LETO XXII. — Številka 63 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. _ izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janbar — Odgovorni urednik Albin Ucakar GLASILO SOCIAL KRANJ, sreda, 20. S. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od L januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s t d a h in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO lanašnji 2. stran Obletnica v negotovosti 'utri bo preteklo leto dni, °dkar so vojaške sile petih članic varšavskega sporazuma okupirale Češkoslovaško. 3. stran Hotel Bor v Preddvoru bo gotov prihodnje leto Vrednost do sedaj oprav J*n'h del je že dosegla ™ milijonov starih d'nar J*"- Uradna otvoritev bo aprila 1970. Nezaposlenost sc je zmanjšala *e vedm, premalo učnih ■ delovnih mest za ženske 6. stran Po 14 letih v domovini '*«dor Spcnko Iz Potoka K<>mcndl Je pred de *u«>ni leti v Vancouvru v *V>»ad| ustanovil Sloven-Ko Prosvetno društvo. &esanicakav< vsakomur prija Kava špecerija Pokal odhaja v Žalec V soboto in nedeljo jc bilo na obdelovalni površini na Zlatem polju XIII. republiško tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju, združeno s prikazom sodobne kmetijske mehanizacije, ki je med gorenjskimi kmetovalci vzbudilo precejšnje zanimanje. Tekmovanje sta dobro organizirala kmetijsko tehniška komisija pri Ljudski tehniki Slovenije ter Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja. V skupini poklicnih traktoristov in kmetijskih strojnikov sc je pomerilo 34 tekmovalcev. Največ jih je bilo iz Štajerske. Zmagal je Biiklič Štefan, predstavnik KIK Po-murka. Zbral je 293,67 točke. (Nadalj. na 16. str.) Rekorden obisk in promet Kranj, 19. avgusta — Zvečer so v Kranju zaprli XIX. mednarodni Gorenjski sejem. Na njem Je od 8. avgusta razstavljalo in prodajalo 350 domačih In tujih podjetij in zasebnikov. Čeprav podatki, ki smo jih dobili na upravi Gorenjskega sejma še niso popolni, it lahko trdimo, da Je bil letošnji sejem med vsemi dosedanjimi pravi rekorder. — Ogledalo si ga jc namreč okrog 200 tisoč obiskovalcev, razstavljavci pa so prodali za prek pet milijard starih dinarjev različnih predmetov. Jubilejni, XX. mednarodni Gorenjski sejem bo v Kranju prihodnje leto od 7. do 18. avgusta. A. Tržiška godba gre v Borovlje V soboto, 23. avgusta, bo v Borovlje na Koroškem odpotovala godba na pihala i/. Tržiča Tiviski godbeniki bodo na mestnem trgu v Borovljah pripravili samostojni koncert V tem koroškem mestu, s katerim ima Tržič že precej časa ptijaleljske stike, ix> prihodnji teden gostovala ludi di .i,n .k.i šoki 11.1 DIM) I i v n , ki l> i upi i/.oi iila Ijud sko igro Naša kri. vg S sobotnega republiškega tekmovanja traktoristov v Kranju. — I-'oto: U. A. Češki sindikalni delavci na obisku v Kranju in Ankaranu Predstavniki vodstev sindikalnih organizacij iz kranjske občine so junija letos obiskali Češkoslovaško, kjer so si med 12-dnevnim obiskom ogledali več kulturnih zanimivosti in nekatera pod jetja. Še pred tem obiskom pa so se na občinskem sindikalnem svetu v Kranju dogovorili, da bodo člani sindikata i/ Ukarskvga Broda na Češkoslovaškem letos vrnili obisk Kranjčanom in letovali v Ankaranu. Tako je prva skupina češkoslovaških sindikalnih delavcev prišla na obisk 26. julija, druga pa 5. avgusta. V vsaki skupini jc bilo po 40 članov sindikata iz tega moravskoga mesta, s katerim je navezal prijateljske stike kranjski občinski sindikalni svet. Prav te dni pa je na le- tovanju v Ankaranu že tretja skupina iz Češkoslovaške. Med 10-dnevnim bivanjem pri nas si gostje iz Češkoslovaške en dan ogledajo tudi razne zanimivosti v Kranju in njegovi bližnji okolici. Obiščejo pa tudi nekatere kranjske delovne organizacije, kjer so jih do sedaj povsod lepo sprejeli in to obldko sodelovanja med kranjskimi sindikalnimi delavci in člani sindikata iz Uharskvga Broda tudi denarno podprli. Pobudo za tovrstno sodelovanje sta dala kranjska Puškama in občinski sindikalni svet. Na občinskem sindikalnem svetu pa trenutno pripravljajo še eno skupino, ki bo septembra obiskala moravsko mesto Uharskv Brod. A. Ž. O likvidnosti v gospodarstvu Jutri (četrtek) popoldne sc bo v Radovljici sestal politični aktiv in razpravljal o likvidnosti v našem gospodarstvu in vlogi sindikatov v samoupravnem sistemu. Po- govor bo vodil tovariš Marjan Rožič, sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Sestanek aktiva je sklical občinski sindikalni svet Radovljica. Hotel Bor v Preddvoru je vsak dan bližji svoji dokončni podobi. — Foto: F. Perdan 7394 Obletnica v negotovosti Jutri bo preteklo leto dni, odkar so vojaške sile petih članic varšavskega sporazuma okupirale Češkoslovaško 21. AVGUST 1968. Na ta dan zjutraj so ljudje širom po svetu ob nenadni novici onemeli. Sile petih držav varšavskega sporazuma so prekoračile češkoslovaške meje in do tega trenutka neodvisno deželo okupirale. Ta novica je pretresla tudi nas, Jugoslovane. Nehote smo se spomnili, kako topta in iskreno je bil 14 dni pred tem dogodkom naš predsednik Tito sprejet v Pragi. Vzljubili smo Cehe in Slovake, občudovali njihovo junaško ponašanje in boj za demokratizacijo njihovega življenja, a obenem trepetali za njihovo usodo. Vedeli smo, da se v teh dneh dogaja v deželi nekaj velikega, za češkoslovaško delovno ljudstvo odločilnega. Pomislili smo tudi na svojo usodo. Zato smo bili v tistih dneh tako enotni, odločni in trdni. Brez hli-n jenja, brez hinavščine in prikrivanja smo obsodili akterje tega neslavnega dejanja. Iskreno smo podprli izjave in stališča naših naj- Razstavljeni načrti za šole v Tržiču V novem razstavnem paviljonu pri spomeniku NOB v Tržiču je odprta razstava idejnih projektov za gradnjo novih osnovnih šol v Križah in Bistrici pri Tržiču. S to razstavo, ki bo odprta do 25. avgusta, je zaključena druga etapa, ki je sledila političnim pripravam in uspešnemu referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo šol in varstvenih ustanov v tržiški občini, vg višjih partijskih in državnih organov. Spomnimo se naslovov v našem časopisju, trenutkov ob radijskih in televizijskih sprejemnikih, pogovorov in ugibanj z znanci in prijatelji. Že na dan okupacije Češkoslovaške smo slišali izjavo predsednika Tita: »Vstop tujih vojaških enot v Češkoslovaško, ne da bi jih klicala aH to odobrila legalna vlada, nas je hudo vznemiril. S tem je kršena, poteptana suverenost socialistične države in je prizadejan hud udarec socia- roda. CK ZKJ se je obrnil na državljane SFRJ, naj bodo enotni, naj podpro sprejeta stališča, mlade pa pozvali, naj stopajo v vrste ZK. DNEVI PRED 21. AVGUSTOM 1969. LETA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Obletnico lanskih dogodkov pričakujejo s strahom, nemirom in negotovostjo. Trenutni položaj ocenjujejo na uradnih mestih kot »zelo resen«. Uradni organi navajajo, da se po deželi širijo ilegalni materiali, ki napadajo sedanje vodstvo, njegovo politiko in podpihu- Krajevni praznik v Naklem Hstičnim in naprednim silam I jejo sovraštvo do Sovjetske zveze. Razširja se neka okrožnica »desničarsko-oportuni-stičnih in proti sovjetski h sil«, ki prebivalstvo poučuje, kako je treba obeležiti obletnico in izpovedati nezadovoljstvo z akcijo varšavske peterice. Okrožnica ne priporoča nobenih nezakonitih akcij, temveč predlaga, da ljudje ta dan ne bi uporabljali mestne ga prometa, naj bi odšla na delo peš, naj ne bi obiskovali kino dvoran, gledališč in restavracij, ničesar kupovali, okrasili grobove padlih s cvetjem, točno opoldne pa naj bi pet minut ustavili delo in promet po ulicah. v svetu. Med svojim obiskom v Pragi in v pogovoru s češkoslovaškim vodstvom, s tovarišem Dubčkom na čelu, sem se prepričal, da je to vodstvo trdno odločeno onemogočiti vsak poskus anti-socialističnih elementov, da bi motili normalen razvoj demokracije in socialističnega procesa v Češkoslovaški... Toda s tem dejanjem so storili ukrepe, ki bodo imeli daljnosežne in zelo negativne posledice za vse revolucionarno gibanje v svetu ... Dva dni kasneje se je sestal centralni komite zveze komunistov Jugoslavije. Na seji so pretresli položaj, ki je nastal po okupaciji Češkoslovaške, potrdili izjavo predsednika Tita in izvršnega komiteja, ki se je skupaj s predsedstvom