,
ki je ob jednein tudi
ž a g: o, x r
ih.;.i »talno delo (790 —2)
v mestnem mlinu v KZoc*e vji. Tam^am^^jfcamaaamaM^deam^amamamf
I Pivovarna bratov Kosler-jev. \
Ji Izvrstno
3 marčno po
v zabojih po 25 in 50 steklenic
bo dobiva iz (476—23)
ALOJZIJ MAYEB«jeve l
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. |
Razpis
Pate des Gnomes
du dr. Thom»on.
Sredstvo, da brada hitro in uspešno raste; gotovo jedino sredstvo, katero se je res za dobro skazalo. Zadostuje že štiri tedne rabiti Pate, da se dobi
lepo in polno brado. Cenu lončku 2 gld.
Pate (los Creoles
du dr. Thomaon.
Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na mestih, k j »-r j i h ue maramo, n. pr. pri ženskih na zgornjih ustnih, rokah in *.ra-sčenih obrvih. Pate nema slabega upliva na kožo. Ceua lončku 2 gld. Zaloga v I.Jubljitui pri Edvarda Mahr-u, parfumerji.
Velika partija    i(788—7i>
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oBtanek po 5 gl.
SL. sioreh r Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
dveh novih pazniških služeb II. razreda v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
V prisilni delavnici v Ljubljani Be bodete oddali dve stalni pazniAki službi H. razreda z letno plačo po 300 gld., s službeno obleko, s stanovanjem v delavnici in z 1 Va funta kruha na duu.
Prošnjiki za ti službi naj svoje prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva) in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daj-' prednost) in z dostavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali sva-štvu, izročijo (in sicer kdo more osebno)
do 5. Jaiiuvarija 1. 1985. upravništvu deželne prisiine delavnice. (787—2)
TISKARNI
U
v J^jiil>lj*iiii
80 izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T-cinaJs našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Ceua 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Rož. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisnl dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .   .   .   .   15 kr.
U. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisi.l J. Jurčič.   Velja........25 k r.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Rerilre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne r.vezke pa 5 kr.
Št. 19358
(779—2)
I
Marij inceljske kapljice za želodec,
Depresežoo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper nealaat do jedi, slabi želo de o, amrdočo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, Ščipanje, katar v želo dol, zgago, da se ne nareja peaek ln pieno ln alez, /.oper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodol, preobložerjo želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavua seniora.: Lekar C. Brady, Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima se.rao.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dam»jskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPoBtojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. KupferBchmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
V*W SvaritevT Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko Bpravljeno varHtveuo auamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci (148—164
Dijaške ustanove.
S pričetkom šolskega leta 1884/85 so pri magistratu izpraznjene sledeče ustanove za dijake:
1. Jernej Sallocberjeve ustanove 2. 4. in 6. mesto po 50 gld. na leto, do katere imajo pravico dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega obnašanja in pa pridni;
2. jedno mesto cesar Fran Jos>povib, po Ljub-l|anski mestni občini ustanovljenih štipendij s 50 gld. na leto, do katerega imajo pravico ubožni v Ljubljano pristojni ali ko bi tacih ne bilo sploh na Kranjskem lojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje za te ustanove,  katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadniib dveh semestrov, vlože naj se do 30. dec. potom šolskega ravnateljstva pri mestnem magistratu.
Prvo ustanovo podeljuje župan, zadnjo pa mestni odbor Ljubljanskega mesta.
Testni magistrat v Ljubljani,
v 3. dan decembra 1884.
Zoper jetiLto !
Radgostski
in
rožnovsii nabo-rastlinsli celtlićli,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane
(,>k bolezni na pljučah, za r<ISrjSslf^^jfe^par\srčne, prsne in vratne -('(•^/jfvi vSUillsi b°lečme! posebno za su-*\W^rSw v^/ ^un' želodčevo slabost, lvBaV^COH&£S*sr za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospodu lekarju J. Selchertu v Rožnavi. Uže tri mespce boleha moja supruga za nevarno pljučno boleznijo. Ker se mi je od množili stranij priporočalo, prosim, da mi pojete povr tno 1 zavit 'k Radgostsk -ga čaja in 2 škat. maho-rastlinskih celtlič-kov. NhsIov:
Župan v Crešnjevci poleg Ilirske Bistrice.
