Leto XLVn - št. 32 - CENA 80 SIT Jutri bo praznik upora Evropa nas šteje med zmagovalce Jutri bo Slovenija prazno I vala dan ■»«»*■ ntrunn yuia aan upora proti okupatorju. Ime praznika je po demokratičnih spremembah v Sloveniji drugo, njegova vsebina pa ostaja enaka, Posvečena spominu na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je bila v svojem bistvu globoko osvobodilna, ljudska in slovenska tega ji ni moč odrekati, čeprav se je kasneje pod njenim imenom dogajalo marsikaj nasprotnega izvirnemu izročilu. Zgodovina bo razsodila o teh stvareh, sedanjost pa ima dollnost, da i Popravi kar se je zgodilo nudega in napačnega, in da Predvsem poskrbi, da nas te ! s^ari ne bodo obremenjevale v nedogled. slovenska Osvobodilna I fronta je bila jedro upora i Pfoti okupatorju in tisti čas očitno tudi najbolje organi-I Zirana in pripravljena za to i dejanje. Stvari so se v drugi i sv«ovm vojni zasukale tako, I *» ]e bil slovenski organiziran uporniški duh na strani Zaveznikov, ki so v drugi I svetovni vojni zmagali in 1 Postavili ostro ločnico, kdo 1? °H na strani zmagovalcev m Poraiencev. Evropa ima spoštljiv in občutljiv odnos l°,teSa razmerja in kakršm-?1 Poskusi obračanja tega "e'° zgodovine so bili doslej Jdno obsojeni na neuspeh, ^veda pa je zavezniška ZvJ°Pa znala vzpostaviti **d} solitje ljudi, ki jih je l°ma pognala na različne °pove. Ce bi si česa ieleli 00 letošnjem prazniku, po-bi si vsaj to, da bi tako s°litje zmogli zaiiveti tudi pn nas. Gorja je bilo nemara Preteklosti le dovolj • J.Košnjek Spet so se začele počitnice Kranj, 26. aprila - Jutri se slovenskim šolarjem začnejo prvomajske počitnice. Letošnje (že) četrte počitnice bodo trajale šest dni. Komaj so dobro minile zimske počitnice, že so ' ^"^nlce v drugi polovici šola slovenski šolarji spet prosti. Osnovnošolcem, zlasti pa še dijakom, ki jim šolske obveznosti predstavljajo velike obremenitve, se dva aktivna šolska meseca najbrž nista tako naglo obrnila. Že vsakdanji delavnik šolajoče se mladine je zelo garaški, nanje pa pritiska tudi vrsta drugih bremen. Že od petega razreda osnovne šole se odvija neizprosna tekma za uspeh, ki dovolj visoko točkovan pripelje na srednjo šolo. fakulteti. . . mesec ored "finalnim §e ene počitnice M**™*CJ£ pruegle. V obračunom" se bodo mladci ze y b ^ nekaterih šolah so Jim dwU*Sc£g a f si po lastnem ^lsk£™ Vsi pa letnim polskim načrtom, lahko pri j # ^ gredo ponovno v šole v tore*, j. ^^^^ Iz dvoran v naravo • Kot nalašč je konec tedna lepo sončno vreme pozdravilo športnike, ki so kar po vrsti začenjali s poletno sezono. Tako so se veslači prvič v novi sezoni zbrali v slovenskem veslaškem središču na Bledu, padalci so imeli svoj zbor na Sv. Joštu, svoja pomladanska kola pa so odigrali tudi balinarji, nogometaši, vaterpolisti in še kdo. Na prvi dirki za državno prvenstvo v Novi Gorici so se pomerili kolesarji, prvi pozdrav letošnji največji kolesarski prireditvi v Sloveniji, Giru dTtalia, pa so ponesli tudi udeleženci promocijske vožnje "Giru naproti", ki so v petek in soboto prekolesarili traso po Gorenjski, prek Ljubljane do Nove Gorice. Na čelu kolone sta vozila direktor KK Sava Franc Hvasti in predsednik etapnega odbora Jelko Kacin. Več o športnih dogodkih pa smo zapisali v današnji Stotinki. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko Za prvomajske praznike bo Vršič prevozen - Minulo soboto zjutraj je Cestno podjetje Kranj s svojimi stroji začelo plužiti najvišji slovenski gorski prelaz Vršič. Tako kot vsa minula leta naj bi bil Vršič prevozen za prvomajske praznike. S pluženjem so začeli nekaj sto metrov nad Kočo na Gozdu proti Vršiču in predvidoma do srede naj bi cesta čez Vršič prometno povezovala Zgornjesavsko dolino s Trento. • DS. - Foto: J. Pelko ll' Uy Uredništvo ^dnarodni sejem v Kranju podjetništvo in malo gospodarstvo SeJtrnV26* "Prila - Danes se v Kranju začenja 19. mednarodna specializirana Uri od i priret"tev malo gospodarstvo, kooperacije in podjetništvo. Sejem bo 10. traiai prl .""Bister za gospodarske dejavnosti vlade R Slovenije dr. Maks Tajnikar, * pa "o do 29. aprila. let"? n?Vlnarski konferenci so in s m^"£T- Nasejmuse ter obrtnih zoomic ^;r-'~ . ^.Prireditelji napovedali, da povrniti ft^JJfiS raUavl- Za ogled se ma in sodelovanje XtIC P0 dolgem času uspeli Predstavlja več kotiur na spremljajoč pmemtvah od man"fPel° 10 nekdan>° "alceVe TrednTe šoli z JJ* do vključno petka 29. pri»a samem začetku izvirno e n) Ovalnimi delavnostmi. V ™Jfla vstopnine ni. Več o n^itev vsebinske»z razstavi- »o*rntomdg^ aprila,^ ^ P^. , A t "> s spremljajočimi pnre- okviru sejm y avstnjs- SCJ ain» ter razpravami oživiti organiziran tudi nastop a _---- JubUej, pomemben za Gorenjski glas Petletnica Demokracije _ . ..j x~n 11 anrila. le V ok1 •^umno dejanje. ~ ni J^aj smo proslavili ta jubilej in. ?JTŽil ^ajatelje in ustvarjalce Demokracije. Mnogi sojn^ g*W in »o se opravičili, prišli paw Jože N°va^JJJ« «rausViktor Blaži? in Ivan Oman. V^f^S f del današnjega časopisa spet Demokracija, Jjg^JJS mtervjuje in samo«tojnTaanke predstavljajo nekaten teoanji we kot ga uporabljamo o^.°:tj, ga znamo najti m organ^. Državni zbor je zavrnil *F\ membo privatizacijskega na, ki sta jo po hitrem postov . predlagala Metka Kaffl^. Lukač in Žare Pregelj tfjj, venske ljudske stranke. AJJOj sta, da sedanji zakon vfi1!. neprimerno lastninsko turo, saj bi najmanjši ^ dobili zaposleni, veliko vwj, pa upokojenci in ljudje, k» nikoli delali v podjetjih- **itj tako pa bi bilo treba tudi podjetja, ki so sedaj Koržetovem skladu. Vse«y. predlog obeh poslancev »Lj brez haska, saj bo PriPfaV'{,ju poseben zakon o lastni^ podjetij, ki so v Koržeto skladu. Lukačeva in ?re%el>™ bila vseeno razočarana-prodaji podjetij iz Korže^ sklada bo še zaposleni v njih naprej brez pravic. pn - ct STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCjS, Slovenski krščanski demokrati Jesenice Podpora vodstvu stranke Jesenice, 18. aprila - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Jesenice je obravnaval svoja stališča do letne konference Slovenskih krščanskih demokratov, ki bo konec tega tedna v Zagorju ob Savi. Predstavniki šestih krajevnih odborov so predstavih stališča članstva do aktualnih političnih dogodkov. Kljub nekaterim dvomom, poroča Rajko Skubic, v pravilnost politike SKD in predlogom za izstop iz vlade je bilo oblikovano večinsko mnenje, da je treba vodstvo stranke podpreti. V vladi je treba uresničevati program in volilne obljube na način, kot to delajo vse velike, demokratične in odgovorne stranke. So za prizadevanja po oblikovanju nove vladne koalicije, v kateri bodo krščanski demokrati povečali svoj vpliv na razvoj slovenske države. S takim stališčem bodo jeseniški delegati sodelovali na letni konferenci. • J.K. Socialdemokratska stranka Tržič Svež videz in nov elan Tržič, 18. aprila - Prepričani v to geslo, prebujeni z novicami in grenkim spoznanjem, da se nad našo domovino zbirajo temni oblaki in pomanjkljivo ter dokaj mlačno angažiranje stranke v občinskem merilu so bili razlogi za izredno konferenco občinskega odbora Socialdemokratske stranke Tržič, ki je bila 15. aprila, sporoča tajnik občinskega odbora Jože Prasnikar. Nastale politične razmere dajejo "Janševi" SDSS obetajoče prognoze, enoglasno pa je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsednik je Pavel Rupar, tajnik Jože Prasnikar, podpredsednik pa Janez Grohar. Kot gost je tržiško konferenco pozdravil glavni tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije Branko Grims, ki se ni spuščal v polemike drugih "sorodnih" strank kot na primer gospoda Stanič in Deželak na zboru tržiških krščanskih demokratov. Za razliko od teh dveh gospodov iz vrst pripadnikov "ljubezni do bližnjega" z g. i* Peterletom na čelu mi dobronamernega in nezanl"^6if \ sodelovanja ne odklanjamo. Ogorčeni pa smo zaradi r $\ in opredeljevanja SKD ob in po razrešitvi gospoda J^&\ Janše, obrambnega ministra in junaka slovenske P° ge ^ j katerega vrlin in zaslug se domoljubni Slovenci mogoc^ i" zavedamo. Razočarani smo ob zahtevi g. Peteri njegovega krila po koaliciji z LDS, beri SZDL, do (g mandata kljub jasnim zahtevam po izstopu iz koali£J q\ Oman in številni občinski odbori SKD, tudi v tržlS*jjhoV° dejstva nedvoumna). Poznana je njihova mencavost, n|ejjfjipi kot tudi pri nas. nr.i es Je- Leto 1944 je bilo Pre'omno leto " druge svetovne estega junija so se an- gine. § ^ameriške "sile izkrcale v Nor gjpji v Zahodni Franciji, v 50j.'/' Pa so 4. junija po silovitih nji i/ Pr" Monte Casinu zavez-obr ,si,e prebile nemško rambno črto in zavzele Rim. Hkra ,a» at' je sovjetska rdeča armada ela veliko poletnojesensko ju. V pokrajinskem odboru smo se med drugim ukvarjali tudi z vprašanji informiranja, kulture in prosvete. Nemci so namreč takoj po okupaciji začeli s tako imenovanim "utrjevanjem nemšt-va", kar je pomenilo popolno germanizacijo. Zato takrat na Gorenjskem ni bilo nobene slo- hinjski, Škofjeloški, Kokrški in Kamniškozasavski." Kakšne pa so bile takrat razmere v Osvobodilni fronti? Je res, da je imela takrat partija v njej absolutno oblast? "Kot sem že omenil, so bile razmere za politično delovanje na Gorenjskem zelo težavne. Nacistični aparat si je zlasti prizadeval onemogočiti delovanje aktivistov in jih je neizprosno preganjal in uničeval. Vendar so bili po vsej Gorenjski razpredeni ilegalni odbori Osvo-boduilne fronte in Komunistične partije. Vendar moram naglasiti, da so bili v partiji, z izjemo redkih predvojnih Članov, večinoma ljudje, ki so bili vanjo sprejeti v letih narodnoosvobodilnega boja in to ne po merilih nekakšnega marksističnega prepričanja, ampak po merilih predanosti boju za svobodo slovenskega naroda in pripravljenosti na žrtve. Razvoj pa je tudi na Gorenjskem narekoval širjenje OF kot osvobodilne organizacije vseh Slovencev. To naj bi prišlo do izraza na vseh ravneh njene organiziranosti. Moj prvi vtis po prihodu na Gorenjsko je bil, tla je treba organizacijo OF razširiti in da je kot prvi korak nujna ustanovitev pokrajinskega odbora. To se je zgodilo na Jelovici. Eden osnovnih sklepov te konference je bila zahteva, da se gibanje razširi in se uveljavi možnost sodelovanja vsem ljudem, ne glede na njihovo nekdanjo strankarsko ali ideološko pripadnost. Takrat smo v pokrajinski odbor izvolili dva predstavnika krščanskih socialistov, razen Sokolov, ki so že bili člani. V partizane je venske šole, nobenega slovens °fer^VCnKM- PoietnoiesensKo kega dopisa, skratka, slovenska »J* Clam- \ partizane je zadnie S ?J.em MVO?.od,to $e beseda je bila v javnem življenju tudi prihajalo vedno več ljudi predele ozemlja Sov- zatrta. Zato se je OF trudila širiti različnih prepričanj. Naj ome-slovensko pisano besedo. Prav leta 1944 se je razmahnilo delovanje partizanskih tiskarn. Nismo samo ponatiskovali osrednjih glasil, ampak smo začeli izdajati ..- K«>-uCic ozemlj ODer .^eze in prenesti vojne Rn£aciJe na ozemlje Poljske in Žai» Un,Je> Te spremembe polože n na svetovr»n bojiščih, ki so pri aP°vedovale poraz nacizma, prepričanj. Naj nim tudi tiste, ki so bili prej mobilizirani v nemško vojsko. Če bi se skrivah doma, bi prej ali slej padli v roke gestapu, s svojim prihodom v partizane pa so na« r,;__ ,t ~ :----,: .' Kiasu, ampan smo zacen izuajau r-~---.• i—~—. r- „— Sanje sa° ,-tlh kot °Jaj" vrsto lastnih pokrajinskih edicij. pr»nesh svoje orožje in vojaške *aredieJ l ? P^13!1 ^posredno Naj omenim Gorenjski elas, »kušnje. Na območjih, ki so bda caJe velikih front. Naše ?2eml Kovinarja, Z^eno k "Oe je dobilo za okupatorja pod Karavankami, Gorenjski na P°seben pomen. Zato so si kmečki glas in Gorenjskega Pri? h pri nas vse do zadnjega pionirja. Nismo se omejevali eiht • vah zatreti osvobodilno samo na politično literaturo. rXrJe> in to zaledje, kot so *», očistiti. Pri tem so si K?8!?1 tudi z domačo kolabor-ti*L 1 Je P°d vodstvom nal°gV rS!lrVa Povzemala pesmi posvečene njegovi padli obrambenro ,ne PohcUe,.ženi Nini. Ob 100. obletnici Prometnic ter vojaških Slovenski človek je nacis-prevzemala Izdali smo izredno lepo ilustriran abecednik v barvah, ki smo ga poslali tudi na Primorsko in na Koroško. Natisnili smo Borove Pijank! vse d0v grozote vojnega časa drugi c, .čne osvoboditve. Po farodn« 1 pa so tudi operacije bile J??0svobod"ne vojske do-n'Skih P°men v skloPu zavcz-Parti," ,armad. Slovenske v tesni n Cnote so že delovale ^anpioF^623"081' s poveljstvoma ufnu^kih sil v Italiji in so ja,učinkovitn, n? *V Ilahjlxn SO takrat razmere, potem je jasno rle2r>iških nr P" rušenju kako velike napoVe so zlagali > ^^zniSkih m "L8.?vanJu delo gorenjski tiskarji in tehniki sebn„ Mn letalcev dobi e no- t_ j._ ______, • Prešernove Žxiravljice smo natisnili za tiste čase izredno razkošno bibliofilsko izdajo Zdravljice in to v nakladi 1500 oštevilčenih izvodov. Neverjetno je, kako visoko naklado so imele naše izdaje. Vsako od prvih dveh številk Gorenjskega glasa smo natisnili v 2000 izvodih. Če si predstavljate, kakšne so bile takrat razmere, potem je jasno, v »ebno^n'" letalcev dobile po AlekSanV.riZnanJe feldmaršala Slovencid-a- Zato bomo letos na u« PrirP,r? P°nosom udeleženi nih door!!Vah v sPomin odločil-Pvrone8n za osvoboditev Leta iSLPreselim! leti.' a 1944 ste prišli na Gor-enMo in postali član pokrajinska vodstva Osvobodilne *°"'e. Kakšne so bile takrat razmere na Gorenjskem? "V primerjavi s položajem na Polenjskem oziroma v Ljubljanski pokrajini, kjer smo že |n\eli velika osvobojena ozeml-la. je bil položaj na Gorenjskem Povsem drugačen. Okupatorji so obvladali s svojim aparatom skorai »— "°ra v< odgovornim službam v občini in obema krajevnima skupnostima. - Zahteva, da se odločitev o izbiri novega izvajalca razveljavi. oslali Kranj, 25. aprila - Podpise, nedvomno zaradi števila, nenazadnje pa tudi zaradi preverjanja pa smo poleg nekaterih drugih prejeli tudi v naše uredništvo. V dopisu, pod katerim so podpisani člani začasnega odbora uporabnikov in naročnikov kabelsko razdelilnega sistema KS Radovljica in KS Lesce pravijo, da so se krajani odločili za peticijo s podpisi, ki podpira sedanjega izvajalca podjetje Eltrade, d.o.o., iz Ljubljane, ker je prišlo do nepredvidenih zapletov glede dograditve sistema. da 700 gospodinjstev že gleda ta je sklenjenih 1500 pogodb v kabelski program, da uporabniki Radovljica in 450 v KS Lesce na kvahteto nimajo pripomb, da A. Ž. KS O tem je krajevna skupnost Radovljica nedavno tega sklicala novinarsko konferenco, kjer je bilo pojasnjeno, da je sedanji sistem grajen brez potrebnih Erostorskih dovoljenj m nestro-ovno, zato so se tudi odločili za razpis in na podlagi le-tega izbrali ustreznega izvajalca. S sedanjo peticijo pa skoraj 800 krajanov s podpisi zahteva dokončanje sistema in legalizacijo ter pred tem pridobitev uporabnega dovoljenja. V peticiji s podpisi je tudi zahteva, da se odločitev o izbiri novega izvajalca razveljavi, nadaljevanje gradnje pa naj se omogoči sedanjemu izvajalcu. Začasni odbor uporabnikov in naročnikov še pojasnjuje, da je s podjetjem Eltrade, a.o.o., dogovorjeno, da se bo za upravljanje in lastništvo sistema izvolil odbor krajanov KS Radovljica in Lesce, ki bo sistem, ko bo dograjen, soupravljal. Razen tega pa člani začasnega odbora ugotavljajo, da svet KS Radovljica ne upošteva, Plin tudi v Radovljici Radi bi imeli posvetovalnico Radovljica, 25. aprila - Odkar je bil 1992. leta pri Izvršnem svetu občine Radovljica imenovan poseben odbor za spremljanje del za uvajanje zemeljskega plina v široko potrošnjo , je med krajani v krajevni skupnosti Radovljica zanj vse večje zanimanje. Odbor, Komunalno podjetje in komisija za urbanizem in komunalne zadeve pri KS Radovljica si prizadevajo, da bi dela na tem področju čimprej stekla. Tako imenovani energetski koncept je že narejen in obravnava postopno zgraditev plinovodov na območju Radovljice, Bleda, Gorij in Begunj. Na podlagi ankete je študija pokazala upravičenost uvajanja zemeljskega plina v gospodinjstva tako iz energetskih, ekonomskih in ekoloških razlogov. Se posebno pomemben je slednji, ekološki razlog, saj se bo na ta način sedanja onesnaženost zmanjšala kar za 95 odstotkov. V Radovljici se vedno več prebivalcev zanima, kako bo s plinom in kdaj bo. Želijo pa si tudi, da bi v občini odprli posvetovalnico, v kateri bi lahko dobili različne tehnične in praktične informacije pred odločanjem. V krajevni skupnosti ocenjujejo, da bi bilo najbolj prav, da bi takšno posvetovlanico odprl tisti, ki bo prevzel gradnjo plinskega omrežja in bo upravljalec. Ocenjujejo tudi, da bi to vlogo morda lahko prevzelo Javno podjetje Komunala, saj je v njej že za to usposobljen kader. • A. Žalar Zakaj mora Primskovo vrniti denar? Primskovo - Odločitev zbora krajevnih skupnosti skupščin? občine Kranj na izredni seji minuli teden, koje sklepal o razdeli'^ proračunskega denarja za investicjjsko vzdrževanje objekfov skupne rabe je vzbudila precejšnjo pozornost med krajaniy krajevni skupnosti Primskovo. Zbor je namreč sprejel sklep, ,°* mora krajevna skupnosti vrniti 200 tisoč tolarjev, ker še vedno ni*0 opravljena dela iz leta 1992. „ V pisarni krajevne skupnosti smo dobili pojasnilo, da je K~. Primskovo pred dvema letoma v imenu domačih gasilcev zapr08' . za sredstva, ki bi jih le-ti uporabili, da bi podrli stari stolp P** gasilskem domu. Les in opeko so potem tudi kupih, vendar, ko j» se hoteli lotiti del, so ugotovili, da je praktično celoten obje*1 potreben temeljitih posegov, kar zadeva odvodnjavanje in ostal6 prenove. Za to pa je bilo denarja premalo in tako so dela zastala-Zal pa bo krajevna skupnost zdaj na ta račun letos prikrajšana & za 200 tisočakov. • A. Ž. Most čez Kokro Zastoj pri gradnji Kranj, 25. aprila • Most čez Kokro v Kranju, zaradi katerega ^ novega leta velja zapora oziroma preusmeritev prometa, n -jh zgrajen do konca avgusta, kot je bilo načrtovano. Pri 11 0%c gradbene jame za temelje je izvajalec SCT namreč opazU ra*j^0je v konglomeratni steni. SCI je takoj naročil strokovno njn( geologa, ta pa je 8. aprila predlagal, da dela na tem delu z" ustavim. Razpoke je potem 12. aprila potrdila tudi sir<| i^, komisija, investitor pa je naročil natančen geodetski posnetek Po programu oziroma razlagi Republiške uprave za ceste ^0 izdelali projekt in predlog za sanacijo brežine. Vse skupaj P jo, pri gradnji mostu povzročilo predvidoma dvomesečno zarn ^ Sanacija pa bo tudi podražila samo izgradnjo, ki je bila z Ljj) most ocenjena na 75 milijonov tolarjev, prestavitev komu ^ p naprav, kot so PTT, vodovod, javna razsvetljava, elektro pa g milijonov tolarjev. Za izgradnjo mostu mora po sP9r^f"njska Republiko Slovenijo 47 odstotkov denarja zagotoviti kr občina. :eri t Ob tem, ko bo most dražji, kot je bilo predvideno, in zg zamudo, pa so projekti za rekonstrukcijo Oldhamske c^slf^ativna Staneta Žagarja in Likozarjeve ceste, kot sporoča inform ujb služba Republiške uprave za ceste, že gotovi. Odpiranje P -ajca na razpis za rekonsturkcijo bo 3. maja, ko bo po izbin iz znana tudi cena. • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Tretja oskrunite v grobišča Naš dopisnik Jošt Rolc, ki skrbno spremlja dogajanja predvsem v Radovljici, nam je poslal ogorčeno pismo, v katerem ugotavlja, da so v noči z 12. na 13. april "neznani" storilci že tretjič po osamosvojitvi Slovenije oskrunili grobišče 71 padlih partizanov v osrednjem delu graščinskega parka nasproti hotela Grajski dvor v Radovljici. V grobišču so med drugim tudi posmrtni ostanki poveljnika gorenjskih partizanov Jožeta Gregorčiča. "Vandalsko početje je med borci in drugimi poštenimi ljudmi izzvalo ogorčenje, saj takšno početje nima nič skupnega s kulturo, še manj pa s krščanskim etosom; pač pa je to zlobno demonstriranje sovraštva do padlih borcev in NOB. Čeprav je predsednik ZZBU NOB Radovljica vsakokrat pravočasno prijavil skrunitev grobišča na radovljiški policijski postaji, do zdaj storilcev še niso odkrili??? Posmrtni ostanki 71 borcev so bili po volji od nekoč odločujočih osebnosti v občini že trikrat premeščeni: prvič z Jelovice v Radovljico v manjši park poleg nekdanje Kmetijske zadruge in nazadnje v osrednji del graščinskega parka. Bile so že kombinacije, da bi grobišče odstranili, posmrtne ostanke pa prenesli na "primernejše" mesto oziroma na trato izza stavbe računalniškega centra IBM. Takšnim nameram se je borčevska organizacija najodločneje zoperstavila. Naj vendar že enkrat posmrtne ostanke za vselej poustijo pri miru! Pristojni organi pa bi morali poskrbeti za tajno zaščito grobišča pred novimi oskrunjevalnimi dejanji.Grobišče obiskuje tudi precej tujcev in raznih delegacij, le domačim "demokratom" je, kot kaže, v napoto? Doklej še?" se sprašuje skupaj z borci Jošt Rolc. Nered v Šenčurju Vse pogostje v vodstvu krajevne skupnosti Šenčur ugotavljajo, da z urejenostjo, ki se kaže v samem središču Šenčurja po nekaterih večjih akcijah (zadnjo so imeh minuli teden), vse bolj izstopa nered. Če do včeraj, recimo ni bilo moč, ali se ni vedelo, kako parkirati, tudi zdaj nič ne kaže, da pločniki ne bodo še naprej Eolni avtomobilov, fi čudno, da je zato na zadnji izredni seji zbor KS- lagaj delegat KS Šenčur Vinko Vidmar pre> 8 naj bi policija ali redarji tudi gieoj^ ^ predsednik Šenčurju začeli delati red. Še slabše..*wgS o k' ^ pa je z gramozno jam kljub prepovedi polna odpadkov^ ^ Poročilu o delu ugotavlja rane Kern, janih aparatov bele tehnike ipd.), ki g# vanjo. Malo verjetno pa je, da no j-:avij° predsednika Kerna, naj krajani' Fjiaga1 vsakogar v pisarno KS, k> j> # ^. p-odpadke v gramoznico, kaj zalegla- Zaposlovanje in brezposelnost na Gorenjskem Dno je doseženo, kažejo se znamenja okrevanja tudi, da jih bo deloma zmanjšal tudi drug zakon, ki za pogodbeno delo sankcionira brezposelne. Zaslužke po pogodbah jim namreč odšteva kot odbitno postavko pri prejemanju nadomestil za brezposelnost. Rast brezposelnosti na Gorenjskem se umirja, delodajalci spet Povprašujejo po delavcih* Različna znamenja kažejo, da se Gorenjska na področju zaposlovanja počasi le pobira s tal. Lani je začelo veljati določilo, da lahko brezposelnemu, ki odkloni zaposlitev, odvzamejo nadomestilo. 85 ljudi, ki so se izogibali delu, je bilo lani ob nadomestilo, v letošnjih prvih dveh mesecih pa le 27. so predstavniki a zavoda za zaposlovanje k» 2Sftw aprila - O znamenjih okrevanja sprec ?bmocne enote Republiškega zavoda kem i ° ..na novinarski konferenci. Zaposlenost na Gorenj s Priha' P° nJinovih podatkih lani še upadala, predvsem v industriji, p0vJa Pa do notranjih strukturnih premikov, ki se kažejo zlasti v q0 . ®m zaposlovanju pri zasebnikih. Tudi ko primerjajo vojsko s Slovenijo, so podatki spodbudni. Ne delodajalcev ,n Ponudba borze dela tudi neka- 'seh delrwJ -,.P° drugačne dela n lU' kakl*na Je na Tujci, kjer ni zanimanja domačinov Oživlja tudi zaposlovanje v gradbeništvu, kar je po prepričanju ekonomistov tudi napoved zagona ostalih gospodarskih panog. Žal se za zaposlitev v gradbeništvu zanima premalo domačih delavcev, zato morajo te iskati med tujci. Regularnega "uvoza" delovne sile z juga ni več, pač pa te ljudi dobijo prek kooperantskih firm. Slednje zanje zaprosijo tudi za delovno dovoljenje. Zavod za zaposlovanje jim ta dovoljenja izdaja začasno za največ leto namreč dni, če med domačimi brez pripravljeni opravljati ta dela. selnimi ne najde ljudi n orezpo-, ki bi bili spodbudni pa so en drugi kazalci. Izboljšuje se n k vzbena struktura zaposlena Na žalost ne zaradi večjega Pnuva bolj šolanih ljudi, temveč i*i *kcr so del° izgubljali zlasti plavci nižjih izobrazbenih raz-jsoov. Spodbudnejše pa je vse yCcJe povpraševanje po kadrih, i Pnrr*erjavi z letom poprej je ldni Povpraševanje po delavcih ae,o domala za tretjino, potreb delodajalci niso stnt Uresničiti, in sicer zaradi nr x • mih neskladij, saj pov-Prasujejo po drugačne vrste borzi glede za zaposlitev tudi merila. Opravljajo predvsem posle, ki Sr ,eVai° mlade, hitre in .^etne roke, zato povprašuje-Lpo mladih delavcih, najbolje fc£• . niso bili nikJer °dpuš-jf^.kot tehnološki presežki. Je lJC dejal mag. Franc Belčič, iaiK5SenetlJivo dejstvo, da ]t cih Povpraševanja po delavno*** "MiCne "gorenjske pa-tpir.-.' kakršna je denimo c med?3 da^ei°.na^e» v mednarodnem merilu sicer priznane IllanJ- Pravš*^ • uPorabnega, življenjskega v šoli veliko Sol so menili, da zaradi obilice teoretičnega vtijučP7*V-5nJa bi bila izobrazba z uporabnejšim znanjem in •° krive tuji-g ustvarjalnosti. Da naši šoli vehko tega manjka, Je menil «a številne reforme, ki so pretekla leta maličile šolo, 111 eQen od razpravljale^. ■ Mlini in °krogia rn- nlenemu pomenu za uspešnost mladostnika je r°fctev karZa^n^men^a vehko pozornosti, vse od upadanja ^oinosti J PrQzni vrtce, v prihodnje pa bo tudi šole, do druHnam ZafoslitVe m<*ier za polovični čas, kar bi bilo j Govorili so tudi o generaciji mladostnikov, ki se po od t *l "obrazuje ntprej. Teh je v Sloveniji »Bdikw» Sjotkov. Sogovorniki so bili soglasni, da vsi ^Jl*^ Jlso sposobni akademske kariere, vsak pa naj bi se,uloM za Poklic. Opozorili so še na eno generacijo, ki utegne letos ostari Jl^i .Gre za veliko uspešnih srednješolcev, ki bodo Kn?\V£isati na univerz°. ker ta nima mestuD°ga3ainš^o več rl°dŽlonieni kandidati letos na univerzah ne P«^joveC 8Sh Škoda Di bil°, ko teh dragocenih 1 udi ne bi sprav*do • fj JŽ'|a kar si bo ^zadeval tudi Klub staršev za boljšo! Nove zaposlitve večinoma za določen čas Zaposlitev ni več varna in stalna, kot je bila pred leti. Največ novih zaposlitev, kar 69 odstotkov, je za določen čas, pravijo na kranjski enoti zavoda za zaposlovanje. Za delodajalca ima te vrste zaposlitev svoje prednosti, od ekonomskih do administrativnih. Tudi nezanesljivo načrtovanje poslov je vzrok, da raje sprejmejo delavce za določen čas. Pri tem je pričakovati, da bo zaposlitev "kratkega daha" in se delavcu ne obeta s talne j ša zaposlitev. Delodajalci se za te vrste zaposlitev odločajo tudi zato, ker imajo slabe izkušnje z zapletenimi (in dragimi) postopki pri odpuščanju delavcev, pri delu za določen čas pa je stvar enostavnejša. Za mnoge pa je delo za določen čas tudi nekakšen preizkusni rok, ko delodajalec vidi, ali je delavec dober ali slab. Po določenem času prve zaposli, druge pa odslovi. Na Gorenjskem je bilo veliko ljudi zaposlenih pogodbeno (med njimi tudi brezposelni), saj je bilo lani kar 2,5 milijiona delovnih ur opravljenih po pogodbi. Ko se bodo pokazali učinki "Gasparijevega zakona", ki je enako kot redno obdavčil tudi pogodbeno delo, se bodo te številke zmanjšale. Pričakujejo Odvečni delavci še vedno prihajajo Gorenjska podjetja še vedno napovedujejo presežke zaposlenih. Lani so napovedali , da bodo odpustili 3000 odvečnih delavcev, v resnici so jih tisoč manj, na zavodu za zaposlovanje pa se jih je prijavilo blizu 1400. To število bo večje, ko odvečnim poteče polletni odpovedni rok v podjetjih. Manj kot polovica brezposelnih je na zavodu za zaposlovanje deležna nadomestil in denarnih pomoči. Pričakujejo, da jih bo v prihodnje še manj, saj se zaostruje zlasti slednja f>ravica, ki se skrajšuje na pol eta. Prej je lahko brezposelni lahko obe pravici v seštevku užival do tri leta. Pomoč pri hitrejši vključitvi brezposelnih v delo so različni programi aktivne politike zaposlovanja. Ti so lani zajeli kar tretjino vseh brezposelnih. Predstavniki zavoda za zaposlovanje so s podatki o poklicnih usmeritvah mladih opozorili nato, da se utegnejo v prihodnosti strukturna neskladja na trgu delovne sile nadaljevati. Delodajalci povprašujejo zlasti po delavcih z ročnimi spretnostmi, mladi pa se vse bolj odloča-jo za Šolanje. Večina osmošolcev se želi šolati, od tega večina na štiriletnih srednjih šolah. Večina tistih, ki končajo, pa želi nadaljevati študij na univerzi. • D.Z.ŽIebir GLASOVA ANKETA Zadnje počitnice pred finalom 27. aprila gredo slovenski šolarji znova na počitnice, četrte v tem šolskem letu. Tokrat trajajo šest dni, komaj dovolj za nešteto stvari, ki bi jih radi počeU v prostem času. Čeprav zdaj počitnikujejo vsaka dva meseca, se bodo prvomajske počitnice le posebej prilegle, šolarji bodo ta čas zajeli sapo pred preizkušnjami zadnjega meseca pouka Jana Zazvonil, profesorica Srednje ekonomske šole iz Kranja: "Šolarji in profesorji potrebujemo spet malo oddiha, da bomo potem lažje startali in se z zadnjimi močmi prebili do konca leta. Posebno obremenjeni so dijaki, ki letos opravljajo poskusno maturo, z njimi vred pa tudi profesorji, ki za to početje niso posebej plačani. Enega od šestih prostih dni bom zagotovo preživela na razstavi naših projektnih nalog, ki bodo prikazane na Gorenjskem sejmu. Kako bom z družino preživela preostanek, pa se še nismo čisto odločili." Bernard Alič, srednješolec iz Tržiča: "Od kratkih prvomajskih počitnic pričakujem predvsem počitek, ta čas bom pozabil na šolo in si privoščil kako uro jutranjega spanca več. Po tem oddihu nas namreč čaka šolski finale. Nekateri se za počitnice odpravljajo od doma. jaz nisem med njimi." Mojca Rcmic, srednješolka z Orehka: "Te počitnice pojdem najprej s starši v toplice, potem pa se bo počasi treba spet pripravljati na šolo. Vse kaže, da bo maja v šoli še posebej napeto, kajti pouk se izteka. Med počitnicami se kaže na to tudi duhovno pripraviti." Marko Podgoršek, srednješolec iz Du-pelj: "Zame bodo ti počitniški dnevi bolj delovni. Pri klubu v Naklem namreč treniram nogomet in treningi so tudi med šolskimi počitnicami. Zato se tudi ne odpravljam kam dlje od doma. Kak dan pred koncem pa bo treba pomisliti tudi na šolo. Pred prazniki je bilo tam malce bolj sproščeno, po počitnicah pa bo spet bolj napeto." • D.Z.ŽIebir, foto: J. Pelko Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA n 53-180 BELA TEHNIKA INŽELEZNINA Most med bolnikom in zdravnikom: VIDA RAZTRESEN Bolniki me kličejo tudi na dom Vida Raztresen je kot medicinska sestra delala že v bolnišnici, v obratni in splošni ambulanti, pri specialistih, obeta se ji tudi delo v ekipi reševalcev s helikopterjem. Pred 21 leti je začela v Ljubljani na splošni kirurgiji in nadaljevala na kirurgiji srca in oždja. Ko se je poročila in si je zaradi družine iskala delo bližje domu, je dobila delo v obratni ambulanti v Savi in pozneje v Peku, nazadnje pa v tržiškem zdravstvenem domu. Tu stalno dela v splošni ambulanti pri dr. Tomazinu, občasno pa se seli tudi v specialistične ambulante. To še ni vse: v šolah predava o prvi pomoči, dela za rdeči križ, za nameček pa se ukvarja tudi s sindikatom. Iz lastnih izkušenj poznate delo v bolnišnici in v zdravstvenem domu. Kako bi ju primerjali? "V bolnišnici je veliko negovalnega dela, v osnovnem zdravstvu pa poleg sestrskega dela opravljam tudi administrativno, treba je dajati nasvete bolnikom, pokličejo me na teren. V našem zdravstvenem domu včasih delamo po tri izmene skupaj, tudi po 30 ur in že stalna prisotnost in napetost, ko moraš biti nenehno na dosegu, je utrudljiva. Zelo nas zaposluje tudi delo z računalnikom, tako da moramo bolniku večkrat naknadno svetovati in ga kasneje klicati nazaj, če v ordinaciji zanj zmanjka časa. Tudi če me pacienti pokličejo domov, nisem nič huda. Mojim domačim sprva to ni bilo prav, pa so se sčasoma navadili." Ukvarjate se s pacienti, starimi od nič do sto let Kateri so najzahtevnejši? "Res, ukvarjamo se z bolniki od dojenčka do starostnika. Zahtevnejši so starejši ljudje, ki imajo več težav, več diagnoz, pa tudi otroci, ki ne vedo natanko povedati, kaj jih boli in jih je mnogokrat strah zdravnika." Koliko pacientov se dnevno izmenja v ambulanti? "V okulistični ambulanti, kjer danes delam, jih je od 40 do 50 na dan, v splošni pa tudi do 70 ali 80. Gneča je zlasti ob epidemijah, pa tudi tedaj, ko se nadomešča in je ambulanta bolj obremenjena." Kako obravnavate paciente? Ali kak bolnik pri vas izzove še posebno naklonjenost ali sočutje? "V vsakega bolnika se moraš vživeti in se mu na primeren način posvetiti. Sam moraš presoditi, koliko mu lahko o njegovi bolezni poveš in na kakšen način. Veliko pacientov ose ono poznam, ker že dolgo živim v Tržiču. To je prednost, saj poznam tudi pacientovo domače okolje, njegovo družino, razmere, bolezni... Tako je tudi laže pomagati in svetovati ." Že vsak delavnik se srečate s številnimi ljudmi. Koliko takih srečanj je na leto, v vsej vaši delovni dobi? "Kar vehko jih je. Če sva v ambulanti dve, je vsakodnevno laže obvladovati. Tudi nočna dežurstva so včasih zelo "prometna". Kadar niso, lahkov miru opravim veliko administrativnega posla. Minulo soboto popoldne in ponoči sem se že nadejala takega mirnega dežurstva, pa je bilo ravno narobe in do jutra ni bilo pet minut časa, da bi se oddahnila." Ker ste tudi sindikalist ka, imate gotovo kaj povedati o pogojih vašega dela? Slabih delovnih pogojev nam tako rekoč nihče ne prizna. Ne mislim samo nočnih dežurstev, ko moram vsakomur odpreti in se odzvati na vsak klic. Kadar denimo odhajamo na teren, me praktično snamejo v natikačih in pogosto nimam časa ničesar obleči čez haljo s kratkimi rokavi, in celo rokavic ne natakniti, da bi pri delu zaščitila sama sebe. Res so slabi pogoji za plačo, kakršno nam dajejo v tem zdravstvu. Toda v našem poklicu je že tako, da delaš tudi iz želje pomagati ljudem. Kdor tega veselja nima v sebi, sestrski poklic kmalu zapusti. Ko smo se zbrale ob 20-letnici mature, je bilo med nami kar polovico takih, ki so se poklicno obrnile drugam in zdaj nemara veliko lažje živijo od preostale polovice." • D.Z.