CK ZKJ sestal na dan okupacije. Centralni komite je še enkrat javno ponovil stališča Jugoslavije in ZKJ do mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja ter mednarodne politike nasploh. Obsodil je agresijo in agresorje in zahtevaj njihov takojšen umik. S tem bi bilo Slovakom in Cehom omogočeno, da bi si sami kovali svojo usodo, kar je zgodovinska pravica vsakega na- Vlada in organi, ki skrbijo za red, so odločeni, da bodo vsak nered zadušili že v kali. Vojaške in policijske patrulje bodo okrepljene, prav tako zaščita pomembnih ustanov in visokih funkcionarjev. Sovjetske vojaške enote jutri ne bodo odšle iz kasarn in se s tem izognite neljubim incidentom. Prav tako so v pripravljenosti vse partijske in druge organizacije posebno sindikati. Imamo vtis, da so varnostni ukrepi močnejši kot »anti-socialističnc in protisovjetske sile«. Kljub temu vlada v ČSSR negotovost. J. Košnjek V nedeljo popoldan je bila pred gasilskim domom v Naklem zaključna prireditev ob letošnjem tradicionalnem krajevnem prazniku. Slovesnosti so prisostvovali tudi republiški poslanec Martin Košir, jji-edstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugi. Namenu so ob tej priložnosti izročili novo asfaltirano cesto Naklo—Strahmj in cestni odsek Strahinj—JV del vasi Naklo. Skupna dolžina obeh je 3 km, stroški pa so znašali nad 21 milijonov starih din. Krajevna skupnost in prebivalci s prostovoljnim delom so dali 6 milijonov S din. Po paradi s kmetijskimi stroji in motornimi vozili je zbranim govoril predsednik krajevne skupnosti Naklo Janez Mohar. Povedal je, da so v letu 1962 uredili krajevno pokopališče, ki še danes sodi med najlepše na Gorenjskem, leto kasneje so iz središča vasi odstranili razpadajočo Kramarjevo hišo in lastnici zgradili novo 1964. leta so uredili javno razsvetljavo in kanalizacijo, lea 1965. so pred osnovno šolo odkrili spomenik žrtvam NOB, 1966. leta pa so začeli graditi nov vodovod, ki so ga priključili na tržaškega. H gradnji slednjega so prebivalci Naklega, Pivke, Malega Naklega, Cegelnice in Strahi-nja prispevali nad 20 milijonov S din. -an Sprašujemo direktorje: živila Central hi Vino Kranj »Trgovska in gostinska podjetja Živila, Central im Vino Kranj imajo že od začetka leta skupno nabavo in prodajo trgovskega blaga. Ko nec junija letos pa so se ta podjetja zaradi boljšega in cenejšega poslovanja ter zaradi združevanja sredstev za nova vlaganja odločila za poslovno sodelovanje. Tovariši direktorji, čeprav je najbrž po dveh mesecih po podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju te/ko govoriti že o konkretnih rezultatih, bi vseeno želeli, da nam poveste nekatere prednost), ki jih jc prineslo sodelovanje? ANDREJ BABIC — CENTRAL: »čas, od kar smo podpis.-.li pogodbo, je prekratek, da bi lahko govorili o konkretnih rezultatih. Razen tega le-teh nihče od nas v tako kratkem času nI pričakoval. Prepričan pa sem, da bo pogodbeno sodelovanje dobilo velik pomen jeseni, ko bomo začeli pripravljati razvojne načrte. Rad pa bi povedal, da ni naš cilj, da bi po dogovoru o poslovnem sodelovanju kakor koli hiteli ali se morda prenaglili, ker sleherna stvar terja svoj čas, da dozori.« CIRIL ANKERST — ŽIVILA: »Strinjam se z mnenjem tovariša Babica. Mislim pa, da je prva faza poslovnega sodelovanja že za nami. Leta se kaže v skupni nabavi trgovskega blaga. V okviru sodelovanja pa se sedaj pripravljamo na izdelavo skupnega srednjeročnega razvojnega oziroma Investicijskega P*"0" grama. Ko bomo vsak zase izdelali te programe, Jih bomo skušati uskladiti in P°* stopoma uresničiti.« MILAN ZAJC — VINO: »Poslovanje naših podjetij Jc močno pod sezonskim vp»" vom. Tako imamo prav v teh poletnih mesecih največ dela. Razen tega pa Je to §c čas dopustov, ki nam pri B** motenem poslovanju veliko* krat povzročajo težave. 10 čeprav bi ta hip (dva meseca po podpisu pogodbe) • konkretnih rezultatih še I* ko govorili, nam je prav •** radi poslovnega sodelovanj« uspelo prebroditi nekater« kritične sezonske konice.« A. Zalar Gorenjski kreditni banki Z varčevanjem pri # — nOSEŽETE visoko obrestovan je hranilnih vlog In deviznih računov; • — STE ZAVAROVANI ca primer nezgodne smrti (pogoj: navadna vloga 1000 din) ln trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOF J A LOKA — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ Hotel Bor v Preddvoru bo gotov prihodnje leto Ob njem bodo uredili tudi igrišče za mali golf, odbojko, otroška igrišča ter dvostezno avtomatsko kegljišče Misel, da bi v Preddvoru zgradili nov hotel, se je rodila v času, ko je gostinsko podjetje Central iz Kranja spoznalo, da je jezero Crna-va dokončno sanirano in da več ne prepušča vode. Drugi vzrok za gradnjo pa je bilo dejstvo, da sedanji hotel Grad Hrib ne ustreza več sodobnim zahtevam in razvoju turizma. Dela pri gradnji hotela Bor, tako se bo namreč hotel imenoval, lepo napredujejo. Izvajalec je gradbeno Podjetje Projekt iz Kranja. V stavbi so že začeli urejevati centralno ogrevanje, vodovodno napeljavo ter lesno opremo. Lotili so se tudi fasade. Hotel bo sodobno opremljen. Razen restavracije bo imel 80, v veČini dvoposteljnih sob s kopalnicami in telefonom. Vsaka od njih bo imela tudi balkon s prekrasan razgledom na Kamniške ^P*-* in jezero. Nekatere sobe bodo urejene tako, da bo v njih mogoče tudi dnevno bivanje. Vrednost do sedaj opravljenih del je že dosegla 220 "bilijonov starih dinarjev, ko ho hotel gotov, bo StevHo poskočilo na 310 milijonov dinarjev. Uradna otvoritev bo aprila prihodnjega leta. Torej, pra\ pi ed prvim malo™, zato pričakujejo že v začetnih dneh obratovanja precejšen obisk. V omenjenih dneh bodo tudi cene reklam-Hotel bo imel še ono Prednost, ki bo za njegove obiskovalce se posebno ugodja- Dostop do čolnarne bo »nogoč direktno i/, hotelskih Prostorov. °b hotelu bodo zgladili VpMo drugih goli. še objektov. Milili igrišče za odbojko in otroška igrišča, katerim dajejo še poseben pomen. Pred dvor ni daleč od stanovanjskih središč, zato družinski, Predvsem nedeljski in P'iU nični obiski ne bodo redki. Ob takih ]>i : nostih pa |e treba poskrbeti tudi za naj ndajše in njihovo razvedrilo Do dneva otvoritve hotela bodo igradUi tuda dvo tezno avtomatsko kegljišče, ob ka m,,','" °° ; k pro Din)] ' nej M mi igral Rost bo n.i otoman, i.,ko da h,,,k<> v Preddvoru *u l>>lno razvednlo nj (Ml,;'^>n i„ ,„,,,„ lllM ' ;il'''"-M.u„ so ,e poslali .»7 "1>ls h,>,oli''"k,a Sk"l,-'l s cenikom, (ene bodo v različnih časovnih obdobjih različne. Glavna sezona bo od 16. junija do 31. avgusta in 21. decembra do 6. januarja. V tem obdobju se bodo penzionske cene gibale od 65 do 70 novih dinarjev. Pred in po tem roku bodo nižje, od 50 do 60 dinarjev, izven sezone pa bo pen-zion veljal 40 do 45 novih dinarjev. Kaj pa stari hotel Grad Hrib. V njem bo še naprej nočni lokal, tako da bo v Boru zares mirno, brez nočnega hrupa. O njegovi prihodnosti bodo še razmišljaili, verjetno pa ga bodo kot doslej uporabili za razne tečaje in seminarje. Tudi za okolico novega hotela bodo poskrbeli. Uredili bodo plažo in kamp, jezero pa poglobili. Tako bo vrednost vseh del pri hotelu, igrišču, kegljišču in okolici, dosegla približno pol milijarde starih dinarjev, Preddvor pa bo zaradi ugodnih pogojev za letni in zimski turizem dobil svoje mesto v gorenjskem turizmu. Nezaposlenost se je zmanjšala Pomanjkanje učnih in delovnih mest za ženske Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev se zaposelnost junija na Gorenjskem ni bistveno sp^menila. Porasla je le za devet desetin odstotka; najbolj v Radovljici, Kranju in škofji Loki. Zmanjšala pa se je na Jesenicah in v Tržiču. Zaradi delnega povečan:a zaposlenih v juniju se je zmanjšalo tudi število nezaposlenih. Tako so imeli na zavodu evidentiranih 722 nezaposlenih — 228 moških in 541 žensk. Zanimiv pa je tudi podatek, da se je junija 43 ljudi zaposlilo v tujini razen tega pa so na zavodu za zaposlovanje delavcev dobil; iz tujine še 70 novih ponudb. V informaciji zavoda za zaposlovanje delavcev Kranj, ki je izšla pred nedavnim, pa so prikazani tudi podatki o vključevanju mladine v uk, šole in zaposlitev. Podatki kažejo, da se na področju usklajevanja poklicnih želja in namer mladine z dejanskimi