Gospodu lekarju J Neichertti v Rožnavi, S u-m vas prijazno prosim, p tšljite mi svojega i/,vrstni'Ka Raduosisknsia mi verza'neija č\ja. ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara v želodci, znp<!t 2 z»v tka »>rej • ko mogoč s po poštnem povzetji. Preverjen sem, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalj« tudi. da mi pošljete še dva zavitka vaših maho-rastlinskih celeličkov, katere rabijo moji otroci zoper oslovski kašelj.
Se spoštovanjem udano
F Muller, vodja. Ronov, na Češkem, 20. aprila 1878.
VaSe blagorodje! Izvolite mi brzo poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka Radgostskega univerzalnega čaja in 2 škat-ljici Rožnavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov:
1 h ere s i u Zon I ulj,
cale dei timori, III. piano časa Madovič a Zara (Dalmacija;.
Vašo blagorodje 1 Ker se mi je vaš« izvrstno zdravilo od mnogih stranij tojdo priporočalo, zato vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 'd zavitke Rtd-gostskega univerzalnega čaja in 'A šk. maho-rastlinskih celtl.čkov. Udani
Ivan Podutiku, 2 lovec grofa Choteka v Noštiuu pri Kloku v Sremu.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rab 1 gld. av. v. Jedna originalna škatlja Rožnovakih maho-rastlinskih coltliČ-kov »O l«r. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posčbo.
ItatlgoHtaki univerzalni čajj in Kotnovaki mako-raatliuHki «eltli6ki dobivajo se vedno le v lekarni J. Keicherta v Roiuovi na Moravskom), :n razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarii i W. Mayr v LJubljani, W. Konig v Mariboru, S. Mittelhacb in J. Cej bek v Zagrebu, Barmherzige BrUder in A. Nod ved v tirudei, A. Marek in J KupferBchmied v 4 olji, 0. Russheiin v i.ip<.■«■■. Carl Grabacbor v Murau, J. Illing v Kot-teumuuu, W. T h ur nw al d v Celovei.
Zalog-e
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-da.jalnicah materijalnoga blaga. Doktor Huratovu jedino prava voda za oći, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friŠni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzenju.
Izvirna steklenica z navod«»m za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj IO kr. več.
Prava se dobi aaino naravnost iz lekarne v kopališči Rožnavi.
jy Boiuovskl evet za živce, hitro in trajno oalravija puiiko, trganje po udih in vsake vinte slabost v živcih in kitah, Uvirna sklonica 70 kr. av. v., za kolek in /.avoj lO kr. več. Pravi ■ m.', aaino uaravuoat n lekar.id v K.isiiv, vi i-ravska (7.0—2)
Pri Tari v Slavini  na Pivki |e
hiša št. 43
z jednim nadstropjem, hlevom, skednjem, vrtom in ograjenim dvorifičem selo dober kop na prodaj. H h so je združen mali travnik, gozd, pravica v občinskem pašniku in Kalistrova ustanova v znesku 300 gld., od katere se dobiva 15 gld. letnih obresti. Hiša je pripravna za krčmo ali drugo trgovino. Od pogojenega kupa bi se plačalo precej samo 10 odstotkov, ostalo pa v treh ali štirih jednakih letnih obrokih.
Kupci naj se pismeno ali osobno uglasijo pri županstva v Matenjl vasi poleg Prest ranku. (789 — 2i
za ztoljsanja strojev.
0. k. privilegij šivalnih
Y Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rab'jivih za vsakatero šivanje. (iis—o) 6 letna garanolja!
Poduk brezplačno. Na nifserne obroke p« 1-5 gl.