ŽIebir KUPON Akcija: Mošt med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj TIPKA INŠTRUMENTI GLASBENI VELIKI SPOMLADANSKI POPUST do 30.aprila SINTESIZERJI KITARE OJAČEVALCI BOBNI STRUNE TROBENTE SAXOFONI FLAVTE KLARINETI PIANINI ELEKTRIČNI KLAVIRJI Staneta Žagarja 34A, KRANJ (PRIMSKOVO) TEL.064-217363 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca. V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder.V Mah galeriji Mestne hiše razstavlja slike mag. art. Maja Pogačnik. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del in razstava oblikovanja v steklu oblikovalke Jane Hrovat. V galeriji Kosove graščine sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik in Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. V bistroju Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jeseničan avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprotnik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz Ljubljane. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundusa. BREZJE - V gostišču Zvon razstavlja slike Višna Grubišič z Jesenic. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka \Vang Huiain. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Požegar-Mulej iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista. V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edi Sever. V galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Beer in Vladimir Potočnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava akvarelov in risb Antona Gosarja. V kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. V Hramu Lužar razstavlja gvaše in akrile Lojze Kaltnšek. Izbor Minattijeve poezije KORESPONDENCA POEZIJE IN SLIKARSTVA Pri založbi Mladinska knjiga je pred kratkim izšel izbor poezije Ivana Minattija z naslovom Bolečina nedoživetega. Risbe in grafike slikarja Borisa Jesiha, prav tako v izboru iz dolgoletnega slikarjevega opusa, so ubrano dopolnile knjigo. Spremno besedo izboru Minattijeve poezije je napisal dr. Boris Paternu, ki je tudi na predstavitvi minuli konec tedna v kadilnici Mestnega gledališča ljubljanskega v kratkem orisal pesniški razvoj Ivana Minattija in povsem drugačno pesniško Eot v vsem dolgem obdobju petdesetih let od zbirk na začetku, ot sta bili Bele gazi in prva povojna Pa bo pomlad prišla, ki jo je zaznamovalo partizansko obdobje, preko kasnejših, kot je verjetno najbolj znana Nekoga moraš imeti rad, v kateri se je pesnik srečal z modernizmom. V izbor tokratne knjige je urednik Aleksander Zorn vključil tudi njegovo pezijo zadnjih let iz zbirk Termitnjak, Ko bo tih in dober, ciklus Vračanje in Oko sonca. Minattijevo poezijo sta na predstavitvi brala igralca Jožica Avbelj in Tone Kuntner. Risbe in grafije kot ilustracijo k tokratni antologiji verzov Ivana Minattija je izbor iz obsežnega ustvarjalnega opusa Borisa Jesiha. Nežna narava Minattijevih verzov se je zato lahko le združila s poetično naravo Jesihovih grafik. Slikarjev opus je v knjigi opisal dr. Milček Komelj. • L.M. Knjižna uspešnica o psih KAJ JE PASJA ZVESTOBA? Te dni Je na naš knjižni trg prišla knjiga ameriške antropologinje m novelistke Elizabeth MarshaU Thomas z naslovom Skrivno pasje življenje. Knjiga, ki je že pred časom postala svetovna uspešnica, je izšla v prevodu Metode Mikuž Bračkovič pri založbi Trias WTC. Avtorica, ki ima za seboj knjigo o bušmanih in roman o sibirskih lovcih - nabiralcih, je na začetku svoje knjiga zapisala, da je to knjiga o pasji zvestobi. Vsekakor pa je več kot to, saj je znanstvenica, ki se sicer ne ukvarja s šolanjem psov, pač pa je kot opazovalka pasjega življenja v dolgem obdobju kakih trideset let neobremenjeno in z vso iskrenostjo spremljala življenje svojih pasjih prijateljev in jih predstavila na način, kot ga sicer nismo vajeni. Knjiga Skrivno življenje psov ni noben priročnik, dnevnik ali učna knjiga o psih, zbiranje mnenj ljudi, ki imajo opravka s psi, niti ni znanstvena študija, ki bi se avtorici s poklicem antropologinje, prav lahko zapisala. Pač pa ie pisateljica na novehstičen način opisala svoje dolgoletne izkušnje s psi, pri tem pa ji je vsekakor pri opazovanju pomagal njen izostreni znanstveni pogled. Zato je lahko predstavila bralcu nekatere stvari iz pasjega življenja, o katerih vemo zelo malo ali nič. Enostavno je pometla z nekaterimi ustaljenimi trditvami o odnosih med človekom in psom, predstavila je navade in naravo psov na način, ki ga doslej nismo poznali. Trditev, da psom največ pomenijo drugi psi, bo morda za nekatere presenetljiva, toda znanstvenica nas preprosto z ugotovitvami svojega desetletja dolgega opazovanja pscv prepriča o tem in še o marsičem, ter pove, česar gotovo nismo vedeli, namreč to kakšen je svet v pasjih očeh. Prijetno napisana knjiga, ki jo bodo na dušek prebrali ljudje, ki marajo pse in tudi tisti, ki jih ne. • L.M. Folklora potuje v ZDA SLOVENSKI PLESI NA FESTIVALU Kranj - Čez dobrih štirinajst dni - sredi maja - bo Folklorna skupina Iskra Kranj odrinila na eno svojih doslej najpomembnejših turnej. Sodelovala bo namreč na mednarodnem folklornem festivalu v Murfereesboru v amerski državi Tennesse, ki se ga v organizaciji CIOFF udeležujejo folklorne skupine iz 24 dežel. Povabilo je vsekakor tudi priznanje kranjskim folkloristom, ki so lani nastopali na mednarodnem festivalu folklore na Poljskem. Kranjske plesalce in godbenike je tam videl in verjetno ugodno ocenil tudi ameriški delegat in že takoj skupino povabil na ameriško turnejo. "Seveda smo morah šo počakati na uradno povabilo orga-nizatorja," je povedala predsednica folklorne skupine Marija Šenk. "Vse do tega uradnega povabila smo sicer še mislih, da bo lahko potovalo v ZDA kaj več kot le trideset članov skupine, vendar pa so organizatorjevi pogoji število omejili na tretjino naše sku- Eine. Zato se je začelo že onec lanskega leta, ko je bilo v glavnem znano, kolikšna bo skupina, izbiranje članov. To pa je za vsako skupino vsekakor eno najtežjih opravil." Folklorna skupina Iskra Kranj ima sicer kar več kot ne more pričakovati od svojeg* generalnega pokrovitelja Iskre Števcev. Organizator festivala je en dan namenil tudi za promocijo Slovenije, takrat p* bo tudi priložnost predstavi« tudi slovensko gospodarstvo i" še kaj drugega poleg folklore ^ bogate slovenske kulturne dediščine. "Zato že nekaj časa pošilj2' mo ponudbe morebitnim spofl' zorjem, s katerimi sedomenin>° za folklorne nastope. Že t jeseni imeli celo vrsto nastopo* stodvajset aktivnih članov, med njimi je večina študentov in dijakov. Mentor in umetniški in strokovni vodja skupine Jože Šenk je zato moral sestaviti tako plesno glasbeno sestavo, da se bo folklorna skupina lahko predstavljala v tako skrčeni zasedbi. Zato so izbrali srečanje pevskih zborov osnovnih Sol kranjske občine V GLASBI IN ZUNAJ NJE Kranj • V četrtek, 14. in petek, 15. aprila, se je v avli OŠ Davorina Jenka v Cerkljah in v telovadnici kranjske gimnazije predstavilo 21 osnovnošolskih pevskih zborov kranjske občine. Če smo lahko navdušeni nad pestro oblikovanimi programi nastopajočih in številnimi poslušalci, zadovoljni z interpretacijo posameznih skladb in množico nastopajočih (753 učencev), pa smo vedno bolj zaskrbljeni zaradi neustreznih prostorov, kjer se zadnja leta glasbene prireditve odvijajo in razočarani nad možnostjo, da bo zdrava, vedno bolj svetovljansko usmerjena kranjska glasbena kultura poniknila v majhne, obrobne, (ne)prebarvane dvoranice in se pojavila osiromašena • v obliki (psevda) ljudskih "ringarajev". Srečanje so začeli otroški pevski zbori OŠ Jakoba Aljaža (Irena Modrijan); Staneta Žagarja (Janez Foršek), Matije Valjavca (Irena Vari), Matije Čopa (Draguška Vlašič), OS Šenčur (Jožef Močnik), Davorina Jenka (Irma Močnik), vsi s klavirsko spremljavo in otroški zbor OŠ Franceta Prešerna (Marko Kavčič), s spremljavo Orffovega orkestra. Če je bilo pri nekaterih zborih slišati še neizdelan, mestoma grob zborovski zvok, pa so najmlajši navdušili s tekočo in izrazno bogato interpretacijo enoglasnih skladb, ki so bile posrečeno izbrane. Doživetost otroške zborovske poustvarjalnosti pogojuje tako glasba sama (Mozart, Gilliers, Krička, Rieddel, Alain, Hillier, Jež, Kupperjeva, Pahor, Mihelčič, Gregorc, ljudske pesmi) kot teksti skladb (Kosovel, Jakopinova, Maurerjeva, Levstik, Grafenauer). Pesmi kot celota so bile učencem učinkovita motivacija in kot posledica - iskreno in zavzeto muziciranje v zadoščenje prizadevnim glasbenim pedagogom ter staršem v ponos. Mlajši mladinski zbori OŠ Predoslje (Janja Jošt), Jakoba Aljaža (Irena Modrijan), Lucijana Seljaka (Marijan Vlahovič), OŠ Šenčur (Jožef Močnik) in deški zbor OS Davorina Jenka (Damijan Močnik) so v svoje programe uvrstili predvsem slovenske ljudske pesmi, seveda ne po naključju; ljudska pesem je učencem najbližja, najhitreje jo doživijo, obenem pa je prava pot za vzgojo zahtevnejšega večglasja. Utrjevanje slovenske pevske identitete dobro razumejo dirigenti -pedagogi, pa tudi odrasli, ki v obdobju šolanja niso bili deležni ustrezne strokovne glasbene vzgoje, pa jim je glasba zato tuja. Zadnja leta se v kranjski občini in na Gorenjskem nismo mogli pohvaliti s kakovostno rastjo večjega števila mladinskih pevskih zborov. Pogojena je z vztrajnim, večletnim, neizprosnim pedagoškim procesom, v katerem so odločilni: razvitost prirojenih glasbenih darov, glasbena občutljivost in izobraženost pedagoga ter s(p)odobni pogoji dela. V kategoriji mladinskih zborov sta svežino in odprtost možnih pristopov prispevala Orffov orkester KUD-a Velesovo (Dane Selan) in zbor OŠ Zali Rovt Tržič (Stane Grum). Prvi z ritmično tekočimi izvedbami in zvočnobarvno smiselno zgrajenimi priredbami instrumentalnih skladb, drugi pa s pesmimi t. i. popularne (kantavtorske) glasbe, s spremljavo akustične kitare. Nekoliko motna intonacija in introvertirana izvedba pa nista pokvarili intuitivno izvajane glasbe, ki je mladim vsekakor blizu. Na vprašanje ali so znanilci letošnje pomladi v kranjski zborovski glasbi tudi mladinski pevski zbori, bi lahko odgovorili pritrdilno. V to nas je prepričalo vsaj troje: vzpon kakovosti v glasbeno - tehničnim smislu, dokaj polnokrvna interpretacija, s širšim pregledom izbrane pesmi ter zahtevnejše skladbe, ki mogoče odražajo zdravo ambicioznost nastopiti na tovrstnih državnih in mednarodnih pevskih priredtivah7 Seveda mroa v prihodnjih letih in v različnih okoliščinah še marsikaj dozoreti. Mladinski zbori osnovnih šol Matije Čopa (Draguška Vlašič), Staneta Žagarja (Janez Foršek), Matije Valjavca (Irena Vari), Simona Jenka (Branka Potočnik), mladinskega in dekliškega zbora OŠ Davorina Jenka (Irma Močnik) ter zbora OS Šenčur (Jožef Močnik) so prepevali dela uveljavljenih slovenskih in svetovnih skladateljev (Morleva, Gastoldija.Regerja, Suchona, Volariča, Cigana, Virka, Adamiča, Liparja, Crockerja, Knovvlesa, Rodgersa) ali večglasne skladbe od renesanse do današnjih dni. člane, ki so obenem plesalci in tudi igrajo na inštrument ali celo dva. Seveda je bila vstopnica za tokratno turnejo izključno kvaliteta; ker pa se bodo predstavljali nekajkrat tudi po glasbeni plati, so v skupino vključili kar devet glasbenikov iz narodnega in tamburaškega orkestra, ki ga vodi Damir Zajec. Obe glasbeni skupini sicer redno spremljata folklorne nastope, imata pa tudi samostojne programe. Folklorna prireditev, na katero potujejo kranjski folkloristi, bo tudi priložnost ne le za srečanja med različnimi folklorni skupinami, predstavniki lokalnih oblasti in federalne vlade ZDA ter s slovenskimi izseljenci, pač pa tudi priložnost za predstavitev slovenske države tako po turistični kot gospodarski plati. Vendar pa so kranjskim folkloristom slovenski predstavniki turističnega gospodarstva obljubili le propagandni material, medtem ko (vsaj doslej) ni finančne podpore obljubil še nihče, ne ministrstvo za kulturo, ne sektor za turizem ministrstva za fospodarske dejavnosti, niti /veza kulturnih organizacij Slovenije. Skupina si pač mora najti sredstva za drago potovanje sama, saj vsega nikakor za podjetja, ki nam bodo zdaj'? ) ker nam bodo omogočili sod« priskočila na pomoč. Še po*M pa se bi zahvalili pa se bomo vsem sP°nz0^tvi vahvaiii; na skupni priredi lovanje na festivalu v ZDA, J povedala Šenkova. kj Folklorna skupina Iskra, deluje že več kot petnajst let, tj na festivalu predstavila izbor v programa slovenskih ljudsKi plesov. Tako kot vse drug skupine so zadnja leta opus"' plese drugih narodov in.za tem bolj temeljito študiraj slovenske plese. Pri tem 5 zavedajo, da je med folklor0'' mi skupinami lahko uspešnaj' tista, ki ji uspe izbran origin3'6 program, za katerega pa & L po izvedbeni plati treba * močno truditi. V svojem gramu imajo gorenjske, morske, goriške, prekm^ a in belokranjske plese, zda) V načrtujejo, da bi v svoj pr0^h vključili tudi plese nekatfHJ drugih slovenskih področij pokrajin. Sploh je zadnje ca očitno, da se folklorna skupj" Iskra Kranj vse bolj uveljavlJ' kar pa ne kažejo samo nastop' tujini, ki jih je bilo zadnja v po Evropi, Aziji in Afriki * nekaj. Letošnje nastope do^ predvidevajo, da jih bo skupj^ nastopi v turističnih krajin % kot trideset, bo letos posPrenjcj tudi izid barvnega J>rospeKta-g ga financira Iskra Števci. • Mencinger Radovljica - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščm^gj konec minulega tedna odprli razstavo črnobclih fotog ^ članov Foto kluba Janeza Puharia Kranj. Na otvoritvi {iredstavili tudi diapozitive. Junija meseca bodo črno btografije zamenjali z barvnimi. • L.M., foto: Janez r JUBILEJ LOMSKE KULTUR^, Lom pod Storžičem, 24. aprila - Na nedeljski &a^eJ?*llJt1lo' . krajanov so proslavili 75. obletnico ustanovitve Kul""^pili umetniškega društva Lom. V kulturnem programu so n ^0(, mešani cerkveni pevski zbor, fantovski kvintet, moški p*v klarinetist Luka Kemperle ob spremljavi Silvestra N« ^\e<, pianistki Maja Godejša in Marjanca Perne, orglar Jo*e recitator Ambrož in pesnik Janez Slapar. ^ Poslušalstvo je posebno navdušila izvrstna solistka mladinskega Sramki sekciii Me^Bter^^JS zbora OŠ Matije Valjavca iz Preddvora v daljši, na neki način dramski sekcii pridružile še literarna, glasbena ... ' ■ r. t- . . ... J '. "a "»MU rjan^s hnoatita nMMll in lora kulturni ntnn 1 "oMMGLAS edukativni skladbi Do-re-mi (bolj poznani iz filma Moje pesmi, moje sanje) in zbor OŠ Simona Jenka iz Kranja - čist zborovski zvok, diferencirani dinamični odtenki, jasne dirigentske kretnje ter dekliški zbor OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj - premišljeno izbrani program logično oblikovane fraze, poln, a še ne prečiščen zborovski zvok' suverena interpretacija. • Vinko Šorli Društvene korenine segajo v leto 1919, ko so v ^[""^ato1^ na pobudo tedanjega župnika Frana Govekarja »eval' j: slovensko prosvetno društvo. Sprva so se v njem zdruz ^ $ pevci, pozneje pa tudi igralci. Po drugi svetovni »^gra^jli Danes bogatita pesem in igra kulturnf utrip kraja ^i'Jjjlj^j Storžiča, amaterski igralci KUD Lom pa so znani in f>'1 gostje tudi na odrih v okolici. Razen tega brez njih ne obujanje starih krajevnih običajev. Za to poslanstvo s0voVo<\ izročili priznanje ZKO Tržič, KUD Lom pa je nagradil pe Toneta Sokliča, režiserja Ludvika Sokliča in kronista Slaparja. • S. Saje \\ 7. STRAN • GORENJSKI GLAS ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV V sredo, 27. aprila 1994, so od 8. do 11. ura odprte: Delikatesa Kranj, Grlntovec, Planina - Center, Vodovodni stolp, Britof Storžič, Čirče, Naklo, Drulovka, Bašar, Golnik, NC Šenčur, SP Gorenjka, v°9lje, Brnik, Radovljica, Zg. Gorje, Budinek Jesenice, center Bled, Zlato polje. V soboto, 30. aprila 1994, so vse trgovine odprte po normalnem sobotnem delovnem času V nedeljo, 1* maja 1994, so vse trgovine zaprte V ponedeljek, 2.maja 1994, so od 8. clo 11. ure odprte iste trgovine kakor v sredo, 27. aprila Vse dni bo poleg bogate ponudbe prehrambenega blaga tudi svež kruh I ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13.64 000 Kranj tel.: 064 331 44^, fax: 064 325 879 SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ KRANJ, Slovenski trg 2 Opisuje JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva: • osebni računalnik IBM PS-IT 2 (1.1989) - 16 kom •teleprinter Ei TX 35 (I. 1990) •teleprinter EI TX 35 (I. 1987) "teleprinter Ei TX 35 (I. 1988) • teleprinter TX 25 (I. 1983) ■ stroj za štetje bankovcev De La Rue 123 (I. 1979) • stroj za štetje bankovcev De La Rue 2300 (I. 1986, 1989) • 2 kom a izklicna cena 20.000,00 SIT 465.608,00 SIT 708.269,50 SIT 50.000,00 SIT 3.000,00 SIT 4.000,00 SIT 3.000,00 SIT ^vna dražba za vsa osnovna sredstva bo v sredo, 4. 5. ob 10 uri v garaži na dvorišču podružnice. Ogled |f na dan dražbe od 9. do 10. ure. Na javni dražbi lahko ^delujejo pravne in fizične osebe. KuPec mora plačati celotno kupnino in prevzeti °snovno sredstvo takoj po javni dražbi. Pen© ne vključujejo prometnega davka, zato ga plača KuPec skupaj s skupnino. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ TRGOVINA KOROŠKA C. 53 KRANJ C ■ PESTRA IZBIRA ELEKTROIINŠTALACIJSKEGA MATERIALA, DEKORATIVNIH SVETIL, PROFESIONALNE RAZSVETLJAVE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV ■ VEUKA IZBIRA NAVADNIH IN VARČNIH ŽARNIC ■ BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE (likalnikl, sesalci, palični mikserji itd.) ■ HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI - AMANA UGODNE CENE, KREDITI, POPUSTI KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA -MESTO RAZPISUJE javni razpis brez omejitev za izbiro izvajalca za obnovo krajevne ceste HRASTNICA - SELO IN FOJS-KA ŽAGA - OŽBOLT. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago pri g. GREGORJU BERGANTU, tel. 622-267, Sv. Barbara 1. Orientacijska vrednost del znaša 3.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt. Plačilni pogoji: Cene fiksne ob nakazilu 50 % pogodbene vrednosti, ko bodo dejansko opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Roki izvedbe: maj - julij 1994 Ponudbo za javni razpis predlo- žite na KS Škofja Loka - mesto do ponedeljka, 9. 5. 1994, do 14. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za obnovo cest v KS ŠKOFJA LOKA - MESTO". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in rok izvedbe. jkofja Loka proizvodnja in trgovina, d.o.o. Vabi k sodelovanju Diplomiranega pravnika 8 Pravosodnim izpitom " jj ima 3 do 5 let delovnih Izkušeni ,, ■ 'n 9a zanima raznoliko delo v podjetju, ki zahteva Komunikativnega in fleksibilnega človeka * 'zbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje *a nedoločen čas. TofeE°s'irte v 8 dneh po objavi na naslov: ^KASTAR, d.o.o., Kidričeva 55, Škofja Loka. Samo podarjeno je še ceneje SAMSUNG RE 285 mikrovalovna pečica 14 litrov prostornine, 650 Watt, 5 jakostnih stopenj SIEMENS TG 2001 friteza Z 2,2 - 2,5 I polnihe količine ■ za cea 1 kg, notranja posoda iz plemenitega jekla, aluminijasti trajni filter, brezstopenjsko stopnjevanje košarice za pečenje je možno tudi pri zaprtem pokrovu, 2000 Watt ASTRA satelitska Naprava 60 cm ofset parabola z stenskim držalom, receiver z 99 prostori za programe, možnost prostega programiranja, daljinsko vodenje neto DEM 30- SANSUI S V 470 videorecorder VHS videorecorder, 2 glavi, daljinsko vodenje, timer zs 8 programov/31 dni VILLACH. Auenvveg«. (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri Korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti* izvoz Villach VVarmbad L: OO 43/42 42/3 5130 ne so v Dl TAX FREE SH0P trijskega davka m 7TZ57 SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov SVET KRANJSKIH SINDIKATOV vas vabi na tradicionalno /7 prvomajsko družabno srečanje na Joštu Praznovanje se bo začelo na predvečer praznika 30. aprila ob 20. uri s kresovanjem in ognjemetom. Osrednja prireditev s kulturno zabavnim programom bo 1. maja ob 11. uri. Sodelovali bodo: Polde Bibič, Zoran Predin, Romana Krajnčan in Agropop, ki bo skrbel za zabavo do 18. ure. Pridružite se nam! Tako boste praznovali v prijetni družbi, ob dobri glasbi in solidni gostinski ponudbi GTT d.o.o. JOŠT - največjega sponzorja prireditve. Prvi moj - Jošt '94 Želimo vam prijetne prvomajske praznike! SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Predsednik Gorazd Balta Zapora prometa v času praznovanja na Joštu Zaradi nemotenega prihoda udeležencev na predpraz nično kresovanje in prvomajsko družabno srečanje na Joštu bo popolna zapora prometa na cesti Javornik Jošt, razen za intervencijska vozila, in sicer: • 30. aprila od 17. do 24. ure in • 1. maja od 7. do 18. ure. V času prometne zapore obvoza ni. Priporočamo vaift da vozila parkirate spodaj in se pridružite veliki veČ>nl obiskovalcev, ki bodo na praznovanje prišli peš. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV SINDICOM d.o.o. TURISTIČNI KllJf Slovanski kg 6,64000 Kranj, Slovenija Telefon:00386 64 222-tt2, H.C. 00386 64 213-280 Fax: 00386 64 221-534 KAKO IN KAM NA LETNI DOPUST »živel* vir Ste se morda odločili, da bi letošnji dopust preZJ s svojo družino ob morju ali v zdravilišču? Vam morda letos v podjetju niso mogli odobriti željenega letovanja in sedaj ne veste kam in kako? vt~ Ste zaskrbljeni zaradi visokih cen in bi radi letov plačali v več zaporednih mesečnih obrokih? Ste morda v finančnih težavah in bi želeli pričete^ odplačevanja letovanja za nekaj mesecev odložiti? V SVETU KRANJSKIH SINDIKATOV SMO SE ODLOČILI, DA VAM BOMO VSESTRANSKO POMAGALI, ZATO PRIPRAVLJAMO: 6o ■#* pestro ponudbo atraktivnih letovalnih aranžmaji morju in v zdraviliščih rtfr" ugodne cene in možnost odložitve plačila akontacije všr možnost obročnega odplačevanja - do pet obro i#* možnost odložitve pričetka odplačevanja celotne aranžmaja za dva meseca idr dodatni 10-odstotni popust članom (njihovim družinam) tistih sindikatov podjetij, ki so članice sindikalnega sklada dodatni 5-odstotni popust pri takojšnjem plačilu celotnega aranžmaja nezgodno zavarovanje za čas letovanja CELOVITO PONUDBO BOMO PREDSTAVILI V K*** LOGU, KI BO IZŠEL V ZAČETKU MESECA MAJA« PONUDBA BO ODPRTA IN BO NAMENJENA VSE* DRŽAVLJANOM SLOVENIJE, NE GLEDE NA NEČLANSTVO ALI ČLANSTVO V RAZLIČNIH ^ SINDIKATIH. S PRODAJO BOMO PRIČELIl0'^; POČAKAJTE IN SE O UGODNOSTIH PREPRIČAJ SAMI! GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Največ vprašanj se nanaša na pridobitev bančnih in proračunskih sredstev ^ Območna zbornica vse bolj obiskana Zaradi zunanjetrgovinskih listin se je dnevno v povprečju oglasilo po 40 strank. Kanj, 25. aprila - Na zadnji seji odbora Območne;£o™ce Kn«j so obravnavan tudi lansko delo območne zbornicefaljgoggj načrt. Obseg dela se je zlasti zaradi izajanja «S^3S!SSt listin zelo povečal, zbornica se vse bolj uveljavlja v-nfonmiajs kem pogledu, tudi letos bo poseben poudarek na se™ranj« malih"podjetij. V Območni zbornici so zdaj ™?o*\em le tnje, saj se je z reorganizacijo število zaposlenih zmanjšalo za stin. Zanimanje za zbornico smo lani spodbudili z rednimi obja-vimi v Gorenjskem glasu, v zadnjem času pa koristne informacije pošiljamo tudi prek informacijskega sistema SDK, natančneje prek šalterske službe kranjske podružnice. Zato smo postali bolj znani in temu primerno tudi obiskani, je dejal Andrej Prislan, direktor Območne zbornice. S sodelovanjem strokovnih delavcev GZS pa so pripravili 17 informativnih dnevov. številna vprašanja malih podjetij Na zbornici so lani razgovore °Pravili kar s 286 predstavniki malih podjetij, z več kot 720 so »meli stike po telefonu, obiskali Pa so 157 podjetij na območju Petih gorenjskih občin. vprašanja se najpogosteje Nanašajo na razpoložljiva bančna in proračunska sredstva, na davčni sistem, predvsem obdavčenje dobička in davčne olaj: $ave ter oprostitve, nasvete pri ustanavljanju podjetij, na tuja vlaganja in poslovanje s tujino, na pripravo investicijskih programov in poslovnih načrtov. Na informativnih dnevih so se vprašanja nanašala predvsem na pravna vprašanja privatizacije podjetij, izvajanje splošne kolektivne pogodbe in zakonodajo s področja finančnega poslovanja. Podpora izvozu Območna zbornica je lani pripravila štiri poslovna srečanja v tujini, udeležili so se jih predstavniki 32 gorenjskih podjetij. Seminarjev na temo, kako Med letošnjimi nalogami velja posebej omeniti tesnejše stike z zbornico dežele Koroške in z zbornico v Udinah, s koroško bodo uvedli informativne dneve. Izdali bodo publikacijo o Gorenjski, ki bo namenjena tujih poslovnim partnerjem. poslovati s posamezno državo (Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo) so se udeležili predstavniki 106 podjetij. V času sejma malega gospodarstva v Kranju so pripravili poslovno srečanje avstrijskih in slovenskih podjetnikov. Lani so organizirali šest razgovorov s tujimi predstavniki, udeležili so se jih predstavniki 110 podjetij, vselej pa so pripravili tudi oglede nekaterih podjetij. Pripravili so dva seminarja o svetovalni pomoči strokovnjakov z Nizozemske in iz Velike Britanije, udeležili so se jih predstavniki 62 podjetij. Organizirali so predstavitve na sejmu Gast v Componenta v Celovcu, na prvem je sodelovalo 12, na drugem pa 14 podjetij. Sodelo- vali pa so tudi na dveh sejmih v Kranju in sicer na sejmu malega gospodarstva in na razstaviSlo-venski proizvod-Slovenska kakovost. Veliko dela z izvoznimi potrdili Lani se je bistveno povečal obseg dela pri potrjevanju in izdajanju zunanjetrgovinskih listin. Območna zbornica je izdala več kot 24 tisoč izvornih spričeval, prodanih pa je bilo tudi 45 tisoč listin, s katerimi f>odjetja dokazujejo, da se do-očena oprema in material ne proizvaja v Sloveniji. Kranjska zbornica tako v povprečju dnevno servisira po 40 strank in po 30 informacij posreduje telefonsko. • M.V. ^et let uspešnega poslovanja kranjskega podjetja Iskratel Uvedli bodo ISDN storitve K ranjska Iskratel je uspešen primer skupnega vlaganja s tujim partnerjem. Kr s|0?,nj' aprila - V sredo, 4. maja, bodo na Brdu pripravili enost ob peti obletnici uspešnega poslovanja mešanega od«/*, • Iskratel iz Kranja, v katerem ima nemški Siemens 47-Po„ °rih' de,e*- Ob tej priložnosti bodo s slovensko PIT podpisali m"ka 'v ° vklJučevanj"u t.L ISDN v slovensko javno tclekomu-r*zvit ° omre^je'8 čimer se bo naša država uvrstila med najbolj m* na področju telekomunikacij. Podi CTtje Iskratel sta pred peti kom • Ustanovila T-w» ^sPeŠno ive sutje ^UstSr trgov* nJinovo izgubo Iskra Tele-in koncem Muenchena. ŽavVT ju Prem*govalo te-sutje • Je P°vzr°čil° se- vzhodnih"80810730551^ trKiUS?el1 nadomestiti z 2aVotrf,P°?lenim Pa so "speli SkSv,tl socialno varnost. s°deluj ^ koncernom Siemens gradnji J0.pri razvoju in iz-kacijsu' Sod°bnega telekomuni-noVo n8-^ omrežJa v Sloveniji, Uvedbpi ic£vTtev bo Pomenila UDa ISDN storitev. Vec»nski lastrdk Slemens je 47-odstotni last- nik Iskratela, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo, uradno je še vedno 53-odstotni lastnik Telekom, v katerem pa je bila že z njegovimi največjimi upniki sklenjena poravnava o zamenjavi njihovih terjatev v lastninske deleže v Eodjetju Iskratel. Pogodbe odo postale veljavne pred koncem letošnjega leta, še prej pa se bo na osnovi predhodnih pogodb moral izjasniti Siemens, ki ima pri deležih novih lastnikov (med njimi sta največja Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank) predkupno pravico. Siemens doslej ni pokazal zanimanja na nakup, s katerim bi seveda postal večinski lastnik, Telekomovi upniki pa bi bili poplačani. Morda bo sedanja slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi pomembni predstavniki Siemensa in bavarske vlade, dala odgovor tudi na to vprašanje. Ob tujih tudi domače telefonske centrale V Iskratelu po Siemensovi Učenci izdelujejo sodobne digitalne telekomunikacijske sisteme ESWD in sisteme SI 2000, ki so v celoti rezultat lastnega razvoja. Doslej je podjetje prodalo že več kot pol milijona priključkov sistema EWSD in skoraj 1,5 milijona priključkov sistema SI 2000, kar predstavlja dva milijona najsodobnejših digitalnih priključkov. Ustanovni kapital podjetja znaša 52,3 milijona mark, število zaposlenih pa se je s preoblikovanjem podjetja s 1.600 v letu 1989 zmanjšalo na 1.050 ob koncu lanskega leta. Več kot 33 odstotkov zaposlenih ima visoko ali višjo izobrazbo, 35 od- stotkov pa srednješolsko izobrazbo. Podjetje v razvoj vlaga 14 odstotkov letnega prihodka, en odstotek pa v izobraževanje zaposlenih. Iskratel izvaža tudi razvojno znanje Obseg prodaje je od 85,7 milijona mark leta 1989 narasel na 115milijonov mark in vztrajno narašča. Investicije so v zadnjih petih letih znašale 35 milijonov mark. Podjetje psluje več čas pozitivno, leta 1992 je dobiček znašal 0,7 milijona mark. Delež izvoza v celotni prodaji je narasel od 33,4 odstotke leta 1989 na 55,8 odstotka leta 1992, letos pa naj bi se približal 70 odstotkom celotnega prihodka. Poleg Slovenije so njihovi glavni trgi Turčija, države nekdanje Sovjetske zveze, Poljska, Nemčija, Češka, Slovaška, Iran pa tudi tiste republike nekdanje Jugoslavije, kjer ni embarga ali vojne. Posebno kvaliteten del izvoza v vrednosti 12 milijonov mark letno pa predstavlja delo, ki na Iskratelovi razvojni inženirji opravijo na razvojnih projektih za koncem Siemens. • M.V. Oo ena kranjske vlade: gospodarstvo se je odlepilo od dna ^akaj tako neugodna menjava s sosedama? min?