možnostmi oziroma potrebami ni kaj dosti spremenilo. Težave namreč nastajajo, ker je pri poklicnem usmerjanju mladine težko predvideti, kakšne bodo kadrovske potrebe v prihodnje. Februarja in marca zbrani podatki o prostih učnih mestih v gorenjskem gospodarstvu kažejo, da je prostih 915 učnih mest — 789 za fante in 126 za dekleta. Čeprav ti podatki niso popolni, ker so nekatere delovne organizacije in posamezniki prija- vili prosta učna mesta šele tik pred koncem šolskega leta, pa je skoraj v vseh občinah premalo učnih mest za dekleta. Julija je bilo vključevanje mladine v uk v glavnem končano, vendar so v posameznih gorenjskih občinah še vedn« prosta mesta za učenje posameznih poklicev. Tako so v kranjski občini še vedno prosta mesta v kovinarski stroki. Nobenega zanimanja tudi ni za živilsko stroko. In medtem ko so fantje v glavnem vključeni, se precej dekletom želje niso uresničile. V radovljiški občini je nekaj prostih učnih mest še v gostinstvu. Podobno je tudi na Jesenicah. Pri poklicni šoli pri železarskem izobraževalnem centru so izpolnili le 40 odstotkov potreb, dekleta pa bi se lahko vključila v gostinstvo, vendar je za to stroko precej različnih pomislekov. V škofjeloški občini je še nekaj prostih mest v kovinarski in lesni stroki. Fantje so vsi vključeni, dekletom pa niso mogli ustreči. Najbolj ugodni pa so podatki iz tržiške občine, kjer nimajo nevključene mladine. Podatki o vključevanju mladih v zaposlitev kažejo, da se je takoj po končani šoli nameravalo zaposliti 383 kandidatov — 219 fantov in 164 deklet. Prostih delovnih mest za takojšnjo zaposlitev mladih pa je bilo na Gorenj-kem 720. Med mladimi, ki so Podjetja Petrol Ljubljana Jc pred kratkim na desni strani ceste Kranj—Jesenice na Zlatem polju začelo graditi novo bencinsko črpalko. Zgradili Jo bodo, da voznikom motornih vozil, ki vozijo na Gorenjsko, v Kranju ne bo treba zavijati levo in zaradi vedno večjega prometa. Črpalko gradi gradbeno podjetje Objekt iz Ljubljane, končana pa bo sredi novembra. Tako kot na vseh sedanjih bencinskih črpalkah v Kranju bodo tudi na novi črpalki na Zlatem polju prodajali vse vrste goriv in gospodinjskih olj. Na podjetju Petrol so nam tudi povedali, du nameravajo v prihodnje v kranjski občini zgraditi še neka| bencinskih črpalk. Gradnja nove bencinske črpalke na Zlatem po I ju bo veljala okrog 90 milijonov starih dinarjev. Trenutno pa ima podjetje Petrol v Sloveniji okrog 145 bencinskih črpalk. (A. Z.) — Fo-lo: F. Perdaiv se po končani šoli želeli takoj zaposliti, jih ima le 85 odstotkov popolno osemletko. Marčni podatki tudi kažejo, da nameravajo delovne organizacije na Gorenjskem v prihodnjem šolskem letu štipendirati 217 dijakov oziroma študentov. Največ štipendij nameravajo podeliti za študij na visokih šolah (44,4 odstotka) in za 4-letne šole (40,5 odstotka — brez gimnazij). Zaradi takšnih predvidevanj bo štipendij za 4-letne šole premalo in bodo učenci morali iskati štipendije na republiškem zavodu za zaposlovanje in republiški izobraževalni skupnosti. Nekaj štipendij pa bo razpisal tudi komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju. A. žalar Predstavljamo vam: LKO iz Krope Obrtno podjetje UKO — umetna kovinska obrt — iz Krope je bilo ustanovljeno leta 1956 z odcepitvijo od tovarne Plamen. Kolektiv, ki ima danes 47 zaposlenih (poprečni mesečni zaslužek znaša 1200 dinarjev), si je od ustanovitve do danes z lastnimi sredstvi zgradil kovač-nico, upravno stavbo ter graversko delavnico. UKO je nadaljevalec stare kro parske tradicije oziroma umetnega kovaštva. To trditev potrjujejo tudi njegovi izdelki, med katerimi gredo najbolje v promet manjši spominski predmeti iz kovanega železa — zlasti svečniki, stenske luči, lestenci in pepelniki. Največ njihovih izdelkov pokupi ljubljansko podjetje Dom, precej šen delež pa odpade tudi na tuje in domače obiskovalce Krope. Lani so v UKO izdelali za milijon 975.000 dinarjev izdelkov iz kovanega železa, v letošnjem prvem polletju pa že za milijon 130.000 dinarjev. Zaradi velikega povpraševanja bi radi povečali izdelovanja kovanih izdelkov. Pri teh načrtih jih precej utesnjuje lokacija, na kateri sedaj kujejo Keiezo, drug problem pa predstavlja tudi uvedba še ene izmene Za ta korak bi nam-ivi v UKO potrebovali nove strokovnjaki-, teh pa sedaj primanjkuje. Zato se bodo lahko le pOStOĐO ma prilagodili večjemu povpraševanju. V. G. Vaš stolpec Jaz tebi — ti meni Konec junija smo v našem časniku pisali o dogovoru gorenjskih občinskih skupščin, da bodo letos prispevale 21,5 milijonov starih dinarjev za letovanje zdravstveno ogroženih otrok v otroškem letovišču v Novigradu. Zapisali smo, da bo ta dogo-vorzagotovil.da bodo v Novigradu lahko letovali trije otroci na vsakih sto otrok iz posamezne občine. Tako bo vsaka občina plačala za letovanje zdravstveno ogroženega otroka 19200 starih dinarjev, prav toliko pa tudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj m starši. Sled nji bodo lahko znesek plačali v več obrokih. Jeseniška občina je letos zagotovila denar za letovanje 195 zdravstveno ogroženih otrok. Zanimivi pa so podatki, ki smo jih dobili, kako je potekal v tej občini izbor zdravstveno ogroženih otrok za letovanje v Novigradu. Povedati moramo namreč, da so otroke, ki naj bi letos letovali, določali oziroma izbirali samo zdravniki. Na Jesenicah se je namreč zgodilo, da je zdravnica napisala napotnici za letovanje dveh otrok v Novigradu svoji kolegici (zdravnici). Druga zdravnica pa je zdravnici, ki je pokazala takšno razumevanje za otroke* njene kolegice, napisala napotnici za njena otroka. Na pogled je vsa stvar morda povsem razumljiva. Konec koncev ni nikjer zapisano, da otroci zdravnikov ne morejo biti zdravstveno ogroženi. Če pa se malo zamislimo, je primer vseeno malce nenavaden. Mar ne ka že vse skupaj na pravilo: Jaz tebi — ti meni?! Posebno še, ker zdravnici nista samohranilki in njuni družini ne živita v težkih socialnih razmerah. Tovrstnega zdravstvenega letovanja pa so potrebni predvsem tisti zdravstveno ogroženi otroci, katerih star-ži živijo tudi v dokaj težkih socialnih razmerah. Starši teh otrok namreč težko plačajo za letovanje enega otroka 57.600 starih dinarjev, kolikor znaša cena, ki jo pokrijejo občina, zavod za socialno zavarovanje in starši — vsak eno tret j ino. Pravilo: Jaz tebi — ti meni je v pozitivnem smislu res humano in družbeno zelo pomembno. 1-ahko bi navedli primere, ki kažejo, da ga vča-s h premalo upoštevamo. 2al pa nam jeseniški primer kaže tudi njegovo drugo plat. A. 2. Ko je leta 1960 majhna skupinica ljubljanskih in beograjskih geologov začela brkljati po pobočjih žirovskega vrha, razsež-ne gozdnate vzpetine nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, kopati, vrtati, meriti in računati, nihče ni vedel, kaj iščejo, kaj se bo iz tega izcimilo. Strokovnjaki so bili redkobesedni, pri ljudeh pa njihova nevsiljiva prisotnost tudi ni zbujala pozornosti. Toda že nekaj mesecev zatem je v javnost prodrla kratka, a razburljiva vest — na Žirovskem vrhu so odkrili nahajališča uranove rude. Od takrat je minilo devet let. Nikogar ni več, ki bi se razburjal, ki bi se spraševal, ali je morda navzočnost skrivnostnega vira energije zdravju škodljiva. Strah in dvom sta pozabljena, nadomestilo ju je pripričanje, da bo rudnik pripomogel k hitrejšemu razvoju okoliških krajev, Poljanske doline in tudi občine kot celote. Ampak pojdimo raje po vrsti, vrnimo se nazaj v leto 1960, v čas, ko so znanstveniki prvič uprli oči proti Zirovske-mu vrhu. ODKRITJE ITALIJANSKIH GEOLOGOV Uranu ne pravimo zaman ruda bodočnosti. Na svetovnem trgu vse bolj izpodriva ostale vire energije (premog, nafta), vse večji je kiog industrijskih panog, ki bi brez njega ne mogle več shajati. A še pred zadnjo vojno je bilo povpraševanje po uranu neznatno, zanj so se zanimali edinole fiziki in kemiki. Samo oni so slutili, da ni več daleč dan, ko bo takrat malo znana sevajoča ruda postala bolj iskana kot zlato. Zal je praktično vrednost urana prva spoznala vojska. Botri temu odkritju sta bili smrtonosni gobi nad HLroši-mo in Nagasakijem. Rodila se je atomska doba. Doslej nezanimiva nahajališča čudnega minerala so oživela^ ZDA in kasneje SZ sta