Za jesenski in lovski čas!
Važno za posestniko, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorke n°ge> Je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepreiuoćljtva
usnje krepilna mast
I. Bendik-a v Št. Valentinu
kot najboljše In iiajvenejrte usnje ohranjajoče sredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati.
Cene: V velikih škutljah s ti kilo po 10 gld. in z 2'/i kilo po 5 gld. Nadalje v '/i škatljicah z 40 deka po 1 gld., v '/t škatljicah z 18 deka po 60 kr., v V* škatljicah z 8 dekn (4.1 f.) »6 kr. il v >/8 škatljicah z 8 »/« 'loka 100 komadov 12 gld. 50 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Wober-ji; V Mariboru pri Joaipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stiejrer-ji; na Jesenicah pri Trenn-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh vetjih mestih monarhije.
Pred ponutejenjem so svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavujo. Kdor pa hoče imeti usnje tra|no in (ViIn<>, kupi naj samo BeudiUovo nepromočuo mast za usnje. (706—fi)
V AMERIKO
pridu najceneje, kdor se obrne na
ARN0LDA REIFA, DUNAJ, L, PESTAL0ZZ1OA8SE 1,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—11)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Umetne (32—93) X
\ z&he in zobovja!
♦ ustavlja po najnovejšem a m e r i k a i. s k e m načinu £ »   brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in *
♦ vse mobue o|i«*ra«-ije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
a poleg llradeckvjavega mostu, I. nadstropje. *
♦ ♦
Ker se je opustila tovarna.
4(1  komadoi   za Mamo 7 golcl. 7© lir.
0*™$*^ Žlice, noži in vilice iz britanija-srebra
GfliTTrvN^ s fabriškim pečatom.
Sil«.© potreloiio za vsako cLna.žiia.o I
Čujte, glejte in strmite!
Pristno angleško patentovano nam i/je za obed in desserl, katero ne žaru javi, iz čistega, teškega, masivnega britanija-srebra, ki jo skoraj podobno pristnemu srebru, za katero jamčim pismeno vsakemu, kdor želi, da 10 let ostane belo. Garnitura veljala je poprej nad 40 gld., sedaj bo pa da za mali del reelne vrednosti.
Garnitura obstoji iz sledečega:
6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino,
6 pravih anglo brit. srebernih vilic,
6 masivnih anglo-brit. srebernih žlic (iz jednega kosa), 12 anglo-brit. srebernih žličic za kavo,
1 težka anglo-brit. sreberna zajemalka za juho,
1 masivna anglo-brit. sreberna posnemača za mleko.
3 masivne anglo-brit sreberue žlice za desert,
3 pravo »n^lo-brit. sreberne vilice za desert,
3 lepe masivno čašice za jajca,
1 izvrstno Bkrinjicc za poper ali sladkor,
3 tase lepo cizelirane,
1 cedilco za čaj najbolj fino,
2 lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski udolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobč proti pred-plači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
s > iirilo ! Le ono britanija-srebro je pravo, katero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Vsa uamizja iz britanija-srebra, katero priporočajo druge tvrdke, so le brezvredni posnimki.
Za dokaz, da moja pjuudba
■il sleparija, se obvežem tukaj javno, vsako blago, katero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga suio toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler jc še kaj zaloge, zaupljivo le na
Huupt-Depot der Anglo-liritaii. Silhci-tuhi-ik. Wien, II., SohiiriiinlsguH.se 20.
Mnažilui prah za navedeno namizje prodajam v Škatljicah po 15 kr. (778—2)
S££ R, GAULTNER & Co., a
tovarne aa fttaiuplli|e, s
I ► ii no j. IV., Hauptstrasse 49 in § A t iger silo iT pri Uuunji ob j. žel. s
Priporočajo za božično sezono ra- s zen svetovno znanih štampi ij vseh g vrst ir« specijalitet žepnih štampilij, " m eda 'ijoiiin ,   k resi 1. nožev itd. s BHrutuoz stauipilijauii, 4 jaku line čudovite patenl >\ane novosti 1!! Patentevanu sport-krenilo s štampilijo .  . . Patentovani žepni nožek s štampilijo   .   . . Isti s svedrcem za odmaš. steklenic s štamp. Meilalijmi z ven potegljivim daljegledom . .