^0 8°sPodarstvo je predlani prodalo v Avstrijo za blizu 42 milijonov dolarjev blaga, uvozilo ga je za 1 J nov, medtem ko je lani sosedom izvozilo samo še za 25 milijonov, uvozilo pa za 24 milijonov dolarjev ^eria C apri,Ja *. KaJ Je ™ok «» t***™ občutno posiaosanje fjiije, L m#enJavi z Avstrijo (podobno, le da so številke nekoliko ^njskep« ii !!jJ0^ "ie D'*° eno 8'avnm vprašanj na zadnji seji BOtn.. ■ ™ *ZVrsUeaa svpfn Ln cn aAvnnli n rOTiiltatih IrranielrfOA nega sveta, ko so govorili o rezultatih kranjskega v minulem letu. Odgovora vprašani ni dobil, eni •uvoz z Prihodnjih sej. Pa je stališče, da tako očitno slabšanj« j najbližjima sosedama zasluži tehtnejšo ob e razmerja ravnavo na , Upoštevaje lanske rezultate "anjskega gospodarstva, primerjane z letom prej, se je lzvršni svet strinjal s splošno °eeno, da se je gospodarstvo že slepilo od dna in se postopno Pobira na noge, čeprav je bilo v Preteklosti močno vpeto v trge Nekdanjih jugoslovanskih repub-uk in tretjega sveta. Industrijska proizvodnja je bila lani večja za dober odstotek, izvoz je presegel uvoz za dobrih 32 odstotkov, število brezposelnih se je zmanjšalo za dobrih sedem odstotkov, vlaganja so se povečala za 172 odstotkov, spet se je obetavno povečala akumulacija, sicer Še vedno krepko prevladujočim družbenim podjetjem pa se pri- družuje tudi vse več uspešnih zasebnih podjetij. Izgubo v skupnem znesku treh milijard je ustvarilo 290 podjetij (257 zasebnih), jedro izgub pa je bilo v 33 podjetjih. Člani občinskega izvršnega sveta so se posebej zadržali pri poglavju poročila, ki govori o njegovi pomoči kranjskemu gos- Eodarstvu; od dajanja prostors-ih možnosti za odpiranje novih podjetij in obrti, dovoljenj, svetovanja, do finančnega sodelovanja pri programih javnih del (lani 2,7 milijona tolarjev), odpiranja novih delovnih mest in aktivno politiko zaposlovanja Prav * (10,5 milijona), pospeševanja |pj drobnega gospodarstva (13,5 milijona posojil), turizma (4,3 milijona) in kmetijstva (17,1 milijona tolarjev). Izvršni svet je sekretariatu za gospodarstvo naročil, da v poročilu o gospodarjenju posebej obdela tudi poglavje kmetijstva. V zvezi s kritiko kmetov s Cerkljanskega, ki za obilne ostanke neprodanega krompirja krivijo občinskega kmetijskega ministra Jaka Korenčana, pa je bilo med drugim slišati tudi komentar, da krompir očitno postaja sredstvo predvolilne kampanje, saj so vzroki, da ostaja prav kmetom iz cerkljanske za-predvsem pri njih samih. Jelovčan Posebna kmetijsko gozdarska zbornica Dileme, če je sploh potrebna Kranj, 25. aprila - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na zadnji seji obravnaval tudi predlog zakona o posebni kmetijsko-gozdarski zbornici. Izrečenih je bilo bilo kritičnih pomislekov, če takšno zbornico sploh potrebujemo in na prevelike pristojnosti države v zvezi z njo. Parlament bo imel seveda tudi pri tem zakonu zadnjo besedo, vendar moram na neumnosti opozoriti, da ne bo kasneje kdo rekel, da tega nismo napravih. Ta zakon je namreč zelo dober primer, kako v Sloveniji vztrajno rinemo v nesrečo, saj se vztrajno krepijo trije konzervativni procesi: centralizacija, etatizacija, strankarske elite pa vse bolj obvladujejo Slovenijo, je dejal predsednik GZS Dagmar Šuster. Pn tem zakonu namreč ni več jasno, kaj je zbornica in kaj država, ki bo postavljala kadre, določala članarino, država pa bo plačala volitve v zbornico. Takšna zbornica pa ne bo samostojna, in se ne mogla mednarodno povezovati, vračamo se torej za desetletja nazaj. V svetu se zbornično posebej organizirajo le obrtniki in kmetje in v kmetijske zbornice ne sodijo podjetja, to neumnost in zmedo bomo drago plačati, zato na to opozarjamo zdaj, je dejal Šuster. Tudi Madžari so leta 1991 ukinili zbornico, februarja letos pa so jo obnovili. Če pri nas želijo z razbijanjem zbornice politično obvladati gospodarstvo, naj to jasno povedo, če je problem kadrovski, vključno s predsednikom zbornice, naj tudi to povedo, zaradi tega ni potrebno rušiti celoten zbornični sistem, če je sporen predsednik zbornice, sem pripravljen takoj podpisati odstopno izjavo, je bil oster Šuster. Zelo kritični so bih tudi drugi, dr. Rino Simoneti z zbornice je dejal, da bo nova organizacija zelo učinikovit kmetijski lobi, saj Eraktično združuje vse, kar "leze in gre" v kmetijstvu. Uzakonjeno bo kooperativno sodelovanje z državo, saj bodo morali državni organi kmetijsko-gozdarsko zbornico seznanjati z ukrepi. Pri splošni zbornice pa je prav takšno sodelovanje zdaj najbolj sporno. Predstavnik Združenja gozdarjev je opozoril, da zbornica ne more imeti javnopravnih pristojnosti s področja gozdarstva, saj jih ima Zavod za gozdove in gozdarska inšpkecija. Nobenega razloga pa ni, da bi bili gozdarji skupaj s kmeti v zbornici, saj so njihovi interesi pogosto zelo različni. Zato bi mi bilo pametneje prilagoditi splošno zbornico kot ustanvljati posebno. Pn novi kmetijsko gozdarski zbornici je predvidenih sedem območnih zbornic, imeli naj bi jo tudi v Kranju. Do tega predloga so zelo kritični na Koroškem, kjer ni predvidena, verjetno zato, ker imamo več gozdov kot krompirja, smo slišali na seji. • M.V. Prvi slovenski ekološki prospekt Bled, 25. aprila - V prostorih hotela Park je Špela Remec-Rekar predstavila idejne zamisli prvega slovenskega ekološkega turističnega prospekta. Knjižica naj bi vsebovala 12 strani na principu vprasanje-odgovor. Napisana bo poljudno, preprosto, z namenom, odgovoriti tudi učencem in dijakom. Vzorec zanjo je bila japonska publikacija, ki so jo Japonci prikazali kot nacionalni program o zaščiti jezer. Na predstavitvi so prikazali tudi diapozitive avtorja Franca Golteza, ki se že leta ukvarja s podvodno fotografijo. Precej bodo pripomogli k dostopni in enostavni razlagi o osnovnih dogajanjih v ježem, virih onesnaženja in sanaciji. Limnološka postaja Bled stalno ugotavlja stanje jezera, ki je Erecej onesnaženo. Zato je pomembno pokazati, da obstajajo ,udje in ustanove, ki jim je mar za jezero in njegovo osnaževanje. Razen strokovne literature pa na tem področju ni bilo nobene druge. • Špela Vidic NOV RAČUNALNIŠKI SERVIS V TRŽIČU Podjetje TI BO, d. o. o., tehnološki inženiring iz Kranja, je poznano predvsem v mizarski stroki, saj imajo že nekaj časa pooblaščeni servis za lesnoobdelovalne stroje firm LANG-ZAUNER, PANHANS, HOLZHER IN BUETFERING. Ker so ti stroji računalniško vodeni, so prejšnjo sredo kot dopolnilno dejavnost odprli računalniški servis v Tržiču, s katerim želijo zapolniti praznino na tem področju v tržiŠki občini, še posebej pa želijo pomagati trfiškim podjetjem, saj jim lahko s svojimi storitvami bistveno zmanjšajo stroške vzdrževanja in izpadov računalniške opreme. Servis se nahaja v proizvodno trgovinskem centru BPT na Predilniški cesti 16, v njem pa servisirajo vse vrste osebnih računalnikov in tiskalnikov. Nudijo vam tudi strokovno pomoč pri instalaciji in uporabi programske in strojne opreme. Poleg kvalitetnih in hitrih servisnih storitev imajo velik razstavno prodajni prostor, kjer lahko po konkurenčnih cenah (tudi na obročno odplačevanje) kupite vse vrste računalnikov, tiskalnikov EPSON ter vse mogoče dodatne računalniške opreme - celo na miniaturne računalniške mizice niso pozabili. Dobro so tudi založeni z vsakovrstnimi programi za obrtnike, podjetnike in trgovine. Ves prodajni program lahko pri njih tudi preizkusite. Servis TIBO v Tržiču je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, pokličete pa jih lahko po telefonu 53-571 int. 386. Vabijo vas, da obiščete to prijetno okolje sveta računalnikov. ZIDARSTVO IN IZDELAVA ESTRIH0V Jože Ovsenik Jezerska 78a, Kranj, telefon:064/242-674 Izdelujemo vsa gradbena dela, adaptacije, fasade... ^ Strojna izdelava estrihov po zelo ugodnih cenah! POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Renault 5 Five plus in Renault 5 five D Večna mladost Ali ste povsem prepričani, da so samo nekateri ljudje tisti, ki uspejo skozi vse življenje ohraniti mladostno svežino? Če ste, potem vam oporekam. Popularni renault 5 je namreč v zadnji fazi svojega življenja dokaz, da tudi avtomobilska pločevina več kot dve desetletji ostaja mladostna. Če to ne bi bilo res, potem petici v začetku letošnjega leta ne bi vsadili novega srca, novega, a znanega 1,4-litrskega motorja, tokrat opremljenega z elektronskim vbrizgom goriva in katalizatorjem. A pojdimo lepo po vrsti. Renault 5 doživlja svojo jesen brez oblikovnih sprememb, če odštejem nekaj dodatkov, ki jih ima tako imenovana izvedba plus, vendar je podoba avtomobila, zadnjikrat na novo skreirana pred desetletjem še vedno sveža. Ne sicer toliko, da bi na cesti privlačila vsak drugi pogled, vendar se avtomobilu vseeno ni treba sramovati let. Precej drugače je v potniški kabini, ki ostaja nespremenjena, bi si vsaj zaslužila vsaj drobnih izboljšav. V mislih imam trdo plastiko na armaturni plošči, pa neosvetljena stikala in prekratek sedalni del obeh sedežev. Prostora za kolena je vseeno dovolj, in če vam je kaj v tolažbo, pri različici plus sta dodana Še vžigalnik in analogna ura, vsa ostala oprema pa je špartansko skromna in tudi na doplačilnem seznamu je ni kaj dosti. Ker pa sta karoserijski izvedbi še vedno dve, si je glede na številčnost sopotnikov ali pa količino tovora, ki ga nameravate voziti, pač mogoče izbrati ustreznejšo. Oblikovno mi je sicer bolj pri srcu trivratna, za pristop k zadnji klopi pa seveda petvratna. MEŠETAR Občinske spodbude kmetijstvu Kranjska občina je za letos iz proračuna namenila za seji . ».vuu potrun iuui iz. vi mu svci, o« uenar P^iaL"'~ pospeševanje živinoreje, poljdeljstva, višinskega in hribovskcg kmetijstva ter kmetijskega izobraževanja. V govedorej' ■ regresirala osemenjevanje krav in telic s semenom _ uvozen bikov črnobele in svetlolisaste pasme, v prašičereji ume 1 osemenjevanje svinj in preventivne ukrepe, v konjerejej' P ginekološke preglede kobil (70 odstotkov cene) in vzdrževanj žrebca. Pregledi bodo pri žrebčarju Francu Molju - Kimovcu Vogljah vsak drugi torek: 3., 17. in 31. maja, 14. in 28. junija- * področju poljedelstva bo občina plačala 70 odstotkov cene anai krme in zemlje, sofinancirala apnenje zakisanih zemljišč z Z.wjj tolarji na hektar, 30-odstotno regresirala nabavo travno detelj" mešanic, potrebnih za obnovo slabe travne ruše, in 30-odstoi sofinancirala nakup štirih sejalnic za tovrstne mešanice. strokovno izobraževanje kmetov in delovanje strokovnih dr^w bo občina namenila 400 tisoč tolarjev, za izobraževanje kOT^Sj, žena in podeželske mladine 600 tisoč tolarjev, za šolanje km™»v otrok na kranjski kmetijski šoli ter na gospodinjskih «g Sloveniji in Avstriji osemnajst štipendij v skupno vrednosti milijona tolarjev, Srednji mlekarski in kmetijski šoli v KranjUj milijona tolarjev za delo šolskega posestva v Strahinju, 300 ti tolarjev za uvajanje novih sort oz. za poskuse ter 200 tisoč toWjS za testiranje škropilnic in ostalih kmetijskih strojev. V oKVi. projekta CRPOV (Celostnega razvoja podeželja in obnove vas / je predviden milijon tolarjev za Letence. Kar zadeva ^""{L hribovsko kmetijstvo, bo občina višinskim kmetijam 80-odstoj" regresirala obresti za posojila, hribovskim pa 60-odstot «* Višinskim bo plačala 60 odstotkov cene osemenjevanja _ hribovskim 40 odstotkov. Pitanje živine bo spodbujala s odstotnim dodatkom na prodajno ceno telet in z lO-odstom^ dodatkom na ceno pitancev. Regresirala bo tudi ure,"* planinskih pašnikov in dopolnilne dejavnosti. HVALIMO: Se vedno sveža oblika - okretnost - lahkotnost upravljanja - natančna Izdelava. GRAJAMO: skromna oprema - plastika na armaturni plošči - neosvetljena stikala. Novo srce: 1390 ccm, 60 KM, katalizator In kakšna je motorna paleta? Ze znan je 1,6-litrski dizel, ki je na voljo samo pri karoseriji s Eetimi vrati. To je sorazmerno ultiviran dizel, ne pretirano Renault 5 five: zeleno ali črno glasen in zmerno poskočen, namenjen pa tistim, ki jim športna vožnja ni pri srcu, radi pa bi se vozili varčno, s približno šestimi litri plinskega olja na 100 kilometrov. Na novo vgrajen, sicer pa dobro poznan je 1,4-litrski bencinski motor, ki pa nima več vplinjača, ampak enotočkovno elektronsko vbrizgavanje goriva in s pomočjo katalizatorja očiščene izpušne pline. To pomeni, da petka s tem motorjem ne gre več na modro, ampak na zeleno in to si je treba zapomniti predvsem na bencinskih črpalkah. Pri tem je zanimivo, da je motor zadovoljen tudi z navadnim 91-oktanskim gorivom. S 60 konjskimi močmi je petka zdaj poskočnejša in zaloga motorne moči zadostuje tako za hitro pospeševanje kot tudi za solidno končno hitrost. CENA do registracije: R 5 five plus/3v: 1.138.656 SIT, R 5 five D/5v: 1.334.040 SIT (Alpetour Remont, Kranj) mssmm. P o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22 TEL223-276, 211-225 R-5rWEžeod Ne glede na to, kaj je pod motornim pokrovom, je petka sorazmerno stabilen in tudi v ovinkih dolgo nevtralen avtomobil, poleg dobrih zavor pa ima še številne druge dobre vozne lastnosti, tudi lahkotnost upravljanja, ki je seveda najbolj všeč nežnejšemu spolu. Zakaj so petko že zdavnaj razglasili za tipičen ženski avto, VOZITE AVTO SKODA? PRIDRUŽITE SE AVTO-MOTO DRUŠTVU AVTOIMPEX - ŠKODA! IZKORISTITE ŠTEVILNE UGODNOSTI, KI JIH ČLANSTVO PRINAŠA. INF.POTEL061/322-615 OZ. NA NASL0V:AMD AVT0IMPEX - ŠKODA CELOVŠKA 34, LJUBLJANA (NASPROTI HALE TIVOLI) NAJ BO ŠKODA VAŠA PREDNOST! ▼ Volksvvagen Group ne vem, dejstvo pa je, da če je pri hiši, je pri srcu vsem. In zato se za jesen njegovega življenja pri Renaultu ne bojijo. • M. Gregorič TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuizina z bencinskim aH dizelskim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor: štirivaljni, štlritaktni, vrstni, bencinski 1390 ccm, 43 KW/ 60 KM, elektronski vbrizg goriva. Najvišja hitrost 158 km/h. Poraba goriva po ECE: 5,2/6,8/8,3 I neosv. goriva na 100 km. Poraba na testu: 7,6 I. Motor, štirivaljni, štlritaktni, vrstni, dizel, 1595 ccm, 40 KW/55 KM. Najvišja hitrost: 150 km/h. Poraba goriva po ECE: 3,9/5,7/5,7 T plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 5,91. 40 Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir lanske letine P° tolarjev za kilogram (mimogrede: v nekaterih živilskih trgovi je mogoče dobiti že letošnjega, in sicer po ceni, ki je višja od * ^ tolarjev za kilogram), jabolka po 90 tolarjev in Jajca p° ' Kilogram solate stane 180 tolarjev, korenje ie po 160, čebula L 100 in česen po 500 tolarjev. Za kilogram fižola je treba odšteti tolarjev, za zelje 100 tolarjev in za peso 150 tolarjev. Notranjost* obakrat enaka AVTO M ARK0V1Č d.o.o Trgovina Spodnji trg 40, Skotit LoM TeUfon: 064/620-647 TRGOVINA Z AVTODEU, DODATNO OPREMO IN KOZMETIKI!) KAM NA KOSILO, VEČERJO ? 1 IME GOSTINSKEGA OBJEKTA PIZZERIJA DARE KRANJ POD 1 PIZ^E, PIŠČANCLODOJKI, I PECENIU IZ KRUŠNE ffu 550 SIT \ VSAK DAN 12-04 iH-BIPDOSTAVA l°z TELI FON: 221-051 MEDUUN • UŽN JAN PIZZERIJA DARE TeL221-051 RIM, 4 dni ^ INTEGRAL TRŽIČ tel.: 53-280 pomlad 12 DEM poletje NA DAN LASTNI I PO [DOPUST ZA JAHALCE, PAROCILU TENISAČE, JADRAL« 180 000 lil ,5.W polp. g^BSt-Hta UGODJE ^ pula ttoVK&f&K TU D MLETO S V PULJ IN MEDULlN! 15 HOTELOV IN APARTMAJSKIH NASELIJ IN 8 AVTOKAMPOV Z zaupanjem se obrnite na ARENATURIST, da bi našli svoj košček raja pod toplim soncem na puljski in medulinski rivieri. Ljubiteljem kampiranja priporočamo avtokampe MEDUUN, STUPICE. RUNKE, INDIE in STOJA, naturistom pa FKK KAŽELA. Ugodni pogoji postavljanja prikolic v av-tokamplh že od 1. maja naprej. POSEBNO UGODNE CENE PRVOMAJSKIH ARANŽMAJEV V HOTELIH: BRIONI. HISTRIA, PALMA, PUNTA VERUDELA v Pulju in BELVE-DERE v Medulinu. IZJEMNO UGODNI POGOJI ZA BIVANJE DIJAŠKIH IZLETNIKOV Za ljubitelje zasebnih namestitev. BIVANJE V MAJU ŽE OD 7 DEM naprej ZA OSEBO NA DANI INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon ODDELEK ZA TRŽENJE, A. Smareglia 5, Hrvaška, : 00385-52/23-811. 24-093, 34-580 ali pri vaši potovalni agenciji, s katero sodelujete In ki ji najbolj zaupate. MAVT31 danes nam vremenoslovci napovedujejo oblačno $ padavinami, ki pa naj bi proti večeru Ponehale, tako da bo jutri zopet sončne in toplo. UfMfJVf SPREMEMBI Jjrj* včeraj polna luna nastopila ?b 21 «45, bo po Herschlovem ključu lepo ob severu ali zahodniku in «ei ob fugu ali jugozahodntku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE ie reJSnJi teden je zaradi prostorske stiske naša rubrika izpadla, šlo pa Na iv r®'^° razglednico, na kateri je bila Gorenja vas v Poljanski dolini, vam S'cer F'6**6 na današnji izgled nekako pol vasi manjka, vendar Prav'|VS6eno fotografija ni delala preglavic, vsaj po številu večinoma *0oh .°^9ovorov sodeč. Zraven ste napisali še značilnosti vasi. To pa tonu-3-' ^.elov'ce 'n Alpine, cerkev z lepimi freskami, fotograf Simončič nam -l90' 'n ^e vedn0 zlovešči rudnik urana. Naš žreb pa je nagrade Krži?1? takole: 1- Nevenka Pustovrh, Zupančičeva 3, Žiri; 2. Primož „ da strank"; naPr*j predsednik Vjo/ e 40sleJin*iia> *<'* glasi: soke S morajo imeti vi- kakšnen.f' Samo Pog^jte, 5 pnreJvtomobile so si kipi- moraji ibo imeli nič> Zdaj m°njdv?rašanja duhovita, manj duhovita in včasih malo stereotipna, ako je s študijem, Jure? Nekako takole: študiram ob delu, če se lahko tako reče, da mi je pač šport delo. Pa zanimanje o kaseti in njegovem petju, pa o Tombi, če bo tudi pel pri Juretu. Pa spet o ljubeznih mladih smučarjev, bivših in sedanjih in kar konkretna dekliška ponudba simpatičnemu smučarju: Bi se dalo, da se vidiva? Rado Časi, Alenka Dovžan in Jure Košir ter veliko glasbenih točk... Pa spet: kako bi se obnašal smučar, če bi se med vožnjo slalomskih vrat na progo zapodila mačka. Pljunil bi, trikrat, a potem z rezultatom ne bi bilo kaj prida. Obiskovalci so zvedeli marsikaj, tudi o tem, kako da se njegov kuža zelo rad potepa po rojstnem kraju. Tudi Alenka je bila tako kot vedno simpatična, nasmejana in zelo sproščena. Prijazen deklic... Prireditev Klepet doma je torej na moč zabavala množico pod šotorom, ki ga je postavila Pivovarna Union... • D.S. - Foto: Janez Pelko IZBOR NAJ-NAJ NATAKARICE '94 Med nastopajočimi za Naj natakarico 94, regijskega tekmovanja za Gorenjsko, ki bo 6. maja 1994 na Gorenjskem sejmu v Kranju vam tokrat predstavljamo: 1. Tjaša Vldic, 19 let (175 cm, 50 kg) je zaposlena v baru SAFARI, v Lescah. Goste streže dobro leto in pol in je z delom zadovoljna. Po poklicu je sicer tekstilka, vendar pa je to ne moti, saj so predvsem mladi, ki zahajajo v lokal, z njeno strežbo zadovoljni. V prostem času igra odbojko, nadvse rada pa se poigra s triletnim nečakom. Govori angleško, njen sanjski avto pa je golf -cabrio. 2. Biljana Mavsar, 20 let (170 cm, 50 kg) je zaposlena v Spaghetti housu Ančka v Kranjski Gori. Po končani blejski gostinski šoli se je kmalu zaposlila in je danes v kraju med najprijaznejšimi natakaricami. Na tekmovanje se pripravlja skupaj s fantom, ki igra hokej, med konjički pa jo zanima fotografija. Govori nemško, angleško in italijansko, želi pa imeti živo rdeč clio. Na tekmovanju za laskavi naslov se bo merila skupaj z mamico. 3. Marta Mavsar, 40 let (165 cm, 58 kg) dela v Petrolovem hotelu Špik v Gozdu Martuljku. Po gostinski šoli v Radencih je zaposlitev poiskala na Gorenjskem in dela kot gostinka že 22 let. Je mati treh otrok (in svojega poklica ne bi zamenjala za nič na svetu). Rada rešuje križanke in bere, med časopisi pa ima najraje Novice in Gorenjski glas. Hčerki, ki sodeluje v istem izboru, napoveduje ogorčen boj za "Naj natakarico Gorenjske". 4. Mateja Berginc, 29 let (165 cm, 63 kg) je sicer opravila gimnazijo v Kranju, kot natakarica pa je zaposlena že skoraj 10 let. Trenutno dela v kava baru LUNCA v Škofji Loki in pravi, da svoj poklic opravlja z ljubeznijo. O gostih meni vse najlepše, v prostem času pa rada teče. Nemščina in angleščina ji nista tuja jezika in pravi, da znanje prispeva h kakovostnejšemu delu. Rada bi imela citroen AX rdeče barve. Tekst in foto: Darko Koren Gorenjski izbor bo 6. maja ob 20. uri - nastopajo Čuki, Alfi Nipič z muzikanti, Helena Blagne. Miha Dovžan... Vstopnice so že v predprodaji tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju. Ta mesec na vrtu ************** Naš okrasni vrt Iglavce (konifere) sadimo samo z dobro grudo in ne pred koncem aprila. Kot najboljši čas za sajenje iglavcev navajajo pozno jesen, vendar je poznoa-prilsko sajenje prav tako uspešno. Najvažneje je, da ima rastlina trdno koreninsko grudo. Brez vsakega pomena pa je, če je v grudnem ovoju, v kakršnem drevesnice razpošiljajo iglavce, sama zemlja, ki se ne drži korenin. Na to moramo pri kupovanju posebej paziti. ko iglavce sadimo, grudnega ovoja ne odstranimo. Jama naj bo grudi ustrezno široka in ne veliko globlja, kakor je potrebno. Izkopano zemljo je dobro pomešati s šoto. Zemljo, ki pride pod rastlino, moramo tako stlačiti (pohoditi), da se pozneje ne seseda več. Prazen prostor okrog grude najprej napolnimo samo do polovice in prst zahodimo. šele potem grudni ovoj razveže-mo in razprostremo na vse strani. Končno jamo zasujemo do vrha in rastlino izdatno zalijemo. Če sajeno mesto pokrijemo 5 cm na debelo z vlažno šoto, veliko pripomoremo k temu, da se rastlina bolje prime. Ko sadimo sleče, upoštevajmo, da mora biti zrak toliko bolj vlažen, kolikor bolj so rastline na soncu. Sleči (Rhododendro-ni) sami po sebi terjajo senčne prostore. Če pa jih posadimo na sonce, moramo poleti redno skrbeti za vlažen zrak. Ob sončnem vremenu moramo rastline torej redno rositi, tla pod njimi pa imeti dovolj vlažna. Bršljan je najboljša spenjavka za na senčne prostore. Bršljan dobro uspeva tudi v močni senci, zato je zelo primeren za prekrivanje nelepih prostorov na vrtu. Ne potrebuje nikakršne postrežbe, ker se dobro oprijemlje zidu. Aprila moramo dokončno vedeti, kaj je pri srobotih (Clematis) zmrznilo, in zmrznjene ter druge poškodovane dele porezati. V hudih zimah namreč sroboti ali klema-tisi zmrznejo vse do tal, če jih nismo dobro pokrili. Spomladi pa od tal spet poženejo. Poreže-mo samo tisto, kar je suho. Dolge in zdrave poganjke prive-žemo kolikor mogoče navzdol. Na njih se potem po vsej dolžini razvijejo novi poganjki. Srobote ali klematise sadimo aprila s trdno koreninsko grudo iz lonca. Srobot posadimo res trdno in kakih 5 cm bolj globoko, kakor je bil prej. Pri tem pa ne smemo poškodovati koreninske grude, ker se potem rastline težko primejo in slabše rastejo. Tla, v katerih so posajeni klematisi, ne smejo biti nikoli na žgočem soncu. Tla pokrijemo z okoli 5 cm debelo plastjo šote. Za silo si lahko pomagamo tudi z listjem ali s preperelim gnojem. Svež hlevski gnoj ni primeren. Spodnje dele rastlin varujemo tako, da prednje nasadimo 30 do 40 cm visoke trajnice, ki preprečijo neposredno pripeko. Vse trajnice, razen nanovo posajenih, moramo aprila pognojiti, da se lahko razvijejo do polne lepote. Za to so najprimernejša gnojila, ki nimajo veliko dušika. Vseeno je, ali gnojila potrosimo suha ali jih damo v obliki zalivka. Zalivamo tako, da se tla dobro prepojijo, pri tem pa rastlin ne polijemo. Preden nasade gnojimo, odstranimo vse, s čimer smo imeli rastline pozimi zavarovane in tudi ostanke rastlin. Dr. Zvonka Zupanič - Slavec: AIzheimerjeva bolezen (1) Prezgodnja slaboumnost Vedno znova jih srečujemo -podobe blodnih, zgubljenih, razmršenih in velikokrat od bližnjih in sveta zavrženih in pozabljenih. Že od nekdaj se nista um in razum vsem članom človeške družbe enako dolgo ohranjala pozno v jesen življenja. Že med najzgodnejšimi medicinskimi pisnimi viri beremo o duševnih bolnikih, ki jih je zapustil spomin, ki so izgubili sposobnost ohranjanja odnosov do soljudi in okolja, ki so s svojo asocialno pojavo in vedenjem prej spominjali na propadajočo žival kot na človeka. Več starejših in pogosteje žensk se je pojavljalo v tej vlogi skozi najtemačneiša obdobja porajajoče se psihiatrije, uokovanih v okove, sestradanih do kahesije in običajno ležečih v hladnih sobanah srednjeveških kamnitih zgradb, zaudarja-jočih po človeških iztrebkih. In v glavnem so o njih mislili: "Ja, tej se je pa zmešalo!" Philipp Pinel, oče psihiatrije, je v 18. stoletju prvi poskušal vrniti dostojanstvo vsem tistim, ki so zboleli na duhu. Dolgo pot so morale prehoditi vse naravoslovne znanosti, predvsem pa na tem mestu prav psihiatrija, preden so osvojili osnovna anatomska, fiziološka, patološka in patofiziološka znanja in se prikopali do temeljnih spoznanj o boleznih duha. Človeška duša in um, tako nedotakljiva taber-naklja, sta počasi razstirala koprene, vendar se še dandanes pod tančicami skrivajo številne neznanke. Dvajseto stoletje je naredilo velik korak naprej in nekaj duševnih bolezni vsaj približno razumemo. Poznamo psihoze in jih ločimo od nevroz, razlikujemo dedno pogojene bolezni od tistih z neko reakcijsko etiolo-gijo. Zavedamo se tudi vpliva odvisnosti od alkohola in drog na psihofizično propadanje človeka. Novejši izsledki nam približujejo zanimiva spoznanja o delovanju nevrotropnih mikroorganizmov, kot so npr. počasi delujoči virusi in njihovem vplivu na centralni živčni sistem. Včeraj intelektualec -danes zamračen In ko se pojavi pred nami človek, ki je izgubil odnos do sebe in svojega socialnega okolja, človek, pn katerem se simptomatika počasneje ali hitreje pojavlja skozi več let ah celo desetletja in ga pripeljale pred starostjo, lahko pa že pri 35. ah 45. letih ah pa tudi bistveno prej do popolnega propada mentalnih in intelektualnih funkcij, govorimo že od leta 1907 naprej o presenilni demenci ali prezgodnji slaboumnosti. Po zdravniku Aloisu Alzheimerju, ki jo je prvi opisal, jo imenujemo Alz-neimerjevo bolezen. Zakaj pravzaprav v zadnjem desetletju veliko več pišemo o tej predstarostni slaboumnosti, kakor bi bolezen lepo slovensko poimenovali? V letu 1982 je ameriški raziskovalec Beck opozoril, da se je začela ta starostna motnja veliko pogosteje pojavljati in da lahko govorimo že o pravi epidemiji. Tako beležijo v Ameriki že okrog 4 milijone obolelih, kar pomeni, da bremenijo ti prebivalci s progresivno izgubo mentalnih funkcij državo kar za 88 milijard US dolarjev letno. Hkrati pa je tudi skupno z boleznimi srca in ožilja, ra-kom,AIDS-om in možgansko kapjo AIzheimerjeva bolezen eden glavnih vzrokov smrti. Poskusimo še me * Marmorni kolač 12 dag surovega masla alt margarine, 3 jajca, 20 dag sladkorja, 30 dag bele moke, 6 dag kakava, 1/8 l mleka, polovico pecilnega praška. Iz beljakov stepemo sneg, dodamo polovico sladkorja in še stepamo, da otrdi. Umešamo maščobo, dodajamo izmenoma rumenjake in preostali sladkor in ko se speni, še 273 moke s pecilnim praškom in mleko. Sedaj dodamo še sneg in preostalo moko in narahlo preme-šamo. Polovico testa odvzamemo in mu dodamo kakav, zamešan med malo mleka. Testo polagamo izmenoma svetlo in temno v namazan, z moko potresen pekač in pečemo 1 uro pri 180 stopinjah C. Vedno znova nase domače razveselimo s hitro pripravljenim in nezahtevnim marmornim kolačem. PREŽIVITE PRVOMAJSKE POČITNICE VRABCU HOTEL MIMOSA IN LANTERNA VAM NUDITA: POLPENZION (na dan) 22,50 DEM DODATEK ZA POLNI PENZION 6,00 DEM TURISTIČNA TAKSA 1,50 DEM OTROCI DO 12. LETA IMAJO 50% POPUST. se INFORMACIJE iN REZERVACIJE, . PRODAJNA SLUŽBA,TEL .00335-52/872-226,872-206, FAX*7*«61 HOTEL MiMOSA:872 024 Iz šolskih klopi VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Če radijskega gumba še nimate naravnanega na kranjski "megasrček", popoldne ob petih to vsekakor storite. V oddaji Vrtiljakova lestvica vam bo priljubljena voditeljica Romana Krajnčan še zadnjič zavrtela petero skladbic z aprilske lestvice. V zlato skrinjico bo Romana spravila zmagovalko, prikupno pesmico naš razred, ki se bo kasneje v finalu potegovala za "naj" skladbo letošnje Vrtiljakove lestvice. Pesem prepeva Anika Horvat iz Portoroža, ki bo današnja gostja Vrtiljakove lestvice. Po zadnjem krogu glasovanja je vrstni red aprilske lestvice takle: 5. LA BARCHETA Dl CARTA 4.1 TRE BAGLIACCI 3. METULJ 2, UKLETA KRALJIČNA 1. NAŠ RAZRED Glasovati vam ta teden ne bo treba, zato tudi kupončka tokrat ne objavljamo. Predloge petih novih skladbic, ki jih bo Romana izbrala za majsko lestvico, bomo objavili naslednji torek. Za majico Gorenjskega glasa je bila v torek izžrebana Zori Bezjak iz Kranja, Sorlijeva 31. Poslali jo bomo po pošti. Kazen Bil je večer in spet sem jezna vzela krpo za brisanje posode. Vedno sem zelo jezna, kadar moram brisati posodo. Zato sem izumila načrt. Bil sem sama v kuhinji, vzela sem skodelico in vanjo nalila polno vode. Skodelico sem postavila na polico v omari. Zjutraj je ati s potice vzel skodelico, voda mu je pljusnila v obraz, daje bil čisto moker. Ko sem se po šoli vrnila domov, me je čakala huda kazen. Ves mesec sera morala brisati posodo. • Katja Demšar, S. d t. OS Petra Kavčiča, Š k olja Pri dedu Preden sem se s starši preselil v novo hišo, smo Uveli pri dedu. Ded je med ševilnimi domačimi iivalmi imel tudi jahalne konje. Pogosto nam jih je osedlal. Nekega dne smo otroci spet prosili deda, naj nam osedla kakšnega konja. Z veseljem nam je ustregel. Ker nas je bilo otrok več kot konjev, je pogosto prišlo do prepirov, kdo bo jahal. Ko sem prišel na vrsto, nisem hotel več s konja. Bratranec Klemen je v jezi s šibo udaril konja. Ta se je splašil in z mano vred zdirjal skozi grmovje in gozd proti domu. Prestrašen sem se drial uzde in grive. Konj me je v diru prinesel na dvorišče, kjer so bili ded, mami in ati. Vsi so začudeno pogledali, potem pa so skočili in ujeli konja. Bil sem bled od strahu in nekaj časa nisem mogel govoriti. Takrat sem bil star šest let in kar nekaj časa je trajalo, da sem se opogumil in se zopet vzpel na konja. • Jure Dolžan, 6. a r. OS Predoslje OREMO NA IZLET! KDO: nagrajenci KAM: Po Gorenjski KDAJ: predvidoma 3. JunUa S KOM: S Petrolom in Gorenjskim glasom Petelinček Petelinček naš res velik je falot, kakor veter leta naokrog. Po njivi se podi, kikirika in nori, da groza je živali in ljudi. Najbolj izmed vseh se ga mamica boji, saj za njo se vedno zapodi. Če slučajno sokol prileti, petelinček z njim se v boj spusti. Odnehati noče in ne zna, saj za junaka se ima. Ko sokol v strahu odleti, ponosno petelinček se drži. Kokoške svoje skupaj nalovi, zdi se, da hudo se on jezi. Rad kokoške ima zelo, saj hrano išče jim zvesto. One rade res jedo, deževniki, žuželke dobro jim v slast gredo. Ko pa mrak se naredi, spat jih petelinček napodi. Lea Beznik, 4. b r. OŠ Gorje Filmska nagradna uganka Orjaškemu kitu, ki je zai-gral v filmu Willy, pravimo tudi orka. To je krvoločen kit. kit ubijalec. Izmed pravilni*1 rešitev smo za nagrado Ki«0 podjetja Kranj izžrebali odgovora Katje Perčič iz Kranja, Križnarieva 3 b, in Simon« Rekar z Bleda, Sebenje 2*f-Čestitamo, po pošti pošiljamo vsaki po dve brezplačni km° vstopnici. Jutri prihaja na kranjsko filmsko platno zabaven ameriški film Vaški milijonarji Njegovi junaki so nepokvarjeni čudaki, ki jih narava obdari z ogromnim naftni"1 vrelcem. Preselijo se na o°' gataški Beverly Hills in san" ne vedo čisto dobro, kaj bi * ogromnim kupom denarja počeli. Zato pa je to tembolj jasno vsem tistim zlikovcem, ki bi ga radi dobrodušnim naivnežem ukradli... Film, ob katerem se gledalci pošteno sprostijo in nasmejij0-je primeren za vse generacije. Zrelejšim pa je namenjen drug film, ki skoraj hkrati z Vaškimi milijonarji prihaja na kranjsko platno. Režiral ga je Steven Spielberg, sicer mojster znanstvene fantastike, na nedavni podelitvi najvišjih ameriških priznanj filmskim ustvarjalcem pa je dobu kar sedem Oskarjev. Nagradno vprašanje: za kateri film gre? . c Odgovore pošljite do 5. maja na naslov: CP Gorenjski g»as' 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. ne more biti taka kot Bled Krajevna skupnost Kranjska Gora, ki obsega tudi naselja Podkoren ?ozd Martuljek in Srednji vrh, bo postala nova občina. Ze sedem let jepredsednik sveta krajevne skupnosti Slavko Miklič._____ Menda predvsem v Podkorenu ni bilo Pretiranega navdušenja, da bi naselje soddo pod občino Kranjska Gora? ,. so morda nekateri posamezniki, K! se s tem referendumskim območjem n{so strinjali, velja pa, da sodili na zborih občanov vsi za to, da Kranjska Gora Postane občina - v mejah sedanje krajevne skupnosti. Bilo pa ie več takih 2elJa, da bi vsa Zgornjesavska dolina kot zaokrožena celota postala ena občina. *a*o pa bo zdaj Mojstrana občina, Rateče bodo občina in tudi Kranjska bora." Kako vi, ki ste tudi zasebno uspešni v Pjrinnu, ocenili položaj in razmere ^njskogorskega turizma? Nedvomno je bilo veliko napravljena in nedvomno je tudi, da veliko dela ^ caka. Bilo je precej različnih mnenj, v *atero smer naj se razvija turizem. Moje Mnenje je, da je treba graditi na tem, da se kraj razvija tako, da ostane narava neokrnjena in da se ohrani čimveč prostora. Tudi zato bi morali pohiteti z izgradnjo kolektorja, poskrbeti za primerno kanalizacijo v Jasni..." Nekatere ceste so že hudo načete, ostaja tudi problem obvoznice v Martuljku. "Obvoznica v Gozd Martuljku je v programu cestnih del kot tretja prednostna naložba na Gorenjskem. Obvoznica se mora zgraditi, saj poteka ves promet skozi vas. Krajevna skupnost je v minulem obdobju po svojih finančnih zmožnostih skrbela za asfaltiranje in nam ostaja nekaj nedokončanih cestnih odsekov, med drugim v Martuljku in na Srednjem vrhu... Tudi magistralna cesta je v izredno slabem stanju." Kranjska Gora ima z okolico izjemno veliko vikendašev. Ali so kraju breme? "Sam se ne pridružujem mnenju, da so vikendaši, ki jih imamo zares veliko, breme. Nekateri so pripravljeni sodelovati in prispevati k razvoju kraja. Problemi pa nastajajo predvsem zato, ker komunalna infrastruktura ni tako urejena, kot bi morala biti in tedaj prihaja do konfliktov." Kakšno je sodelovanje s Turističnim društvom? "V Turističnem društvu si zelo prizadevajo za urejenost kraja, ki pa ga je treba pogledati z vso njegovo lepo okolico, dolinami in sprehajalnimi potmi. Kranjska Gora nikoli ne more biti taka kot Bled - tako, recimo, ostrižena, kot je Bled. To je alpska vas, ki ji je v okras prvobitna gorska narava." Boste kandidirali za novega župana Kranjske Gore?"Izredno rad delam in v veselje mi je, če smo v kraju kaj dosegli. Veliko je še pomanjkljivosti in novo ekipo čaka precej dela. Kandidirati pa ne nameravam, saj mislim, da je prišel čas, ko bi morali imeti v kraju mlade in delavoljne ljudi s svežimi idejami in močmi. Vsak čas prinaša svoje in vsak se v svojem času tudi izčrpa..." • D. Sedej Boljša smučarska sezona Kr^r?ktor RTC Žičnice Htti? Gora Božidar prista" Rovr, • le ^njuje sezono in ,«on o problemih žičničarjev. sicer k J* sezona Je bUa venLJ Ša kot PreJšnJa' Pa ŽičV mo v hudin težavah. obr»JCe v Kranjski Gori so vern °Vale 72 A "a Špano-MoLVrhu komaJ 15 dni, v kuVfe' 13 dni in v Martulj- n'cam' Med šo,skimi P°čit-1 Pa smo vozili umetni sneg iz Podkorena na kranjskogorska smučišča. Zadnja dobra sezona je bila leta 1987. Z gradnjo sistema umetnega zasneževanja smo začeli septembra lani: za zajetje vode iz Pišnice in Save gradimo strojnico, sistem je položen do vlečnice Kekec. Letos bomo dela nadaljevali s 1. majem in končali do konca leta. Vsi slovenski žičničarji smo v hudih finančnih težavah, saj ni ugodnih kreditov in tako ostajajo vsi razvojni plani v predalih. Od države ne dobimo nič. Za nas v Kranjski Gori pa je še posebej težko zato, ker se ne moremo še lastniniti. Turistično društvo Kranjska Gora je namreč zahtevalo revizijo v RTC Žičnice Kranjska Gora. Dokler se to ne uredi, se ne moremo z nikomer pogovarjati o lastninskih odnosih." Božidar Pristavec J**ja bodo nadaljevali dela za umetno zasneže QnJe kranjskogorskih smučišč... Tako luknjasta je cesta, ki skozi Kranjsko Goro vodi proti Vršiču. Obupi Prelaz pluiiti ali ne? - "Vrsiška cesta je za nas enako pomembna kot za Trentarje," pravijo Kranjskogorci. "In tudi mi si želimo, da bi bil prelaz prevozen vse leto. Naša stran Vršiča leži na senčni strani, nevarnost plazov je precejšnja, zato morajo pluženje opraviti strokovnjaki. Bolj smo navdušeni nad tem, da bi bila cesta spluiena kot nad idejo, da bi gradili v Trento kakšne predore... A odloČiti se mora ministrstvo za promet in ogreli se bomo za vsak projekt, ki bo predvideval prevoznost ceste skozi vse leto..." -Foto: J. Pelko Kje parkirati? - Novi trgovsko poslovni center so na žalost zgradili taki, da je nastala popf^J parkirna zmeda. Vsi parkirajo svoja ^ana zoornii strani, kjer je ogromna gneča, parkirni prostor poje pra^n. Prometno torej popolnoma zgrešeno in neurejeno.* Povprečna starost kranjskogorskih žičnic je sedemnajst let... Kdo bo kupil? ■ Nova ^orana sredi vasi Je velikanska. Ko vstopiš vanjo, pričakuješ v njej ^^inlokalčke. NakJ Vse je mo^rno^ SJC^feno, vse pa je- prazno. \e ena trgovina, pa še taje zaprta... Foto.