začeli kopičiti zaloge na pol predelanega urana. Geologe je, prav kot nekoč iskalce zlata, obsedla »zlata mrzlica«. Z Geigerjeviini števci v rokah so M razkropili po svetu, hoteč odkriti nova ležišča in tako čez noč obogateti. Cena rude bodočnosti je skokovito naraščati a kn je dosegla višek leta 1957, ko so v Kongu in Južni Afriki, v Kanadi in Zdru/cmh državah, na Češkem, MadflRT skem in v Sovjetski zvezi »pridelali« skupno 31.000 ton uranovega aksnda. Potkoj pa je prišlo do preobrata. Obe svetovni velesili sta i/.nonada prenehali s kupovanjem, vojaška skladišča so bila zvrhano polna. Strateške rezerve ZDA so na primer zados .! • /a 15-letno proizvodnjo atomskih »n votli kovih bomb. Leta P>59 je zato celotni svetovni pridelek urana znašal le še 16.000 ton. Spričo nagltvga pftdca cea so se pri življenju obdržali samo najbolj rentabilni rudniki, takšni z visokim odstotkom uranovega oksida v zemeljskih plasteh in tisti z dnevnimi kopi. Zdelo se je, da ruda prihodnosti ne zasluži svojega imena. Toda... I Toda spet so se vmešali znanstveniki. Njihovo prizadevanje, da bi že dolgo tlečo idejo o miroljubnem izkoriščanju jedrske energije spremenili v stvarnost, je kmalu obrodilo sadove. Vlada ZDA in Velike Britanije sta za tovrstne raziskave odrinili velika sredstva in ob koncu petdesetih let so stekle prve večje atomske centrale. Povpraševanje po »atomski« rudi je znova naraslo. Zapuščeni rudniki so polagoma zaživeli, kajti ZDA in SZ nista bili več edini potrošndci urana. Vsem je postalo jasno, da se zmagoslaven pohod urana šele začenja. Velike družbe, ki so poprej raziskovale samo najbolj bogata nahajališča uranove rude, nahajališča, kjer je bil uran skoncentriran v debelih, lahko dostopnih žilah, so sc začele zanimati tudi za izkoriščanje drugih, manj donosnih ležišč, za rudnike sedimentalnega tipa. Proizvodnja — čeprav je neprestano naraščala in še narašča (10 do 15 odstotkov letno) — namreč ni krila povpraševanja in spričo visokih cen so postali rentabilni celo zapleteni postopki izkoriščanja nekoliko revnejših ko pov. Tu pa se začne zgodovina rudnika pri Gorenji vasi. Ljubljansko geološko društvo je pred leti, ob odkrit ju Italijanov, da uranova ruda najpogosteje leži v plasteh sivega permskega p 1 njaka, opozorilo zvezno komisijo za raziskovanje uranovih nahajališč, naj preišče Zirovski vrh, ki ga sestavljajo permske kamenine in kjer bi zato lahko bile skrite velike količine tolikanj iskane ga vira energije. Leta 1960 llllilllllllllllllllllllllllfIIEttSlIlIIiriCllIiltlllillltllfflflllltfllflltlllllllllllllltlllllllllllllllllElIllllllllllEI Rudnik urana v Žirovskem vrhu postaja otipljiva resničnost Čez štiri ali pet let bodo iz predelovalnih naprav nad Gorenjo vasjo padli prvi »rumeni kolači«. Kdo jih bo »pohrustal«? tiiiiititiiiitirititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiaititiiiiiiiiifiiitiititiiiitiitiiiiiiiiiin tiiiitiiiiifiiiiiiiiuiiitmi so zares začeli s poskusnim vrtanjem — in uspeli. 2e po nekaj mesecih se je domneva naših strokovnjakov izkazala za pravilno. ENAJST LET TRAJAJOČE RAZISKAVE Geologi dolgo niso vedeli, kako bogato je nahajališče, kolikšne so zaloge in ali bi se načrtno kopanje sploh i/plačak>. Sele po štirih letih, ko je bU odkrit izredno bogat sk>j uranove rude, so pomisleki odpadli: rudnik bo, o tem ni nobenega dvoma več. Pred tedni, med obiskom na Žirovskem vrhu, smo slišali, da bodo vsa potrebna pripravljalna dela opravljena do srede leta 1971, redna proizvodnja pa naj bi stekla konec 1973. ali v začetku 1974. leta. »Preizkusi novo odkritih ležišč urana trajajo navadno okrog 7 let, vendar bomo ml, spričo nepoznavanja terena In pomanjkanja sredstev, z*' Takole Izgleda vhod v gornji, starejši rov. Spodnji Jc obokan hi mnogo širši saj ga nameravaj0 uporabljati tudi med redno proizvodnjo. °žje na koncu enega od prečnih hodnikov s posebno napravo tajo v tla. Odprtina ima premer le nekaj centimetrov, zato -j« v u«, uupruna ima premer le nenaj cenumeirov, zaio Jr' Je zelo globoka. Iz nje dobijo vzorce kamenin in seveda Udi delce uranove rude, če spodaj slučajno leži nova, še ^odkrita plast. nje porabili znatno več Časa,« nam jc pove ' ;ng. Bonedik. »Dosedanje i.. ;kave so stale 28 milijonov N din, celotni stroški pa bodo, kot računamo, znašali približno 43 niilijonov N din. Denar prispevata zveza in republika, vsaka polovico.« In kakšna jc kvaliteta rude iz Zirovskcga vrha? Koncentracija uranovega oksida v njej se vrti med 2 in 3 i> lugrami na tono izkopane zc mije oziroma kamenja, pone W tudi več, tudi 5 kdJ 'rnov. / na -rtu m sondira njem zemljišča so ugotovili, da sodi rudnik pri Gorenji vasi med srednje velike in da bo moč iz njega iztisniti najmanj 1700 ton uranovega °ksida. Ob sedanj. ( B i s d ' larjcv za libro (54 gramov) ^rnenega koncentrata, ki vsebuje 75 odstotkov čistega urana in ki mu v svetu pra vijo kar »rumeni kol.u (vel WW cake), bi skupni bruto Produkt znašal 32 milijonov N din. Menijo pa, da utegne £Hi iztržek še znatno večji, *a.iti cena rumenega končen trata na svetovnem tržišču H neprestano dviga. Stroški raziskav namreč strmo ra- &teJo, saj razen v Afriki ni Vcč ruduiko\ z dnevnimi ko Pfc pas rude je, kakor smo 'Vedeli, zelo dolg (okrog 15 kilometrov) in leži make po ****** Glavna nahajališča so približno 430 metrov globoko pod zemljo. Do danes odkrite plasti bodo zadoščale za kakih deset let. »Naprave za predelavo nameravamo postaviti v neposredno bližino rudnika in se s tem Izogniti dragemu prevozu. Izbrali smo tako imenovano radiometrijsko sepa-raeijo, način, ki ga posebno uspešno uporabljajo Madžari, leti nam bodo tudi preskrbeli tehnologijo. Radlome-trijska separacija Jc sestavljena iz več faz: drobljenje, luženje, mešanje s smolo in filtriranje rude. Končni rezultat zapletenega postopka so že omenjeni rumeni kolači,« je povedal ing. Benedik. Zadnje čase uprava navezuje stike tudi z zapadni mi firmami, ki izdelujejo posebne stroje, pri katerih sc ob vsaki vmesni fazi predelave izgubi le 3 do 4 odstotke dragocenega uranovega oksida, kar je izredno malo. ROV, DOLG 1500 METROV Med obiskom rudnika urana — navzočih je bilo tudi več predstavi i kov gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij občine Skofja Ixv ka — so nas povabili na ogled obeh poskusnih vrtin, ki pa sta povsem podobni pravim kopom. Piva, starejša, jc dolga poldrag kilometer in preluknja goro v višini 150 metrov nad njenim vznožjem. Malone ves čas vodi skozi plasti trdih kamenin. Pravokotno nanjo, 50 metrov vsaksebi, so v obe smeri zvrtani prečni rovi. Iz njih se na levo in desno, navzgor in navzdol, razprezajo manjše zajede. Tako je nastala prava pravcata mreža predorov, ki omogoča strokovnjakom natančne meritve količine in kakovosti rude. Glavni podzemeljski hodnik namreč teče mimo najgostej-ših skladov permskih peščenjakov, torej tudi skozi ležišča urada. Kot zanimivost velja omeniti, da so našega fo-toreporterja na nekaterih mestih opozorili, naj se nikar j preveč ne približa stenam, sicer mu bo sevanje uničilo film. Drugi, novejši podkop, za sedaj dolg 1200 metrov, je I speljan v samo vznožje vzpetine, vendar pravokotno na smer gornjega. Podobno kot prvi ima tudi ta prečne rove in zajede. Oba hodnika loči 150 metrov debel sloj zemlje j in skal. V njunem sokaiišču bodo to plast prevrtali in ju z navpičnim jaškom povezali med seboj. Raziskave so zelo zamudne in drage, zlasti še, ker spodnjo vrtino skušajo narediti uporabno za kasnejšo redno proizvodnjo. Koliko truda je do danes zahteval bodoči rudnik, priča že orjaški kup pred vhodom v eno od vrtin, kjer je nakopičenih okrog 50 tisoč kubičnih metrov materiala. Kopanje urana sc ne bo kaj prida razlikovalo od kopanja drugih rud ali premoga. Rudarjem pretita dve nevarnosti: prva jc žarčenje, ki pa ni tolikšno, da bi lahko ogrožalo zdravje zaposlenih, saj bodo le-ti primerno zaščiteni; drug, mnogo večji problem jc kremenčev prah, povzročitelj silikoze, ki nastaja ob vrtanju. Zato bo treba hodnike s posebnimi napravami neprestano čistiti in po ceveh dovajati svež. zrak. Potrebna so tudi specialna, visoko mehanizirana orodja in 150 metrov pod zemljo je presneto hladno in vlažno. Zaradi skal in nizkega stropa so si