(Ne presezajoč normalne velikosti.) (760—4) Plosko za štampilijo s[iiii-t kivsiln j.i 11 , nož 40—5; vse vknpe proti poštnemu povzetju ali s predpošiljatvo zgornjega zneska in natančne objave teksta šiampilije.
gld,
2. SO. 2 50. 2 70. 2.50.
Važno
za vsacega trpečega na živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti shibosti živcev. Moj novi indukcijski aparat električni stro i(Yk i se. da lahko rukovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z Indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—8;
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2.
*r-^.  S c. kr. avstr. pii-I     ^Jvilegijem in kr. pruskim miiiisterskim potrdilom.
Dr. Borchardt-ovo aromatično (dišeče) milo žajfa) iz zelišč za olepšaujc in popravo ko>.e in skušeno zoper \sakuke nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr.
Dr. Suin de Boutemartl ova dišeča pasta sa zobe,
najsplošnejši iu najzanesljivejši pripomoček za ohra njenje in čistenje zob iu zobnega mesa; v celih iu pol zavitkih po 70 ali 35 kr.
Dr. Hartung-ovo olje iz kitajske skorje za varovanje in olepssnje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-n,h steklenicah po 85 kr.
Dr. Beringuier-jev dišeči kroninl duh, krasna voda za dUhatije IQ umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 2f) kr. iu 75 kr
Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v lianjioah, po-
, viša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr.
Balzamiono milo Iz oljke se odlikuje po ožtvljajočej
iu ohranjujoče) moći za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr.
Dr. Beringuier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva, prav črno. rii|avo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. Hartung-ova zel J Učna pomada za oživljenje in zbu-jenje rasti ias; v zapečatenih in v steklu štorapljanih posodicah po 85 kr.
Dr. Beringuier-jevo olje Iz zemljiških korenin za okrep-čanje in ohranjen j o las in brade; Bteklenica 1 gld.
Dr. Koch-ovi bonboni Iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanoat, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 35 kr.
Bratov Ledar-jevo balzamično milo iz olja zcmolj-skih orehov, prijeten pripomočok pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr.
|»r;»vl ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo:
V LJubljani pri bratih. Krlsper in pri Edvard Mahru; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Ara ■ umi in Flor. Kiraloviču; v Celji pri Kr. Krisp-rju; v ic«ki pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v Gorivi pri lekarjih G. 1J. Pontiniju in G. Cristofolettiju; v Celovei pri lekarjih H. Kommetterju in v"ilj. pl. Dietrichu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zaneti iju in P, Prendiniju; v Beljuku pri Kumof-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Zadru pri lekarju N. Androviču.
Svarilo.
Svarimo   pred ponareianjeui,
osobito pred dr. Suinu de Itoute-uiard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borhardt-oviiu aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi pouarejalei in produjnlcl ponarejenih naših priv. stvarij  bili so že na Iluiin.il iu v l'rii«i sodnijsko obsojeni, da so morali  plačati precejšnje globe v denarji.
RAYMOND & Co.,
c. k. pr lastnik tovarn h \ ^.-ilist mm ih cosm. stvarij v lC<krlinu. (4 — lo)
Tesarje
za izdelovanje žolezniških tramov (Schweller) vsprejme takoj Franjo Koch, Kolodvorske ulice št. 30. (785-3)
Dr. Spraaifrer-Jeve
kapljice za želodec.