«/. *™ Čas za spremembe Ce ne bo sodelovanja, bo Kranjski Gori odpeljal zadnji vlak Jože Kotnik ima po 33 letih dela v gostinstvu v Kranjski Gori danes priznan in poznan hotel, kar dokazuje, da se je v letih množičnega turizma in velikih hotelov pravilno odločil: prihodnost je v manjših, družinskih restavracijah in penzionih, kjer je veliko več možnosti za boljše počutje vsakega gosta. Svojo restavracijo ima nenehno zasedeno -tudi v "mrtvi" sezoni. Sam pravi, da zato, ker se drži načela: gostu je treba vedno ponuditi kvaliteto in prav toliko, kot pričakuje. Jože Kotnik takole razmišlja o kraju in ljudeh, predvsem pa opozarja na nujne spremembe v Kranjski Gori, sicer bo turistično še bolj nazadovala: "Kranjska Gora je blizu Avstrije in Italije in kdor se zna prilagoditi tem gostom, uspešno dela. Seveda pa je obisk odvisen od različnih vzrokov, tudi političnih. V Kranjski Gori so zimske sezone zaradi pomanjkanja snega slabe. In ne samo zaradi tega Kranjska Gora v primerjavi z drugimi turistično precej nazaduje. Izredno malo je sto-rila za to, da bi obdržali vrhunske športnike, ki so se preselili na Roglo. Denimo: še nogometnega igrišča ni, kaj šele telovadnice. Propagandno se ne znamo organizirati, ne znamo gostu povedati, da je prišel v kraj, kjer se lahko voda pije, kajti številni že prihajajo iz mest, kjer je to nemogoče. Kranjska Gora bi morala nujno imeti kolektor in plinovod. Vendar je na vso srečo ostala narava precej neokrnjena in ni bilo velikih gradenj - z izjemo dvorane sredi vasi, ki pa je prava polomija in še večja bo, če bodo krajani dopustili, da bi to gradnjo reševali z dodatnimi apartmaji. Nesprejemljivo je, da v Kranjski Gori ni, recimo, taksija, da ni reševalnega vozila..Če ne bo umetnega zasneževanja še letos, potem so žičničarji resnično zamudili zadnji vlak. Za mlade je kraj nezanimiv, saj ni prave zabave. Ceste so dotrajane, okolica pa precej zanemarjena. Bolj bi morali skrbeti za pročelja hiš in za okolico hiš, saj gostje takoj vse vidijo. Dokaz, da se da kaj narediti tudi s skupnimi močmi, je prospekt, ki bo izšel maja in pri katerem so povsem amatersko sodelovali vsi, ki živijo od turizma. Kranjska Gora je precej naredila tudi v gastronomskem smislu, saj ima vrsto odličnih restavracij. Vsaj v našem hotelu sledimo zahtevam gostov in smo vse sobe preuredili - v velike in komfortne, z mini barom in nasploh vrhunsko kvaliteto. Moja velika želja je, da bi resno začeli z raziskavo, če je pod Karavankami termalna voda. Nekatera raziskovanja pred leti so že pokazala, da je - za Kranjsko Goro pa bi bilo to izjemnega pomena. Vsekakor bi želel, da bi se v kraju malo več pogovarjali med seboj in da se ne bi ustvarjalo mnenje, da si nasprotnik razvoja, če se z vsem nestrinjaš. Dokler pa se vodilni ljudje med seboj ne bodo razumeli, pa ni mogoče pričakovati turističnega razvoja kraja. Ki pa je nujen, kajti zdaj je v Kranjski Gori čas za velike spremembe." • D.S. Jože Kotnik Zapiraj vrata • Opazili smo, da je Kranjska Gora polna napisov - raznoraznih in čeprav so se trudili, da bi spravili kažipote pod eno in enotno ter kraju primemo obliko, jim je deloma uspelo. Na žalost je res preveč dodatnih in neenotnih napisov in bolj hudobnemu popotniku z bistrim očesom za smerokaze bi se zdelo, da rahlo pretiravajo. Nazadnje smo v tej množici slikali še napis na vaškem pokopališču sredi Kranjske Gore in poleg apartmajev Razor, kjer si niso mogli kaj, da na vrata ne bi napisali Zapiraj vrata! Da ne bi žival prišla do grobov, se ve. Ampak lahko pa kdo drug ob tem napisu na vratih pokopališča tudi kaj drugače, nič pietetno razmišlja. Razen tega pa so vrata vedno samo in le odprta... - Foto: J. Pelko Prihajajo madžarski gostje uristično društvo napoveduje dober obis Turistično društvo Kranjska Gora letos praznuje pomemben jubilej - 90-letnico, odkar je bilo ustanovljeno Tujsko prometno olepševalno društvo Kranjska Gora. V okviru tega jubileja bodo poleg tradicionalnih prireditev, pripravili še nekaj drugih. Tajnik Turističnega društva Andrej Kolenc pravi: "Koledar letošnjih poletnih prireditev v Kranjski Gori je zares pester in bogat, saj se bo vsak konec tedna nekaj dogajalo. Poleg standardnih prireditev, kot so kros, srečanje na tromeji, korenski sejem, ruski dnevi, juriš na Vršič in drugih bomo s praznovanji julija obeležili tudi jubilej Turističnega društva. Letos je bila zimska sezona v kraju boljša od zadnjih treh, dovolj ugodne so tudi napovedi za poletno sezono, v kateri pričakujemo predvsem italijanske, nemške, nizozemske, belgijske in madžarske goste. Kranjska Gora postaja zanimiva predvsem za madžarske goste, ki prihajajo zaradi hribovite okolice in snega. Čeprav iščejo cenejše penzione, Andrej Kolenc pa izven penzionskih storitev kar precej potrošijo. Italijanske goste pa pričakuje* mo predvsem od 19. do 20. avgusta. Na turističnih sejmih, ki se jih udeležujemo, opažamo, da je precej povpraševanj* predvsem po kmečkem turizmu in P° majhnih penzionih, ki jih je tudi v Kranjski Gori že kar precej. Zelo smo zadovoljni, ker imamo * kraju turistično agencijo Julijano, ki je poskrbela za široko in pestro rekreacijsko ponudbo, saj ponuja vse: od gorski« vodnikov do čolnov, ob večerih pa sredi vasi na velikem platnu vrti filme in posreduje informacije. Kranjska Gora bo letos bogatejša za štiri nova tenška igrišča pri Leku in je tako od Martuljka do Kranjske Gore kar osemnajst teaiških igrišč. Ce bi upoštevali sezono julija in avgusta in povpraševanje gostov, bi tedaj potrebovali še 20 teniških igrišč. Z Oniksom z Jesenic smo se že dogovorili za ureditev kraja, za 1-200 članov Turističnega društva pa bomo tudi letos kupili sadike, tako da bo kraj urejen kot vsa minula leta." Hudo breme: denacionalizacija Hotel Vitranc že v rokah nekdanjega lastnika in italijanskih gostov, v predsezoni pa bomo sprejeli posamezne skupine angleških gostov. Mislimo, da se zaupanje v Slovenijo med tujimi gosti krepi. Med prvomajskimi prazniki bo hotel Larix popolnoma zaseden z domačimi gosti iz Velenja. Letos smo temeljito obno- vili hotel Prisank ter poskrbeli za zaprto teraso pri Boru. Hude probleme pa imamo v Gorenjki zaradi denacionalizacije: hotel Vitranc v Podkorenu je že v lasti prejšnjega lastnika, pod denacionalizacijo sta Slavec in Razor, gostišče pod Kepo v Mojstrani, dom pod Golico, Majolka in hotela Pošta ter Korotan. Marsikateri hotel ali resta^' racijo bi morali temeljito °D' noviti, vendar ni denarja, 11 kreditov. Tako kot vsi sloven* ki turistični delavci smo tudi Kranjski Gori prepuščeni sam-sebi...." Stanislav Pem Hotelsko turistično podjetje Gorenj ka z Jesenic ima še vedno največ restavracijskih in hotelskih zmogljivosti v Kranjski Gori: Larix, Prisank, apartmaje Razor, Slavec, Erika, gostišče Bor, restavracija Razor in restavracija Gorenj-ka. Direktor Stanislav Pem pravi: "Sezona v naših hotelih je bila boljša kot lani, saj je bilo letos več snega. Zadovoljni smo, ker tuji gostje za dopust v Kranjski Gori kažejo večji interes, več pa je seveda domačih gostov. Poleti pričakujemo več zlasti nizozemskih Triglavski park opozarja... I Obupen smrad poleti Kranjska Gora - Kot ugotavljajo v Triglavskem narodnem parku, ki sega tudi na območje Kranjske Gore, predvsem Vršiča, so bih glavni problemi minulega leta takšno ali drugačno onesnaževanje narave. Prometna obremenitev je tudi na območju Vršiča, ki je v Triglavskem parku, odločno prevelika, še vedno se pojavljajo divja kurišča in nedovoljeni piknik prostori tako v dolini Pišnice kot na Vršiču. Vedno večji je tudi nered v zračnem prometu nad temi predeli z raznimi aerotaksiji, motornimi zmaji, športnimi avioni in tekmovalnimi terenskimi motorji. Triglavski park tudi odločno zavrača divjo pašo drobnice, ki je na teh območjih niti m tako malo. To je drobnica, ki je bolna in veterinarsko nepregledana. Ne nazadnje pa na Vršiču kot tudi v bližnjih Vratih pa v Trenti in na Pokljuki raste število divjih odlagališč. Niti niso tako majhna, ampak se odlagajo veliki kupi smeti in večji odpadni kosi. Kranjska Gora - Vodnogospodarska in sanitarna inšpekcija sta ugotovili, da bo gradnja kolektorja, ki naj bi kanalizacijo Zgornjesavske doline napeljala na čistilno napravo na Jesenice, trajala dlje časa. Do tedaj, ko naj bi bil kolektor zgrajen, pa bodo morah nekatera področja reševati posebej, saj je onesnaženje že hudo problematično. Inšpekciji menita, da bi bilo smiselno postaviti BIODISK v Kranjski Gori, biološko čistilno napravo, ki bi se potem prenesla na drugo lokacijo. Stanje ob izlivu kanalizacije je kritično, smrad v poletnih mesecih pa zelo moteč. Problem fekalnih odplak so posebej obravnavali tudi za območje Podkorena, kjer so opravili preglede. Poskušali bodo doseči, da se bodo fekalne vode odtekale v vodotok samo preko ustreznih tripekat-nih greznic. Gamsje garje Kranjska Gora - Od vseh lovskih druŽ'J jeseniške občine imajo največ škode P j0 Lovski družini Kranjska Gora, Kjjj gamsji tropi zaradi gamsjih ganj J ^ prizadeti. Bolezni nikjer ne morejo »* jj viti in omejti in so tako lani m odstreliti 24 garjavih gamsov. Hotelom se pozna! Kranjska Gora v tem času Pre*part-"mrtvo" sezono in številni Pen?lon'jjajo n3 maji in hoteli so zaprti in se pnpravj poletne goste. raseb^ In tako je bil nekaj zelo dobnn *7vij0iii3 apartmajev zaprtih. In ker so pr dobro zasedeni, so se gostje noc ^ morah seliti v hotele. . «__orizfla gostje In tako je neki hotelir prostodušno y ^ " pizzerij0 ,n lastniku zasebnega hotela deset dni zaprto svojo taverno restavracijo: . oZn "A veš, kako se nam je v hoteim v ko si imel ti zaprto!" Z D A N O OB PET OBLETNIC PRVE ŠTEVILKE DEMOKRACIJE DEMOKRACIJA s|,.Mn-k.i ilnmikr.ilu i 8L«»il0 Slovel.. A---t..-.:x11T V soglasju s časopisnim svetom Gorenjskega glasa odpiramo naslednje strani Demokraciji - prispevkom o demokratski zvezi Slovenije stran 16 Dr. Dimitrij RUPEL, prvi urednik Demokracije Oživljanje Demosa je skregano s pametjo "Mi smo bili vsi skupaj proti komunizmu in proti Jugoslaviji. Danes, ko ni več komunizma in ne Jugoslavije, pa imamo druge interese in se zaradi tega postavl- Smo drugače," pravi prvi urednik emokracije dr. Dimitrij Rupel. stran 17 Dr. France BUČAR Krščanski in socialni demokrati so zatajili Gorenjski glas je s tem, ko je omogočil izid prvih številk Demokracije, avtomatično postal aktiven in pomemben del slovenske demokratične pomladi, pravi pet let po Ervem izidu Demokracije njen po-udnik in soustanovitelj dr. France Bučar. stran 17 Igor BAVČAR: Demos bi lahko Demokracijo obdržal stran 17 Ivan OMAN Demokracija ni sledila času stran 18 Jože NOVAK Peta obletnica Demokracije Časopis Demokracija je v osamosvajanju Slovenije odigral pionirsko vlogo. To je bil prvi neodvisni, nekomunistični časopis v Vzhodni Evropi, ki je odprl vrata pluralizmu časopisov in ki je prvi odkrito zahteval neodvisno in samostojno Slovenijo. Zato Demokraciji v zgodovini slovenskega novinarstva pripada posebno mesto. Prvi ustvarjalci Demokracije Od leve proti desni: Jože Novak, novinar in urednik Demokracije, Jofe Košnjek, novinar Gorenjskega glasa, Gorazd Sinik, fotoreporter, hor Pokom, tehnični urednik, Laura Štraus, °dgovoma urednica Demokracije, Marko Vafi-vec, sedanji direktor Gorenjskega glasa, Ivan Oman, ustanovitelj Demokracije, Viktor Blaiič, član uredniškega odbora, Leopoldina Bogataj, odgovorna ur-rtnica Gorenjskega gla-sa in Štefan Žargi, lt^nji direktor Gorenjska glasa. POGLEDI , ^° Gorenjskem in širom po Slovens-rn nekateri menijo, da je demokracija ml0nas Se mlada, pomladna reč. Pri nas be **°^e' drugače je zelo stara. To sporno Ud* ° .s tisočerimi pomeni je prvi (4?JabH grški zgodovinar Herodot ™4'420) v svojih Zgodbah. Tam za-aU' ^a s.° tr* vrste ustavne ureditve, bolj d^Jn?n^ P°P°lne; možne so popolna Pol ° ciJa> popolna oligarhija in po-non(t m°narhija. Bolj po domače reče-Vrst od vsega začetka so motne tri Pešč' Vladavine: vlada ljudstva, vlada P0nlce (safno)izbrancev in vlada enega, starih'orJeno na slovenskih primerih: v cesar QVstriJskih časih Je ^Xadal eden ' krQp sfedili so časi, v katerih je v senci Uh ]l m maršal<* vladala peščica izbra-kov fliških oz- komunističnih politi-Svohf! Pa nai b* naposled vladalo slovensko ljudstvo po (Seved n° demokrančnih volitvah izbranih predstavnikih... kQrnn Q t-6 smemo pozabiti na starodavni obred pri knežjem cije: ' . g° zgodovina navaja kot primer zgodnje demokra-obln** nlern je ljudski zbor svobodnjakov podelil svoj del j«5* knezu.) kje inn^rac^e so lahko takšne ali drugačne in o tem, koliko je na 1 bilo ali še je demokratičnosti, bi se dalo razpravljati Zgodo *n ^roko- Eno Pa Je dejstvo: da je vsa človeška Proces d*** €n ve^fl/w^i i*1 dolgotrajni proces demokratizacije, družbi ^Dene preslojitve, v katerem oblast in odgovornost v na Vse Pokopoma prehajata od privilegiranih posameznikov ali le D ru%° vPrašanje je, ali lahko ljudstvo vlada neposredno ki so j?°xredno. V meščanskih demokracijah, zlasti liberalnih, vhdav' °SPeSeno razvijati po letu 1848, je šlo za posredno v°lilne ° manftme, kije bila sicer izvoljena na podlagi splošne Se soci^r'1^6' V mn°gostrankarskem sistemu. Temu nasproti so nePosr l!Sti^m [n marksistični poskusi zavzemali za čimbolj Satnou n° ?°^ko vladavine (sovjeti, delavski sveti, pluralizem kako sfeai'nih interesov-)- Za Lenina ni bilo najbolj važno, Velja d* da; važno je, kdo vlada in komu, za kateri razred delovn"1? CiJ°' Tako se Je zgodilo, da je v principu vladalo rečit je }udstv°: ker pa to še ni bilo dovolj "zrelo" za take p0 v megovem imenu in namesto njega vladala partija. cile Začl*1 Z Jnformbirojem se je ideja socialistične demokra-eta povezovati z idejo samoupravljanja. "Z uvedbo GORENJSKEGA JUGA ugacm delegatskega sistema in opredelitvijo za pluralizem samoupravnih interesov v sedemdesetih letih je socialistična demokracija postala množična in neposredna; odprta je za množično pobudo, hkrati pa zaradi napetosti med najstve-nim in stvarnim, zlasti v razmerah ekonomske krize, sproža številne probleme pri oblikovanju skupnih in splošnih interesov..." Navedene besede so iz leta 1988 in jih lahko preberete v Enciklopediji Slovenije pod geslom "demokracija". Tega leta so v Slovenijo pripeljali Gorbačova, da bi si na lastne oči ogledal to čudežno deželo, v kateri se ekonomija in demokracija uspešno razvijata kljub socializmu. Sočasno je potekal proces proti četverici, znotraj družbe in okoli partije same pa so bile vse glasnejše zahteve po preskoku iz demokratizacije v demokracijo. Leto dni pozneje (1989) je nastala Demokratična opozicija Slovenije (Demos) in začela pod okriljem Gorenjskega glasa izdajati svoj časopis: Demokracijo. Nadvse zanimivo je danes vzeti v roke katero od prvih številk in videti, kdo so bili ustanovitelji Demokracije - in kaj oz. kje so ti isti ljudje danes, pet let pozneje. FranceBučar je še vedno demokrat kot tak; Janez Janša je predsednik socialnih demokratov in hkrati neformalni prvak slovenske desnice (kar je v evropskem okviru pravo čudo); Ivan Oman je krščanski demokrat; Dimitrij Rupel je siva eminenca liberalne demokracije; Laura Štraus je poslovna ženska; Hubert Požamik, Veno Taufer in Ivo Urbančič so ostali "razumniki" in še naprej trepetajo za slovenski narod, njegovo substanco, jezik in demokracijo; takisto je najbrž s Tomažem Pisanskim in Petrom Volaskom... Ustanovitelji Demokracije so se razšli, vendar so ostali demokrati. To, da se je slovenska demokracija v sebi razčlenila, ni nič slabega. Nasprotno, je znamenje njenega zorenja. Dozorela bo tedaj, ko bo na levi socialna, na desni krščanska, na sredi liberalna demokracija. Zaenkrat pa je tako, da od levice večina beži, češ da je neokomunistična in udbomafijska. Takt na desnici namesto zmernih katoliških demokratov udarjajo populisti in "socialni" demokrati. Večina pa se drenja nekje na sredini. Vendar - kot rečeno - demokracija je tu in bo kmalu poletna. • Miha Naglic Pet let pozneje Januarja 1989 je bila ustanoval-jena Slovenska demokratična zveza -SDZ, ki je združila tedanje demokratične sile v Sloveniji. 21. aprila istega leta pa je izšla prva številka Demokracije, prvega alternativnega, neodvisnega, opozicijskega časopisa v Sloveniji. Ker SDZ Demokracije ni mogla ustanoviti lastnega časopisa, je za Demokracijo zastavilo ime in prevzela ustanoviteljsko deset tedanjih članov SDZ: dr. France Bučar, Janez Janša, Ivan Oman, Tomaž Pisanski, dr, Hubert Pozornik, dr. Dimitrij Rupel, Laura Štraus, Veno Taufer, dr. Ivo Urbančičin Peter Volasko. Glavni urednik je postal dr. Dimitrij Rupel, odgovorna urednica Laura Štraus, tehnični urednik Igor Pokom, časopis pa je oblikoval Matjaž Vipotnik. Za prve tri številke smo prostor Demokraciji odstopili v Gorenjskem glasu v prilogi Odprte strani, ki je bila sicer odprta za različna mnenja. Na Odprtih straneh so izšle tri Številke, četrta pa je izšla 21. junija 1989 kot samostojen časopis. Demokracija je izhajala približno tri leta v najtežjem času slovenskega osamosvajanja. Zakaj se spominjamo te obletnice? Naj ne zveni neskromno, je bila tedanja odločitev, da Gorenjski glas odpremo alternativnemu in neodvisnemu, pravzaprav opozicijskemu časopisu, dokaj pogumno dejanje in smo vsi tisti, ki smo sodelovali pri projektu morali potreti marsikatero grenko, tako doma kot od naših ustanoviteljev. Danes pa vemo, da smo s tem utirali pot tudi samostojni in neodvisni uredniški politiki Gorenjskega glasa, ki jo skušamo, upam, da uspešno, voditi tudi danes. Hvaležni smo ustanoviteljem, slovenskih razumnikom, da smo tedaj smeli biti zraven in zato smo ob 5. obletnici Demokracije izdali posebno spominsko številko s prispevki, ki so jih napisali tedanji novinarji, uredniki in ustanovitelji. Odgovorna urednica Gorenjskega glasa Leopoldina Bogataj Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko Z D A N O O B PET OBLETNICI PRVE ŠTEVILKE M O K R I J E Pred petimi leti, 21. aprila, je izšla prva številka Demokracije kot priloga Gorenjskega glasa. Vi ste bili njen prvi urednik. So vam bila drugod vrata zaprta? V uvodniku ste takrat med drugim zapisali, da vas je tudi Delo zavrnilo. "Ko smo pozimi z leta 1988 na 1989 ustanavljali stranko Slovensko demokratično zvezo, smo razmišljali tudi o svojem časopisu. To je bilo res malce idealistično razmišljanje glede razmer, ki so takrat vladale. Treba je vedeti, da je bil takrat socialistični ali komunistični sistem še nedotaknjen in naša stranka je bila seveda na neki JOŽE KOŠNJEK Dr. Dimitrij RUPEL, prvi urednik Demokracije iivljanje Demosa je skregano s pametjo "Mi smo bili vsi skupaj proti komunizmu in proti Jugoslaviji. Danes, ko ni več komunizma in ne Jugoslavije, pa imamo druge interese in se zaradi tega postavljamo drugače/' pravi prvi urednik Demokracije dr. Dimitrij Rupel' način ilegalna. Legalizirati smo se morali s tem, da smo našli svoj prostor v okviru tedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva, kar je bilo malce sporno za naše člane, vendar smo jih prepričevali s tem, da bomo skušali SZDL spremeniti oziroma zrušiti sistem. Takrat je bilo nasploh težko dobiti prostor v časopisih za zadeve, ki so bile proti sistemu, čeprav je bilo za posamezne izjave in intervjuje mogoče dobiti prostor. Da bi nas pa kdo vzel pod streho, pa ni bilo mogoče. Jaz sem se pogovarjal na Delu in takrat se je glavni urednik izgovarjal, da bi morali potem ustreči vsem, kar sem jaz sprejel kot argument, ki naj bi držal v tistih časih. Mi smo potem še poskušali na raznih koncih, ko se je pojavil gospod Pokora in nam predlagal, da bi se skušali pogovarjati na Gorenjskem glasu. Ko smo vzpostavili kontakt z vodilnimi na Gorenjskem glasu, smo se kar hitro sporazumeli, da bi lahko Odprte strani namenili predstavitvi politike Slovenske demokratične zveze. Na sodelovanje z Gorenjskim glasom imam zelo prijazne spomine. Zapletlo se je šele kasneje, ko smo hoteli narediti samostojen časopis. Takratna zakonodaja je bila zelo zakomplicirana. Od nas so zahtevali vsemogoče dokumente, papirje, statute, pravilnike. Takrat se je malo zapletlo. Sam začetek pa je bilo zelo prijateljski, zelo v redu, s ponudbo Gorenjskega glasa smo bili zadovoljni in tako smo izdali nekaj številk." Demokracija je bila prvi korak k pluralizaciji slovenskega medijskega prostora. Kako jo je sprejela tedanja oblast? "Mi smo imeli zelo malo denarja in smo bili odvisni od pomoči. To je bila še vedno neka kontrolirana alternativa. Takrat samostojni nismo mogli biti. Postali smo šele kasneje. Jaz sem bil zraven pri prvih številkah in pri postavljanju tiste ekipe, potem pa sta Demokracijo prevzela Janša in Bavčar. Časopis je bil korak v pravo smer, k pluralizmu in to je bil takrat edinialternativ-ni časopis. O Slovencu takrat še ni bilo ne duha ne sluha. Spomnim se, da smo enkrat na strankarskem posvetu razmišljali, da bi postala Demokracija dnevnik, vendar denarja ni bilo. Enkrat sem šel na posredovanje dr. Bučarja k Marjanu Vidmarju, predsedniku ljubljanske vlade, s prošnjo za pomoč, vendar on takrat ni imel posluha. Iskali smo tudi urednike, in če bi takrat našli kakšna bolj znana imena, bi se najbrž investitorji našli. Takrat smo bili namreč na voljo samo politiki, razgrajači in vsi financerji so se tega ustrašili. Po volitvah je vlada z enkratnimi zneski podprla Slovenca in Demokracijo. To so bili prvi koraki k pluralizaciji medijev, čeprav sem sam razmišljal, da utegne priti enkrat do točke, ko novi časopisi niti ne bodo potrebni, ker se bodo stari spremenili. To se je v bistvu zgodilo. Če danes zelo stvarno gledamo razmere, potem niti Slovenec ni tako grozno potreben, razen tega ima sorazmerno majhno naklado, ker Delo igra na isto politično struno in omogoča tej politiki izražanje. Zato je Demokracija lahko ugasnila brez posebno velike škode." Torej za Demokracijo ne žalujete? "Ustanovitelji Demokracije smo dobili drugo delo. Pa tudi dejansko ni bilo prave potrebe za ta časopis, ker so se odpirali tudi drugi časopisi in smo imeli druge možnosti za komuniciranje. Mogoče bi bilo prav, če bi se takrat v Sloveniji ustanovil politični tednik. Z Mladino smo bili mi takrat precej navzkriž. Mladina je predstavljala politiko ZSMS oziroma LDS, mi pa bi lahko s tednikom predstavljali politiko Demosa. Vendar so se čez leto znotraj Demosa že pojavila trenja, tako da v Demosu ni bilo več toliko moči, ki bi lahko stala za takim projektom. Pa tudi ljudi, žurnalistov, ki so vešči peresa, na Slovenskem ni tako veliko. Tisti, ki so, pa imajo zelo veliko dela in se težko ločijo od služb, ki jih imajo." Kdo ste bili pravzaprav tisti "razgrajači", ki ste ustanovili Demokraci- "Mi smo ustanovili Slovensko demokratično zvezo. Tik za nami je prišla programsko sorodna Socialdemokratska stranka in mi smo bili tisti del politične scene, ki je bil največji trn vladajoči politiki. V naši stranki so bili gotovo ljudje kot dr. France Bučar, Janez Janša, Igor Bavčar in tako naprej, pri socialdemokratih pa dr. Jože Pučnik in Katja Boh. Iz intelektualnega jedra Demosa smo zajeli pravzaprav vse in so postavili za svojo stvar. Pred partijskimi pritiski nismo popuščali. Koliko je partija upala, da ne bomo uspešni, je drugo vprašanje. Jaz imam nekatere informacije o tem, da so takrat še vedno upali, da se ta stvar ne bo posrečila, da Demos na volitvah ne bo zmagal in ne bo uspel postaviti vlade." Ali potem ne držijo trditve, da je takrat partija potihem pristajala in dopuščala politično opozicijo? Tudi takšne trditve smo namreč slišali. "Jaz teh izkušenj in tega občutka nimam. Morate pa vedeti eno stvar. Leta 1989 je bila slovenska partija še del jugoslovanske. Potem so se vSloveniji dogajale vse tiste okrogle mize in alternative, ki so dobile svojo končno obliko leta 1989 z Demosom. To se je dogajalo v času, ko je tudi po Evropi začel komunizem zelo vidno propadati. Jaz mislim, da takrat partija, ne, da ne bi imela fizične moči to zaustaviti, Miloševič je v Srbiji to zaustavil, lahko bi poklicala na pomoč JLA in tako dalje, ni imela več moralne moči, da bi zaustavila to gibanje, ki je bilo tudi evropsko gibanje. Njihov problem ni bil v tem, da bi se težko poslavljali od režima, sistema in tako naprej, ampak v tem, ker so bili nenadoma prepuščeni lastnemu narodu. Sedaj ni bilo nikogar več, na katerega bi se lahko naslonili. Nobenega zgodovinskega pokrivala za tisto, kar so počeli, ni bilo več. To jih je zlomilo. V položaju moralnega zloma niso bili sposobni nikogar ustrahovati. Iz stikov, ki sem jih imel z njimi, sem spoznaval, da je za njih stvar zgubljena in so pač popustili. V prvih dveh letih Demosove vladavine so se stvari zanimivo razvijale. Nastale so razmere, ko so se lahko tudi komunisti relativno sproščeno počutili. To pa zato, ker je bila potrebna enotnost slovenskega naroda v boju zoper Srbijo oziroma Jugoslavijo. Nenadoma se je zdelo, da so dobili neko novo legitimacijo in iz te nove legitimacije, iz te na novo pridobljene nedolžnosti so se začeli obnašati, kot da so že desetletja neka normalna stranka. Ker so se začeli tako obnašati in so mislili, da je nevarnost zanje mimo, se je nasprotna stran aktivirala in zato danes doživljamo stvari, ki jih pač doživljamo. Mi smo priznavali legitimnost prenoviteljske stranke oziroma združene liste tudi zato, ker smo bili prepričani, vsaj zame to drži, da je potreben miren prehod iz prejšnjega sistema v novega. Tudi v Demokraciji smo kritizirali revolucije in pisali, da še ene revolucije ne maramo. Je pa naredila partija nekaj napak, ki se ji danes maščujejo." Pred nama je fotografija delovnega predsedstva ustanovnega zbora Slovenske demokratične zveze. Na vaši desni sta Šeligo in Oman, na levi pa Boštjan M. Zupančič in Janša. Takrat ste bili skupaj, danes pa ste se skoraj vsi našteti politično razšli. "Politično smo se razšli glede posameznih vprašanj, ne pa čisto do konca. Jaz še vedno soglašam z marsičim, kar govori Janša. Jaz tudi mislim, da je treba čimprej urediti tisto, kar ni urejeno. Pod tem razumem tudi problem korupcije, nepoštenosti, izkoriščanja. Glede marsičesa soglašam z gospodom Omanom. Jaz se lahko strinjam tudi s posameznimi izjavami Rudija Šelige. Na začetku slovenske pomladi smo imeli SDZ, ki je bila kasneje neke vrste jedro Demosa. In jaz sem prepričan, da je bila intelektualno in politično jedro Demosa. Potem smo imeli Demos. To so bile organizacije, ki niso bile ideološke v klasičnem smislu, to niso bile stranke v klasičnem smislu, ampak je bilo gibanje za demokracijo. Kot taki smo imeli jasne cilje. Podobno je bilo na Češkem z Državljanskim forumom, podobno je 'e danes na Madžarskem z Demokratičnim forumom, vendar so se povsod te organiz2' rije razbile, zdiferencirale in nastale so prave stranke. Gibanje za ponoven nastanek De] mosa je skregano s pametjo, z nekirfl' osnovami razumevanja zgodovine.Mi srn° bili vsi skupaj proti komunizmu in Pr0tl Jugoslaviji, danes, ko ni več komunizma & ne Jugoslavije, pa imamo druge interese in «e zaradi tega postavljamo drugače. Iz SDZ s° nastale tri ali štiri stranke. Zraven je bl Blažič, ki je šel h krščanskim demokrat*)^ Oman je bil šef kmečke stranke, gospod P M. Zupančič, je bil kandidat prenoviteljev n prvih volitvah in tako naprej. Na take stvari gledam zelo trezno in normalno. Ljud). lahko različno mislijo in so v razlik1 strankah, vendar človeško in zasebno "°r malno komunicirajo. Na Slovenskem srti, malo preveč zagledani v politiko in preVe občutljivi za stranke, ker je to pač nova stv*' Moti me pa to, da se je že začelo gibanje zunaj parlamenta in zunaj strank> pa se vrača v čas pred nastankom strank tukaj vidim korak nazaj. Upam, da slovenska demokracija, kakor je rahla •* mlada, prenesla te šoke, ki jih sedaj doživij3. Glasni so predloži, da terjata ČggJjr razmere ponovno združitev slovenSB^ demokratičnih sil, saj naj bL_ji^ pridobitve slovenske pomladi ogrozdi' "Jaz želim tem, ki to predlagajo, velijo uspeha. Osebno mislim, da za to ni Potr.v?t Gre pa za poskuse združevanja na desnici K odgovor na združevanje ne sredini- ^ združevanje na desnici je še najbolj nevafl1 krščanskim demokratom. Če bi gospod Jan j nadaljeval svojo parlamentarno kariero, bil nekje na robu slovenskega političnog prostora. Šest poslancev ni ne vem ka h0i pozicija. Zato je sklenil, da na robu ne " ^ ampak bo v središču slovenske polit»kc. organizacijo desnega populističnega giba^ kar spravlja očitno marsikoga v strah, veI7j{j se zaradi nekaj incidentov ne splača ^ ^ živcev. Arhaične družbe poznajo v1"3^^' razne čarovnike. Jaz verjamem, da so lah vrači in čarovniki učinkoviti do doloCc mere, predvsem za razne psihološke teža | Če pa je človek resno bolan, gre k zdravm . Ta država si ne bo dosti pomagala z JaV°L,) zborovanji in preprostimi slogani kot ^u(^ dol, Janša gor. Korupcijo je treba preganj^, zakoni, policijo in sodiščem. Tako brž" delaj0 demokratične države. Žal demokra ^ vzame čas. Kdor ni potrpežljiv, najbr* demokratično politiko ni dovolj P^^^jjci Rešitve so v ustanovah sistema, ne pa na in v čustvenih izbruhih." Po petih letih Ko me je pred nekaj dnevi poklicala urednica Gorenjskega glasa in me je prijazno obvestila, da bo čez nekaj dni pet let, odkar je izšla Demokracija, se mi je zdelo to neverjetno naključje. Ravno prejšnji dan sem na dnu svoje omare odkrila šop porumenelin listov Demokracije, med katerimi je bil tudi zmečkan sodni spis. Na njem je pisalo Sodba v imenu ljudstva. Razsodba se je glasila, da morajo toženi ustanovitelji Demokracije Študentski organizaciji plačati zahtevano vsoto... Sodni spis je nosil smešen datum: l. april 1991. Kje je že to, sem pomislila in se ob pogledu na porumeneli izvod Demokracije nikakor nisem spomnila na kakšno obletnico. Ko je že skoraj vse skupaj končalo v smetnjaku, sem se spomnila, da imam nekje spravljene vse izvode Demokracije, od prve številke, ki je izšla še pod Gorenjskim glasom do prve "povolilne". Od takrat naprej namreč Demokracije nisem več spremljala. Uredniška politika Janše in Bavčarja me ni zanimala, zaradi nestrinjanja z njo sem bila tedaj tudi suspendirana. Z manjkajočim izvodom Demokracije, ki sem ga našla, sem dopolnila mojo zbirko Demokracij. Nikoli ne veš, morda pa jih niti NUK ne hrani več, v njih pa so vendarle nekateri zelo zanimivi zgodovinski" prispevki. In kje so danes avtorji vseh teh prispevkov? Glavna novinarska peresa, ki so polnila strani Demokracije, so bilj ^ Dimitrij Rupel, dr. France Bučar, Tone Peršak, dr. Rajko Pirnat in drW intelektualci iz kroga novorevijašev. Vsi našteti so bili tedaj člani SDZ, *lj je nato razdelila, in njena polovica se je spet razdelila... Niti dva omenjenih avtorjev danes nista več skupaj v kakšni novi stranki. t:0 Ce pomislim, s kakšnim entuziazmom in včasih tudi z otroško naivno™^ so tedaj skupaj ustvarjali ta časopis in dogodke, težko razumem, da 8° tako razdelili. . ^ Rupel je bil tudi glavni urednik, kije nedvomno največ prispeval, ^//^ časopis sploh nastal, zaživel in tako pomembno zaznamoval demokrati . procese v Sloveniji. Ob tem pa je seveda treba omeniti tudi druga imena, so Katja Boh, Viktor Blažič, Bogo Sajovic... In kaj je prinesla Demokracija? Zmaga Demosa gotovo ni bila edini prispevke Demokracije, Demokrat*^ je bila, denimo, tudi mejnik demokratizacije slovenskih medijev. Po ustanovitvi so se začeli prebujati prvi zasebni časopisi. Danes množico časopisov, med katerimi pa seveda nihče več ne poSr Demokracije. . ^ Demokracija je prinesla veliko novega, s prizorišča medijev pa je izMin popolnoma neopazno. Laura Štraus, tedanja odgovorna urednica Demokracije ^, Z D A N O O B PETI O B L E T N I Odprte strani_ C I PRVE Š T E V~ L K E DEMOKRACIJ Ivan OMAN mokracija ni sledila času Yi__ste bili kot predstavnik takratne ŽjSignske kmečki* zveze soustanovitelj ^Sokracije. 'Tako je. V odboru takratne Slovenske ^jnokratične zveze smo ugotavljali, da Mitično gibanje rabi na vsak način svoje 8'asilo in talco smo pri§li do zamisli, da acnerno s tednikom, ki je bil najprej innajstdnevnik, če se prav spominjam, in je JJ gospod Dimitrij Rupel prvi urednik. Iskali J10 tožnika. Ponudil se nam je Gorenjski fj8« ki je kasneje tudi izdal nekaj številk. Je pa sedaj od tega že pet let, ako da se kakšnih podrobnosti ne spominjam več. Vem samo to, da so 8'avne Članke pisali vodilni ljudje Slovenske demokratične zveze, da je bil "j časopis, naravnan k boju za demokracijo in za uveljavitev političnega P'uralizma, za svobodne volitve, obenem pa skladno s slovenskim Jacionalnim programom, ki ga je objavila 57. številka Nove revije, tudi nadaljevalec tega dela." v,5ernokracija je postala potem samostojen časnik, vendar ni a prav dolgo. Kaj je bil po vaše razlog za prenehanje /emokracija je potem nekaj časa, ko ni bil več založnik Gorenjski glas, Nala pod okriljem študentske organizacije, potem pa je prešla v neko ,asebno podjetje. Razlog za ukinitev, bilo je že po volitvah leta 1990, pa so j verjetno finance. Potem smo bili do ustanovitve Slovenca brez asopisa, ki bi zastopal politično usmeritev Demosa." Najn^v Gorenjskem glasu se sedaj, pet let kasneje, zdi, da smo ^•iljiste čase precej koraižni, da smo upali vzeti pod svojo fr^oopozicijski časnik, ko uradne politične opozicije Se ni bilo, katere ugledneiše časopisne hiše tega niso upale ali hotele. '^a tiste Čase je treba reči, da je bilo najbrž treba nekaj korajže. Tako, ^t ip or)> . Uo treba korajže tudi za to, da smo začeli ustanavljati politične t)em "?ac,je. ki jih ni imela pod kontrolo partija. Tak časopis, kot je bila izha: .aciJa> je bil potreben in najbrž je tudi škoda, da je prenehal \e 1 • Moral bi se prilagoditi času, postati nekoliko splošnejši in ne ostati pojJti*?0 strankarsko glasilo. Časopis mora prinašati kaj več kot strogo iCno usmeritev." frTrp-SLgd ustanoviteljev Demokracije je dejal, da je razlog za SSgpSBig izhajanja tudi demokratizacija in večja odprtost drugih ^Jaz^ ti£n seveda mislim, da pluralizem medijev šele zagotavlja demokra-instru medijev. Če konkurence ni, potem je vprašanje, ali obstaja mer»t, ki nekatere sili k temu, da so demokratični." • J.Košnjek T°n® PERŠAK: da e izraz zanosa Vaši sestavki se pojavljajo tako v prvih številkah Demokracije, ki so izšle kot del Gorenjskege glasa, kot tudi kasneje, ko je bila Demokracija samostojen časnik. Bili ste zraven ves čas življenja Demokracije. "Bil sem med pobudniki ustanovitve časopisa, čeprav nisem bil član tiste skupine, ki je materialno skrbela za časopis in podpisala tudi tisto ustanoviteljsko listino, in član vodstva stranke, ki je dala pobudo za časopis. Moram reči, da je nastanek Demokracije in Slovenske demokratične zveze nasploh ter vsega, kar se je dogajalo v letih 1988 in 1989, neki romantični čas. Danes najbrž gledamo nazaj s precejšnjo distanco in s kančkom ironije na lastno naivnost, ko smo si Dnu tt Se bod """"" predstavljali, da bodo šle stvari neprimerno lažje, Rajali i2 ^°unePrimerno hitreje uredile. To kaže, da večina nas, ki smo em i,vJ:ult.Urn,h. filozofskih in kakršnihkoli krogov, ni bila politiki po ,v kaže d°•stvar* nismo znali dovolj gledati pod površino. Sedaj e znova in»T.