morali vsi obiskovalci rudnika nadeti čelade. Skupinica, ki jo vidimo na sliki, si ogleduje manjšo žilo uranove rude stisnjene med kamnite plasti. priključki, ki vrtine sproti zalivajo z vodo. BOMO URAN IZVAŽALI ALI GA PORABILI DOMA? Sloveniji se torej obeta rudnik urana. Toda kaj storiti z dragoceno snovjo, ki bo prihajala izpod Zirovske-ga vrha? Gornje vprašanje je že lep čas predmet burnih razprav. Z njim so si ubijaš i glave na vseh nivojih, od zveze do republike in posameznih občin. Mnogi trdijo, da se moramo nemudoma lotiti gradnje atomske centrale, saj vse kaže da bomo okrog leta 1975 zaradi splošnega pomanjkanja električne energije zabredli v resno krizo. Zal ima omenjeni načrt cel kup sovražnikov. Gre predvsem za naftna in premogovna podjetja, ki v uranovih rudnikih, jedrskih centralah teh reaktorjih vidijo svoje pogrebce. In tako vsa stvar stoji, čas pa neusmiljeno beži. Morda že obstajajo kakšni konkretnejši načrti, ampak zcl-i se nam, da je do njihove uresničitve še daleč. Ne bi posebej poudarjali, kako nesmiselni so ugovori nasprotnikov atomske elektrarne, saj je prostora dovolj za vse, saj »ruda bodočnost ic pri nas zlepa ne bo mogla izpodriniti drugih, veliko mogočnejših virov energije. In še nekaj drugega: drugod petrolejske družbe financirajo raziskave uranovih težHMS ter gradnjo central, pri nas pa jih skušajo zavreti. Kar zadeva rudnik (iore-nja vas, se republiški IS strinja, da proizvodnja uranove rude spričo debat za in proti centrali ne sme zastati. »če doma ne bo potrošnikov, bomo uran pač izvaža« 11,« pravijo strokovnjaki. »Kupcev imamo dovolj na Vzhodu in Zahodu. Skleniti nameravamo dolgoročne pogodbe s tujimi firmami, seveda tistimi, ki nudijo najugodnejše pogoje.« Tekst: I. GuzelJ / Slike: F. Perdan t Po tejle orjaški cevi v rov dovajajo svež zrak, kajti kremenčev prah, ki nastaja ob vrtanju, povzroča silikozo, nevarno obolenic oliuč. Letos je prišlo iz Kanade na obisk največ izseljencev Po štirinajstih letih v domovini Izidor Špenko iz Potoka pri Komendi je bil včasih naš dopisnik, pred desetimi leti pa je v Vancouvru v Kanadi ustanovil Slovensko prosvetno društvo Včasih je bila naša hiša ena najrevnejših v vasi. In najbrž sem se med drugim tudi zato odločil, da sem nekaj časa dopisoval v vaš časopis. Tako sem laže študiral. Zbiral sem pa tudi naročnike na kamniškem področju in pridobil sem jih Okrog dvesto. Ko pa je bil v vašem časopisu, zdi se mi 1953. leta, razpisan natečaj za novo ime časopisa, sem predlagal da bi se imenoval Glas Gorenjske. In za ta predlog sem takrat dobil nagrado.« Tako nam je v soboto dopoldne pripovedoval Izidor Špenko, po domače Perjevov Iziidor iz Potoka 2 pri Komendi. Kot 20-letni fant je Izidor J955. leta na Dunaju končal študij psihologije in sociologije; od tam je odpotoval potem v Kanado. Danes je v Vameouvru, v provinci Biitish Columbiji, pedagog oziroma vzgojitelj ga 12. do 18. let stare otroke, ki so izgubili starše, ali so j.ih le-ti sami zapustili. V Vancouvru, mestu na obali Tihega oceana, ki je imelo 1964. leta 384.522 prebivalcev, si je ustvaril družino. 18. junija letos pa je Izidor prvič po 14. letih spet prišel na obisk v domovino. S seboj pa te kot vodja skupine pripeljal 570 Jugoslovanov oziroma 78 Slovencev, ki jim Vancouver oziroma Kanada že vrsto let pomeni drugo do niovino. »Mislim, da do sedaj še nI prišlo na obisk v domovino Is Kanade toliko izseljencev kot prav letos. Mnogi med njimi po trideset in več let niso videli domovine. Prav zato mi lahko verjamete, da je bilo veselje pa tudi presenečenje ob srečanju s svojci nepopisno. Presenečenje pra vim zalo, ker ni nihče pričakoval, da bo videl to, kar smo videli, ko smo stopili na domača tla. Slišali smo sicer kako skokovit razvoj je Jugoslavija dosegla v nekaj letih, vendar je razlika prav neverjetna in skoraj bi rekel, da Je napor, ki ste ga v za d njih letih vložili v razvoj, prevelik.« «Kako pa živite izseljenci v Kanadi?« smo ga poprašali. ».Ia, delati je treba, tako kol povsod. Zase vem, da sem na začetku kuhal, pomival posodo in opravljal se vrsto drugih del, da sem toliko prislužil, da sem opravil i/pile, ki ml jih po kanad sklh zveznih zakonih niso priznali.« »Ali je v Vancouvru veliko Slovencev oziroma Jugoslovanov? »Kar precej. In prav zato se mi je 1959. leta porodila misel, da bi ustanovili Slo vensko prosvetno društvo. Ustanovili smo ga in prav sedaj dograjujemo svoj prosvetni dom. šele ko smo ustanovili društvo, smo se Slovenci nekako povezali. Vsak teden smo prirejali razna srečanja, obujali domače običaje, ustanovili folklorno skupino, ki je mimogrede na raznih izseljenskih srečanjih požela mnogo priznanj, vsako nedeljo pa smo imeli tudi tečaj slovenskega jezika za predšolsko in šolsko mladino naših izseljencev. Imamo pa v Vancouvru tudi slovensko knjižnico, ki jo sami izpopolnjujemo s knjigami in časniki, ki nam jih pošiljajo svojci ali smo naročeni nanje.« Koliko članov pa ima sedaj vaše društvo? (Mimogrede povedano, Izidor Špenko je sedaj častni član društva, pred tem pa je bil vrsto let predsednik). »Društvo Ima okrog 500 članov. To pa niso vsi. Kajti redno prihajajo na naše prireditve Slovenci iz oddaljenejših mest v Kanadi. Zanimivo pa je, da Je prav v našem društvu veliko Gorenj cev; tako iz okolice Kranja, škofje Loke, Radovljice, Vrbe itd.« Včasih ste dopisovala v naš časopis in omenili ste tudi, da Slovenci v Kanadi tudi dobivate časopise. Ali dobivate tudi Glas? »Ne bi vedel točno, koliko jih dobiva Glas, vendar pa sem prepričan, da bi bili zelo veseli, če bi ga redno dobivali.« Preden končamo, pa nam, prosim, povejte, kako se po dveh mesecih počutite doma in kdaj vaša skupina odpotuje na/a j v Kanado? »Ogledal sem si že vso državo. Pa tudi drugi najbrž precej potujejo. Bili smo tudi na škofjeloškem pikniku, ki ga prav gotovo ne bomo pozabili. Sicer pa bo zame to srečanje nepozabno in kar prehitro se bliža naš odhod. 15. septembra se bomo namreč zbrali v Ljubljani, patem bomo potovali z vlakom do Milana, od tam pa se z avionom odpeljali v Kanado.« Poslovili smo se od Izidorja Špenka, nekdanjega našega dopisnika, in mu obljubili, da bomo skušali urediti, da bodo gorenjski izseljenci v Vancouvru čimbolj redno dobivali Glas On pa nam je zatrdil, da bodo prihodnja le ta prav gotovo lx>lj pOgOStO prihajali na obisk v dOfnO vino. A. Zalar KADROVSKA KOMISIJA PRI OBRATU KLAVNICA KMETIJSKO ŽIVILSKEGA KOMBINATA KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. KV mesarji 2. pomožni delavci ali delavke 3. vajenci mesarske stroke Pogoji: pod 1 KV mesarji, sposobni za dela v klavnici in prcdelo-vnlnici, prosti vojaščine, z urejenim stanovanjem, po možnosti i/, bližnje okolice. pod 2 fizično močni in zdravi delavci oz. delavke, /. urejenim stanovanjem, prav tako iz bližnje okolice. pod 3 uspešno dokončana osemletka, fizično močni in zdravi kandidati, ki imajo veselje do tega poklica. Prijave naj kandidati oddajo v upravi obrala Klavnice v Kranju, Maistrov trg 7, do 31. 8. 1969. Kadrovska komisija obrata Klavnice KZK Kranj Izid žrebanja nagradne križanke Gorenjskega sejma V ponedeljek popoldne smo v našem uredništvu izžrebali devet pravilno rešenih nagradnih križank Gorenjskega sejma. Križanko smo objavili v našem časniku v soboto, 9. avgusta. Nagrade za reševalce pa je prispeval Gorenjski sejem Kranj. Izžrebani so bili: Štefan Kastelic, Zg. Bitnje 204 (dobi otroški plašček), Ludvik Glavač, Kranj, Planina 13 (fen), Nadina Kušar, Kranj, Titov trg 13/1, (omarica za čevlje), Marta Kern, Kranj, Partizanska 5 (garnitura kuhinjske posode), Ivanka Kocijančič, Britof 17, p. Kranj (mizica), prof. Pavlic Anton, Kranj, študijska knjižnica, (likalnik), Jože Friškovec, Kranj Smledniška 60 B (električni kuhalnik), Cirila Cudcrman, Kranj, Gorenjska kreditna banka (gramofon), Ada Gašperšič, Kranj, Stara cesta 6 (dva jogija). Srečni izžrebanci lahko dobijo nagrade vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 14. ure na upravi Gorenjskega sejma, Kranj, cesta Staneta Žagarja 27. Komisija za sprejem in prenehanje dela VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED razpisuje prosti delovni mesti: a) vodja bifeja V KEGLJIŠČU SUPERfUARKETA NA JESENICAH Pogoj: KV natakai-ica z najmanj 5 let prakso b) saldakontista Pogoj: Ekonomsku štednja šola z. najmanj 3 leta prakse v finančni stroki. Ponudbe je treba poslali na naslov velel ii-o vina Speeerija Bled do 31. 