Tajni medicinski in dvorni »o>etnik dr. Biicking, medicinski stivetnik dr. »ohn, dr. Manning in mnoge istSSS zdravniške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne t d no sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pom*g»jo takoj proti migreni, kres v želodci, omedlevici, glavobolju, tn*buhnb«>Iju, zastizenjn, želodčuei kislini, vziliguvanju, omot ci, kobkn. škrufeljnom itd., proti zlatej žili, zapretiu. Uitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite s»mo z malim in prepričajte se sami. J>dna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoiln lekurjl Mvobodl, pri Zlatem orlu,
na ri('sirm.\rui  tri;«i. (716—6)
Mazilo za lase
po prof. đ.r. ^i-tla-ta I
Jedno na bul|ših sredstev, da bc prostor, kjer rasejo lasje, nt rili in da lasje ne i/padajo, ob jednein jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vspehoin pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega (705—6)
lekarna „pri samorogu"
J. pl. TliJ\KOCZY-ja,
na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani.
Pni. pristni, f slinah se raitopijujnri ban lin .i buiibuni i'. v|.ninrifit inlfkii i;i prsi so v tu il rt-rn pa pirj i.
Idin llofl-ii zdrai il- D I vini lloll-n u.»o«ćulio pivo iz HladuegA ' trovani »ladnl lavle-lxvleeka celt
1 steklenica »50 kr.     | 1 at. gl. 1.12, ml. st. 70 kr.
Zdravilo za prsne in plučne bolezni, katarne afekcijone,
slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost.
Ivan HoH-it bonboni j ban lioll"-i* /ilruvil-iz Hladnrgn lzyleeka j na slatina eokoliadia za prsi Vi kilo I. gl. 2.40, II. gl.
po (50, 80, 15 in tO kr., pri-kBO, '/4 kilo gl. 1.30, stni l« v modrih zavitkih.]] IT. 90 kr.
Ohranitev zdravja
je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sladnega izvlečka.
Gospodu IVANU HOFF-u,
izumitelju in izdelovalca preiiarutov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh
suverenov evropskih itd. Punta j. iin-slo, Ciraben, llranuerHl VSMMM S*
V. bi.! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Bornemiszi v Kolodi 28 steklenie Vašega izvrHtnega Ivan Iloff-a zdravilnega piva iz Blad-uega izvlečka po železnici. Dunaj, 5. maja 1884.
C«rof Karol Teleki. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bi.! Prosim, pošljite mi takoj štiri steklenico Vašega izvrstnega Ivan llofl'-a koncentrova-u ga sladnega izvlečka po poštnem povzetji. Z velespoštovanjem 91. Krami, restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vašo okusno čokolado iz sladnega izvlečka za prsi I. tako privadil, da brez to živeti ne morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povzetji.
llrezje na Gorcujskem, 13. septembra 1881.
Z velespoštovaujem V . l»iiullnl.
/<lrai 'iiihu zdravilo poročilo.
RiidoUovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan TIoH-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje, tedaj prosim, pošljite mi je zopet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan I loti"-a bonbonov iz sladnega izvlečka po povzetji. Z velespoštovanjem dr. Ci ustav l iselio-, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v Ru-(586—4) dolfovem na Kranjskem.
GrltlVIlO  /:i In^-c :
Ljubljana: Peter Lastmik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: INmtojina: Doxat & Diitrich; Kočevje: Edvard Ilofinaiin; Idrija: Fran Kos; Rudoliovo: Dom. Rizzoli, lekarna: Ribnica: Janez Pausur; Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nad-iMskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Keka: G. (latti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pa Vač i e, droj^ueriji; Gorica: G. Cristofolelti, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurmwald, lekarna; Maribor: XV. Kiini^, lekarna, F. P. Holasck; Tržič: .1. Kaiiharek; Pnlj: G. B. Wa8seruiauii; Ptuj: J. Kasiinir; Trst: F. S. Prin/. Seravallo, Zanetti, lekarni; lleljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zador: Chr. MoEOČOO, N. Androvice, lekarni.
60 visocih odlikovanj.