^e Prepredena z nekimi miceliji, ki še_yedno delujejo h se in se ^ - yo «_ * ~ *"* j** vj/i v\iviiu i* iiviviiiu iiiivvuji, ivi jv t vunu i uj ^»j w tu a\» P°litiko n Znova Pojavljajo. Bolj jih pobiraš, več jih je. Za gozd je to v redu, I, Sokrat nC" ^no8e stvari so tudi iracionalne. Govorjenje o tem ali onem je J^rtovane ^°Vezano Pfav s tem, z nekimi povezavami, ki mogoče niso toliko y .^embno'vf0 'a^° nevarne. No, Demokracija je odigrala izredno (jS| takratni mvreni državi slovenskega naroda; > kot smerem driata bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; J- glede M zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda ia politično samostojnost je slovenska driava »temeljena le m; - «poilo*a»ja ilovekovih prtrk ta irotK*Si«, - demokncijl, ki rkljutaje politični planite«, - dmibeaf ureditvi, ki bo MgottrijaU duhorao is jraotoo blaginjo v skladu z atrev«imf danostmi I* t sklada $ iiovtškimi zmoimstmi driaviJaMv Slovenije. Prekvo »kronskih pisattljev. Slovenski aa»k«tt{naivra*. Slovenska kmečka rvtai, Slovensko kriiarako socialno gibanje, Sodaldemokriiski rnn Slovenije, 8. osja 1989 Piše: JANEZ JANŠA Stara oblast na nov način npno viannin£ ie bil reformator vse dotlej, dokler ni bi-?™ JL v. rl, .n-7.ahtcve javnosti posegle v bistveno toc ETA OBLETNICA DEMOKRACIJE Časopis Demokracija je v osamosvajanju Slovenije odigral pionirsko vlogo. To je bil prvi neodvisni, nekomunistični časopis v Vzhodni Evropi, ki je odprl vrata pluralizmu časopisov in ki je prvi odkrito zahteval neodvisno in samostojno Slovenijo. Zato Demokraciji v zgodovini slovenskega novinarstva pripada posebno mesto. Danes se bodo mnogim te besede zdele pretirana samohvala. Samostojna slovenska država je danes že nekaj samoumevnega in vsi bi si radi prilastili čimveč zaslug za osamosvojitev, zato se je vseeno treba spomniti, kdo je bil za samostojnost in kdo ne. Kdor bo vzel v roke letnike Demokracije iz let 1989-1991 in jih primerjal z drugimi slovenskimi vodilnimi časopisi bo zlahka ugotovil, da zgornja trditev zdrži sodbo časa. Edino Demokracija je že od vsega začetka zahtevala samostojno Slovenijo. Drugi, predvsem časopisi, kot so Dnevnik, Mladina in Evropa, so v tistem času zganjali propagando proti osamosvojitvi, saj bo vsak v njih kmalu našel članke z naslovi: "Samostojna Slovenija, ne hvala!", ali pa na kupe člankov v stilu samostojnost da, samo v konfederaciji, proti slovenski vojski, za jugoslovanske trge itd., kar je bila dejansko samo bolj prefinjena propaganda proti odcepitvi. Zgodovino Demokracije lahko razdelimo na več faz. Po procesu proti četverici leta 1988 se je demokratična energija, ki jo je sprožila slovenska pomlad prelila v ustanavljanje prvih političnih strank, ki v javnosti niso bile v zadostni meri predstavljene. Zato so se takratni vodilni opozi-cionalci Ivan Oman, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar in drugi odločili, da ustanovijo prvi neodvisni časopis, s čimer so razbili monopol "uradnega tiska", ki se je sicer spreminjal in odpiral, toda prepočasi, da bi sledil demokratičnim vrenjem. Takrat je vodstvo Gorenjskega glasa naredilo hrabro dejanje, ko je Demokraciji ponudilo streho. Kasneje je Demokracija postala glasnik demokratičnih, opozicijskih strank, ki so se združile v Demos. Do volitev aprila 1990 so bili v Demokraciji objavljeni temeljni dokumenti, nove, samostojne slovenske države, od osnutka prve ustave samostojne Slovenije, do načrtov za slovensko vojsko in samostojno zunanjo politiko. Demokracija je prispevala, da je Demos zmagal na volitvah, kar je omogočilo, da smo Slovenci dobili prvo demokratično izvoljeno oblast, ki je uspešno izpeljala osamosvojitev. V zadnjem obdobju po volitvah aprila 1990 je Demokracija odpirala vsa bistvena vprašanja samostojnosti od slovenske vojske, denarja, državljanstva itd. in to v času, ko so drugi časopisi strašili Slovence, da bomo zaradi samostojnosti jedli travo, ker bomo izgubili jugoslovanske trge. Demokracija je postajala resna konkurenca Mladini, ki je celo morala Eremakniti dan izhajanja, da je konkurirala z »emokracijo. Pozno jeseni smo v Demokraciji objavili celo analizo nekega madžarskega analitika, ki je točno napovedal posledice razpada Jugoslavije. V Demokracijo je pisala cela plejada uglednih Slovencev npr. dr. Peter Jambrek, dr. France Bučar, Tine in Spomenka Hribar, Alenka Puhar, Niko Grafenauer, Jože Snoj, dr. Dimitrij Rupel in številni drugi. Izhajala je zaradi izredne požrtvovalnosti sodelavcev, saj so npr. Igor Bavčar, Igor Omerza in Janez Janša do volitev 1990 urejali in pisali v Demokracijo brez honorarja. Kasneje smo Bojan Korsika, Ivo Žajdela, Vine Bešter in spodaj Eodpisani iz tedna v teden ob pomoči izvrstnih omentatorjev, kot so Viktor Blažič, dr. Marko Kos, dr. Janez Jerovšek, Marko Jenšterle in številnih drugih skrbeli, da je Demokracija nemoteno izhajala kljub številnim težavam. Se posebej je treba omeniti, da je bil skrivnostni M. P, ki je pisal odlične zgodbe o nacionalizaciji znani ljubljanski advokat Marko Prepeluh, medtem ko naj ostane zajedljiva Barbara Bogataj še naprej skrivnost. Kdor je kadarkoli izdajal časopis ali revijo, ta ve, kako težko je izdajati časopis brez denarja, brez kreditov m ustrezne socialne varnosti novinarjev in to je na koncu žal pokopalo tudi Demokracijo. Na srečo je pred osamosvojitvijo v začetku leta 1991 vlogo Demokracije prevzelo Delo, ki je postajalo "samostojni častnik za samostojno Slovenijo" in s tem je bila pot v samostojnosto dprta. Slovenci smo bili pripravljeni na usodne preizkušnje. Jože Novak 21. junija 1989 Ustsaovttelji: France Bu- čar, Janez Janja. Ivan Oman, Tomaž Pisanski, Hubert Požarnik. Dimitrij Rupel Laura Štraus, Veno Taufer. Ivo Urbančič. Peter Volasko. Izdajatelj: Časopisno podjetje Glas. Časopisni tvtt: Vine Bester, Gorazd Dre-venSck. Peter Jambrek, Tone Peršak. Marko Polič, Samo Resni k. Vlado Sruk, Anton Tomažič. Dane Zaje. Glavni urednik: Dimitrij Rupel; odgovor«* uredska; Laura Štraus; oblikovalec: Matjaž Vtpomik; tehnični urednik: Igor Pokorn. Naslov uredništva: Mo§e Pijadeja I, Kranj. Tisk: Tiskarna ČG P Delo. "Demokracija" je oproicena temeljnega davka za promet po sklepu St. B ~~ 89 od 24. 5. 1989. Naklada: 15.000 izvodov. Majniška deklaracija 89 in suverenostni »io«"r,.*.'.7cn,e 1 «««"• u*'ren« ori* v* ___l ... •. . ... -.»{fO'™ ^„vj. K prvovrstno s\ Rajko Pirnat <" f sni t icm rl. prva urt&i"1)''"i1 f n«tfi iiv*. „ ..i..*. _ . . ■ ■ .liftaf'?. J!**l T*"-1 <-^~*< m*U**. r»»* Spomenka Hribar Drugačen začetek bivanj* slovenskega naroda Pomembna razlika med deklaracijo iz W» 19 ^ alternativo najbolj moti suvereno bivanj« "°v ™J««;n '»<♦ iM(«f*«j :aai.-n icnjetj r.iP»t,fik|i bt/^ta Movtlf tktt* w*tt. M'.nlm, it «i ,m >w aW»ttM»ir>tU> At PfImttj-'i M«jfeitkc fcthrftdjt a Mi HI" it I.....» 4rl«>t>jwf h BMIll Ms ■»«. vn^i. n» %tmm sUp Jo*nnk«ji> ..... M*ej »k«4t«. sbeiUmi K u k« (M u:»i. > »-"i H V ' ,Mkr^*Si i.. i 4o odi litja Ju ta OajkiMrtm M:«iti *m otrrec «• k ftrt »M«t(cH ipsniftL *n*f»* •■* ?n »viitJMl.|t MfMM ti M«n-> r<4.tf.rn4*e ■ \ f)«a4vA.V»* U *■, -r, u hm >J V IMi M:tS. v iti -----~Jie*+, i.i rakta.: . •t«f ir.oaj.aMi rcikfc* U s rvrter >.i»-ft... l*ir n,J a ti M ItlMftai dO )MUra »d Pratitek Rudolf: Kako lahko kogarkoli prestraši Majniška deklaracija? I Kekčevi deželi so otroci očarani Kekec, kje imaš pero od orla?" a in Be vat L dnikar in Jani Hro '»tei^3 v Kranjski Gor. Pred?° ,J.UuJ'ano- Že štiri leta el0Stavl,flfa---~~u" :~ io ,tavliata pomembno i i Oilnrf leno in iskano doPo1-^anisifi0^^0 v turistični Poleg p saJ v brunarici i ninski "sanka ponujata pla-| tanie r,zem> turno smu-Vodn ' gorsko vodništvo, Predva por.te» na prostem nudita ata filme m na platnu Krani unst°m informacije o Coikl Gori- V JuIiJani eiajo ri g0rska kolesa, prir-nizi Pan°ramske izlete, orga-ple2alaj0 Poletne tabore, izku* . sole pod vodstvom • a,P«nistov... Skratka fcj.bogata ponudba. dom;ia Zadnikar pa se je vleč N §e nečesa, kar izjem- aJmlajš •m otrokom, ki so s starši na počitnicah v Kranjski Gori, je ponudila čisto pravo Kekčevo deželo. Obisk? Nad vsemi pričakovanji! Takole gre ta otroški rekreacijski program, ki mu daleč naokoli ni para in zaradi katerega bi tako Darja kot Jani zaslužila na kakšnem tekmovanju o izvirnosti zlato medaljo! Otrokom zavežejo oči Otroci, stari od treh do največ devet, deset let se brez staršev ali drugih odraslih spremljevalcev napotijo v Kekčevo deželo. Posadijo jih v kombije in odpeljejo do zapuščene stare pastirske hiše v Klinu pod Vršičem. Kočo jim je z velikim razumevanjem odstopila pašna skupnost. Koča je seveda pristna, prav taka kot v filmih o Kekcu. Oddaljena je komaj kakšnih deset minut, vendar otroke vozijo po vseh okoliških cestah, da bi imeli občutek, da Kekčeva dežela ni blizu. Ko so že čisto pri koči, jim zavežejo oči: z izgovorom, da zdaj gremo pa res h Kekcu in se bomo vozili nad visokim prepadom. Oči naj si zavežejo zato, da jih ne bo strah in tudi zato, da nikoli ne bodo vedeli, kje v resnici ie Kekec. Če bi jih namreč kdaj doma obiskal Bedanec in jih spraševal, kje je Kekec, bi se Bedanca ustrašili in povedali, po kateri poti se pride do Kekca. Pri koči stoji Kekec, v koči je Pehta, daleč stran od koče pa se sem in tja prikaže strašni Bedanec. Vsi so seveda ta pravi, oblečeni v maske in v imenitnih oblačilih, ki smo jih dobili v Kranjski Gori. Prav tako je kot v filmu - le da je Pehta v resnici Globočnikova Marica, Bedanec kar Jani Hrovat, kdo pa je Kekec, pa nočejo povedati. Njihov imenitni Kekec je namreč star okoli 20 let in v srednjo šolo hodi pa ga je že malo sram, da igra Kekca... Kekec postreže z mlekom Darja pravi: "Otroci so -očarani! Pehta jim vse pove o zdravilnih zeliščih in kapljicah za oči, Kekec jim pa odgovarja na vprašanja in poje. Naš Kekec je moral temeljito preštudirati vse filme o Kekcu, kajti otrociso neizprosni. Bog-ii v daj, da bi kaj drugače povedal, kot je v filmu dejal Kekec. In ga sprašujejo: "Kekec, kje imaš pa kletko? Kekec - ali je to pero od orla... Kekec, kam si pa šel potlej, ko te je Bedanec..." Odgovori morajo biti do pičice natančni - pri otrocih ni improvizacije. Ko je bil Kekec zaradi izpitov na srednji šoli odsoten, smo na hitro poiskali drugega Kekca. Svetovna polomija m organizatorji smo se komaj izmazali. Tako je to: Kekec je Kekec in tu ni napačnih odgovorov! Bedanec se od daleč na jasi samo pokaže in Kekcu žuga. Kavarna Mozart v centru Jesenic jem * 0 Jesenice je v zadn-Velikn u Pridobilo izjemno *° majhnih lokalov - vse lokalov Jnika do Hrušice, ali v nI' 1 so v zasebni lasti v najemu. Vnaj4oH' kis« Prištevajo ln Po?tJOakategor|J° Ponudbe ^bienta * i6r Petnega kvarna I« nedvomno sodi Polen a uMo2a»t v centru 2, C'klama anke- PreJJe bila tu nekai S so i° Jeseničani vali, 2dajSa tudi radi obisko-nica «LPa'e nova najem-Smo&5nila ime v i? bilo ti tirati ali? a opremo adap-Kava'na "ovo kupiti. Sa MtoSJe v sti,u Amadeu-Jinja nSJ8. " marsikaj spo- ?kinoanrVn na nie9°v čas. Cisto. ' priJetno in izjemno ^aa- U..-UUr3rni KAVARNA Kavarna Mozart je v centru Jesenic, poleg A banke... Pred kava irnico bo poleti postavila tudi mize in prostor primerno ogradila, tako, da gostov, ki bi radi posedeli zunaj, ne bodo motili sosednji prebivalci. V kavarni Mozart, ki je odprta šele mesec dni in v kateri vrtijo umirjeno glasbo, *asaa.n'ost kavarne Mozart je v stilu Mozarta in njegovega je pestra ponudba brezalkoholnih in alkoholnih pijač, tu so vsa uvožena piva, sladoled, sadne kupe, torte, vroči rogljički, toasti, kava Amadeus. Sprejemajo naročila za torte ter pripravijo vse za zaključene družbe, kot so rojstni dnevi, praznovanja obletnic ali druge priložnosti. V kavarno Mozart radi zahajajo avstrijski gostje, ki se v lepem ambientu dobro počutijo in ki so že spoznali vedno kvalitetno ponudbo in široko izbiro uvoženih pijač. Rade pa pridejo tudi družine z otroki - na dobro tortico ali na toast ali na sadno kupo. Cene so take kot povsod drugod.. Kavarna Mozart je odprta vse dni v tednu od 9. do 23. ure, telefonska številka za rezervacije pa je 83-878. In ker si na Jesenicah večkrat v dilemi: le kam bi peljal prijatelja ali otroke na miren pogovor, kozarček ali kaj sladkega, od zdaj ni več dilem. V prijetni kavarni Mozart je mir in kvaliteta... Smo hoteli Kekčevo deželo slikati, pa smo srečali Bedanca in jo ucvrli... Zato samo panoramski pogled v dolino, kjer biva Kekec... - Foto: J. Pelko Bedanec je res pošasten in od sile. Kekec otrokom potem v kotlu zavre mleko - ko bi samo videli, kako se to hlastno in slastno poje! Saj je ja od čisto tapravega Kekca! Kekec je seveda star dvajset let in otrokom že prej povemo, da je zrasel. Kot jim tudi Erej povemo, da zdaj pase rave in ne ovac, kajti tam okoli se pasejo krave. Vse je treba pojasniti... Včasih se med otroki znajde kakšen večji, ki ne verjame in ki se muza. Tudi za take imamo zdravilo. Rečemo mu: "No, ti, ki si že velik in se ne bojiš, tam daleč je odprta lesa. Pojdi jo zapret... Ampak: če bo {>rišel Bedanec, bomo mi lete-i in tudi ti hitro stran. Mi te ne bomo mogli počakati, ti samo teci." Do zdaj se še ni zgodilo, da bi si kdo upal k tisti lesi..." Darja in Jani bi seveda rada v kletko spravila tudi Koso-brina, ampak Kosobrina je res težko dobiti. Priznata, da včasih umanjka tudi Jani, se pravi, Bedanec. "To je tedaj," se smeji Jani, "ko imam na črpalki res veliko dela. Bedanec ne more, ker ima na pumpi kšeft, ha, ha..." • D.Sedej Obisk v igralnici nad vsemi pričakovanji V kranjskogorski igralnici je dnevno več sto gostov, zato razmišljajo, da bi igralnico povečali. HIT Casino Kranjska Gora so odprli decembra leta 1991 in danes sodi med najuspešnejše slovenske igralnice. Tedaj, ko so v Relaxu v Kranjski Gori odpirali igralnico, nihče ni pričakoval, da bo imela tak obisk. Računali so predvsem na italijanske goste, zdaj pa prihaja poleg Italijanov v igralnico precej avstrijskih gostov iz obmejnih koroških krajev. Obisk in seveda tudi promet v igralnici se stalno povečuje, saj je vsak večer v igralnici več kot 400 ljudi, ob sobotah in ob nedeljah ter ob praznikih, ki jih imajo pri sosedih, pa še precej več. Prav zaradi izrednega obiska so se odločili, da podaljšajo "obratovalni" čas. Igralnica se danes odpira že od 15. uri popoldne. Naložba v igralnico v Kranjski Gori je bila tako povsem upravičena. V igralnici imajo sto igralnih avtomatov, osem ameriških rulet, štiri Black Jacke, Punto Banco, poker... Tako kot vse HITove igralnice tudi igralnica v Kranjski Gori sledi predvsem ameriškemu načinu zabave in ameriškim igralnicam, ki vključujejo več možnosti zabave in igranja in je dostopen slehernemu. V teh igralnicah je največ zanimanja za ameriško ruleto in za igralne avtomate. Pri nas igralni avtomati privlačijo predvsem avstrijske goste. Osebje v igralnici je z gosti izjemno prijazno in velikodušno: pripravljajo loterije z izžrebanimi vstopnicami in bogatimi dobitki. Srečnemu dobitniku so, denimo, lani namenili audi cabriolet. Ob plačilu vstopnine obiskovalec dobi žetone, ki so več vredni kot znaša sama vstopnina. V igralnici HIT Casino so zaposlili veliko mladih in sposobnih krupjejev, ki niso stari več kot trideset let. Delo krupjejev je zahtevno, stalno se morajo izobraževati, tekoče govoriti nemški in italijanski jezik, saj stave sprejemajo v treh jezikih. čeprav je bilo v začetku kar nekaj odpora proti igralnicam, so danes Kranjskogorci zadovoljni, da je v kraju tudi ta vrsta turistične ponudbe. Navsezadnje ima turistični kraj od tega samo koristi. Gostje iz igralnice radi obiskujejo boljše lokale v Kranjski gori, pozna se trgovini in drugim storitvenim dejavnostim. Casino Kranjska Gora pomaga kraju tudi drugače: v več primerih nastopajo kot sponzorji pri krajevnih aktivnostih in pomagajo športnikom ter hokejistom. V Casino Kranjska Gora razmišljajo, da bi igralnico povečali in zgradili še eno teniško igrišče. Predvsem pa bi v igralnici radi, da bi bilo v njej več zabave kot v drugih HITovih slovenskih igralnicah... HIT-ovci v Kranjski Gori so edini, ki so danes v te kraje sposobni privabiti več sto stalnih gostov, kar je dolgoročno daleč najboljša turistična promocija za Kranjsko Goro in za Slovenijo nasploh.Podpis k sliki V HIT Casino Kranjska Gora je ob sobotah, nedeljah in praznikih toliko obiska, da dobesedno v dolgi vrsti čakajo pred vrati... BOROVŠKA 75 64280 KRANJSKA GORA - SLOVENIJA Tel.38664/881-564, Fax 38664/881-859 HOTEL KOTNIK - RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIA RlfNIO TERASA rVHINII S H O P Hotel KOTNIK - Kranjska Gora za današnjo križanko podeljuje naslednje nagrade: 1. nagrada - nagradni bon v vrednosti 15.000,- SIT 2. nagrada - nagradni bon v vrednosti 10.000,- SIT 3. nagrada - nagradni bon v vrednosti 5.000,- SIT 4., 5. in 6. nagrada - bon v vrednosti 2.000,- SIT, ki ga prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do četrtka, 5. maja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do srede, 4. maja 1994, popoldne - tudi te rešitve bodo v četrtek ob 8. uri v bobnu za Žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. HK BOROVŠKA 75 64280 KRANJSKA GORA - SLOVENIJA Tel.38664/881-564, Fax 38664/881-859 HOTEL KOTNIK - RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIA RirxjCZ> TERASA MINI SHOP GRŠKI FILOZOF LUTKA SREBRO ANTON NANUT DESNI PR DONAVE V NEMČIJI WT KAČE VRSTA SIRA ŽNIDARIČ GRŠKA ČRKA 16 0LEG VIDOV FR. PISEC ZOLA NFKD IME ZAVIET-NAMCA 14 TVORBA VPANJU ČIlSK ČASOVNO OBDOBJE TEMELJNA RESNICA SKI PESNIK hOBELOVEd TURŠKI OTOK B0ZCAADA 10 PARNA KOPEL OBŠIRNA PRIPOV. PESEM REKA V SIBIRIJI KRAJ PRI ŠMARJU SLOV. LETOVIŠČE VJSIBl MESNI IZDELKI ALKALOID V ČAJU REKA NA ŠKOTSKEM KMEČKA SOBA IDOL MALIK \I0V0 MADŽ MESTO 1. IN 4. VOKAL ŽUPAN POD FRANCOZI SLOV. NACIONAL. STRANKA 19 SESTAVIL F. KALAN URADNI SPISI TRPNIK RODOVITEN DANSKI OTOK MESTO V ALBANUl PROSTOVOLJEC ST. GRŠKI NOVEC ŠVEDSKO IME LUKE TURKU KRATICA KUGE 20. STOLETJA 17 RIMSKI BOG VOJNE OTOK PRI IRSKI MOZOLJA-VOST NEKD. RIM. PROVINCA ZADETEK PRI KOŠARKI ALEŠ BEBLER IBSENOVA DRAMA KLADA ZA SEKANJE DRV NAJVEČJE MESTO V NIGERIJI NORV. PES NIK IVAR , ANDREAS , "~STA~NF~" OBLAK 12 HČERIN ■ MOŽ STANLEY ADAMS OČKA FIGURA PRI ČETVORKI 15 SEČEVOD IRIDIJ EGIPČ. BOG SONCA KISLOST IT. POLITIK MORO DEL OBRAZA MAKED. KOLO 13 RIŽEVO ŽGANJE ivr SRŠEN PALICA ZA BILJARD 1 2 4 5 G 7 8 11 12 13 14 15 16 17 18 SREDA, 27. aprila 1994 8-36 Pihalni orkester Videm, kulturni dom Krško 8.50 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija; 8.15 Trdoglavček, posnetek lutkovne predstave 10.00 Videošpon 11-00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija ]*.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.05 Homo turisticus '8.05 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 1700 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 17.40 Plesna akrobatska skupina Alp Piran 18.00 Regionalni program Ljublja- 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.58 Šport g-10 Žarišče *°.35 Film tedna: Na svidenje v "aslednji vojni, slovenski film **/30 TV dnevnik 3. Vreme **jT Šport ^55 Sova; [Opolna tujca, ameriška nanizanka; glavni osumljenec III, angleška ^daljevanka 18,45 Omizje 17.05 Videomoda: "en-ianje reklamnega spota ali iSova- Ponovitev 18.00 Vse 18 Kn ' an9'eška nadaljevanka m*!!? Kror>ika, kanadska doku-1fl2larAa ser'ia ™-3P ™ dnevnik Poiif Sport 2006 Športna sred: finale evropske lige prvakov v pometu: Barcelona - Porto, *<*os 22.50 Svet poroča W5j?oroci,a 10.06 TV šola 11.35 ^ila i»an' risana serija 12.00 Por-vrtnic-2-05 koledar 12.1* Divia kimn} 12-40 Samci, angleška N K!!čna. nanizanka 13.05 Cik- 'ran^LV A'aina Delona: Cigan, toorvXsk°-'talijanski film 14.50 9TJ 15.25 Učimo se o Hrvaš-,°° Poročila 16.05 Dedek, 18.30 i'« vnuk: Življenje v domu dane<5 °ioviw,koledar 14-35 Sandokan, ^avne nr;xnsane 8eriia 15.00 Smrt u^aške v, ' P°novitev 15.55 Pokal ^aško un°x90metu' Prenos 17.45 Sini«!.«" Kosarkarsko orvenstvo: ^lsank; w prvenstvo: - Cibona, prenos 19.15 Rornet - iiL 30 Dnevnik 20.30 No-^°9ome ■ o P^akov, prenos 21.15 I?" alavm arcel°na - Porto 22.45 Mi£ *pri6e' nadaljevanka ^Ja, špansko-čilski barvni 7,oo B ava ew mm ESu °i?aide1la 12.00 Na velikem 5» na«tl Luč svetlobe, amer-f8« c?S?vanka 13-05 R°deo \Ul SJM 14.30 16-15 Ma™ 16.10 Pri.1 ;Na velikem Borza dela Spot tedna i."'Qan,. T *uva, ponovuev «Ve a^e?SkLkan2elijami- P°nov'-tuL55 SSI ba™ega filma b00*, amtilu8" 19-10 "ufi sve-2SfnklhTSSS nanizanka 20.00 odrini. '* oerhnn ____i____ ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Dediščina očetov, 3. del 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Sla po maščevanju 21.55 Pogledi od strani 22.05 Evropski policisti, Eva 22.55 Fant v kačii koži, ameriški film 0.50 Čas v sliki 0.55 FBI, Vohunka 1.40 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremeska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Oblikovalka narava, dokumentarna serija 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 SP v hokeju 22.15 Čas v sliki - Večerni studio 22.50 Šport 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Poročila/ 1000 mojstrovin 19.00 Risanka 19.10 Giru d' Italia naproti 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Zvoki citer: Tanja Zaje Zupan 21.00 Zupan z vami (v živo) 22.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 Intervju z g. Furlanom iz Škofje Loke 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne agencije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima sovjo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavnoglas-bena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Pred prvomajskim srečanjem na Joštu 10.40 informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program rC« Na V ... ,w °P°l leana i^nik nftVallkem P'atnu 16.45 ^ ti1« lUSMLSSLPŠ* MEGAMILK BŠ»nlli™16"* mrl'cev, dokuči5 Na T2, 2300 sPQt tadna M0.45e,!ellkem P'atnu 23.20 5 AVSTRIJA. K°vitev i??? "ekdanjih grehov, 1iS hčeri? ev,e in njegovih 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice J6.45 Sindikalne minute 18.00 estitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf EP^Bs D?r tnnlL PELIKANpVI SPISI ob 16., 18.15 in 20.30 uri o^EZAR «am- amer- kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 16., 18. in 20. uri AuDOM rw,mlad- melodr. WILLY ob 18. uri, kanad. thrill. drama S ETA0b 1« •A*ob 20- uri ŽELEZNIKI amer. doI. drama V IMENU Urj UD 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. srhlj. KUŠTRAVCIIV ob 18. in ČETRTEK, 28. aprila 1994 8.55 Stotisočnoga, lutkovna predstava LGL 9.45 Zmaj iz tunela, risanka 10.10 Smeško med črkami ali plesna abeceda 10.45 Voziček za vodo, EBU drama 11.10 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.05 Svet poroča, ponovitev 15.40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.25 Žarišče 20.40 Četrtkove posebnosti: Usti-nov se pogovarja s Pavarottijem 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 14.55 Kinoteka - Fritz Lang: Ešna-purski tiger, nemški film 16.30 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.16 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.06 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Nebo nad Ženavfjami, dokumentarni film 21.05 Povečava: Gabriele D'Annunzio; Triglavske strmine, slovenski čb film 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola H.OOAmeriška angleščina 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Samci, humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Alaina Delona - Gospod Klein, francosko/ italijanski film 15.10 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 18.00 Poročila 16.05 Veseli glasbeni četrtek 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 15.10 TV koledar 15.20 Sandokan, ponovitev risane serije 15.46 Smrt glavne priče, ponovitev 16.45 Ciklus filmov vVbodvja Allena: Broad-way Danny Rose, ameriški čb film 18.15 Kulturna dediščina, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Srečni dnevi, humoristična serija 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Smrt glavne priče, nadaljevanka 22.15 Morilec stanuje na št. .21, francoski čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Ročk starine 13.35 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Risanke iz Berlina 17.10 Učna leta, ponovitev 17.40 Dokument mrličev, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Zarota, ameriški barvni film 22.50 Ruske tržnice na Poljskem, dokumentarni film 23.20 Poročila 23.40 Spot tedna 23.45 Na velikem platnu 0.00 CTM 0.45 Borzadela 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Prava prijatelja, ameriški film 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Dediščina očetov 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Evro-song '94 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Rdeči ptič 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Obesite ga visoko, ameriški vestem 23.50 Čas v sliki 23.45 Dvigalo na morišče, francoska prisholoska kriminalka 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.30 Zveneča Avstrija 17.00 Pogledi od strani 17.15 Audimax 18.05 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Smrtonosna propaganda 23.20 Nočni studio 0.20 Poročila/ 1000 mojstrovin 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Utrinek s 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju 21.00 3 - 2 - 1 gremo (v živo -videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 g. Tonika Ramovš o zgodovini Železnikov (10. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofejloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Vi sprašujete, vaš ginekolog odgovarja 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. radio triglav 96 MHz 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije • zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 16.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 18.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 16. in 18. uri, amer. drama SCHINDLERJEV SEZNAM ob 20. uri STORŽIČ amer. thrill. PELIKANOVI SPISI ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. melodr. WILLY ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. pol. drama V IMENU OČETA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. srhlj. KUŠTRAVCI IV ob 20. uri BLED amer. akcij, film PLEZALEC ob 20.30 uri PETEK, 29. aprila 1994 9.00 Vili, povej... 9.15 Moji konji, po motivih iz knjige Florijana Majnika 9.30 Rang, risanka 9.55 Pokal, EBU drama 10.20 Očim, francoski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.05 Povečava, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Francoska zveza, 1. del ameriškega filma 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Glavni osumljenec III, zadnji del angleške nadaljevanke; McOuade, volk samotar, ameriški film 11.55 Maribor: Tenis - Davisov pokal: Slovenija - Grčija, prenos 16.25 Četrtkove posebnosti: Usti-nov se pogovarja s Pavarottijem 17.25 Šova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Večerni gost: Lesjak 21.10 Oči kritike Slovenski glasbeni dnevi: 1.25 FBI, kriminalna nanizanka 2.15 1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, zabavna nanizanka 15.30 Dobrodošli v Avstriji 15.55 Šport 17.30 Oblikovalka narava 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova 21.00 Trailer 21.20 šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 TV popolnoma noro 23.15 Stevie VVonder 0.10 Četrta dimenzija 0.25 Manhattan cable 0.45 Četrta dimenzija 1.05 1000 mojstrovin 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Orkester slovenske policije v zvoku, sliki in besedi 21.00 Tema: Dan slovenske košarke '94 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 Globokar Borut 22.10 Vinko 19.00 Sneguljčica - odrska predstava PŠ Sonca (2. del) 20.00 Po Schoenbrunnskih sobanah inkognito Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 10.00 Poročila 10.05 Kontaktni program 10.45 Religijski leksikon 11.10 Moja knjiga o džungli 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Samci,humoristična serija 13.10 Policaj, francoski film 14.40 Monopius 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet, otroška oddaja 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj tamburica igra 21.00 Latinica 22.10 Preteklost v prihodnosti 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45 "Gorod Zero", ruski film 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanke novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofejloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali Slasi 15.00 Dogodki danes, jutri .30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Zrcalec, zrcalce; Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.10 V družbi s športniki 19.00 Odpoved progra- 13.00 Sandokan, risana serija za otroke 13.25 Rugby: Hrvaška -Ukrajina 15.00 Rovinj: Tenis 17.45 Smrt zadnje priče, serija 18.35 Vojne v miru, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Beveriy Hills, serija 21.00 Madonna 22.00 Peta prestava 23.30 Naključni partnerji 23.20 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Magnetoskop 13.36 Prva dela • Martin Scorsese, oddaja o režiserjih 14.06 Mercedesova zvezda, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.00 Drakula, ponovitev 17.30 Zarota 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Prva dela, oddaja o režiserjih 21.00 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Srce, duša in telo, ameriška grozljivka 23.00 Poročila 23.20 Žametne sanje, ameriški film 0.50 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.06 Cosby shovv 9.30 Zabavna oddaja 10.20 Nadaljuj, Cleo, britanska komedija 11.50 Inšpektor Hooperman 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Dediščina očetov, družinska nanizanka 14.45 Pet pred tretjo 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 Popevke za pesem Evrovizije 18.00 čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Faust, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Noč z Aljce, italijanska komedija 23.10 Čas v stiki 23.15 Večerni šport 23.50 Utopitev prepovedana, francoska kriminalka Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 6.