8. 1969. Prispevek, k turizmu — Foto: F. IVrdaii Klobuk dol pred Ločani fg Razmišljanje ob koncu letošnje III. Groharjeve slikarske kolonije Pred nekaj leti, ko so v škofji Loki prvič organizirali poletne prireditve in si je ducat predstav Tavčarjeve Visoške kronike ogledalo skoraj pol Gorenjske, smo bili prepričani, da bodo hrupno rojene in s pohvalami začinjene letne prireditve na loškem gradu kaj hitro postale tradicionalne, da bodo kmalu prav tako znane kot na primer podobni reviji v Ljubljani ali Dubrovniku. Toda že naslednji dve sezoni, 1964. in !965. leta, ko kvaliteta predstav v okviru škofjeloških poletnih prireditev ni dosegla nivoja krstnih iger — posledica slednjega je bil kajpak manjši obisk — sta prvotnemu optimizmu spodnesli noge. Bojazen, da sicer prizadevni gledališč-n»ki ne bodo kos velikopoteznim načrtom, se je uresničila. Manjkalo je režiserjev in igralcev, ki bi bili pripravljeni sode-lovati, ki bi hoteli iz golega navdušenja gledališkim deskam Žrtvovati malone ves svoj dopust, ni bilo denarja za ureditev stalnega prizorišča na prostem, pa tudi sodelovanje med organizatorji iger in drugimi kulturnimi institucijami v občini je šepalo. Tako so po treh bolj ali manj uspelih letnih Prireditvah Ločani prišli ob sapo. KLAVRN ZAČETEK Zj»kaj v uvodu, ki poleg Vsega še pobija naslov, pogrevati stare stvari, bo morda °-eJal kdo od bralcev. Ampak treba je bilo seči nekoliko nazaj, v čas, ko se je zdelo, «a kultura v škofji Loki hi-fa. da ji ni več pomoči. Nekako takrat so namreč na Eradu, v prenovljeni galeriji Muzeja, odprli prvo likovno razstavo. Dogodek je ostal Popolnoma nezapažen. Le rc>oki povabljenci so vedeli zanj, vendar jih ni bilo na otvoritev. Samo razstavljavec njegovo ime bomo zamotah _ m njegova soproga sta stala sredi prostora, ovešene-,uS s,ikami, ter seveda direktor Loškega muzeja An-orcJ Pavlovee in še dvojica, »rojica uslužbencev. Pavlove Jc prebral uvodni nago-v°r. čestital likovniku in vsi »Vil • "IVUHIIMI 111 VSI r7'Paj SO odšli v g™iski bi-*L r scd,i k litru metliške Črnine. Klavrn Toda začetek, mar ne? zrnm u or8anizatorjem ni '«"iikai0 poguma. Prirejali JO nove in nove ,.u,iuv. J2* mesec ludtino, in vedno ljudi s* jih jc ogledalu Ob govoricah in člankih v časopisju občani niso ostali neprizadeti. Marsikdo je prišel na grad, hoteč videti, kaj neki se tamkaj dogaja. Prišel je enkrat, dvakrat, trikrat, spoznal slike rojakov šubica, Plcstenjakove, Novinca, Jesi-ha ter drugih, občudoval plastike naivca Petra Jovanovi-ča... Nekatera dela so mu bila všeč, druga ne, vendar jc prihajal znova in znova, primerjal svoj okus z okusi drugih, si ga oblikoval — ter polagoma vzljubil likovno umetnost. Prvo leto smo v galeriji srečavali predvsem intelektualce, likovnike in študente, kasneje pa vse pogosteje tudi ostale občane ter celo Ljubljančane in Kranjčane. Razstave na loškem gradu so med slovenskimi kulturniki vzbujale vse več pozornosti. Nekdaj tako živahno gledališko dejavnost so potisnile v ozadje, kar je — če poznamo značaj ene in druge umetniške dejavnosti, če vemo, da so dramske predstave v primerjavi z zahtevno likovno umetnostjo ljudem mnogo bližje — dokaj presenetljivo. Morda ima pri vsem skupaj veliko zaslug tudi sedanja občinska uprava, ki jc pobudnike, Loški muzej z direktorjem, umetnostnim zgodovinarjem Andrejem Pav-lovccm na čelu, krepko podprla, ki se očitno zaveda, da sredstva, vložena v razvoj obetajoče kulturne dejavno- J sti, niso izgubljena. Brez tega bi bili vsi napori zaman, kajti — kot pravi star pregovor — za malo denarja je malo muzike. OBČINSTVO LOČI DOBRO OD SLABEGA Velika in mala Groharjeva slikarska kolonija, dve že kar tradicionalni prireditvi, sta seveda samo logično nadaljevanje prizadevanj, ki škof jo Loko polagoma spreminjajo v Meko likovnikov. Da trditev ni iz trte izvita, pričajo tudi izjave udeležencev kolonije, s katerimi smo sc imeli priliko pogovarjati. Vsi so navdušeni nad mestom in njegovo okolico in — kar je najvažnejše — nad prebivalci, nad komentarji in mnenji, ki padajo mimogrede, ob gledanju čez sklonjene hrbte slikarjev. »še nikjer nisem naletela na tako pozorno, kritično občinstvo,« mi je lani dejala slikarka Cita Potokarjcva. »Občutek imam, da so ljudje, in to vsi po vrsti, likovno Izobraženi, da znajo ločiti, kaj je dobro in kaj ne. Ko hodim okrog in slikam, se vedno najdejo posamezniki, ki skušajo z menoj razpravljati o podobah na platnu. Sprašujejo me, zakaj sem to naredila tako in ne drugače, zakaj je zvonik vijugast, zakaj hiša nima oken ...« Nc zdi se nam prenagljeno trdili, da Groharjeva slikarska kolonija ni prisiljena, k»vnu\rim,nU,C 111 GroharJevc slikarske kolonije se Je tokrat prvič udeležil tudi španski 11-po*nan , "aido Y,,a- Mož J° "»cd" Štirinajstdnevnim bivanjem v škofji Loki navezal mnogo P°rtoi i! S Predsednikom Zdravkom Krvlno na primer sta poslala velika prijatelja. Fotore-Pravk ' k:nmra N Je zalotila za mizo v restavraciji Krona, ko Španec predsedniku občine V soboto, 23. t. m., bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju POEMA O JANU PALACHU Marijana štancarja-Monosa. V glasbenem deiu večera bosta izvajala violinist Miha Pogačnik in pianist Peter škrjanc Beethovnovo sonato št. 9 (imenovano (Kreutzer). ar podarja eno od svojih grafik — Foto: F. Perdan umetno /.organizirana stvar, prireditev brez odmeva med ljudmi, temveč nekaj, kar so prebivalci mesta ob Sori sprejeli za svoje. Slovesnosti ob začetku letošnje kolonije, tretje po vrsti, se je na primer udeležilo toliko občanov, da jc v sicer prostorni galeriji zmanjkovalo prostora. Še večji gneči smo bili priča prejšnji ponedeljek, med otvoritvijo razstave del, ki so nastala lansko leto. »Klobuk dol pred Ločani!« sem slišal vzklikniti enega od ljubljanskih kulturnikov potem, ko je Štirinajst dni budno spremljal potek osrednjega likovnega dogodka v škofji Loki. ZAHVALNO PISMO Kaj pa Mala Groharjeva slikarska kolonija? Dasi smo o prireditvi, ki je pred tremi meseci v staro gorenjsko mestece zvabila okrog 200 mladih mojstrov čopiča iz vse Jugoslavije, že pisali, ne bo odveč, če ob tej priložnosti znova nanizamo nekaj dejstev. Organizatorji so si namreč še nekaj dni pred začetkom velikega likovnega shoda pionirjev belili lase, kako prenočiti vso armado udele-feencev ter njih vzgojiteljev. A glej, načrt, po katerem naj bi gostje brezplačno prebivali na domovih škofjeloških učencev in ki je odgovorne navdajal s strahom (»Ne verjamemo, da se bo našlo dovolj razumcvajočlh staršev,« so govorili), jc doživel med meščani nesluten odziv. Cele družine z očeti, materami In otroki vred so sc prijavljale, želeč prenočiti enega aH več mladih slikarjev. Gostov je kmalu zmanjkalo In na obrazu marsikaterega loškega pionirja smo zapazili sled solz, izraz razočaranja, ker nI mogel izkazati gostoljubja kakemu od prišlecev. Kako prijetno so se počutili mali likovniki, s kakšnimi vtisi so zamislili škofjo loko, pa še najbolj zgovorno priča zahvalno pismo 12-letne Marice Gvozdič I/. Vršca, ki ga Je poslala svoji gostiteljici Ani Po gačnik. Objavljamo prevod celotnega besedila. »Draga gospa! že nekaj dni je minilo od moje vrnitve iz Škofje Loke. Vtisi v glavi so se uredili; nenadoma odkrita lepota je prinesla tudi nenadne zanose, ki sem jim, dokler sem bila ob samem izviru te lepote, nisem mogla upirati. Sedaj, ko je vse to v mislih ponovno pregledano, so stvari v mojih očeh dobile še večji pomen in vrednost. Lahko vam rečem, da so spomini na Vas, na Vašo okolico in someščane, izredno lepi. Ljudje so mi bili zelo všeč, zelo gostoljubni so, polni neke prostodušne, naravne topline, prav nič lažne ali vsiljive. Sem velika ljubiteljica prirode, zato mi je le-ta še posebej ostala v spominu — in to popolnoma upravičeno. Šc nikjer namreč nisem videla nekaj tako lepega, veličastnega. Verjemite, navdušena sem! Po slikanju pred Vašo hišo smo z avtobusom odšli na izlet do hiše, v kateri je živel in delal Ivan Grohar. Tam smo videli mnogo njegovih del. Skoraj vsa so religiozne vsebine. Zdi se mi, da ga je polomil, ker svoji okolici ni posvetil malo več pozornosti. Prizori so krasnil Ste Že bili tamkaj? Gotovo ste videli tiste čudovite planine različnih zelenih barv, v ozadju pa modre Alpe. Nc vem, ali Vam je znano, toda midve, se pravi moja prijateljica in jaz, sva osvojili eno od najlepših nagrad — veliko knjigo starih grških mitoloških zgodb, opremljeno s slikami, in barvice. Vsi udeleženci smo prejeli tudi pismena priznanja. Knjige, ki ste mi jo podarili, sem zelo vesela. Potrudila se bom in se v najkrajšem času naučila slovenščine. Še enkrat se vam iskreno zahvaljujem za Vašo ljubeznivost in gostoljubje. Moja učiteljica me si,ilno opozarja, naj Vam pišem, toda tega tudi sicer nc bi pozabila.