I xlainnlii-iii( k-lil Mi, mi 1'unaji iu l'rl:l[M sli n.| ll.i lsi,|
protokolovano bankino in lombardno podjetje na Dunaji, L, Schottenring 5, uhod Hessgasse 7,1. nadstropje,
priporoča se: (744_f,-
1. Za reelno in točno lavedenje nalogov na Dnuajnki borzi proti zmernemu    3. Za nakup in prodajo vseh v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev.
pokritju. 4. Za Izplačevanje predplae za skoraj poini znesek na sreike, akcl|e itd.
2. Za prevaetja ineskov v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne s pod OOO    5. Za dajanje dobrih avetov kapitalistom, kateri imajo borine papirje
gld. a. v. proti mesečnemu isplaeeVMnJu dobička in položitvi raeuna. po draži h kurzilt v rokah.   i|S^"~ Prospekti  na zahtevanje franko. "^Pbj
Priden in soliden
(794—1)
vsprejme se takoj v apecerijakej prodajalnlei
IH. E. SVPAlV-a na Dunajskej cesti.
Ljubljansko drsalno društTO
naznanja, da se z drsališča pod Tivolijem
Kaj več se izvč pri tamošnjem stražniku.
(792)
DL LUDOVIK FILIPIC
naznanja, daje dne 12. decembra 1884 odprl svojo
odvetniško pisarno
T7" Oelji,
v Gospodskih ulicah (Herrngasse) h. št. 10,
-V I* i» lolst jI.
V Celji, dne 12. decembra 1884.
(793-
2)
1
Izvrsten med
(giii-niii irnn pitttincc)
v plehastih skatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi
3M£* med v satovjih. ~3KC
Ob jednem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
voščeni li sveč.
OROSLAV DOLENC,
svečar v Ljubljani. (746—8)
A. ROSCHEK-ova
5LADĆIĆARNA
Ljubljana, Preširnov trg h. št. 2,
vabi uljudno k svojej
božiCnej razstavi
in poroča bogato izbor
sladčičarskih izdelkov in dobro pripravljenega ovočnega kruha.
Od SI. decembru t. 1. (sv. Silvestra dan) dobč se slednji dan sveži fini pred-pca.stn.1 lcro±i- (795—1)
lis
Tezani kozolec
z osmimi okni
proda se po nizkej ceni. Kdor ga zeli kupiti, zve natančneje pri upravni štvu tega lista. (782—4;
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
x   Priznano nepokvarjene, izvrstne *
voščene sveče
izdelujejo (750—2)
P. & R. Seemann v Ljubljani. xxxxxxxxxxxxxxxxxx
K Božičnim praznikom!
tapeserijska knpčija in predtiskarija „Pri vezilji", Židovske ulice,
priporoča po najnižjej ceni (763—4) bogato zalogo blaga za
«t*'t*g t /*i-i ve te in ((-on/d izdelane sti-learije na pliš, svilo in platno; gtraf. Jiifjrat a ttftit jfku t ttl n rt. dfuge valne vseh vrst in barv; nogovice, komušne, ruto itd.; -<* stika-»"».#«' p*'ii»i'tt\-ni' Metu* xrez?iane iesenine, ŠK n. pr. za listm j i-, ključe, ročne prti i. dr.
h Haročila za jreitisrt in stikanie pila 4*
^r      se točno in po najugodnejših pobojih zvršč.
o
i
f
Prijatelji pillc
(JLaubeagen)
dobč zastonj nov cenik s podobami od (650—9)
Laiihsiige-WcrkzeiigSpecialilaten-Lager ..zrnu goldenen Pelikan"
Wien, VII., Sieben iterngasse 20
Zobozdravnik Schvveiger
z; IDunaja
biva
v hotelu .,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24,
posluje vsak dan
od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne.
Cela zobovja in posamni zobje
izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodih amerikanske in nemške sostave. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom.
Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom.
Najnovejši od zobnega zdravnika dr. ITerbsta iz Bre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jii".; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob zobovnih straneh utrdi.
Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v take zobe vdevlje, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah).