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije • zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki In odmevi (RS) 17.30 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program »JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, veste)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. srhlj. KUŠTRAVCI IV ob 18. un, amer. pol. drama V IMENU OČETA ob 20. uri KOMENTAR Vsega ni kriv NLP Vsega bi naj bil kriv nesrečnik Lojze Peterle, zlasti razmer na desnici ,od kar se ji je deklarativno pridruiil JJ, prevzel iniciativo, bil odstopljen kot minister in privabil mnoiico na protikorupcijski miting. Kjer so Žvižgali LP, SKD, Kučanu in vladi in vsakomur, ki ni tulil, da so potrebne nove, demokratične volitve, pravzaprav novi volilni rezultati, kjer bi zdrave sile slovenskega naroda, vključno s člani SKD zdravih nazorov, dobile večino. Samo takšen rezultat bi potem pomenil voljo vseh Slovencev. Naivnost ljudi, ki so se tam zbrali prekaša le še, v podobnem smislu, intelektualna raven govorcev: vedeli so, kaj ljudje hočejo slišati. Ne pa Lojze Peterle, ki se je zavzel za dosledno upoštevanje demokratičnih institucij, tudi ko gre za boj proti korupciji. Biti v vladi ali se kot skesanec vrniti k "naravnim zaveznikom" je, kakor na mitingu, vprašanje tudi v "Peterletovi" stranki SKD, ki za nameček - da bi dokazala svojo pravovernost - meče iz vlade "komuniste" iz ZLSD, da bi vladala le še s "komunisti" LDS. Pristaši "nove demokracije" so nakano spregledali: SKD na dveh stolih politične opcije pač ne morejo sedeti. Iti svojo pot ie najboj prav, a tudi najtežje. Vse zadovoljiti pa je sploh nemogoče. Zrelosti Na svidenje na kongresu Zdaj, po konferenci SKD v Zagorju, pa bo ie lahko kaj rekel. Dr. Drnovšek, namreč. Karkoli ie, a dejstvo je, da so mu SKD na razpolago kot partnerji za sestavo dvostran-karske vladne koalicije. In to kljub izjasnitvi štirih poslancev SKD, da se priključijo še ne ustanovljenemu Omanovemu Ljudskemu krilu in bi tako lahko prišlo do dvoma, če SKD resnično novi vladi lahko sploh zagotovi petnajstčlansko parlamentarno podporo. Kajti prav število poslanskih glasov bo v prihodnje igralo najodlo-čilnejšo vlogo: LDS in SKD si lahko v parlamentu zagotovita nevarno polovico vseh glasov, torej petinštirideset. S pritegnitvijo, o čemer se tudi govori, Demokratov pa le v resnici dva, čeprav ima njihov poslanski klub pravzaprav štiri člane. Toda. Konferenca SKD je vodstvu stranke dala mandat za pogajanja o novi vladi na podlagi sklepov Sveta SKD, ki pa govorijo le o dvostrankarski vladni povezavi (in seveda popolni eliminaciji ZLSD), in bi ob morebitnem pridruievanju Demokratov bil potreben nov sklep Sveta. In to bi mandatar za sestavo vlade lahko razumel tudi po svoje - in po starem novem. Namreč, da bi podpisoval tudi ločene koalicijske Janez Poštrak odgovornosti pa še ni. In strankarske profdiranosti tudi še ne. Ali vsaj identične s preteinim delom baze ne. "Krščansko" demokracijo se predstavlja različno: kot izrazito katoliško (najrajši celo še predkoncils-ko), tradicionalistično in konservativno - nadaljevanje politike predvojne SLS; laicis-tično narodnjaško konservativnejšo, a "versko" liberalnejšo jedro pragmatičnih odločitev, kot se uveljavlja zdajšnja politika stranke; "versko" tolerantna, a izhajajoča iz krščansko (evangelijsko) zasnovane socialne misli in drubene "prenove", ki pa se, kot skupina, tudi zaradi notranjih trenj, šele in počasi artikulira. "Verski" pogled, da tako rečem, se nekako pokriva z gledanji na medvojni čas: izrazito podpiranje protikomunističnih sil, zatis-kanje ušes (in pameti) o tedanjih dogodkih in na privrience pogodbe. Celo spet z ZL SD, ne da bi ob tem bili moralno prizadeti ZL SD ne SKD. Ker pa SKD vsekakor ieli dobiti ministrstvo za gospodarstvo in Demokrati socialno-druiinsko, bi ZL SD ostali le še dve ministrstvi, na katera pa tako ali tako računata nova liberalna demokrata (bivša Zeleni in Demokrat), ki pa bi ju njun predsednik verjetno še bil pripravljen irtvovati. To so seveda ugibanja, ki pa niti niso tako neumestna, ker je pred vrati sprejem driavnega (letošnjega) proračuna, na to neugodno dejstvo pa so v ZL SD vse prej kot neino ie opozorili. Omenjena moina "pridruiena oz. ločena" vladna koalicija štirih strank bi ob ustreznem poudarku na sprejem proračuna v vodilnem jedru t. i. prag-matikov morda še našla zagovornike, zagotovo pa ne v stranki kot celoti. In res. Tudi brez sprejetega proračuna vlada še vedno lahko "vlada" - na finančni podlagi lani sprejetega. (Pozor: inflacija!). In res. Ljudsko krilo SKD (v ustanavljanju) bi ob takšnem razpletu na izrednem kongresu stranke tokrat pa res pridobila večino delegatov za svoj predlog vladne sestave: LDS = SKD + SLS in SDSS. (Dr. Drnovšek pa v jok in v vlado z ZL SD in glasovoma narodnih manjšin in po potrebi še SNS). Levo-sredinska vlada pa niti za partizanstva (ki ločuje NOB in komunistično revolucijo) ter socialno druibenih sprememb. Kot v vseh druibah, posebej pa še v postkomunističnih, tudi v večini strank prevladujejo tradicionalisti. V SKD toliko bolj, zato zdja, ko se pod pretvezo protikomunizma oz. nosilcem starih struktur povezuje "ideološki" tabor, tudi tolikšna razklanost, ki jo toliko bolj in transparetno poudarjajo pobudniki Ljudskega krila z bivšim predsednikom zdajšnje SLS. Ki so za izstop SKD iz vlade, ali da so poleg njih v vladi še SLS in SDSS. Spopad med tradicionalisti in pragmatiki je seveda neizbeien, in veliko grdih natolcevanj bo slišati, ker pragmatike (z določenimi pogoji) podpira absolutno večinski del manjšinskega Socialnega krila. Krilo ND pa se tako ali tako odloča, če bo sploh še ostalo v SKD; večina bo podprla desnico. Jutrišnja konferenca SKD bo torej nekako tudi odgovorila na vprašanje o strankini politični opredelitvi (pogojno rečeno) do slovenske desnice ali slovenske sredine (desnosredinskosti), kar bo zelo dolgoročnega pomena. In tudi takojšnjega. Dr. Drnovšek namreč ni še nič rekel... ( se nadaljuje) mandatarja niti za LDS ne bi bila prava rešitev. Kljub očitkom desnice o "prebarvancih" tudi v tej stranki, je med njimi in ZL SD kar precejšnja razlika, namreč glede temeljne problematike zdajšnosti in prihodnosti: gospodarske in socialne strategije. Po odhodu Janševih socialdemokratov si LDS, prav tako kot SKD - celo iz istih vzrokov - ieli iz vlade še zdruienih socialdemokratov. Pri SKD je oz. bo našel pravo partnerje za svojo gospodarsko vizijo. Gospodars-kemuliberalizmu se bo torej pridruiil še "krščanski" (liberalni) thacherizem oz. reageni-zem; zapomnimo si to! Osnovni namen konference SKD je bil odpraviti dilemo: ostati (in s kom) ali ne ostati v vladi. Zlasti s kom in zakaj z LDS. Socialno krilo (osem somišljeniških delegatov) je namen dileme razumelo in podprlo "pragmatike", se pravi večino. In samo postalo pragmatično. Ce je iz vladanja vriena (ali je odšla) "sociala", je še vedno bolje kot "načelno" desni in ideološko tempirani populizem podpreti vsaj opcijo, ki ima vse moinosti za vzpostavitev učinkovite gospodarske rasti. In tako ponuja zraven tudi svoj piskrček socialnih korektivov. Izredni kongres je bolj za rezervo, če se kaj sfiii pri LDS. • Janez PoStrak PREJELI SMO Nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti boljše in ne tako slabo, da ne bi moglo biti slabše Dne 15., 16. in 17. aprila 1994 je bil v Bratislavi organiziran posvet predstavnic ienskih klubov Socialističnih in Socialdemokratskih strank iz driav centralne in vzhodne Evrope. Udeleiile smo se ga tudi predstavnice iz Slovenije. Iz Ženskega foruma Zdruiene liste Sonja Lokar in Alenka Kovšca. Na izjemno dobro organizirano in po vsebini zelo zanimivo srečanje so se prijavile predstavnice 30 driav centralne in vzhodne Evrope. Imele smo si veliko povedati. Slišale pa smo tudi pretresljive zgodbe predstavnic driav bivše Sovjetske zveze, kjer so imele ienske prej vendarle dosti boljši poloiaj, kot ga imajo danes, saj izjemno obseina revščina najbolj prizadene ienske in druiine z otroki. Teiko si je zamisliti stiske mater v Latviji, ki dajejo vsakega desetega otroka v sirotišnico zato, da ga rešijo gotove smrti, ker nimajo niti hrane zanj. V Gruziji je takšna revščina, da je glavno mesto Tbilisi preplavljeno z berači (med njimi so seveda tudi otroci), ki jim je to edina možnost, da preživijo. Na Češkem so uzakonili, da morajo noseče ienske delati tudi ponoči, na Slovaškem so tako zasoljene cene dodatnega zdravstvenega zavarovanja, da večina ljudi ni zdravstveno zavarovanih. V bivši vzhodni Nemčiji so si ienske od zdruiitve obeh Nemčij obetale boljši, ne pa slabši standard, kot so ga imele in so zelo razočarane. Na Poljskem so tako zaostrili zakonodajo o abortusu, da tudi mati, ki bo, medicinsko dokazano, rodila prizadetega otroka, ne sme splaviti. V Albaniji se ienske z veliko teiavo organizirajo, saj so bile resnične žrtve bivšega komunističnega reiima, v Romuniji imajo socialdemok-ratke izredno slabe moinosti političnega dela, saj so v opoziciji in teiko uveljavljajo pravice iensk. Ob pretresljivih izpovedih udeleženk z vzhoda, so se zdeli slovenski problemi iensk manjši in premagljivi. Poloiaj iensk in otrok pri nas je dosti boljši. Bili sva kar malo ponosni na tisto, kar je bilo ustvarjenega in kar lahko štejemo za uspeh socialdemokratskih prizadevanj naše stranke, saj je večina pozitivnih pridobitev socialističnega sistema, ki zadeva poloiaj iensk vendarle ostala, tako da imamo še vedno široko mreio zajetih otrok, ki prejemajo otroške dodatke, dobro urejeno zdravstveno varstvo, dokaj ugodno OB DNEVU UPORA, 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA, 1. MAJU VOŠČITA SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA iN IZVRŠNI SVET VSEM PREBIVALCEM OBČINE RADOVLJICA IN VSEM DELOVNIM UUDEM s zaposlenost iensk, zakonsko dobro urejene pravice iensk in s tem tudi dosti ugodnejši poloiaj. Ob vsem povedanem pa je bilo slišati tudi kakšno tragikomično smešnico na račun moških. Tako npr. je ruski zunanji minister na konferenci OZN o človekovih pravicah na Dunaju flasoval s svojimi kolegi iz treh ivših ruskih driav proti resoluciji, ki je govorila o nasilju nad ženskami z argumentom, da iensk pri njih pač ne tepejo. Še ena cvetka, ki je spravila v dobro voljo večino udeleienk, pa je bil obisk Hansa Fisherja, podpredsednika avstrijske SPO in predsednika upravnega odbora Evropskega foruma za demokracijo in solidarnost. Nenajavljen se je s TV kamerami sredi dela pojavil v dvorani in njegov predstavnik je zaprosil, če lahko pozdravi udeleienke. Ker smo bile sredi dela, ga je predsedujoča švedska kolegica gladko zavrnila in predlagala, da nas lahko pozdravi popoldne. Hansu Fisherju po nekajminutnem poslušanju ni ostalo drugega, kot da nas s kratkim good-bye zapusti. Verjetno se mu kaj takega še nikoli v iivljenju ni zgodilo, toda tudi to je enakopravnost in predstavnice iensk iz Švedske jo še kako dobro obvladajo, saj jih je čez 30 odstotkov v švedskem parlamentu. Ob zaključku lahko rečem, da so se problemi iensk v vzhodni Evropi povečali in njihov poloiaj v druibi poslabšal, tako da so problemi iensk v centralni Evropi (na Norveškem, Švedskem, v Belgiji ali Avstriji) nesramno majhni v primerjavi s tistimi, v Gruziji, Latviji ali Albaniji. Toda, naj zaključim z mislijo, ki jo je izrekla švedska veleposlanica v Avstriji (mimogrede, zadolžena je tudi za Slovenijo): Don't cry -letorganized! (Ne jokajte - organizirajte se!) • Alenka Kovšca Ženski forum Združene liste P. S. Ob zaključku so udeleženke povabile Sonjo Lokar v delovno skupino Ženske socialistične internacionale za pripravo stališč te organizacije na konferenco OZN o ženskah, ki bo leta 1995 v Pekingu. Javno obvestilo Odgovor na stališča poslanca g. Mirana Potrča, ki jih je podal na seji komisije DZ RS za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, dne 8. aprila 1994 v zvezi z Zakonom o denacionalizaciji. Poslanec g. Miran Potrč je na seji Komisije DZ za lastninjenje dne 8. aprila 1994 zatrjeval, da je Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN) v nasprotju z ustavo, načeli pravne države in v nasprotju s temeljnim pravnim načelom, da za posledice odločitev lahko odgovarja le pravna ali fizična oseba, ki jih je povzročila. Tako lahko država opravi denacionalizacijo le na svoj račun in iz svojih sredstev, ne pa na račun in iz sredstev pravnih oseb, ki so v času sprejema ZDEN zakonito razpolagali s tem premoženjem. Če bi se država odločila za novo nacionalizacijo ali razlastitev, bi bila dolžna pravnim osebam, ki s tem premoženjem razpolagajo, vrniti nastalo škodo. Zgoraj navedena stališča poslanca g. Mirana Potrča nimajo nobene pravne opore v predpisih, ki so veljali pred 25. junijem 1991, torej pred osamosvojitvijo R Slovenije. Do takrat je namreč veljala tudi na območju R Slovenije ustava SFRJ iz leta 1974. Omenjeni g. poslanec je kot aktivni politik v preteklem obdobju gotovo tudi sam sodeloval in prispeval pri gradivu ustave bivše SFRJ. Nedvomno pa je vseskozi vsebino ustave in njena načela vsaj zagovarjal kot somišljenik in član takratne vladajoče Zveze komunistov ter takratnega družbenopolitičnega sistema. Po ustavi SFRJ iz leta 1974 nihče ni imel lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih in nihče si ni mogel na nikakršni lastninsko-pravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ni mogel na tej podlagi upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne z njimi razpolagati (tč. III temeljnih načel). Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi in z delom doseženi dogodek so bili družbena lastnina (člen 12/1). Nihče si ni mogel pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih. Delavec v združenem delu je imel na sredstvih, ki so družbena lastnina, zgolj pravico do dela s temi sredstvi (člen 13/1). Delavci so bili tudi odgovorni, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo (člen 15/1). Družbeno ekonomska ureditev SFRJ je torej temeljila na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so bila družbena lastnina. Zaradi navedene ustavne ureditve brezlastninske koncepcije družbene lastnine je brez vsake pravne podlage stališče o novi nacionalizaciji ali razlastitvi v zvezi Z ZDEN. Pravni subjekti v bivši SFRJ so imeli družbena sredstva zgolj v upravljanju in uporabi, vendar v interesu celotne družbene skupnosti. Nobene lastninske pravice niso imeli, ki bi vsaj približno ustrezala klasični lastninski pravici, ki je predmet varstva po členu 33 ustave R Slovenije. Družbeno pravne osebe, ki so v času uveljavitve ZDEN imele v upravljanju družbena sredstva, tako niso imele takrat nobene klasične lastninske ali druge stvarne pravice, ki bi jih lahko postavljale v privilegiran položaj glede na vsebino upravičenj, ki izhajajo iz družbene lastnine. Prav zato, ker družbeno pravne osebe niso imele lastninske pravice, je potrebno lastninjenje in zato je bil sprejet Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Iz istega razloga je bil sprejet tudi ZDEN, saj je denacionalizacija prva faza lastninjenja z vračilom lastninske pravice že znanim lastnikom. Družbene pravne osebe torej niso imele in nimajo nikakršnih lastnih sredstev, ampak le družbena sredstva. Te pravne osebe skupaj s premoženjem, s katerim so razpolagale v času uveljavitve ZDEN, so bile torej le del splošne družbene lastnine. Ne pravna oseba kot subjekt in ne delavci v njej, pa niso imeli na tej družbeni lastnini nobenih posebnih pravic, razen tistih, ki so šel tudi vsem ostalim pravnim subjektom in državljanom bivše SFRJ oziroma Republike Slo* nije. G. Miran Potrč je otW spregledal načelo, zapisano poglavju IX Temeljnihnačeiv tave bivše SFRJ, ki pravi: "V*J po svojih sposobnostih ■ vsa* mu po njegovih potrebah'- , kakšno zvezo ima to nate komunizma lahko z lastnu®* pravico po členu 33 ustave Slovenije ter z načelom prff j in socialne države po "v Ustave R Slovenije. Tudi po*1*, nec g. Miran Potrč se bo tno* pač odločiti ali za sklicevanja^ načela ustave bivše SFRJ »lL na načela sedaj veljavne asf R Slovenije. j SFRJ je temeljila na oW delavskega razreda, Zveza * munistov pa je bila avantg0' ter vodilna idejna in P°'f% sila delavskega razreda ({oC, VIII temeljnih načel us'"v-SFRJ iz leta 1974). To po^l da je imela oblast Zveza kof nistov. Ob stališču g. A^j. Potrča, da za posledice o®' tev lahko odgovarja le r,c oseba, ki jih je povzročila, r ^ pomenilo, da za vsa nelegU""^. podržavljanja v povojnem : dobju, ko je bila na obU*5 odgovarja Zveza komunf oz. njeni pravni naslednik1- ^ tem stališču bi torej morala % zavezanec v denacionalM Zveza komunistov oz- "L* pravni nasledniki. Pa sle^i tega ne uresničuje niti g'.^ izplačevanja odškodnin svj>h bivšim članom in somm(g kom, katere je kasneje obs° j v t. i. informbirojevskihpr°c'$ preko takratnih neodvisni ^ dišč. Te odškodnine plaif% danes vsi državljani in aw u plačevalci, odgovorni za na> , škodo pa se sklicujejo na prŠftBONItKA Cesia CENTKAU BREŽICE '5lcf°n "oftnVJh b°rCev 1 1' 6X250 Brež'« wx fi2-2.\6. lelctaks: 0h08 62-852 $Zslovalnka uvb^ana ^06?iVCeS,a 54'61000 LJub|Jana kil r t ^ POSLOVALNICA PTVJ '"''on' um Kra"J ?n,dar";t'v0 nabreJjr 11.62250 Ptuj BJE *} -11 M4 lcief.Mi: 062 772-331 ' 21|.<>44 lelefakv (16; 776-26J 11-55. telefaks: 061 133-13-47 Lastniki imajo pravico nadzorovati finančno in siceršnje poslovanje upravnika preko svojega organa (npr. zbora lastnikov) na ta način, da zahtevajo od upravnika periodično poročilo o poslovanju (opravljenem delu in porabi sredstev) in na koncu leta zaključni račun. Če zaradi upravnikovega malomarnega ravnanja nastane škoda, je upravnik zaradi tega odškodninsko odgovoren. Radi bi opozorili na problem, ki se velikokrat pojavlja. Upravnik zbere potrebno polovico lastnikov, ki podpišejo pogodbo. S tem je pogodba začela veljati za vse lastnike v večstanovanjski hiši. Ostali pa pogodbe ne morejo videti, kaj šele dobiti. Menimo, da so tudi tisti, ki pogodbe niso podpisali upravičeni do svojega izvoda. Le tako se namreč lahko seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi Opozorimo naj vas tudi, da je ustavno sodišče dne 3. februarja 1994 (objavljeno v Uradnem listu št. 9/94) odločilo, da se razveljavi 30. člen stanovanjskega zakona in s to odločbo povezane določbe glede kazenskih sankcij. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da v tem primeru omejitve, ki zagotavljajo varovanje javnega interesa pomenijo nedopusten poseg v zasebno lastnino. In kaj to pomeni? Z razveljavitvijo 30. člena je dana možnost lastnikom stanovanj v večstanovanjs-kih hišah, da določijo za upravnika pravno osebo ali pa tudi fizično osebo (npr. lastnika) ne glede na to ali je podjetnik! Pravna pisarna ZPS Jure Markič Obveznice SKB banke druge izdaje Kranj, 25. aprila - SKB banka, d.d., Ljubljana je na trg vrednostnih papirjev pilila z drugo izdajo svojih obveznic, ki jih lahko kupite v vseh bančnih enotah. Obveznice SKB banke druge izdaje v letu dni prinesejo 10,5-odstotne obresti, ki jih bodo izplačevali dvakrat letno in sicer polovico marca in drugo polovico septembra. Obveznice so izdane za deset let, kar pa seveda ne pomeni, da jih ne boste mogli prodati prej, saj bo banka po zaključku primarne prodaje vložila zahtevo za uvrstitev obveznice na borzo. Obveznice so vplačljive in izplačljive po srednjem tečaju marke pri Banki Slovenije na dan vplačila oziroma izplačila po dnevnem ceniku, ki je na voljo na vseh prodajnih mestih. Glavnica se izplačuje v 20 polletnih obrokih s petletnim moratorijem in zapada hkrati z obrestmi. Prvi obrok glavnice bo zapadel v izplačilo IS. marca 1999. • M.V. Muzejski vodniki Kranj, 18. aprila - Zveza muzejev Slovenije in Društvo muzealcev Slovenije sta pripravila in izdala vodnik po slovenskih muzejih, izšel pa je nov barvni priročnik "Vodnik po muzejskih zbirkah občine Jesenice". Vodnik po slovenskih muzejih je plod sodelovanja vseh slovenskih muzejev, je kažipot v še vedno skrita in neznana bogastva, ki zrcalijo preteklost in nas usmerjajo v prihodnost. Ker so muzeju bistveni element pri ohranjanju naše identitete, je vodnik toliko bolj dobrodošel pripomoček za obiskovalce naše bogate kulturne dediščine, ki jo hranijo slovenski muzeji. Vodnik z besedo in sliko predstavlja ustanove, ki si sledijo po abecednem redu krajev, kjer je njihov sedež, predstavljene so seveda tudi vse enote. Opisane so stlane zbirke urnik ogledov, besedilo je v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, zato je seveda namenjen tudi tujim gostom, tujim poslovnim partnerjem itd. Izšel je v nakladi 13 tisoč izvodov, stane 3.200 tolarjev, dobite ga pri Mestnem muzeju v Ljubljani. Na Jesenicah pa je izšel barvni priročnik "Vodnik po muzejskih zbirkah občine Jesenice". Z besedo in sliko soprcdstavljeni: naselje Stara Sava, Kosova graščina, rojstna hiša pesnika dr. Franceta Prešerna, rojstna hiša pisatelja F. S. Finžgarja, Čebelnjak Antona Janše, Triglavska muzejska zbirka, Liznjekova domačija in kulturne ter naravni spomeniki v jeseniški občini. Besedilo je napisano v slovenskem, nemškem, italijanskem in angleškem ježku, saj je vodnik namenjen tudi tujcem. Besedilo so napisali Slavica Osterman, Silvo Mirtič, Nataša Kokošinek in Tone Konobelj. Oblikovala gaje Spela Kuhar, fotografije je prispeval Bogdan Zupan, vodnik je založil in izdal Muzej Jesenice v nakladi 5 tisoč izvodov. Vodnik stane 300 tolarjev, dobite pa ga pri Muzeju Jesenice. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR 1 NAKUMI/ntODMNl 1 NAKUFNVBODAINI I NAKimi/ntODAINl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS | 100 m. A BAtflCA (TržM, Jeaenlce) 78.60 79.25 11,11 11,23 8.09 8,26 AVAL Bled, Kranjski gort 78,60 79,00 11,13 11,22 8,25 8,35 COFU, Kranj 78,80 79,20 11,10 11.25 8.20 8,36 CREDTTANSTALT N.banka Lj. nI podatkov EROSfSttrl ilayr>, Kranj 78,65 79.10 11.14 11,23 8.21 6,34 F-AIR Tržič (Deteljica) 78.65 78,90 11,12 11,22 8,20 8,30 GEOSS Medvode 78,60 78,90 11,13 11,20 8.20 8,28 HRANILNICA L0N, d.d.Knnj 78,65 78,99 11,09 11.21 8,15 8,28 UDA-tržnlci Ljubljena 78,70 79,00 11.12 11.19 8.20 8,30 HIPOTEKAH NA BANKA Jesenice 78,55 79,05 11,10 11.24 8,12 8,28 INVEST Škofje Loka 78,70 79,10 11,12 11.24 8.11 8,30 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,10 79,39 10.88 11.29 8,00 8,36 LEMA Kranj 78,60 79,00 11,12 11.23 8.15 8,38 MERKUR-ŽeL postaja Kranj 78,50 79,10 11,05 11.25 8,05 8,33 MIKEL Stražlsče 78,55 78.90 11,13 11,20 8,23 8.38 POŠTNA BANKA d.i. (na poštah) 77,40 78,90 10,84 11,19 7,93 8,22 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj 78.85 78.90 11.12 11.22 8.20 6.27 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,50 79,10 11,05 11.25 8,05 8,33 SLOGA Kranj 78,55 79,00 11.08 11.25 8,10 8.30 8L0VENUATURIST Boh. Bistrica 78,10 10,88 8,00 SLOVENUATURST Jesenice 78,65 79.18 11.12 11,20 8.10 6.26 ŠUM Kranj 78.60 78,90 11,13 11.20 8.20 8.28 TALON Žel. postaja Trata, Šk Loka 78,60 78,90 11.14 11,20 8,10 8,25 TALON Zg. Bitnje 78,60 78,90 11,14 11.20 8,10 8.25 UKBŠkLoka 78,50 78.15 11,11 11.25 8,17 8.30 MJ AN Kranj 78,60 78,90 11,14 11,20 8.20 8,34 HKBJFAN Radovljica, Grajski dvor 78.60 78.90 11.12 11.18 8.20 8.30 POVPREČNI TEČAJ 78,53 79,01 11.09 11,23 8,16 8,30 Prt šparovcu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. | Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava, 1% provizije. 1 Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, kj si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV Cementni Izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VEUK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci •Samotni dimniki »Izdelava in montaža aSTO!- RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879 STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax: 061 /216 ■ 932 POVPREČNE PLAĆE V PODJETJIH IH DRUGIH ORGANIZACIJAH V REPUBLIKI SLOVENIJI, FEBRUAR 1M4 BRUTO SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 1 1194 NETO 1194 SIT SIT 87122 SKUPAJ 55714 81522 GOSPODARSTVO 52554 05497 NEGOSPODARSTVO 66085 BRUTO INDEKS SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 1194 194 104,1 102,7 107,8 IL94_ 194 NETO INDEKS SKUPAJ 104.5 GOSPODARSTVO 103,3 NEGOSPODARSTVO 107,9 j^dnarodni sejem malega gospodarstva, «\ °Peracij in podjetništva *W kvalitetna prireditev ?*stavi/a,"0b več kot 110 laliJe ni1, med nJimi tudi iz tPrireditev Av,striJe. je tokratna ^rvisa j* slovita predstavitev ^dijo c *elolne Ponudbe, kar nanije °SD°darska zbornica S^a zk'n Pbmočna gospodo in£rn,ca KranJ- Vanjo ^Cn^rlf « podjel L 0 inW ^0ntve, svetovan-Kudbaesntlc"skih elaboratih, 5r?stor0v PJ0s,tlh proizvodnih k l> rCJrrs tur0, Ob^ica^*^ ?K *°*naCl S1°vemje oziroma S*e K*nota gospodarske elf. uce KranT B^poaarsKe 5; °r Aj»£?nk Je Pojasnil dir-l« °Citv? fnslan, bo takoj S>ta o ' tudi organizator KedP'sih fnUnanietrgovinskih j^umeruih a ,Uv°zno-uvoznih Pripravlja ^Lualna tema. ki J" Ubrtna zbornica Kranja, bo v petek ob 9. uri okrogla miza z naslovom Kako zaustaviti Sušmarstvo. Na specializirani prireditvi, ki jo je sekretar za gospodarstvo občine Kranj Andrej Tavčar opredelil kot vsebinsko in strokovno zanimivo razstavo in pri kateri s podporo sodeluje tudi kranjska vlada, pa so udeležene tudi vse gorenjske občinske obrtne zbornice in gorenjske srednje strokovne šole. Tekstilna, obutvena in gumarska bo že danes ob otvoritvi pripravila modno revijo. Novost na prireditvi pa bo predstavitev srednješolske raziskovalne dejavnosti. Kot je napovedala na novinarski konferenci prof. Biz-jakova, se bodo predstavili avtorji s 40 najboljšimi razisko- vanimi nalogami. Za takšen "nastop" so se organizatorji tega dela raziskovalne dejavnosti odločili, da bi avtorje tovrstnih nalog (biologija, matematika, fizika, tehnična področja, družboslovne vede) predstavili javnosti in hkrati opozorili nanje. S tem v zvezi bo v četrtek na sejmu tudi Dan inovatorjev, ob 13. uri pa bodo podelili priznanja. Za kvalitetno popestritev in obogatitev prireditve, ko bo zadnji dan na primer posvet o pogojih in prednostih poslovanja z Avstrijo (gost bo vodja oddelka pri koroški gsopodars-ki zbornici), pa so prireditelji pripravili tudi več razstav. V okviru projekta Pot kulturne dediščine bo predstavljen Slovenski kozolec (nagrada Turistične zveze Slovenije), Gorenjski muzej bo predstavil Savnikovo podjetje, predstavljeni pa bodo tudi kovani izdelki in suha roba. • A. Žalar L SR BITNJE 60 tel.:(064)312-3t4 fax:(064)312-315 ODMIČNA STIKALA N16 IZVEDBE: AM B BIV1 C ŽIBERT Ravnico-. Ul. brotov Proprotnik 1 NoWo. teL: 064/47-267 snovanje-. Nozorjevo 8 Kronj. tel.: 064/218-569 x Fotelji in sedežne garniture. * Sedežne lože za gostinske lokale >n diskoteke. tapeciranje vrat. Popravila. *tosten design ali oblikovanje po vosi želji. ^AKUJEM VAŠ CENJEN/ OBISK NA S£/M^ J® 26. DO 29. 4., KJER SE LAHKO PREPRIČATE ~ KVALITETI IZDELAVE Jugovec • Stremfelj ŠOLARKI SISTEMI IN HLADILNE MAPRAVE TEL/FAX: 064/621438 VARJENJE KOVIN 1R: 064/622 026 NA SEJMU VAM PREDSTAVLJA KOMBINIRANO OLJNO - PLINSKO PEČ CISTERNO ZA KURILNO OLJE, PROSTORSKI SUSILNIK ZRAKA, KONDENZACIJSKI SUSILNIK ZA LES TER CEVNE RADIATORJE. Pričakujemo vaš obisk SREŠ JOŽE Nedeljska vas 12 64000 Kranj tel.:064/ 216 028 fax: 064/216 028 EKOST d.o.o. Kranj proizvodo trgovsko podjetje RAZSTAVLJALA IN OBISKOVALCI SEJMA POZOR!!! PRINESITE NAM 10 L UMAZANE VODE, Ml VAM JO BOMO OČISTIU Firma EKOST d.o.o. iz Kranja, se na sejmu predstavlja s svojimi izdelki iz nerjavečega materiala. Posebnost pa bo predstavitev eiektrofiotacijske čistilne naprave za industrijske odpadne vode. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pobuda za spremembo zakona o agrarnih skupnostih Vrnjeno premoženje lastnikom kmetij Andrej Ogrin: "Številne kmetije, ki bodo dobile nazaj solastniške deleže premoženja agrarnih skupnosti, ne bodo zmogje izplačati nujnih deležev ostalim dednim upravičencem." Radovljica - V radovljiški občini ugotavljajo, da bo pri uresničevanju zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega nekdanjega premoženja prišlo v praksi do velikih problemov. "Po zakonu lahko postanejo solastniki vrnjenega premoženja le nekdanji (še živeči) člani agrarne skupnosti, medtem ko bo v ostalih primerih lastništvo mogoče urediti šele z dednim postopkom, kakršnega predvideva zakon o dedovanju. Po tem zakonu mora prevzemnik vrnjenega premoženja ostalim dednim upravičencem izplačati nujne deleže," pravi Andrej Ogrin, v radovljiškem izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, in poudarja, da marsikateri prevzemnik tega ne bo zmogel. Med drugim tudi zato ne, ker je ocenjena vrednost planinskih pašnikov in drugega premoženja precej večja od njihove gospodarske vrednosti (paša na planinah traja le par mesecev). Že na primeru agrarne skupnosti Stara Fužina, ki je nekdaj imela 13o članov in je razpolagala s 3.500 hektarji zemljišč, je mogoče hitro izračunati, da bo prišlo na vsakega povprečno skoraj 26 hektarjev zemlje in da bodo prevzemniki premoženja že ob tem povprečku morali ostalim dednim upravičencem izplačati kar zajetne vsote. Ker večina kmetij tega ne bo zmogla, je Občina Radovljica že predlagala spremembo zakona, s katero naj bi iz zakona črtali sedanje določbe o dedovanju in lastniška razmerja uredili tako, da bi bil solastnik premoženja agrarne skupnosti vsakokratni lastnik kmetije. Radovljiška pobuda je že v državnem svetu. V občini tudi predlagajo, da naj bi država zakonsko ali kako drugače predpisala promet s solastniškimi deleži v agararni skupnosti. Menijo, da bi promet moral potekati po pravilih, kakršna so veljala nekdaj, ko so se deleži prenašali iz roda v rod, prodaja je bila dovoljena le znotraj agrarne skupnosti, nad vsem pa je bedel komisar za agrarne operacije. V radovljiški občini so že oblikovali teze za pripravo pravilnika o agrarnih skupnostih in jih posredovali na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, odkoder pa so jim odgovorili, da so v nekaterih delih v nasprotju z veljavno zakonodajo. • C. Zaplotnik Lehrmanova priznanja Ljubljana - Zveza društev gojiteljev malih pasemskih živali je na nedavni letni konferenci zaslužnim posameznikom in organizacijam podelila Lehrmanova priznanja. Plaketo Antona Lehrmana so med drugim prejeli tudi mag. Roman GrandiČ iz Podnarta, Milan Borovič in Društvo gojiteljev malih živali Kamnik, ki praznuje tridesetletnico delovanja; zlati znak Antona Lehrmana pa tudi Stane Korošec iz Kranja in Andrej Pančur iz Kamnika. • CZ. Mednarodna razstava pasemskih mačk Najlepši maček je doma v Radovljici Sodniki so za najlepšega mačka mariborske razstave izbrali črno-belo tigrasto progastega norveškega gozdnega samca Tora, last Tatjane Brce M. iz Radovljice, članice Felinološkega društva Kamnik. Radovljica - Felinološko društvo Maribor je pred kratkim pripravilo v Športni dvorani Tabor mednarodno razstavo pasemskih mačk, na kateri so ljubitelji mačk iz šestih evropskih držav (Nemčije, Avstrije, Slovenije, Hrvatske, Italije in Madžarske) predstavili 156 Živali. Slovenski felinologi so na razstavi dosegli doslej največji mednarodni uspeh, saj so prvič osvojili naslov tudi v absolutni konkurenci. Sodniki so za najlepšega mačka izbrali norveškega gozdnega samca Tora, ki je lani in letos zmagal že na treh razstavah v tujini. Naslednja mednarodna razstava pasemskih mačk bo 14. maja v športni dvorani na Bledu. • CZ. POLETNA ŠOLA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE za učence in dijake -Kranjska gora *94 #več kot ducat Športnih aktivnosti •tuji preda vatel ji ZAHTEVAJTE PROGRAM "Goro bo premaknil le tisti, kijev začetku premikal kamenčke" (kitajska modrost) HOTEL RIBNO, turizem, d.d. IZLETNIŠKA 44 64260 BLED Objavlja prosto delovno mesto NATAKARJA z naslednjimi pogoji: - končana V. stopnja - pasivno znanje dveh tujih jezikov - 2 meseca poskusne delovne dobe Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v roku 8 dni po objavi. Sovlaganja v Slogin trgovski center Popust pri nabavi reprodukcijskega materiala Km®tJe» 5Ji?do v ur«ditev trgovskega centra v nekdanjih prostorih KOP-a v Kranju vložili od 500 do 1.500 mark, bodo pri nakupu reprodukcijskega materiala imeli pet let od enega do treh odstotkov popusta. 1.000 mark, bodo ob letnem nakupu materiala v vrednosti | od 500 tisoč do enega milijona tolarjev imeli dvoodstotni P0' pust; kmetje, ki bodo prispevali 1.500 mark, pa ob nakup« nad milijon tolarjev tri o&'i stotke popusta. Za sovlaga; telje, ki bodo v trgovski center vložili 1.000 ali lJf mark, bo zadruga skušala pridobiti ugodno kratkoročni posojilo. Kar zadeva sovlaganja 1 predelavo krompirja, bo najmanjši vložek (tisoč mark I ustrezni tolarski vrednosti) pe let zagotavljal zadružnikom letno oddajo deset ton kroni' pirja (v petih letih torej 5« ton); za vsako nadaljnjo tono Kranj - Kot je že znano, je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga lani v industrijski coni na Primskovem kupila del KOP-ovih prostorov. V njih namerava urediti tovarno čip-sa (skupaj s še dvema partner- jema) in večji trgovski center s prodajalno kmetijskega reprodukcijskega materiala, strojev in rezervnih delov, diskontno trgovino in servis za kmetijsko mehanizacijo. Zadruga bo za to večino sredstev zagotovila s Jamstvo ostaja trikratno Člani kmetijsko gozdarske zadruge Sloga so na nedavnem občnem zboru sprejeli odločitev, da se obvezni zadružni delti poveča z dvesto na tristo mark in da jamstvo tako kot doslej ostane trikratno. Če so kmetje pred povečanjem zadružnega deleža Jamčiti za poslovanje zadruge s 600 markami, bodo po novem s 1.500 markami. Tistim, ki ne bodo do predpisanega roka vplačali razlike (300 mark), bo prenehalo Članstvo in bodopo enem letu dobili nazaj delež 200 mark. Odločitev o povečanju deleža in ohranitvi trikratnega jamstva ni bila sprejeta soglasno, saj so nekateri menili, da delež ne bi smel biti za vse (za "male** in "velike" kmete) enak. Franc Hartman je, na primer, predlagal, da bi bil odvisen od velikosti kmetij oz. od obsega obdelovalnih zemljišč. Janko Jugov i c ie sicer soglašat s ovecanjem deleža za tristo mark, vendar je predlagal, da i člani jamčili dvakratno, člani upravnega in nadzornega odbora štirikratno, predsednik ln podpredsednik zadruge pa pet" ali šestkratno. Predsednik zadruge Janez Eržen je Jugovicev predlog komentirat takole: "Ko bodo vsi člani sodelovali z zadrugo 90' do 100-odstotno, sem pripravljen jamčiti tudi 10-kratno; dokler pa bodo nekateri čete tovornjake krompirja prodajati mimo zadruge, pa ne.". Oglasili so se še nekateri člani upravnega odbora in povedali, da ob tolikšnem jamstvu, kot je predlagal Jugovic, ne bi več sodelovali v upravnem odboru In da bi bite potrebne nove volitve. Jugovic je potlej predlog umaknit prodajo nekaterih stavb, razliko pa z dodatnim sovlaganjem svojih članov. Ob tem, da so člani zadruge na nedavnem občnem zboru sprejeli odločitev o povečanju obveznega članskega deleža z 200 na 500 mark, so soglašali tudi z možnostjo sovlaganja v predelavo krompirja in v trgovski center. Kmetje, ki bodo v ureditev trgovskega centra vložili 500 mark (v ustrezni tolarski vrednosti), bodo pri letni nabavi reprodukcijskega materiala (gnojil, krmil, zaščitnih sredstev...) v vrednosti do 500 tisoč tolarjev imeli pet let en odstotek popusta; tisti, ki bodo vložili na leto oddanega krompir)3.!