Vsak zobobol se takoj zatrč, boleče zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnogi leta izkuš -nem navodu polnijo se i zobne korenine a jbCo tako po polnem gnjili zobje, če šo tako bole, ne da bi je bilo treba izruvati, tako da je možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine.
Vse operacijo se brzo In zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se v sprejem Ijejo rado-voljno v pretvarjanje.
Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se Iu m tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstvu. Konečno omenjam šo, da sem z vsemi potrebnim pripravami in opravo sedanje moderne zobne umeteljuosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768 — 7)
£ £ ©
11
3 <•
S — r C. 0
£ S
■O **
-T
S 1
d I
b, j,
i m
r>5 i
1:   'r- ~~
cb
tf
k o.
S*5s£
C ua < — <  7t » -
z:'B v o B
1» *. W C rt - j — -Z.   i. ~.
o E. c s-
C ti ce (D
IGOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOO
LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY.
Spodaj navedene speciju-litete, ki so po večletnej izkušnji za Izvrstno uapeftue pripoznane, ima vedno «!wte v zalogi in razpošilja takoj po
poštnem povzetji
lekarna JULIJ pl TRNKOCZY-ja
samorogu"
V Xjj-a.lolja.iil, Ivlestnl trg: ±l. št.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv..
Dr. Schmidt-ovi uspešni
Drilepki za kurja ooesa
uporabljajo se že mnogo desetlrtij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče Bredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Selimidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko bre/. vsake operacije.
Cena škatljici a 15 prilepki in z roženim  dletcem  za izdiranje  kurjih očes -:t kr. a. v.
IDr. Beh.r-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnm boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, (slabljenju in polni-i jam. Na dalje se dr. I5ehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipuelosti milio, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupa teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevat' Bittner-jevc izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polni) lirmo: „Juliua Bittuers's Apotheke in (Jloggnitz*, in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—11)
Glavna razpošiljalua zaloga: 4«loKguitz9 Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Bittner-ja.
Dr. Scliiui«lt-o*<> prilepke za kurja otesu in Ur. Bekr-ov živčni ekatrakt prodajata v Ijubljani lekarnarja: .1. Nvolioda in J. pl. Trukoczy.
ne smele •> bi se v ni-
jednem gospodinjstvu pogrešati in bo se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih ml.li, skažeuem želodcu, jetruih in obistnih boleznih; v škutljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sir«]) kranjski, ^o9rpevrS;'i;
prsno in p učne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. ,
FXifafimia   najboljše vrste,  ljudstvu priljubljeni lek; mala ranCOSKO   Zg««,]^   Uteklenloa 20 kr ;  velika steklenica 40 kr. z
obširnim navodom za uporabo. t*     »vi« vi i__i-i iii n.-i'.c  vrste, bol in rozast, v ska-
Panzki prašek za dame, ^jcl PO so kr., s pravo roiino vo-
njavo, zelo nežen po 40 kr. ■ .
0..      j   ■   i •  j»v   >• „ .„x^l, odvzame, Co se dene mej perilo, no-rijentalSKi diseci prašek pleten duh po mm tn rasiirja prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. ' rv     »■•i-ii .1 ..   I.'/l.-.u.i. je odločno najboljše sred-
Ozeblinski nalzam po ar. Jvcpesu Btvozoperv8ikoozebiino
8
8
in zastarele ozeblinske bule.
Steklenica z navodom vred 30 kr. i\i'H<'\    gotovo uplivajočo sredstvo, treba samo AdraVllO Za UUrj« OLtOclj zvečer s čopičem namazati. I steklenica
samo 40 kr. , _ ,„   ...    ,  , ... ,        ,,,, .
najfinejša v tiotehjah po   J|yjj|  najhnejši v botebjah po 30 in
60 kr.
Malaga
CftJ  najfinejši v zavitkih po 30 in f0 kr.
Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno varstveno marko.
60 kr.
(691—7)
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCOĐOOO
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Jjastniua in tisk „Narouue Tiskarno*.