^ se bo vložek povečal z* * f mark. Tisti, ki si bo, na pniJJ hotel za pet let zagoto" letno prodajo dvajset l^ krompirja v tovarno Čips3' u moral vložiti dva tisoč trtfjV Upravni odbor je zadru* ., kom ponudil dve možno : ali da denar vložijo kot VI vložek, ki jim zagotavlja V dajo določenih količin rfirn pirja in še udeležbo pri de* ^ morebitnega dobička, a'*. ^ kot brezobrestni kredit, >0g. jim ga zadruga po petih *c vrnila. Druga možnost tavlja prodajo krompirja* j j pa tudi udeležbe na dobiCk" C Zaplotnik i Zaplet pri javnem razpisu Zakaj se vedno ni sejalnic? Ignac Korenjak (Mawek, d.o.o.): "Prepričan sem, da je edini razlog za ponovitev razpisa v tem, da ponudniki, ki so bili pri prvem razpisu po volji komisiji za kmetijstvo, niso izpolnjevali razpisnih pogojev." ■ nt i razpisnih pogojev) in jih komisija » Si smela obravnavati, niso navedli, a^C^ navedli le splošno pripombo O'ne.,0*| ponudniki niso navedli oz. Pteđ:Ut vsega..."). Nepopolnih ponudb niso >*Jjjj li iz nadaljnje obravnave. V razpis" piše, da bodo ponudniki o izidu jodjetje Mawek, d.o.o., Kranj izpolnjeva-o vse razpisne pogoje, vendar so v kme razpis. V pismu posebej poudarja, da se je za pisanje odločil zato, ker se o razpisu med kmeti širijo neresnice. "Nepopolnih ponudb niso izločili" Korenjak očita sekretariatu za gospodarstvo vrsto napak v razpisnem postopku. "Čeprav v razpisu piše, da bodo "ponudniki o dnevu in uri odpiranja ponudb pismeno obveščeni", sem bil o tem po telefonu obveščen uro pred odpiranjem. Zapisnik o odpiranju ponudb ni povzetek dogodkov m dejanskega stanja. Mojih konkretnih pripomb, da dva ponudnika - Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj in podjetje Romax, d.o.o., Kranj sploh ne izpolnjujeta razpisnih pogojev (manjkale so tri zahteve iz dnehpo dnevu odpiranja ponudb, anje ponudb je bilo 11. februarja, z $ javnega razpisa bi me morali oDVf*f»nii|1 22. februarja, po telefonskem, ose gt'ilo11 pisnem posredovanju pa sem tem prejel šele 18. marca. V njem P.^ to. da se ie komisiia za kme J^nH to, da se je komisija za odločila, da ne izbere nobenega ka. Čeprav je razpis predvideva možnost, je odločitev treba kotae*1.^ Se predno sem prejel obvestilo ? $ razpisa, so mi namreč na sekretarja., gospodarstvo zagotavljali, da se je *'m sija za kmetijstvo že odločila za p°" ■ «i ka, vendar naj bi se s Slogo, K$ izpolnjevala razpisnih pogojev, »ty $ jal o delitvi po razpisni poti pridoblj ty posla. Iz tega izhaja moje prepričanj.^, je glavni razlog za ponovitev razp.^ tem, da noben od ponudnikov, ki so j> $ volji komisiji, ni izpolnjeval raZP ^ pogojev. Krajši konec bodo žara« p potegnili kmetje," zaključuje Igt*aC enjak. • C Zaplotnik ji za Kmetijstvo menili, da bi lahko izbirah šele potlej, če bi bih vsaj dve enakovredni ponudbi. To je bil tudi razlog, da na podlagi prvega razpisa in ene samo popolne ponudbe niso izbrali nobenega prodajalca sejalnic in da so se odločili za ponoven razpis. Ignac Korenjak iz Predoselj, lastnik podjetja Mawek, ki se je tudi prijavilo na razpis, v pismu, naslovljeno našemu uredništvu, podrobno pojasnjuje, zakaj se je "ponesrečil" javni Ob 27. aprilu dneuu upora proti okupatorja vam čestitamo J ZDRUŽENA LISTA Gorenjske EMOP ■ SPIN •teniški tečaji •teniška šola 7-14 let •teniški vrtci 4-6 let • oddaja teniškega igrišča po urah na teden •prvomajski prazniki - popust! ; Mitja KERMAVNAR 064/213-515 Prijetno branje UREJA: Vilma Stanovnik S Y S T E M S podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 ^SLAČI SO ODPRLI SEZONO NA BLEJSKEM JEZERU COP SE ZNAJDE TUDI V ENOJCU dn LSnJa P^omajska blejska regata je minila ob pičli mednarodni udeležbi, saj imajo v teh en v vseh državah prve izbirne preizkuse - Med našim nekaj lepih obračunov. Bled> 23. aprila Popoldn ~/\"* " vreme 'n ravno prav vetriča, jc v soboto VeslaČc "V. P**10 na ' prvemu letošnjemu druženju slovenskih 80 nastA m 80 se Pome"u* na tradicionalni blejski regati. Od naših Nnr iVsi najboljši z izjemo Denisa Žveglja, ki študira (in ^kreac'* • me ter Milana Janše, ki trenutno trenira za ^Portne^ k 86 od'oc^' ° nadaljevanju ali prenehanju svoje rezuitaj ere* Da se nam ni bati za nadaljevanje lepih ov v veslanju, pa so dokazali tudi mladinci in pionirji. VesVar«ldna otvontev letošnje slanja e SeZOne v središču ve- sloveniu ves,a«ev iz šestih Polee n-u veslaSkih klubov, veda« b ,Pa so nastopili tudi n«0DriSfJaka'.ki Pa na Bled nnsii s svojo najmočnejšo lana Tula in je bil tretji. Tako ima pri sestavi četverca v prvem delu sezone prednost Erik Tul, Jani pa ima do odločilnih tekem (svetovno prvenstvo septembra v Ameriki) še čas, da izboljša svojo formo. Med ostalimi rezultati v ekip0 T 'ePe/ti'n ° gledalci, ki so ob uiiVajj Pomladanskem vremenu viden n •jBleiskem jezeru, niso "0v. sa i ' 8 zanimivih obraču-etici za Je bil v članski konkur-Hed iJJIm»v le troboj enoj cev ^lemnJv(?*0|n Čopom, Janijem Ce"c^m in Erikom Tupasti*65'''ivo §a Je dobil ca c " Clan olimpijskega dvoj- UsPel0 , medtem ko Janiju ni fcw 8nati vse boljšega Izo članski kategoriji gre omeniti zmago blejskega dvojca v postavi Sašo MirjaniČ - Sadik Mujkič, med mladinci sta v dvojcu brez krmarja zmagala Dolar in Šimnic (Bled), v četvercu brez krmarja pa Dolar, Šimnic, Janša in Slivnik (Bled). V kategoriji mlajših mladincev pa je zmago za Bled priveslal v enojcu še mladi Špik. • V. Stanovnik dve Ks «833XKftms tu\ u jul ZMAGI ZA DOMAČE Se je n aPrila - V tretjem krogu prve državne boksarske lige ^imiveT"10 1S. Parov- Kakih 200 gledalcev je videlo zelo Nova^ •. . Je> najbolj pa je navdušil domači boksar Sebastjan ^"kov'ca'i V Peresno lahki kategoriji premagal Ljubljančana Se Je tak' ta n" zdržal silovitih napadov mladega Kranjčana in SiCer D v 2'rudni Predal-/,b koncu S° tokrat nastopili le štirje Kranjčani, njihov izkupiček Pavičii «.„pa Je znašal 2 zmagi in 2 poraza. Trenerju Dušanu ^aneza RaV^. naJbolj poznala odsotnost obolelega 18-letnega Rezuitati a- ^antnn%. Kf0renjskih boksarjev po kategorijah: Peresna* iu,džad Salkič (Kranj) : Šurbek (SI. Bistrica) - 2:1. JPredaja Kuko* SebastJan Novak (Kranj) : Kukovec (Savoy Lj.) Kolarič (Ptuj) - zmaga Bunčič (Ptuj) - ^»novic*" • ......■.........HUMI ^kvalinkaciieV„:SUp.eLrtcžW kategoriji, kljub boljši igri, zaradi v P°lsred • Pnb°ksal nove zmage. Triča PonrSL0tRadoševič (Kranj) : » bValil»kaciia na et Beganovič (Kranj) - »uuro ^nuj; u Precej p^jf Beganoviča. žan^-r Pokazal* riC d^lgnila Prav zadnji boj, v kateri je domači dn*?ji rundi snHr.rtCej yeC od sv°jega nasprotnika, vendar ga je v Vači ostali hr?, n.ekoliko prestrogo diskvalificiral, s čimer so kr ^ red n« ♦ f, pomembne zmage. bni in Ptui ** ,x,kollh: l- Slovenska Bistrica 60 točk, 2. Bakra im^ksarsffKIU0ik' 4" Marit>or 40 točk. jjn°m Bakra I? -anj ^ tokrat doma P™^ nastopil z novim Naglič, foto^j*PeikJ6 Pa *C d°bil P° svoJem sponzorju. • MILOŠ JANŠA, TRENER BLEJSKIH VESLAČEV DO EKIP SREDI JUNIJA Eden pazljivejših, ki so spremljali sobotno otvoritveno regato na Bledu, je bil trener Miloš Janša. Z njim smo se pogovarjali o letošnjih načrtih naše veslaške reprezentance. Kako boste letos sestavili ekipe? "V članski konkurenci imamo za letos v načrtu sestaviti četverec, dvojec in imeti tekmovalca v skifu. Krog veslačev, ki so kandidati za te sestave, je znan in večina jih je nastopila tudi danes: Iztok Čop, Sadik Mujkič, Sašo Mirianič, Erik Tul, Erik Tul, Jani Klemenčič. Računamo seveda tudi na Denisa Žveglja, ki študira v Ameriki. Iz teh fantov bomo sestavili ekipe, vendar ne pred sredino junija. Sredi junija bo druga blejska regata in takrat bomo tudi poskušali sestaviti ekipe. V Luzernu in še na eni tekmi prej pa naj bi bile ekipe že zaključene. Do junija pa bomo trenirali in tudi tekmovali v takšnih disciplinah, kot so nastopili danes - s tem, da bomo skušali sestaviti že tudi četverec in dvojec brez krmarja." Danes ni nastopil Milan Janša. Se je že odpovedal tekmovanjem? "Milan zaenkrat rekreativno trenira in nanj vsaj v prvem delu ne bom mogel računati kot na člana za sestavo reprezentance. Vendar pa se o nadaljevanju kariere še ni dokončno odločil in zato je še preuranjeno govoriti o zaključku njegove tekmovalne poti." Glede na rezultate te prve letošnje preizkušnje kaže, da je v najboljši formi Iztok Čop, ki se dobro znajde tudi v enojcu. Ste pričakovali takšen razplet prvomajske regate? "Za Iztoka sem bil precej prepričan, da bo zmagal, za Janija Klemenčiča pa bi težko rekel, ah bo boljši od Tula ali ne, saj ga je letos že premagal. Tako da je bil ta vrstni red kar precej pričakovan. Zame pa je seveda najpomembneje, da to skupino naših najboljših veslačev obdržim v normalnem treningu in razvoju." Kakšna tekmovanja vas še čakajo v kratkem? "Najprej bomo ta konec tedna nastopali v Pedeluku, prvi dan v treh skifih in v dvojcu brez krmarja, drugi dan pa v enem skifu in v četvercu. Tako bomo imeli "preizkušene" tri vrste čolnov. Sledila bo regata v Duisburgu, konec maja. Možno, da bo na tej regati nastopil že Denis, če bo uspel priti iz Amerike. Sicer pa ga pričakujemo najkasneje sredi junija. Na vsak način pa bo letošnja sezona dolga, saj imamo svetovno prvenstvo za člane šele 10. septembra v Ameriki. To je tudi glavni cilj sezone. Zato mislim, da se ta trenutek splača predvsem dobro trenirati, ne pa se toliko ukvarjati s trenutnimi rezultati." Ekipe mladincev in pionirjev dajejo slutiti, da se nam za dobrerezultate tudi v prihodnjih letih ni bati? "Trenutno imamo v mladinski skupini kot evidentnega kandidata za reprezentanco četverca brez krmarja, imamo pa še nekaj potencialnih kandidatov. Vendar je trenutno težko reči, kako dobri so v mednarodni konkurenci. To pa se bo pokazalo že čez tri tedne v Muenchnu, kjer bo kvalitetna mednarodna regata, po kateri bo že moč presoditi vrednost naših.Sicer pa je tudi za mladince glavni cilj sezone svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Muenchnu. Res pa lahko rečem, da sem z mladinci kar zadovoljen, pa tudi med mlajšimi mladinci je nekaj kar dobrih, izstopa pa Luka Špik. Prav tako je pri pionirjih nekaj dobrih tekmovalcev, zato se na Bledu ne bojimo, da bi ostali brez reprezentantov." • V.Stanovnik VELIKI DOSEŽKI JESENIŠKIH ŠPORTNIKOV Jesenice, 24. aprila - Občina Jesenice se resnično lahko pohvali z vrhunskimi rezultati svojih športnikov in športnic V tem prepričanju je izzvenelo sobotno srečanje, ki ga je pripravila Športna zveza občine Jesenice. Izredno uspešno je bilo leto 1993 oziroma celotna sezona. Med bogato bero naštejemo najodmevnejše dosežke: bronasti kolajni Alenke Dovžan in Jureta Koširja na zimskih olimpijskih igrah, srebrna kolajna kegljačev na ledu v ekipnem delu svetovnega prvenstva, uvrstitev hokejistov v polfinale evropskega pokala državnih prvakov pa še vrsta lepih rezultatov na drugih mednarodnih in domačih tekmo« vanjih. Število kategoriziranih tekmovalcev uvršča jeseniško občino na visoko 4. mesto. Na srečanju je zbrane najprej pozdravil predsednik Športne zveze občine Jesenke Janez štojs in spregovoril o teh uspehih, v nadaljevanju pa so najboljšim podelili priznanja. Skupaj jih je prejelo 117 posameznikov in ekip. Med dobitniki so smučarji, hokejisti, kegljači na ledu, umetnostni drsalci, sankači, judoisti, lokostrelci in gorski tekači Priznanja so podelili tudi šestim trenerjem za dolgoletno delo. Na srečanju je župan dr. Božidar B rudar podelil tudi Gregorčičeve plakete za dolgoletno delo in uspehe v športu. Prejeli so jih: Maks Dimnik za dolgoletno in vsestransko aktivnost na področju planinstva, Jožica Mrak za dolgoletno delo z mladimi pri TVD Partizan Jesenice, Peter Papič za uspešno organizacijsko delo v Športu, Roman Smotej za vsestransko aktivnost na področju hokeja in Judo sekcija pri TVD Partizan Jesenice za tekmovalne uspehe in športno vzgojno delo v preteklih 30-tib letih. • J. Rabič LILLEHAMMER PO LILLEHAMMERJU GORSKA KOLESA ZA OLIMPIJCE Tržič, 23. aprila - Olimpijci Andreja Grašič, Robi Meglic in Dejan Jekovec so bili zadovoljni s kolesi, drugi športniki pa s še bolj skromnimi darili. Zanje je bila morda večja nagrada polna dvorana tržiškega kina in navdušen aplavz domačinov ter gostov. Vse skupaj so prijetno presenetili tržiški kulturniki. Nastopi plesalk, pevcev in pevk, godcev ter igralke so prepleth skoraj dveurno srečanje s tržiškimi športniki. V pogovoru z Janezom Kikljem so se predstavili smučarska skakalca Roman Perko in Jaka Grosar, sankač Drago Česen, kegljač Jernej Potočnik, alpinista Filip Bence in Slavko Rožič, smučarski tekač Tomaž Globočnik, kombinatorec Franci Jekovec in alpski smučar Izidor Jerman. Največ vprašanj so seveda bili deležni trije olimpijci, biatlonka Andreja Grašič in smučarska skakalca Robi Meglic in Dejan Jekovec. Kot je v nagovoru poudaril tržiški župan Peter Smuk, je edino majhna tržiška občina imela tri tekmovalce v olimpijski reprezentanci. Za njihove uspehe so posebej zaslužni starši in prizadevni društveni delavci, skromna zahvala za trud olimpij-cev pa so gorska kolesa. Če bi se vrnili domov z medaljami, bi bili v zagati, kako do avtov; zato bo treba misliti tudi na kakšno tovarno delov za avte pri njih, se je pošalil župan. Drugim športnikom so spominska darila izročili predsednik TD Tržič Lado Srečnik, predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic in podpredsednik SO Tržič Peter Belhar. Direktor slovenske biatlonske reprezentance Janez Vodičar se je športnikom zahvalil za dobre rezultate in Tržičanom za imenitno prireditev. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da v njihovo ekipo prihaja tudi Tomaž Globočnik. Predsednik Smučarske zveze Slovenije pa je med drugim ocenil, da dosedanji uspehi spodbujajo samozavest, ki bo športnikom potrebna še naprej. • S. Saje Minuli petek in soboto so celotno traso Gira dTtalia v Sloveniji, kije dolga okoli 190 kilometrov, prevozili člani našega etapnega odbora, predstavniki sponzorjev, novinarji, nekdanji kolesarji, kolesarski delavci in vojaki. V petek dopoldne so na pot, ki so jo simbolično poimenovali "Giru naproti" krenili iz Rateč, se ustavili na Jesenicah in v Radovljici, okoli 14. ure pa so (neverjetno spočiti) prikolesarili v Kranj, kjer jih je sprejel kranjski predsednik IS Peter Orehar. Cilj prvega dne je bila Ljubljana, v soboto pa so vožnjo nadaljevali še prek Vrhnike, Črnega vrha in Ajdovščine do Nove Gorice. Kot je na cilju dejal predsednik etapnega odbora Jelko Kacin, so na poti ugotovili, da bi se dirka lahko začela že te dni, saj je za nastop kolesarjev že vse pripravljeno. • V.Stanovnik, foto: J.Pelko VALJAVEC V RUMENI MAJICI Kranj, 25. aprila • Konec tedna se je z uvodnimi dirkami začela letošnja kolesarska sezona. V Novi Gorici je prvo dirko slovenskega pokala v članski konkurenci dobil Rogovec Velkavrh, najboljši Savčan pa je bil Rovšček na sedmem mestu. Med starejšimi mladinci je zmagal Kelner (Perutnina), Savčan Zupan Ea je bil šesti. Med mlajšimi mladinci je zmagal Rogovec Šprohar. fa kriterijskem točkovanju je med člani zmagal Ugrenovič iz Krke, Savčan Rovšček pa je bil četrti. Kolesarji Save so tekmovali tudi po jadranski magistrali, kjer je zmagal Novomeščan Sandi Papež, med ekipami pa je slavila Avstrija, pred Belomsijo, Krko in Savo. Slovenski kolesarji pa nastopajo tudi na mladinski dirki po Toskani, kjer je po drugi etapi rumeno majico oblekel Savčan Tadej Valjavec, v močni konkurenci pa je tudi po tretji etapi med 160 kolesarji na čelu kolone. • V.S. jUetika mmmmmmmmn UMNIKOVA POVZROČILA "PREPLAH" Kranj - V Velenju so v petek ob odprtju novega štadiona pripravili atletski miting, na katerem je sodelovalo tudi deset tekmovalk in tekmovalcev iz Atletskega kluba Triglav. .Marcela Umnik, ki je prvič doslej nastopila v troskoku, je s skokom 12,83 metra in z zmago povzročila med tekmovalkami v tej disciplini pravi "preplah", saj je izpolnila normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lizboni na Portugalskem in le za 16 centimetrov zaostala za državnim rekordom za starejše mladinke in 17 centimetrov za normo, potrebno za nastop na evropskem članskem prvenstvu v Helsinkih. Kot je po tekmovanju povedal trener Dobrivoje Vučkovič, je Marcela tokrat nastopila v troskoku le zato, ker na sporedu ni bilo skoka v daljino in ker je troskok tudi dober trening za "njeno" disciplino. Kranjsko zastopstvo je bilo na mitingu tudi sicer zelo uspešno, saj je poleg Marcele izboljšala osebne rekorde še peterica atletinj in atletov: Urša Hribar v teku na 300 metrov (43,01), dvojčici Petra in , lina Bergant v teku na 500 metrov (63,68 oz. 63,80), Jože Resman v teku na 1.000 metrov (2.44,92) in Mirjana Idžanovič v metu kopja (31,24). Poleg Marcelinega prvega mesta je treba omeniti še četrto mesto Saše Eberl v troskoku (11,65) ter peto mesto Une Čarman v isti disciplini (11,08) in Bojana Klančnika v metu kopja (54,54). • CZ. PREJELI SMO. SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 /lki Krim Electa : Izola 14:28, Tapi Zagorje : Olimpija (B) 3 : Mluiotest (B) : Polje 22:22. Bled H moSki: Dom Žabnica : Gorjanc 28:30, Radovljica Špec. (Kr\.£eSlr (B) 20:23, Besnica (B) : Pegaz Jezersko 21:35, Sava Kan • e 16;25. Pr°sti so bili igralci Herbalife Storžiča. Wfni Dom Žabnica : Preddvor Infotrade 21:22, Radovljica (Km Bied = Šešir 15:18, Besnica : Center Zaplotnik 28:8, Sava $1 • P'nile 24:10, prosti so bili igralci Herbalife Storžič. franf J e deklice: Lokastar : Planina Kranj 23:9, Sava (Kr) : Prosti Položeno Kočevje : Polje - preloženo, Olimpija je bila * • M. Dolanc KValit ETNI ROKOMET V BESNICI 25. aprila Rokometni delavci iz Besnice bodo po aPrila lQa?n^an* P™ sezoni v drugi rokometni ligi v soboto, 30. sodel0v i ' or8anizirali močan rokometni turnir, na katerem bodo ^vstriie ^ Vse drugoligaške ekipe z Gorenjskega in gosti iz Se bi 7' ^rnir se bo začel že ob deveti uri zjutraj, končal pa naj skuj •4 bi Pini ^?metnim plesom in zabavo. Zanjo naj bi poskrbeli ogat Kalifornija in Šum. Organizatorji imajo pripravljen tudi ^PravJj r skratka besniški rokometaši so se že zgodaj začeli ?abavnJatl,za n°vo sezono. Vsem pa se obeta zanimiva športno-y sobota na zadnji aprilski dan. • Martin Dolanc četrti v v. nedelji n"1 ^»ie ^lfde'Ja' aprHa - Prejšnjo soboto in v nedeljo je bilo v PV°drJevif mestu državno prvenstvo v rokometu za mladince. |.c «kipe finalnega turnirja so se poleg domačinov udeležile lJ«b|jaju,Vv°varne Laško iz Celja, Andorja, Jadrana iz Kozin, * Šesteric Slovana in KodeUeva ter škofjeloški Šešir. ^ riajboT«6 ^a razdeljena v dve skupini, za napredovanje med ^est v skn • • ie bilo potrebno osvojiti enega od prvin dveh ^ličnih i J511^' škofjeloški Šešir je nastopal v skupini B in po dveh l8fali nerJi * osv°Jil prvo mesto. Ločani so v prvem srečanju SCmagali v Mn° 18:18 s Kodeljevim (gostje so vodili že 5:10), in A Se tako 1[ ede^° 16:14. V nedeljskem nadaljevanju prvenstva LAiiubjanslr naJPrei pomerili z drugouvrščeno ekipo skupine j^anj f m. Slovanom. Po prikazani igri prvega dne so bili h ter sp11,11' v?ndar so jih slovanovci presenetili in zmagali Leto je naokrog in sezona gorskih tekov je pred durmi. Tudi v letošnji zimi, ki se še nikakor noče posloviti, smo v sekciji za gorske teke pridno delali ter zopet pripravili Informator '94, v katerem je opisano naše dotedanje delo, podana analiza športnih rezultatov in načrti za nadaljnje delo. V Informatorju '94 so tuai zbrani rezultati za pokal Slovenije '93, kot tudi koledar tekmovanj in hkrati predstavitev posameznih tekem za letošnji pokal Slovenije, ki obsega sedem gorskih tekov širom Slovenije. Poleg Informatorja pa smo v sekciji pripravili plakat in lično zloženko, v kateri je zelo nazorno predstavljeno tekmovanje za pokal Slovenije '94. Tekmovanja, ki smo jih uvrstili v ta sklop so: 1. maja, Sevnica - Tek na Lisco, 14. maja, Mojstrana - Triglavski tek, 4. junija, Kamniška Bistrica - Tek na Kamniško sedlo, 19. 6. Križe/Tržič - Tek na Kriško goro, 10. julija, Podpeč/Ljubijana -Tek na Krim, 18. septembra. Jezersko - Tek na Češko kočo, 8. oktobra, Ljubljana - Tek na Šmarno goro. Pravila za točkovanje so ostala enaka kot lani, to pomeni, da se v skupni seštevek pokala šteje najboljših šest uvrstitev. Tekmovalo se bo v šestih kategorijah: mladinke in mladinci roj. 1975-1978, članice roj. 1960-74, člani roj. 1955-74, veteranke roj. 1959 in starejše ter veterani roj. 1954 in starejši. Prvi štirje gorski teki bodo šteli kot izbirni za sestavo reprezentance na letošnjem 10. Svetovnem pokalu (4. septembra, Berchtesgaden Nemčija) in 1. Evropskem pokalu (3. julija, Belluno Italija), kar je letošnja novost, saj je do sedaj obstajalo le eno tekmovanje najvišjega ranga, to je Svetovni pokal. Po novih pravilih ICMR-a (mednarodna zveza za gorske teke) bo proga na Evropskem pokalu potekala gor-dol, medtem ko bo na Svetovnem pokalu proga speljana le navkreber. Ta pravila je sprejela tudi Slovenija ter le-tem primerno organizirala državna prvenstva, ki bosta 4. julija v Kamniški Bistrici (proga samo navkreber) in 10. julija v Podpeči na robu Ljubljanskega barja (gor-dol). Novosti pa ni konec. Sekcija za gorski tek je v letošnji pokal Slovenija uvrstila tudi gorske teke za mladino od 12. do 15. leta. Proge za tovrstna tekmovanja so dolge od enega do treh kilometrov, z vzponi od 70 do 150 m. V sezoni '94 bodo teki organizirani v okviru naslednjih pokalnih tekem: Tek na Lisco, Tek na Krim, Tek na Šmarno goro. Ce pa želite podrobnejših informacij pa se oglasitev v novih prostorih AZS na Aljaževi 32 v Ljubljani (gimnazija nasproti atletskega stadiona ŽAK), kjer boste brezplačno dobili letošnji Informator. • Aleš Gros HVovarni ?e uvrstrl» C?ačo eki k° iz( nH,rani "zm?^".^ odločilnem srečanju za naslov prvakov so nato' ^d°lŽila 7" !!!L kovana 27:13, Velika Nedelja pa se je Ločanom finale. V drugem polfinalu je to uspelo Celja, ki je z zadetkom prednostni premagala, 'a za u '"'""'a i'.u, vcuita FMeae, « sobotni poraz in zmagala 17:13. • Dare Rupar ZA GORENJCE ^e| -Cclna ko^t??8' 23. aprila - Konec tedna so vaterpolisti odigrali to^ktom 'yffi£ Triglava je v Ljubljani premagala Maribor z x!lla Nemi,« •( °* *L 7:0> 8:1)> ekiPa KranJ 90 Pa Je v CdJ« 10» lestvici v lnzma8ala z rezultatom 13:10 (3:1, 4:2, 1:2, 5:5). ^ami tr a Triglav in Micom Koper (s tekmo manj) s po • iretja Je Ljubljana, Kranj 90 pa je četrti. J.M. ^SlZ?NTANCA JE DOLOČENA :tor ^erm...'. 51 naj bi zastopala barve Slovenije na Evropskem »eM 0r'renr!? " Predsednik Strokovnega sveta Petar Didič i Drveče, t; _.ntanc Tomo Balderman sta določila člane repre- skupine. Tako je v reprezentanci osem igralcev 'ajeta Kranj prijateljsko tek!!! Mublj?naPc haj'aJ° u Mlcom Kopra, po enega pa dajeta Kranj §25° k Primnri.?1^^^41?6^ ki že danes odhajajo na pf 20°Per). E'lXenrx-Bo,,čic' Marko Štrlulj, Aleš Stopar (Micom lat^ naston?? (kranJ 9°) in Roman N»8Uc (Ljubljana). Že Jo£p.a odhaia t, ^ePrezentanca na mednarodnem turnirju v Pragi, ^orinček kvallfikaciJe za "B" prvenstvo Evrope v Sofijo. • Druženje ob Športnih igrah - Minulo nedeljo so se na nogometnem igrišču na Godešiču zbrali športni zanesenjaki iz vasi ob desnem in levem bregu Sore. Nogometaši Hoste, Pungerta, Gosteč in Drage so se med seboj razdelili v ekipi oženjenih in ledig. Zmagali so seveda oženjeni, ki imajo tudi v nogometu več izkušen. S tretjo zaporedno zmago (podobno srečanje je bilo letos četrto) pa so dobili pokal v trajno last. Eno od bolj zanimivih športnih tekmovanj je bilo tudi vlečenje vrvi (na sliki), v katerem pa je bila najmočnejša tako imenova ekipa "Desni breg", ki je v super finalu ugnala ekipo Suhe. • V.Stanovnik DRUGA NOGOMETNA LIGA TRIGLAV CREINA VISOKO IZGUBIL Domžale - V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo pri Napredku in izgubilo z 0:3. Kranjčani tokrat niso uspeli ponoviti dobrih iger v zadnjih kolih. Načrti, po katerih bi iztržili ugoden rezultat, so še na težkem valovitem igrišču podrli že v drugi minuti, ko so domačini povedli. Nezbranost v kranjski obrambi je izkoristil Petkičič in ob dveh Triglavanih neoviran poslal žogo v mrežo. V 15. minuti je bilo že 2:0 in sicer po še večji napaki obrambe Kranjčanov, ki niso znali izbiti žoge iz kazenskega prostora in jo zaradi nespretnosti pravzaprav podarili drugemu strelcu. Usodo Kranjčanov je pravzaprav zapečatil nekdanji igralec Triglava Rajko Kondič, ki je dosegel tako drugega kot tretji zadetek v 64. minuti. Pri 3:0 je z glavo kronal odlično akcijo svojega moštva. Čeprav so bili v podrejenem položaju Triglavani pravzaprav niso igrah slabo. Igrali so: Piljič, Atlija, Kovačič, Novkovič, Kondič, Mulalič, Bajrovič, Ceferin, Golob, Boldin, Tusar, Korenjak, Sofrič. • Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA JELOVICA BREZ MOČI Škofja Loka - V tretji nogometni ligi je Jelovica gostila moštvo Korotana Italiane iz šempasa in izgubila z 0:2. V prvem delu sta bili moštvi boli ah manj enakovredni. Vseeno bi gostje lahko povedli že na koncu prvega dela, ko je odbita žoga prevarala zadnjega branilca Leskovca in omogočila Primorcem, da so iz neposredne bližine neovirano streljali na gol, vendar na presenečenje vseh zgrešili vrata. Kar so gostje zamudili v prvem delu so nadoknadili na začetku drugega. Spet so izkoristili nespretnost v loški obrambi, prodrli v kazenski prostor, kejr pa je posredoval domači vratar Oblak in zagrešil najstrožjo kazen, katero so Primorci znali izkoristiti. Kmalu zatem so vodili že z 2:0, vendar pa se Ločani niso predali. Dvakrat so nevarno streljali na gol, prvič je poskus Pavičeviča zaustavila vratnica, drugega Grubiča pa z zadnjimi močmi gostujoči vratar. Ne glede na to so gostje zasluženo zmagali, Ločani pa se po tem porazu skorajda ne morejo več izogniti izpadu iz tretje lige. Igrali so: Oblak M., Brdnik, Oblak G, Krupič, Leskovec, Klančar, Mavko, Kane, Idrizi, Pavičevič, Grubič. • Iztok Golob LOŠKI NOGOMETAŠI V BOROVLJAH Borovlje, aprila - Prejšnji teden so se v prenovljeni boroveljski športni dvorani srečali nogometaši pobratenih občin Sele in Škofja Loka. Odigrah so tekmo v malem nogometu, na kateri pa so zmagah domačini z rezultatom 12:9. Tekma je potekala pod pokroviteljstvom Mesoizdelkov iz Škofje Loke, po tekmi pa je bilo še prijateljsko srečanje (za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Staneta Oblaka), na katerem so se ob pnsotnosti selškega župan Bertija Wassnerja dogovorili za povratno snidenje, ki bo 12. junija v Škofji Loki. Tekma bo na igrišču v Puštalu. • P.P. PRVOMAJSKI TURNIR V DRAŽGOŠAH Dražgoše, 25. aprila - ŠD Dražgoše, ekipa Vikingi, je tudi letos organizator tradicionalnega prvomajskega turnirja v malem nogometu. Turnir se bo v nedeljo, 1. maja, začel ob 9. uri, potekal pa bo na športnem igrišču v Dražgošah. Ekipe se do Eetka, 29. aprila, lahko prijavijo na naslov Rafko Kavčič, iražgoše 5, 64228 Železniki ali po telefonu 67 121 int. 252 od 7. do 7.30 in zvečer po telefonu 66-930. Prijavnina znaša 3.800 tolarjev. Žrebanje bo v petek ob 20. uri v Fuzbalerček baru v Dražgošah. Prve štiri ekipe prejmejo pokale, prve tri pa tudi denarne nagrade. • VLS. MEDNARODNI ŠAHOVSKI FESTIVAL V PORTOROŽU PRIČAKUJEJO NAJMANJ 60 EKIP Od 13. do 15. maja bo v Portorožu, v dvoranah hotelov Bernardin, ena izmed letošnjih največjih in hkrati tudi najbolj množičnih šahovskih prireditev v Sloveniji - mošt veni šahovski festival, ki sodi med uradna tekmovanja Šahovske zveze Slovenije. Organizatorji festivala - tekmovalna komisija za delavski šah mesta Maribor, ki deluje pod okriljem podjetja za šport in rekreacijo Sokol iz Maribora, pričakujejo udeležbo najmanj šestdesetih ekip iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske in Avstrije. Moštveni del festivala bo 13. in 14. maja, na njem pa bodo igrale članske (moški in ženske) ter mladinske ekipe, medtem ko bo v nedeljo, 15. maja, še hitropotezni turnir. Ekipe sestavljajo štirje Šahisti in dve rezervi (člani in mladinci), ter dve igralki in rezerva (članice). Pet najboljših ekip v moški konkurenci bo prejelo denarne nagrade - zmagovalna ekipa 1000 DEM, drugouvrščena 700 itd., v ženski konkurenci bodo denarne nagrade prejele tri najboljše ekipe, prva 300 DEM itd., prvih pet ekip v mladinski konkurenci pa bo prejelo praktične nagrade. Na hitropoteznem turnirju bo razdeljenih osem nagrad, šest za najboljše člane (prva 250 DEM), in po ena v ženski in mladinski konkurenci, vsaka 100 DEM. Nagrade bodo izplačane v tolarski protivrednosti. Zadnji rok prijave za moštveni del festivala, ki jih je treba poslati na naslov podjetja Sokol, Cesta zmage 33, 62000 Maribor, je 27. april, za hitropotezni šah pa bo organizator sprejemal prijave na dan tekmovanja. Prijavnina za moštveni del festivala znaša 4.000 tolarjev za moške in 2.000 tolarjev za ženske in mladinske ekipe, za hitropotezno tekmovanje pa 1.000 tolarjev. • Zmago Gomzi 1. CHD AVTOMOBILISTOV STRIKOVIČ UBRANIL LANSKI USPEH V nedeljo so se na avstrijskem dirkališču Oesterreichring v Zeltwegu na prvi dirki za državno prvenstvo pomerili najboljši slovenski cestnohitrostni avtomobil isti, dirka pa je bila hkrati tudi prva za pokal renault clio 1.4 RT. Po pričakovanju so bili najhitrejši BMW- ji M3 in tako je v prvi dirki zmagal Slavko Dekleva, pred Dragom Božičem, ki je vozil sierro cosworth, odličen tretji pa je bil Kranjčan Miran Strikovič z rallvjevsko mazdo 323 GTR. Strikovič je bil v drugi dirki zaradi težav z avtomobilom manj uspešen in se je uvrstil na peto mesto, za točkovanje v DP pa je kljub skupni zmagi Martina Črtaliča, ki je vozil BMW M3 skupine A (slednja se po pravilih AMZS ne točkuje za DP) najvišje število točk še drugič osvojil Dekleva pred Božičem m Dagmarjem Šustrom. V pokalu renault cho 1.4 RT je štartalo samo šest avtomobilov, po trčenju Črtaliča in Alojza Pavlica pa so v cilj prišli samo štirje. Najhitrejši je bil Edvin Klančič pred Andrejem Fabijanom in Vladom Krivcem . • M.G. PROIZVODNO, TRGOVSKO iN GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva e. 64 PO M LA D /V OPUS TI m 15% za izdelke iz tekstila v vseh prodajalnah in na oddelkih s tekstilom * 5% za premog v prodajalni Kurivo na Mestnem trgu 39 v Škof ji Loki tel.: 620 - 445 * popusti veljajo pri nakupu z gotovino UGODBiV M A KUP J£ Pftf LOM/ /V A KUP RAZPIS Izvršni odbor ZZB NOB Radovljica daje v najem ustreznemu ponudniku PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI - JELOVICA Dom stoji na 1.118 m nadmorske višine. Lega doma s čistim naravnim okoljem, J3 izredno privlačna zlasti za goste, ki so potrebni dobrega počutja. DOM RAZPOLAGA: V spodnjem delu: s kuhinjo, bifejem, jedilnico, posebno sobo, pisarniškim prostorom, sanitarijami. V zgornjem pa: s 15 sobami - 40 posteljami. Urejen dvoriščni prostor, parkirišče in 2 pomožna prostora z vso opremo in inventarjem. Iz Radovljice je dom oddaljen 24 km (avtom, prevozi). Kot Pri|etnake turistična točka pa ima dostope tudi iz Krope, Kamne Gorice, Bohinja in Škofje LokB' Dom ima lastno vodno zajetje (2 zbiralnika), električni priključek in telefon. Resnim interesentom, po možnosti zakoncema so na razpolago tudi ostale informacije, vska ponedeljek in sredo med 8. in 11. uro po telefonu 714-906 na sedež Občinske organizacije ZZB NOB Radovljica. Ponudbe zbiramo na naslov: ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB RADOVLJICA, GORENJSKA C. 25, DO 5. MAJA 1994. IZVRŠNI ODBOR ZZB NOB RADOVLJICA. PllMISSAlM AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o., Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON Pon.-petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 PRI NAKUPU OSEBNEGA AVTOMOBILA NISSAN v našem avtosalonu v radovljici od18.4.do16.5.i954 BOSTE PRESENEČENI IN „ DELEŽNI POSEBNE UGODNOSTI OBIŠČITE IMA** SEZNAM NAGRAJENCEV 6. ŽREBANJA NA TV Kranj, 24. aprila - Tudi letos je bilo finalno žrebanje Podarim - dobim ie posebno slovesno, srečo pa sta s pomočjo šestih otrok delila Jure Košir in Katja Koren. Športniki, ki sodelujejo v tej priljubljeni akciji, so se med seboj pomerili tudi v različnih športih, najbolj zanimive pa so bile atletske akrobacije mlade Mojstrančanke Alenke Dovžan. Seveda pa je večina Slovencev ves večer najbolj nastrpno čakala na rezultate žrebanja, saj je bilo v bazenu več kot milijon in tri tisoč kartic, izžrebance pa so Čakale najlepše letošnje nagrade: hiša, zlata čokolada, balon, avtomobili__ Tudi tokrat pa je nekaj lepih nagrad prišlo na Gorenjsko, najbolj se je veselila Kati Dežman iz Ovsiš, ki ie dobila avtomobil xantio in 4S000 litrov goriva. "Bili smo tako presenečeni, da sem še kar brez besed. Celo noč nisem spala, sprejemala sem čestitke na domu in po telefonu. Že vseh deset let z možem kupujeva kartice in za vsako žrebanje pošljeva vsaj dve, če sva bolj pri denarju pa tudi več. Kot sem lahko videla po televiziji, je bila izžrebana kartica, ki sva io poslala za zadnje žrebanje pred tednom dni, kupila pa sva jo na Bledu, saj sva jih prej iskala v Podnartu, v Radovljici in v Ljubljani, pa so bile povsod že razprodane," je v ponedeljek dopoldne pripovedovala presrečna Kati Dežman, upokojenka iz Ovsiš. Kati in mož Albin se sedaj vozita z AX-om, če bosta obdržala novo xantio, pa se še nista odločila. S hčero in tremi vnuki bi si jo najprej rada dodobra ogledala. In če ne bo prevelika, bo morda ostala kar na Ovsišah.... Ker pa pri zadnjem žrebanju med Gorenjci ni imela sreče samo Kati, pa objavljamo srečneže iz širšega območja Gorenjske. • V.Stanovnik Tržič - 25; Meglic Emilija, Ceste na Belo 22, 64000 Kranj - 25; Mohar Bojana, Žiganja vas 82, 64203 Duplje - 26; Mohar Janez, Žiganja Vas 82, 64203 Duplje - 26; O Ogrin Milena, Cankarjeva 31, 64240 Radovljica - 26; P Pavlic Maja, Osojna 10, 61230 Domžale - 26; Perme Franc, Mlaka 11 a, 61218 Komenda - 27; Plemelj Matevž, Grič 3, 64260 Bled • 26; Pogačnik Matjaž, Podnart 47, 64244 Podnart - 26; Praprotnik Anton, Goričica 19, 61230 Domžale - 20; Praprotnik Majda, Heroja Verdnika 35, 64270 Jesenice - 27; Pregled Angelca, Tunjiška mlaka 5 b, 61240 Kamnik - 25; Prešern Stane, Alpska 3, 64260 Bled - 25; Pristovnik Sonja, C. III talcev 12 b, 61240 Kamnik - 26; Ajdovec Petra, Pipanova 24, 64208 Šenčur - 25; Avsec Franci, Gradni-kova 5, 64000 Kranj - 27; B Bakavec Karel st., Baielj 17, 64205 Preddvor - 27; Barle Ana, Tolstojeva 8, 61230 Domžale - 23; Begelj Zala, Kovor 84, 64290 Tržič - 25; BerČič Stana, Groharjevo naselje 64, 64220 Škofja Loka - 26; Berdnik Franci, Zikova 12, 61240 Kamnik -26; Bergant Milan, Moste 121,61218 Komenda - 27; Bizjak Jerneja, Zg. Bitnje 250, 64209 Žabnica - 27; Bizjak Mirko, Zg. Bitnje 250, 64209 Žabnica - 27; Bodlaj Boris, Vrhpolje 42, 61240 Kamnik - 27; Božič Janez, Selca 134,64227 Selca -26; BradeSko Boštjan, Miklošičeva 2 d, 61230 Domžale - 25; Brunček Dragica, Prečna 8, 61230 Domžale -27; 25; Grahovec Terezija, Planina 10, 64000 Kranj - 26; Grašič Marija, Strahinj 60, 64202 Naklo • 25; H Horvat Ida, Bevkova 43, 64240 Radovljica - 26; Cvek Jana, Na Kresu 17, 64228 Železniki - 27; Čadež Simon, Križna Gora 16, 64220 Škofja Loka - 25; Cerne Milena, Naselje Slavka Černeta 1, 64280 Kranjska gora - 27; Emersič Franc, Podlubnik 140, 64220 škofja Loka - 25; Frelih Žiga, Kališka 22,64000 Kranj Ivančič Stane, C. na Brdo 30, 64000 Kranj - 25; K Kadunc Janez, Štefetova 36, 64208 Šenčur - 25; KamenSek Roman, Mrakova 1, 64000 Kranj - 25; Kcižar Igor, Seljakovo naselje 25, 64000 Kranj - 25; Kirn Tomaž, Britof 273, 64000 Kranj - 26; Klemenčič Dominik, BukovSčica 8,64227 Selca - 26; Knapič Mara, Križnarjeva 1 b, 64000 Kranj - 16; Knific Zdenka, Goričane 22 a, 61215 Medvode - 15; Kočevar Alenka, Rova 51, 61235 Radomlje - 26; Kočevar Alojz, Rova 51, 61255 Radomlje - 26; Kokalj Marica, Hotovtja 75, 64223 Poljane nad Skorjo Loko - 26; Kunsič Lidija, Radovna 14, 64247 Zgornje Gorje -26; Lupša Giti, Čadovlje 7,64290 Tržič -26; M Markič Peter, Kranjska c. 34, 64290 Remic Alojz, Grosova 21 a, 64000 Kranj - 13; Roblek Jože ml., Zg. Brnik 24, 64207 Cerklje na Gorenjskem - 26; Rogač Karel, Franca Pirca 4, 61240 Kamnik -17; S Seršen Frančiška, Rakovnik 47, 61215 Medvode - 26; Smukavec Vera, Vackova 3, 64264 Bohinjska Bistrica - 25; Sotlar Mitja, Cesta revolucije 6, 64270 Jesenice - 26; StrniSnik Franc, Simona Jenka 9, 61230 Domžale - 25; Stroj Florjan, Podbrezje 197, 64203 Duplje - 26; Stroj Žiga, Podbrezje 197, 64203 1. HIŠA JELKA TIPSKE IZDELAVE JELOVICA, JELOVICA ŠKOFJA LOKA, JUTEKS ŽALEC, BRAMAC SKOCJAN IN TIM LAŠKO - Madjar Suzana, Radovd 10, 69264 Grad 2. ZLATA ČOKOLADA GOR-ENJKA (3100 G) IN ČOKOLADA GORENJKA V TEŽI NAGRAJENCA ŽITO GORENJKA Vister Andrej, Titova 2 a, 64270 Jesenice - 25; Vreček - Kirn Slavka, Britof 273, 64000 Kranj - 27; Z Zmerzlikar Drejc, Zg. Brnik 116 b, 64207 Cerklje na Gorenjskem - 26; Zupan Marta, Krnica 47, 64247 Zgornje Gorje - 26; % Žerjav Milan, Hribarjeva 36, 61234 Mengeš - 26; Žun Bogomil, Kocja-nova 18 a, 64000 Kranj - 27; 64244 Podnart 5. AVTOMOBIL SAMARA 1500 L Z VSEMI OPCIJAMI IN TRILETNIM BREZPLAČNIM VZDRŽE-VANJEM NA NAČELIH GARANCIJE LADA AVTO d.o.o. • Papler Marjan, Lete 7 a, 64290 Tržič 6. AVTOMOBIL CLIO SAVA KRANJ • Vučak Drago, Strukovci 45, 69265 Bodond 7. 50.000 DEM ZA PRAVILNO STAVO NA TENIŠKEM TURNIRJU KIM-PODARIM DOBIM KIM • Ključeviek Silva, Gorenja vas 21, 61414 Podkum 8. MOTORNO KOLO YAMAHA YZF 750 SP TN DAINESE GTR DIV KOMBINEZON DELTA TE A M KRŠKO d.o.o. • Štern Milana, Koprivnik 27 a, 62313 Franu 9. VILIČAR INDOS TIP P** S*?4, INDOS - Fajmut Martina, Ze«J"T 62393 Črna na Koroikem v*lf 10. ČISTILNI STROJ C EXCELLENT d.o.o. - C«"Sjji Martina, Gorenja vas 241, °* Gorenja vas *ti' 1L NAGRADNI BON ZAJ&fl NOVE IZDELKE V VRED^V-»« 789300 STI - srednji tečaj SloveiOja na dan žrebanj« i, d.d. Semen Valerija, Zupan«*«* 69220 Lendava ofu0 12. ZLATO NALIVNO f*-.. CROSS (18KT) Z VGRA>» <;A NIM IMENOM NAGRAJe^e< REI d.o.o. - Račev Franc, ***"L 58, 62373 Šentjanž pri Dravop»" Podatke obdelal in pripravil za tisk SPIN, d.o.o., Kranj. IX ZLATO NALIVNO PERO CROSS (18KT) Z VGRA VIRAN1M IMENOM NAGRAJENCA « REI d.o.o 13. BON ZA NAKUP SMUČARSKE IN PLANINSKE OBUTVE S PLAČANIMI ENOTEDENSKIMI POČITNICAMI ZA DRUŽINO <2+2) . ALPINA TOVARNA OBUTVE p.o. ŽIRI 14. NAGRADNI BON ZA ELAN OVE IZDELKE V VREDNOSTI 394650 Sn-srednji tečaj Banke Slo**«uJ» na dan žrebanj« • ELAN COMMERCE d.o.o. 15. JADRALNOPADALO VENTT »PODRAVKA - TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.c 16. GLOBINSKI SESALNIK VALZER IL - BENT EXCELLENT d.o.o. „ 17. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 78930 SIT-srednji tečaj Banke Slovemj« dan žrebanja « ELAN d. d. 1«. DIRKALNO KOLO BIANCHJ VENETA 602 300 DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. 19. KOMPLET PNEVMATIKE SAVA EXACT M+S • SAVA KRANJ 20. ŠOTOR ADRIA 3 (4 OSEBE) - INDUPLATIJAR*^ 2L MESTNO KOLO BIANCHI DAMA 26 • DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. itt4fi 22. ŠOTOR KANIN 4 (4 OSEBE) - INDUPLATI JAR** 24. ŠOTOR KRIM 3 (3 OSEBE) . INDUPLATI JAB5» 25. CURVER KOŠ IN 3 CURVER POSODE ZA SHRANJEVANJE HRANE • SILK d.o.o. 26. NAGRADA CURVER V VREDNOSTI 5270 SIT • SILK d.o.o. 27. CURVER KOVČEK ZA ORODJE - SILK d.04>. 23. OTROŠKO KOLO BIANCHI NOVOLETA l* DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. Torek, 26. aprila 1994 OGLASI, GLASOV KAŽIPOT 29. STRAN • GORENJSKI GLAS I GLASOV KAŽIPOT tf s tajski večer J*1 ■ V restavraciji Blejskega j gradu bo v četrtek, 28. aprila, ob J un prikaz starih ljudskih običajev, ljudskih' plesov' in nar-pesmi. Graščakovo kosilo Bled - V petek pa bo ob 14. uri I Blejskem gradu igralski na- ISP1 v katerem bodo i9ralci Pokazali kratko zgodovino gra-pesmijo v pomlad .Železniki - KUD France Kotlar >-'-• Na Slivnico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na izlet na Slivnico (1.114 m) - Grad Snežnik -Cerkniško jezero - Rakov škoc-jan. Izlet bo v četrtek, 5. maja, odhod pa ob 7. uri izpred Kina Center. Na Kočevsko in Belo krajino Kranj - DU Kranj vabi v torek, 10. maja, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center, na izlet na Kočevsko in Belo krajino. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. bori na Prireditev, na kateri Piha? •nast°Pi|i pevski zbori, ater ♦ ln narmonikarski orke-torii d mladi P'esalci in recita- oh ia lreditev bo Jutri- v sred0, ,8' uri na igrišču v Dašnici. Rekreacija M Radovljiški planinci vabijo Radovljica - PD Radovljica ljubiteljem hoje v gore, Str.1 Va|vasorjev dom pod 2i0l°m odprt in oskrbovan od no oPrila 1994 zvečer do vključ-&an maia- Roblekov dom na 5?9unjščici bo odprt od 30. 4. w ,maia. vendar le, če bo *«me lepo. . St s. . ^orza piknik • B'fe za goro Ribno %m*. da bo piknik prostor daL9oro" v Ribnem od 1. maja «K p0novno odprt. Za rezerva-J? Prostora lahko pokličete po TS* obratuje cfi!ce in smučišča na Krvav-ka j*1 obratovala do ponedelj- Balinarski turnir Kranj - Balinarska sekcija pri DU Kranj vabi upokojence iz društev iz Cerkelj, Kranja, Kok-rice, Nakla, Predoselj, Preddvora, Šenčurja in Žabnice na turnir, ki se bo začel v četrtek, 12. maja, ob 8.30 na kegljišču na Primskovem. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, do petka 29. aprila. »»»»»»»»»»»»It Okoli Ljubljane Kranj - Odsek za pohodništvo pri DU Kranj bo v soboto, 7. maja, organiziralo udeležbo na 38. pohodu okoli Ljubljane. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. Pohod na Šmarno goro Žabnica - DU Žabnica organizira jutri, v sredo, z odhodom ob 9. uri izpred Zajca v Sp. Bitnju, pohod na Šmarno goro. karikatur "Naši politiki v karikaturi in pesmi" slikarja Jožeta Drakskoflerja, člana likovnega kluba Dolik. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 18. maja. Salon Dolik je odprt vsak dan, razen sobot in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Srednješolci se predstavljajo Kranj - Na Gorenjskem sejmu, kjer so te dni odprli sejem malega gospodarstva, bodo tokrat razstavili tudi ustvarjalne dosežke mladih raziskovalcev. Na ogled bodo nagrajene raziskovalne naloge, ki so bile izbrane na nedavnem regijskem tekmovanju gorenjskih srednješolcev, in sicer kar s 14 strokovnih področij od računalništva in strojne stroke do slovenščine, jezikov in geografije. Na sejmu pa se posebej predstavlja tudi Srednja ekonomska šola iz Kranja, ki bo prikazala projektne naloge iz predmeta gospodarsko poslo-! vanje. Skupina dijakov, ki se je poučila o delovanju borze, pa bo po posebni metodi igranja vlog ----.---!■_--l._I.Xn» Mešani pevski zbor Lubnik - sta izkupiček od prodanih vstopnic namenila nakupu novih koncertnih orgel, ki bodo služile popestritvi kulturne ponudbe Škofje Loke. mu Projekcija diapozitivov škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v četrtek, 28. aprila, ob17.30 člani FKK A. Ažbe predstavili diapozitive na temo Rdeče-rumeno. — radio trigl_ay_ 64270 Jesenice, Cutar|ev trg 4 STEREO 96 MHz RDS OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja 4 delovna mesta KOMUNALNIH REDARJEV za določen čas (4 mesece) s polnim delovnim časom. Poleg pogojev, ki so predpisani z zakonom o delavcih v državnih organih, morajo kandidati imeti še: - srednješolsko izobrazbo V. stopnje zahtevnosti - vozniški izpit A in B kategorije Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. na sejmu uprizorila nekakšno borzo. • D.Ž. Sreča Prvomajska srečanja Ob 1. maju, prazniku dela, sindikati spet vabijo na tradicionalna praznična prizorišča. Svet kranjskih sindikatov v nedeljo, 1. maja, ob 11. uri, prireja srečanje na Joštu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa gorenjske delavce vabi na Brezje pri Tržiču, Poljane nad Jesenicami in Križno goro nad Škofjo Loko, kjer se bo v nedeljo, ob 11. uri, začel praznični kulturni program, sledilo pa mu bo družabno srečanje. Prebivalce radovljiške občine pa svobodni sindikati vabijo ob 14. uri na Šobec. NIŽJE OBRESTNE MERE KRATKOROČNIH POSOJIL V SKB banki smo znižali obrestne mere kratkoročnih posojil, in sicer: srno^i3, od 8- d0 17- ure- Na 5 v zaprtih ovojnicah z oznako: "razpisna komisija". .nj Prijavljeni bodo o imenovanju obveščeni v roku o sprejemu sklepa DS. OSMRTNICA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara prababica 0» PAVLA ROŽIČ roj. Torkar, iz Ribčevega Laza v Bohinju ^ Pogreb bo v četrtek, 28. aprila 1994, ob 16. uri v Bohinjski Bist^J,^ bo na dan pred pogrebom od 14. ure dalje in na dan pogreba vežici Bohinjska Bistrica. Žalujoči: sin Marjan z ženo, hčerki Štefka in Marica, vnuka ženo in Sonja, pravnukinja Vesna in Ana ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Zuerich, Bohinj, Jesenice, Selca, Zagreb, Zemun, Beli Manastir T»rek, 26. aprila 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS AVTO MARKOVIČ d.o.o. Trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka Telefon: 064/620-647 SgOlA Z AVTODEL), DODATNO OPREMO IN KOZMETIKO! vozila deli d2S0EN: rabljeni rezervni deli in ^ K^P osebnih avtomobilov Citroen ffjgpad. 8064/692-194 go46 m2LALj£. SPRINT prodam novo S**0; »632-465 9714 ^'rana platišča s širokimi gumama terenski avto, prodam. 0325- 9813 9,° SIT JE MANJ M i°T 2.500 SIT vozila MITsShd^" vozil: DAEVvOO in »?7o^B,SHl- Vse informacije ^^00, 242-600 ali 325-981 4733 Sn£^ 0DKUP- rabljenih vozil in i^lJgftniStva! 0325-981 4734 •orJS?' odkup rabljenih vozil. 20. Uri ~528" WeCar. 325-659, po ~~—- _ 8599 V^N5'A DEDRA HF TURBO 2000,1. 223'890 - Toni"1, modra, prodam. S _ 00 55 A prodami |etnik 1986 ^ll-190, po 15. url m , jq. do 733-352 9650 DfmZ«L^1, tetnik 1986> cena 9851 3/95, JIWarri z 101, letnik 1978, re cena ^fna 950 DEM. Panasonic ^^ceny6,tBie«rjniin ^gzaprawpodovneŽB ^ZORIGINAIjNMDEU »■^^'ENi ZASTOPNIK ZA SICVENUO t| LE FON Ulv»._ . Kl A _ SPISV^s Kl,0^^ " SERVIS UUbu?" 222 868 *w" 064 222 867 . (»^•'»'/'aK.iCtil 159 O 232 »el/fa«.064 222 ISO 3(jJ,lr. baProdam R 4- tetnik 1990/11, ^SS^SO-373 9673 iS S ^ J01 COMFORT, letnik ^^P0^'8- • 720-015 9683 n, črne barve, letnik Sl^am *.JS 11/1994. ugodno ^^187° 9688 ^■'no SJ00 km- ras- do 12/94-52*»t1 B A«.cena 9-500 DEM, (J°A 1500, celo ali po delih p>p~^^J-085 zvečer 9692 ?1n tQVOl MERCEDES 508 D keso-<18 orn' avto, letnik 1979. S 51- Prod*------ _JJ2 PRIZMA turbo ^^21^712-256 9700 -*-t5:620-8a7 d° 3/95 za 2200 —i—~ _9718 -217-143 "5- P™' lastnik. Prodam OPEL KADETT 1.3 S limuzino, letnik 9/89, kovinsko sive barve, garažiran, prvi lastnik. 0311- 032_9740 Prodam Z 750 celo ali po delih, a061/841 -318, zvečer 9744 Prodam CITROEN GS, letnik 1980, ohranjen, rog. do 10/94. »211-087 9750 _ CIMOS AX TRE, letnik 1987, ugodno prodam. 0 50-475 9751 Prodam JUGO 55, letnik 1989, 5 prestav, lepo ohranjen. 044-275, popoldan 9760 Prodam Z 101, letnik 1987, bele barve, dobro ohranjen 60.000 km. 057-764 9769 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. 0422-626_9771 TALON, d.o.o., 0064/311-032 RENTA CAR - v najem nudimo MAZDA 626. Pri najemu za več dni nudimo ugoden popust. 9782 ŠKODA FAVORIT, letnik 90 in 91 (135 LS) prodam ali zamenjam. RUBIN KOKRICA, 0215-545 9783 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1990 reg. do 95, prodam, prvi lastnik. RUBIN KOKRICA 0215-545 9784 Z 101, letnik 1981, zelo ugodno prodam. RUBIN KOKRICA 0215- 545 9788 Odkup in prodaja rabljenih vozil. RUBIN KOKRICA 0215-545 9787 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 4/95. 58-163_9790 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, dobro ohranjen. 0403-109 gaoo Prodam R 4 GTL, letnik 1990, 53000 km, rdeče barve. Zadnikar, Zvirče 71, Tržič_980i Prodam dobro ohranjen HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 12/90. Podbrezje 42, 070-601, popoldan geog Prodam PEUGEOT 205 GR. 0217-873 ali 215-072_9818 Prodam JUGO 45, letnik 1988. reg. do 8/94, za 2800 DEM. 082-610 9821 Prodam OPEL KADETT 1.3 S limuzina, letnik 4/89, prevoženo 53.000 km, reg. celo leto, garažiran,. z dodatno opremo. 0621-133 9824 Prodam NISSAN MICRA, letnik 1991. 077-118 9832 Prodam VW HROŠČ J 1200, letnik 1976, dobro ohranjen in obnovljen, cena 3300 DEM. 078-234 9833 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987. 070-425_9834 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 4/95, cena 2100 DEM. 0621-922 od 15. do 17. ure 9835 Ugodno prodam generalno popravljeno Z 101 GTL 55. 0311-793 9837 FIAT 126 PGL.Ietnik 1987, reg. do 10/94, nove gume, lepo ohranjen, prodam. 070-685 9840 zaposlitve Ne veste kje bi se zaposlili in dobro zaslužili? Pokličite nas imamo rešitev za vas. 0 328-265 in 84-662 6871 ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. 0 326-683 7032 Redno ali honorarno zaposlimo avtokleparja. 058-375 8461 Zaposlimo dekle v kava baru. 045-360, 45-828_9214 Če želite dodatni zaslužek pokličite na 0323-115 med 9. in 12. uro 9218 ODKRIVAJMO ANGLEŠČINO. Nudi delovno razmerje za določen čas. 0 56-105, 59-159_9221 Zaposlimo več deklet v strežbi. Zaželjene delovne izkušnje in starost od 20-35 let. 041-462, popoldan 9639 Delo v restav. dobi NATAKARICA ali natakar z ustrezno izobrazbo in pasivnim znanjem italijanskega ali nemškega jezika. 0725-050 9653 Zaposlimo EKONOMISTA za pridobivanje del na terenu in gradbenega delovodjo za vodenje čistilne skupine. Prošnje - HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj 967i KAVKA KAVA BAR za nedoločen čas zaposli natakarja. 0222-910 9674 TRGOVKA išče zaposlitev v neživils-ki trgovini, trafiki, itd. B 212-184 dopoldan 9689 Iščem delavca v kovinski stroki z izkušnjami ali za priuči te v. 0 061/ 824-071 od 7. do 8. ure zjutraj ali po 20. uri 9690 Konec tedna honorarno zaposlim dekle za pomoč v kuhinji. 0 332-122 9698_ Redno ali honorarno takoj zaposlimo NATAKARICO. O 47-830 9609 Zaposlimo izučenega ELEKTRO INSTALATERJA z izkušnjami, ki je sposoben čim bolj samostojnega dela na terenu. Kresnica, d.o.o., Mlaška 57, Kranj 9702 Nudimo dobro plačano honorarno ali redno delo v vaši regiji, šifra: MAJ 9713_ ŠIVILJE iz Radovljice, Jesenic in okolice! Potrebujemo pomoči. 081-587, dopoldan 9715 Zaposlim SAMOSTOJNEGA OROD-JARJA z več letnimi izkušnjami. 0 48-679, torek in četrtek od 18. do 20. ure 9757 Iščemo simpatično dekle za delo v gostinskem lokalu. 0620-764, Damjan, Stara Loka 42, škofja Loka 9759 KUHAR vešč tudi dela z mesom dobi redno zaposlitev v menzi. 0331-814_9765 Iščem delo - imam Overloock in navadni šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 9770 Zaposlimo dekle (gostinko) za delo v strežbi. 0 714-100 9773 Iščemo poslovodja oz. prodajalko z izkušnjami za delo v papirnici - trafiki, v Stražišču pri pošti, Škofjeloška 19. Informacije osebno po 20. uri v trgovini 9785 Gostilna pri Tržiču išče samostojnega KUHARJA-ico za redno ali honorarno zaposlitev. OD dober. 057-585 9795_ Dekle za pomoč v kuhinji honorarno zaposlimo. Lahko tudi študenta in kuharja-ico pripravnika-ico. 0401- 169 9828 ^Novo mesto, d.o.o. JOMET 2 NEPREMIČNINAMI , ln 5*fcup nepremičnin jremičn.n °b •obi2:lt•Jn.??• wmalt da" od 8. do 19. ura, »ian od 8. do 13. ure do tel.: 064/ 50 ure po tel.: 064/ 50 - 068 FOTOMODELI AGENCUA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: 061/125-82-12 INT.208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE ti M živali ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232_8213 2REBICO prodam staro 2 leti. 049-437, po 15. uri 9660 Prodam 10 dni starega TELETA. Vrtna pot 3, Voglje 9eei ČIVAVA mini psičke, stare 7 tednov, prodam. 0444-599 9663 Prodam KOZO z mladiči. 057-352 9667_ Kupim TELETA simentalca, starega en teden. 0422-585 9676 Kupim BIKA simentalca do 60-70 kg. 043-198_9677 BIKCA SIMENTALCA, 150 kg, prodam. 0 061/651-625 9681 Prodam JARKICE. 0 46-152 9684 Prodam OVCE. 0 77-567 zvečer 9685_ Prodam eno leto stare KOKOŠI nosnice 0738-909 9694 Oddamo ljubkega mladega PSIČKA, mešančka med lesijem in nemškim ovčarjem. Ogled vsak dan Mošnje 36, Radovljica (pri Podvinu) 9701 Poceni prodam ZAJCE, stare 2 meseca, za nadaljno rejo. 0 45-532 9707_ Prodam TELETA križan, star 10 dni, bikec. 078-616 9727 Prodam TELIČKO težko okrog 100 kg za rejo ali zakol. 066-859 9732 Prodam BIKCA šarole 140 kg za nadaljno rejo. Torkar, Lesce, 0718-340_9733 Prodam domače KOKOŠI. 045-738 8 • tedenlskl PURANI za pitanje CENA 1100,00 SIT/KOM Suhadole 12, Komenda _«061/841-375 _ ČEBELE na satju prodam po 1. Prodamjo 7 koz in 8 mladičev ter eno maju. 0721-308 M14 brejo kozo. 0621-462 »820 PUJSKE za nadaljno rejo in odojke prodam. 0620-582 9748 Prodam en mesec staro TELIČKO sivko. 077-641 9749 Prodam JARKICE, stare 13 tednov in brolarje za nadaljno rejo. Zasip, Reber 3, Bled 9756 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. 0620-159_9758 Prodam ODOJKE. Ažman, Suha 5, Kranj 9775 Prodam dva PUJSKA, težka 40 kg. Pod Slemenom 5, Križe, 057-628 9780_ ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, negovane in cepljene, ugodno prodam. 0623-090 9788 BIKCA križanca 100 kg, prodam. Zalog 46, 0421-675 9792 Kupim TELETA simentalca, težkega 100 kg. 049-002 9815 Prodam dva meseca starega BIKCA, simentalca. Ribno, Dobje 5 9819 Prodam dve mladi KOZI. 084-718 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti in FIAT 126 P, letnik 1987. Lom 30, Tržič, 051-347 9838 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽE JURJEVČIČ iz Tržiča, Podljubelj 200 upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič Pogreb pokojnika je bil v petek, 22. aprila 1994, v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 85. letu zapustila naša draga mama, sestra in teta ROZALIJA KUHAR iz Stare Loke 34 Od nje se bomo poslovili v sredo, 27. aprila 1994, ob 16. uri na farnem pokopališču. Do pogreba bo ležala na svojem domu. Žalujoči vsi njeni Škofja Loka, Šmarca, 26. aprila 1994 ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestrice LEE RIBARIČ roj. 31. januarja 1974 se globoko zahvaljujemo sorodnikom, njenim kolegicam in kolegom iz alpske smučarske reprezentance, SK Alpetour, Smučarski zvezi Slovenije, sošolcem in profesorjem, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečeno ustno ali pisno sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikom in Rudiju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustovali z nami, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mami Milena, ati Slavko, brat Miha Škofja Loka, 22. aprila 1994 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, babice, prababice, tete in tašče NATALIJE LAHAJNAR se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Iskrena hvala. VSI NJENI Žiri, 13. aprila 1994 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, sestre, babice, prababice, tašče, tete, svakinje MARIJE ŠTULAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, sosedom, DO IBI Kranj, pevcem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko prelepega cvetja in sveč ter za izrečena ustna ali pismena sožalja. Najlepša zahvala tudi g. župnikoma g. Godcu in g. Nagodetu za lep pogrebni obred in tople besede ob slovesu pokojne. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 22. aprila 1994 Tudi letos bodo po zaključku šolskega leta Počitnice - v Glasovih majicah Začelo se je. Odštevanje namreč: v kratkem bo izbruhnil najlepši mesec v letu, potem pa bo ie junij in začetek poletja. In počitnic seveda! Vmes se bo treba še veliko učiti - toda v šolah se bodo poleg pouka dogajale tudi druge stvari: prihaja namreč čas šolskih plesov, vključno z valetami, maturantskimi in absolventskimi slavji. In šolskih izletov, piknikov, lurk kar tako, itd. O njih bomo kakšno vrstico zapisali tudi v Gorenjskem glasu - z Vašo pomočjo, če ste za to! Pošljite nam fotografijo z vašega šolskega izleta, zabave, plesa in zraven kratek zapis, kaj je na sliki - ali pa v največ 20 vrsticah na kratko opišite, kaj se je (ali pa se še bo) dogajalo. Po moinosti v "prostem spisu" opišite kakšen vesel dogodek, povezan z vašo šolsko iurko. Kajti smeha ni nikoli dovolj. In najvainejše: za korajine, ki nam boste pisali, smo pripravili Glasove poletne majice za lepše počitniške dni. Bolj natančno: vsakemu bomo poslali po dve majici, ker vemo, da ima vsak od Vas vsaj se nekoga, ki bi mu rad kaj podaril. Počitnice v Glasovi majici bodo lepše! Končan je Jurijev semenj Pomlad v Domžalah' Domžale, 25. aprila • Nekatere prireditve so bile posamično v Domžalah v začetku maia ie pred leti. Letos pa so se občinska skupščina, obrtna zbornica, Napredek Domžale in prireditveni odbor teniškega turnirja ATP Renault - Slovenian open 1994 odločili, da prireditve v začetku maja združijo. Trajale bodo od 3. do 8. maja, začele pa se bodo z okroglo mizo, ki bo 3. maja ob 10. un, o podjetništvu in obrti z gostom dr. Jožetom Mencingerjem. Obrtna zbornica pripravlja ob tej priložnosti razstavo obrti in podjetništva, Napredek Domžale pa bo organizator prodajnega sejma z znižano ponudbo izdelkov in blaga za dom in gospodinjstvo, konfekcije in še posebej izdelkov za prosti čas, rekreacijo in šport. Napredek Domžale pa je tokrat poskrbel tudi za prijetno, kulturno razpoloženje, saj bodo od 4. do 7. maja vsak dan popoldne (v soboto pa ob 10. uri) nastopale godbe Moravče z mažoretkami, Mengeška godba in Domžalska godba. Poleg razstave in sejma bo osrednja majska in že tradicionalna prireditev tudi teniški turnir ATP Renault - Slovenian open 1994 z nagradnim skladom 125 tisoč dolarjev. Kvalifikacijski del turnirja se bo začel že 30. aprila, glavni turnir z 32 igralci pa bo trajal od 2. do 8. maja v okviru turnirja bo tudi mednarodni kongres športnih zdravnikov o tenisu, sicer pa so organizatorji, da bi tenis čimbolj približali mladim, poskrbeli za šolarje za brezplačen ogled tekmovanj. V program praznovanja pa so prireditelji tokrat vključili tudi Arboretum Volčji Potok, kjer se je že razcvetelo milijon tulipanov. Za promocijo turistične in podjetniško obrtniške ter športne ponudbe domžalskega območja z okolico pa bo v okviru prireditev izišlo tudi več edicij: katalog podjetništva in obrti s prek dva tisoč dejavnostmi, karta oziroma zemljevid Domžal z označenimi pomembnejšimi objekti, knujiga starih razglednic avtorja Staneta Stražarja z zgodovinskim orisom krajev od Mengša do Trojan in od Ihana do Peči. Do prireditev pa bo izdelan tudi promocijski znak občine - Slamko. • A. Žalar Spet srečanje spominov Primskovo - Enajsto srečanje starejših krajanov v krajevni skupnosti Primskovo v soboto popoldne je spet potrdilo priljubljenost prireditve, ki jo vsako leto organizira odbor RK Primskovo s predsednikom Jožetom Eljonom. Bilo je veselo, takšnega srečelova pa tudi še ni bilo na nobenenem dosedanjem srečanju. Glavni pokrovitelj je bil Market URŠKA, sopokrovitelj pa GORENJSKI GLAS. Med sponzorji pa so bili še Petrol Kranj, ADOS Tisk, d.o.o. Kranj, Pševska cesta, Pivovarna Union, Zavarovalnica Tilia, Cestno podjetje Kranj, Pinesta Kranj, Mesarija Arvaj, Trgovina No 9, kmečki turizem Grofija Vir pri Stični in Papirna galanterija Manca Gruden. V kulturnem programu so nastopili Marjana Deržaj, ansambel Tonija Verderberja, oktet Klas, Aleksander Prime in v nadaljevanju ansambel Slavček. Program je povezoval Janez Dolinar. • A. Ž. Gorje - V nedeljo se je v Gorjah končal tradicionalni Jurijev semenj, ki ga je že tretjič organiziralo TVD Gorje. Semenj so spremljale tudi kulturne prireditve, ki so se začele že v četrtek, 21. aprila 1994. Velik obisk so organizatorji, po izkušnjah iz preteklih let, pričakovali zlasti v nedeljo; tako je bilo tudi letos, k čemur je pripomoglo še lepo, sončno vreme. Številne stojnice so ponujale pestro izbiro najrazličnejšega blaga, dobro prodajo pa so zagotavljale zlasti znižane, "sejemske" cene. Gorje so bile v nedeljo kar Eremajhne za množico avtomo-ilov, kar dokazuje, da semenj ni zanimiv le za domačine, ampak tudi za mnoge obiskovalce od drugod. Le-ti so lahko poskusili značilno gorjansko jed Jurijevo kapo, pripravljeno iz ajdovih žgancev in jajc. Posebnost je bil tudi kovač umetne obrti, ki je na prireditvenem prostoru demonstriral svojo dejavnost. Pozornost pa so prav KKOMKA Trikrat gorelo v kuhinjah Kranj, 25. aprila - Gorenjski kriminalisti in gasilci so imeli kar nekaj dela zaradi pozabljivosti gospodinj. V petek, 22. aprila, ob 18.20 se je kadilo iz stanovanja na Jesenicah, kjer je ostala na štedilniku ponev z mesom, kuharica pa je odšla ven. Istega dne ob 19.50 je gospodinja v Kranju cvrla šampinjone v kuhinji, sama pa zaspala v dnevni sobi. Zaradi ognja je nastalo za 100 tisočakov škode v stanovanju. Slabše se je izteklo 23. aprila 1994 ob 22.30 v Škofji Loki, kjer se je zažgala hrana na štedilniku, gospodinja pa je obležala v zadimljenem prostoru na postelji; odpeljati so jo morali v klinični center. • S. S. Nenadna smrt Radovljica, 25. aprila - Tamkajšnji kriminalisti so v stanovanju odkrili mrtvo žensko. Kot je pokazala preiskava, je smrt nastopila zaradi zastrupitve z alkoholom, posredi pa je bila tudi bolezen pokojnice. • S. S. Več nezgod motoristov Kranj, 25. aprila - Minuli teden se je na Gorenjskem Eripetilo 7 prometnih nesreč, v aterih se je ranilo 9 oseb. Največ, 5 nezgod, so našteli v kranjski, po eno pa v loški in tržiški občini. Kar v štirih nesrečah so bili udeleženi motoristi oziroma mopodisti; v 3 primerih celo kot povzročitelji nezgod. • S. S. Poziv pobeglemu vozniku K rani, 25. aprila • V soboto, 23. aprila 1994, ob 12.25 je neznani voznik osebnega avta BMW (bela barva, ljubljanska registracija) pri cestninski postaji Tbrovo ob pre« odpeljal naprej. Avto, v katerem sta bila mlajši moški in ženska, je verjetno poškodovan po levi prednji in bočni strani. Voznika pozivajo, naj se javi na PP Kranj, miku svojega vozila na desnem voznem pasu za podatke o nezgodi pa prosijo tudi proti Kranju trčil v avto lada samara in očividce. • S. S. ŽEN* , AU MZŠ, K4K$NA 3E foflo BHOST MEt> ŠKOTI IN Kfc&fAH-w 5K»MI OEMC-KftATI ? gotovo pritegnili tudi fantje v črnih uniformah z baretkami, ki so kot delavci podjetja Kanja protect, d.o.o., Radovljice skrbeli za varnost na letošnjem semnju. "Sejem bil je živ..." • E. Gradnik, foto: J. Pelko -I Delegacija Sondria obiskala radovljiško občino Radovljica zdaj tudi v Italiji V italijanski občini Sondrio bodo ob prvi\ obletnici prijateljstva z radovljiško občino enega od mestnih trgov poimenovali "Trg Radovljica**. Radovljica - V radovljiški občini se je od petka & ponedeljka mudila delegacija it prijateljske italijanske občine Sondrio pod vodstvom lupana Flamlnia Benettiji Delegacija je prišla na obisk s prav posebnim poslanstvom: v občini Sondrio so se namreč odločili, da bodo ob pr» obletnici podpisa listine o prijateljstvu med Sondriont t* Radovljico 14. maja letos enega od mestnih trgov poliM*\ vali Trg Radovljica. Sondrtjska delegacija se je o vse* podrobnostih in prireditvah, ki bodo spremljale ta dogodek dogovorita s predsednikom radovljiške občinske skupiti** Vladimirjem Cemetom in drugimi predstavniki občine V italijanski delegaciji so bili tudi predstavniki Rdete& krila, Aviocluba Sondrio in čebelarstva, ki so se med obiskom v radovljiški občini pogovarjali s predstavniki radovljiške^ Rdečega krila. Alpskega letalskega centra Lesce ter radovlp; kega čebelarskega muzeja in čebelarskega društva. Gostje H Sondria so si ogledali Bled, Bohinj in Pokljuko, udeleiUipa *> se tudi letnega koncerta mešanega pevskega zbora Afd°n. Tomai Linhart v Sindikalnem domu v Kropu in se me* povratkom s Pokljuke zadrlali tudi na /urjevem sejmu Gorjah. • CZ. r Občni zbor Turističnega društva Bled Bled, 25. aprila - Blejsko turistično društvo je imelo v četrtek, 21. aprila, redni občni zbor, ki ga je odprl predsednik Upravnega odbora Branko Lu-bej, poleg velikega števila krajanov pa so bili navzoči tudi predsednik radovljiške občine, predstavnik Gorenjske turistične zveze in drugi pomembni turistični delavci. Predsednik Upravnega odbora je v svojem govoru izrazil željo, da bi vsi skupaj, predvsem tisti, ki ustvarjajo določeno podobo Bleda, na primer čolnarji, izvoščki, delali za lepšo podobo Bleda, da bi postal simbol nečesa, kar sicer tudi je. Poudaril je, da so društvo v preteklosti zaznamovala tri obdobja: čas pokojnih tajnika TD Marka Potočnika in Andreja Vidica, sledilo je obdobje v času slovenske vojne, ko so zaman iskali primernega tajnika, lani pa se je začelo novo, uspešno obdobje, ki kaže, kako so se dejavnosti TD razmahnile v vse smeri. To je bilo razvidno tudi iz poslovnega in finančnega poročila, iz poročila nadzornega odbora in o turističnem podmladku, ki deluje že vrsto let na blejski osnovni šoli. Po vojni kažejo razmerea zadovoljivo podobo, velika pa je predvsem žejja po večjem sodelovanju z ljudmi, se pravi s krajani. Vsi turistični delavci delajo na tem, da bi bil Bled bolj atraktiven in obljubljajo, da bo tudi cestna povezava, ki je očitno velik problem, rešena. Delo Turističnega društva je bilo zastavljeno zelo široko. Vse več je bilo prireditev, povezovali so se s turističnimi društvi po Sloveniji, z jezerskimi kraji in z drugimi mesti doma in v tujini. Stikov novinarji je bilo vse več, * so cenik Bleda, opravljan J'J dnevno vodenje sobnih kapj r tet, odgovarjali na pošto, redj^ so bile meritve vode in zra** H Organizirali so RikIiJ«y. J dneve, komorne koncerte, a |* tili so sprehajalne poti, p°» s avljali smerokaze in drugo, k lepša podobo kraja. Na občnem zboru so tuj: razrešili upravni in nadzor, odbor, izvolili novega, spreL spremembe statuta in ost* aktov, podelili priznanja V lepo urejene hiše in/J, častne člane sprejeli Iju* so v preteklosti precej £n«C vali k turistični promocij1 p.* da: Boža Benedika, UgP^. Pernuša in Bogdana Sa» Med posameznimi točka«* x je potekal tudi kulturni P1 fi gram. • Spela Vidic i RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno! Tel./Fai: 064/ 22 10 40 MALI OGASI 9 223-444 Ljubeljska stražnica kmalu spet v rokah jubeljčanov Vodstvo občine Tržič se je dogovorilo s J^°ven^g obrambnim ministrstvom o prevzemu nekdanje straži. na Ljubelju v upravljanje. Tako bo uresničena večletna domačinov po izkoriščanju tega objekta, ki bo delno si kot muzej in delno kot turistični informativni center. O b0 namerava stavbo oddati podnajemniku, ki jo bo V**QX^J& nskio1 obnoviti in zagotoviti gostinsko ponudbo nekdanjo stražnico bo občina odstopila ministrstvu pf<* V zameno^ K, i tii za delo oddelka za obrambne zadeve. ♦ S. S. »MERKUR GORILNIK, kupljen v Merkurjevi prodajalni tudi električno priključimo na vašem domu. _ ZA ENAKO CENO Ponudba velja za vse vrste gorilniko v Merkurjevem prodajnem programu-^ =!ADiO DANES OB 11. URI IN 20 MINUT NA VALOVIH KRANJSKEGA RADIA SPET NEKDAJ TAKO PRIUUBUENI SKRITI REPORTER