« I. GuzelJ NEVIDNE MREŽE (Odlomek iz povesti »MRTVI NE LAŽEJO«) Aleš ni imel veliko časa in tudi predolgo se ni hotel zadrževati, zato ni ovinkaril: — Govoriš, kot bi se tega zdaj zavedela prvič ... Kar začniva! Je Filip te dni kaj več govoril s teboj? Martina ga je radovedno pogledala: — Zakaj sprašuješ tako odsekano? Kaj je narobe? — Narobe? V teh časih je vedno kaj narobe. To, kar m-sliš ti, za zdaj še ni, varovati pa se moraš bolj! Ta večer je bil Aleš resnejši kakor ponavadi. Hotel je reči, naj se varuje predvsem Filipa, a to je bilo čutiti že v izgovorjenem. Pred njo ni mogel izreči bratovega imena. In ker je tako čutila in razumela tudi ona, je hkrati z odgovorom zajela tudi sporočilo: — Da, Filip mi je naročil, še nocoj se oglasi pri njem. Nekaj ti ima povedati. Nekaj takega, česar ni zaupal niti meni. To je bilo za Aleša, ki se je kljub zadnjemu tako pomembnemu sporočilu ogibal Filipa, spet nekaj novega. Nekaj, kar je bilo podobno že stisnjenemu obroču. — In praviš, da ti ni hotel povedati, za kaj gre? — NI. Pa sem mu večkrat rekla. Trdil je, da bo nesreča in da bi se jezil, če ne bo povedal samo tebi. Svaril me je pred Golobom. Čudno kaj, je razložila Martina. — Pred njim? Hudiča! ... Je povedal še kaj drugega? — Večkrat me je opozoril, naj se pazim. Zdaj bo res treba izginiti. Aleš jo je strme ogledoval in pred očmi se mu je na hitro utrnilo vse, kar je vedel o Filipu, o Golobu, o izdajah, o vsem, kar je in tudi ni bilo mogoče. In kakor bi razmišljal glasno, je pritrdil: — Nemara imaš prav. Samo še malo potrpi! Martina je drhteče poprije-la: — Kaj se vendar godi? Saj bom ob pamet! Ti pa: še malo potrpi! — Vse pa spet ni tako hudo. Boš videla, da se bo na koncu ujel. — O kom govoriš? — O kom? O izdajalcu vendar. Za to gre. Dokler se Filipu nič ne zgodi, se tudi tebi ni treba bati. Zdaj sc je Martini nekaj zataknilo in hlastnila je: — Kaj misliš s tem? — Kakor sem rekel. On Ima dobre zveze. Veliko novic, ki jih nI mogel izvrtati nihče, nam Je prinesel že večkrat. Tudi zate bo poskrbel dosti zgodaj, saj ti je brat. -- Brat ali ne. če me za-pro, bo prepozno. Nič ne vem, kje čaka nevarnost. Ak:>, vzemi me, samo da zginem] Zdaj ji je Aleš na kratko odkril: — Vidiš, prav to je tisto, česar ne smeš, ne moreš storiti, če boš kam izginila, se bodo naši načrti podrli. Izdajalec bo opozorjen In gestapo tudi. Martina je skušala slediti tem načrtom, zato je preskočila prošnjo in vprašala: — Potem naj bi bila tu kakor vaba! Kaj mi boš še na ložil? — Samo nekaj dni še zdrži in pazi! — Preveč vsakdanje za to nevsakdanjost. Povej, kaj se godi! — Drug drugega lovimo. A prehiteli jih bomo in izdajalec nam bo potem odkril kaj več. — Na koga meriš? — Tega še sam ne vem dobro. Raje ne sprašuj! Dekle je molče ugibalo, kaj se skriva za Alcševimi kratkimi besedami in trdo se je privila k njemu, kot bi ga hotela zadržati za vselej. Alešu se je mudilo. Ugibal je, kaj ima Filip spet za bregom. Prišel bo do njega, pa če se mora spremeniti v svetega duha! Ko je odhajal, se je otrese! mehkobe, ki se ga je lotevala. Odločno in trdo |e rekel: — Pričakuj sporočilo in bodi pripravljena tudi na odhod. Najbrž ne bo treba dolgo čakati! Martina se ni mogla ločiti, še nikoli se ni tako težko poslavljala. — Res moram še ostati? je zašepetala še enkrat. Nihče ne bo takoj zvedel, da me nI več doma! Ni me sram povedati, kako se bojim! Aleš je bil z mislimi že drugod, kajti nevarnost je zaznaval bolj široko, če zdaj popusti ln jo odpelje, bo preveč škode. Lovcem je treba vzbuditi občutek, da so na sledi, kjer nI nobene nevarnosti, nobenih ovir. Zato mora Martina ostati, še kak dan napetosti in nestrpnosti, pa bo olajšanje toliko večje in lepše. — Misliš, da je meni vseeno. Tudi drugi se boje. Boš videla, da nam ne bo spodletelo. Zdaj pa moram iti, če hočem dobiti Filipa! Dekle se je končno vdalo: — Sam veš, kaj delaš. Bolj kot kdaj pazi, kod boš hodil Posebno okoli Goloba. Aleš je pogledal: — Zakaj pa ravno tam? — V t Isto smer odhajajo nemške patrulje največkrat. Tudi Filip ve to! — Ze prav. Martina, varuj se! je spet ponovil. — Hm, to je nekako tako, kot bi udaril na zvon, ki ne sme zadonetl! Vedno zahtevaš kaj nemogočega! — Nič ni nemogoče, zapomni si! — Da, nič, Aleš; če te bodo lahko obvarovale moje misli, te ne bodo nikoli dobili! Aleš je naglo utonil v temi. Dogovorjen je bil z Golobom. Zdaj se mu je še posebno mudilo, da bo morda še pred srečanjem s Filipom zvedel, kaj se je zgodilo. Po sporočilu o preseljevalni ekspediciji, ki so jo potolkli, se ni dal preveč zapeljati. Med potjo pa se je premislil ln zavil proti Filipovemu gradbišču, da potem ne bi imel tako daleč. Tiho se je pomikal naprej in hodil po krajih, ki so bili za zasede neprikladni. Filipu ni zaupal več. Z brzostrelko v rokah je pretaknil vso okolico, da bi odkril kakšno past, pa ni bilo nikogar. Nazadnje tudi Filipa ni našel. Ni ga bilo v novi hiši, v domači ga pa tudi ni bilo čutiti, čemu ga je potem vabil k sebi? Kaj pa, če se moti in so ga Nemci medtem že aretirali? Poln neurejenih misli Je prišel do Goloba. Pri njem so se zdaj stekale poglavitne novice, zato ga Je prizadelo, ko je zvedel, da tja tudi Nemci zahajajo vse pogosteje. Hotel se je tolažili, da prihajajo tja predvsem zaradi Roze in malic. Z Golobom sta za hlevom šepetala o vsem, kar bi moglo biti pomembnega. Potem se je Golob rahlo od kaši jal. to pa je pomenilo, da bo povedal nekaj, kar mu ne bo šlo rado z jezika. — Ne maram se vmešavati v tvoje stvari, jc rekel. — pa te prav zaradi tebe in vse te naše reči moram opozoriti. Midva se poznava malo bolje In oba imava težave z ženskami. Vsak po svoje. Kajne? Zato ti svetujem, da ne bi več zahajal k Martini. Mislim, v hišo. Oba poznam, zato me tudi skrbi! Pa ne le mene! Si videl, koliko so jih spet potolkli! Če bi bil to izgovoril kdo drug, Aleš gotovo ne bi prenesel. Toda Golob ni bil človek, ki bi želel slabo. Te besede so zajemale več, kot je bilo izrečenega. Vse, kar Je viselo nad ljudmi. Zato je Aleš prikimal, kakor pri kraji zasačenl pobič, in rekel: — Vsi me opozarjate pred vsemi, jaz pa naj zaupam vsem. Saj veš, da sem jo m« -ral videti in opozoriti! Golob Je povzel: — Tudi kdo drug bi jo lah ko. Ne gre samo za vaju. Naj ti ne bo nerodno; oba misliva mi isto nevarnost! Konec odlomka — To je pa stevardesa tretjega razreda... Izgnana zakonca Uprava javne varnosti v Subotici je zahodnonemškima zakoncema VVolfgangu in Viktoriji Voiger izročila odlok o prenehanju gostoljubja v Jugoslaviji. Zakonca sta na področju Vojvodine iskala ljudi za delo v Zahodni Nemčiji, pri tem pa sta obljubljala pretirano visoke dohodke in pa zaposlitve, ki jih ne bi mogli dobiti. Pod spretnimi rokami akademske kiparke Dorc Novšakove v kleti okroglega stolpa na loškem gradu nastaja orjaška plastika ledenodobnega slona mastodonta, mamutovega sodobnika, katerega skelet so pred nekaj leti izkopali v okolici Velenja. Tamkajšnji muzej se je zato odločil v enem izmed svojih prostorov razstaviti njegov kip, verno podobo kolosa, ki Je že zdavnaj izumrl. Dela so zaupali likovniei Novšakovl. Ker pa v Velenju ni mogla dobiti dovolj velikega ateljeja — plastika Je 4,5 metrov dolga in 2,5 metrov visoka — so jI odstopili klet na škofjeloškem gradu. Ko bo kip gotov, ga bodo razrezati na tri dele, prepeljali v Velenje ln lam spet sestavili. (-Ig) — FOTO: F. Perdan Kes, da ti zaslužU 60 lIsoCako^i jaz pa 200, toda kupili moram avto. Grabče — vasica ob Radovni (5 ) »Dober« in »slab« čas za sekanje drv Sredi vasice Grabče je bil v starih časih kmečki mlin na dva kamna; gnala ga je voda potoka Radovne. Zajetje je bilo pri Šmonu v Krnici; nobenega jezu ali pregrade ni bilo, le ob obrežju potoka je bila voda po umetni strugi speljana k mlinu. Po domače so rekli temu mlinu »Mokrov mlin«. Danes se pri tej hiši drugače pravi, saj gotovo že 150 let nimajo več mlina. Mlin je zdaj pri sosedu, vendar je večji. V tem Mokrovem mlinu so takrat mleli žito za Grabčar-je Ln okoliške prebivalce, stiskali pa so tudi olje iz raznih oljnih semen, npr. iz tenenega semena, iz sončničnih in bučnih pečk itd. Te oljarice so mleli, nato pa kašo stisnili z neko preprosto pripravo, da je iz nje priteklo olje. Olje so rabili za prehrano, nekaj pa tudi za zdravljenje živine. Z oljem so npr. zabelili solato, kislo zelje, repo itd. V postu pozimi, tj. od pusta do velike noči, niso jedli nobenega mesa in nobenih živalskih maščob, le z oljem so zabelili jedi. Ljudje so bili takrat zelo pobožni in so se držali zapovedi cerkve. Po pustu so vso kuhinjsko posodo poribali, da ne bi kje ostalo kaj maščobe. Celo ročaje od burkel so poribali, če je slučajno od klanja in od prijemanja z mastnimi rokami ostala na njih kakšna maščoba. Tudi pustne krofe, če jih je kaj ostalo, so nanizali na vrvico in jih dali sušiti; šele na veliko noč so jih podrobili v juho in pojedli. Na veliko noč zjutraj so jedli najprej tako imenovano »alelujo«. Ta jed je bila narejena iz posušenih in zdrobljenih repnih omajkov, ki so bili podmedeni z moko. To je bila nekakšna »mesta«, ki pa jo je vsak član družine moral jesti, kajti sicer ni bil deležen tudi drugih velikonočnih dobrot, to je mesa, potic in pirhov. Ta »aleluja« ni bila nič kaj prida jed, vendar je bil tak običaj. Naj opišem še, kako so Grabčarji spravljali domov drva. V tistih starih časih so prebivalci vasice Grabče sekali drva za svoje potrebe v Gaberju. To je strmo skalno pobočje, 3 do 4 km daleč od vasi, nad dolino Radovne. To pobočje je dolgo več kilometrov. Drva so sekali v glavnem v drugi polovici poletja — takrat, ko je bil za to primeren čas. Sekali so jih »starega meseca«, ali drugače povedano, takrat, »kadar luna doli jemlje«, da so drva rada gorela. Na tak dober, primeren čas za sekanje drv gleda vsak gospodar, pa naj bo to kmečki ali bajtarski; če so namreč drva v tem času posekana, jih manj pogori, ' lažje se kuri z njimi. Tudi na druge načine so po- ' skušali, kdaj je dober čas za sekanje drv. če je drvar zasadil sekiro v bukev in če se je iz rane pocedil sok, potem je bil slab čas in drv niso sekali. Ali pa je drvar odsekal majhno treščico od bukve in jo vrgel v vodo; če je potonila, ni bil dober čas za sekanje, če pa je plavala na površju, je bil dober čas. Ko so ugotovili, kdaj je dober čas, so drva posekali, in sicer vsi blizu skupaj, da so lahko drug drugemu pomagali. Posekana drva so nekaj časa pustili »v vejah«, in sicer zato, ker so menili, da listje potegne iz podrte surove bukve ves sok k sebi in se drva zato prej osuše. Potem, ko so se dna že precej osušila, so jih obse-kovali in razsekovali na krajše kose, in sicer vsak gospodar drugače: eden jih je razsekal na eno klaltro dolge kose, drugi na poldrugo klaftro, tretji na dve klaftri itd. Daljših od treh klafter niso sekali, ker je bilo to prenerodno pri splavijanju po vodi v dolino in domov: predolge goli bi v vodi nagajale in se zapletale. Na različne dolge kose so razsekali drva zato, da je vsak gospodar potem, ko so jih skupaj priplavili do doma, spoznal svoje. Zaznamovali pa so jih še na drugačne načine: nekateri z enim, s sekiro vsekanim risom, drugi z dvema itd. Vsak gospodar je imel drugačno znamenje. Drva so namreč splavljali v dolino aH vsi skupaj ali pa nekaj gospodarjev skupaj, nikdar pa ne le en sam. Na ta način so pomagali drug drugemu in ni bilo treba najemati tuje delovne sile. Drva so splavljali ob kakšnem večjem deževju, ko je potok narasel in je bilo delo lažje. Sredi potoka Radovna so nad sedanjim Kopnekovim j jezom, ki pa ga takrat, ko j so splavljali drva, še ni bilo, ; zabili močan kol. Od tega ko-' la so na obe strani, na oba bregova, pritrdili tanj še smrekovo deblo tik nad vodno površino, in sicer ne pravokotno na breg, temveč bolj poševno v smeri vodnega toka. Ko je les priplaval do te ovire, ga je voda sama odnesla h kraju, na levi ali desni breg, tam pa so že čakali možje s cepini, ki so les vlačili na suho in potem odpeljati domov. Franc Krničar (Prihodnjič naprej) Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Saj drugi niso bili z njim!« pravi profesorjev znance pesnik l\an Albreht in pripoveduje, kako se je Cankraju tožilo po Rožniku, s katerega Ea je pregnala gospa Franzotova, ki je od Berg-manovih kupila rožniško posestvo in krčmo in zahtevala, da sc Cankar odseli prej, preden se bo na Rožniku naselila ona. »Ne vem, kam bi ubogi Cankar šel, da ga Milena Rohrmanova ni Povabila k sebi na Senipctcrsko cesto.« Profesor Andrej nervozno posluša znanca, saj je bil prav on, ki mu je prišel povedati Cankarjevo mnenje o njegovi »uničujoči« kritiki nad Aškercem , pa tudi takrat ob Aškerčevem pogrebu, da se Cankar Aškerčevega pogreba ni udeležil ne zaradi sovraštva do Aškerca, marveč zato, ker ni premogel temne obleke, kmalu potem pa tudi dokazal, da lega pesnika ne sovia/.i kljub »00 r°ni, ki jih je Imel t njim, saj je terjal zanj stalno in pravično mesto v zgodovini slovenskega leposlovja. Toda pesnik Ivan Albreht je na čase, ki še ■vedno razjedajo profesorja, pozabil. Vojna sc je zasekala mednje kakor celo stoletje. Ker je pro "Mor govoril o dopustu, ki ga ic imel Miha Cop, Pripoveduje tudi o svojem, ko se je za binkošti Pred dvema letoma pripeljal i/. Ausseeja, pravzaprav »priclncal«; ker je vožnja trajala celo več-BOSt. Bilo je že bli/u polnoči, pa ni bilo v čakal niči mesta, kamor bi glavo položil, barake, namenjene prehodnemu vojaštvu, pa polne uši. Zato se je napotil \ hotel ■Union-, kjer je le pri Tatih trčil na gručico častnikov in jih, seveda, P° predpisih pozdravil, ko te iz gruče dvigne Cankar, edini livihst med njimi. »G .Ivan, kaj si sc /iv, me je kar če/ mizo potegnil k s. h, 111 me povabil da bi se kaj pomeni* ,;> In »otr.u. _ •.mili.' in šele čez čas sem sc zavedel, da sedim pravzaprav med samo izbrano slovenski) družbo. Pomikala sva se od mize do mize in Cankar je pri vsaki mizi naročal, jaz pa sem imel želodec, prestradan kakor morski volk. Ko sva priromala tako do dolge mize na koncu trakta, je Cankar zopet naročil, a se je plačilni postavil po robu, češ, Cankar bi že naročal in naročal, a kdo bo plačal, saj se je cena vzpenjala že v triglavske višine. Cankar pa hud kakor vselej, kadar mu natakarji niso hoteli ustreči. Zahteval jc naročeno, a plačilni je odbil. Prerekanje je naraščalo. Slišati ga je bilo že po vsej kavarni, ko tam pri vratih nenadoma zarožljajo sablje. Mislil sem, da sc nama s Cankarjem ne obeta nič dobrega, v resnici pa je bila vojaška jeza namenjena natakarju: Prinesi Cankarju, kar ti naroči, toploritnik! Nosi! Vse plačamo mi, »pesnik le s težavo zadrži smeh, nespodoben za današnji dan, za pogreb, ko ljudje govorijo komaj poglasno ali celo šepeta je, tako da je množica podobna valujoči gladini, šepetu valov, ki jih ziba veter. »Tak jc bil. Za dobrega znanca in prijatelje vse, a za gospodo trn v peti.« »No, danes je tudi gospoda tu,« namigne s pogledom na znane ljubljanske gospode in mo-gočnikc profesor Andrej. »Tu so, da, tu so,« pritrjuje pesnik Ivan Albreht.« Toda ne s čistim srcem, zapomni si to! Ni še dolgo, ko so govorili: S Cankarjem je križ! Konec je z njim! Kdo pa se še zmeni /anj, odkar se druži s samimi šlosarji in tišlerji. Danes se jim najrbž nc tresejo hlače samo pred Cankarjem, marveč mnogo bolj prav pred temi tišlarji in šlosarji. Le poglejte jih, delavec!« pokaže pesnik, sam s pesmimi na strani razreda na delavca, ki jim je prav pokojni pisatelj napovedal prihodnost in jih imenoval, da so to pleča, ki bodo nosila usodo slovenskega nai*oda — naroda pro-letarca, »Toda, kdaj bo to? Njegovi vodniki, tako vsaj je videti, so sc v zadnjih tednih pogospodili,« postane pesnik zamišljen, dokler se mu misli nc vrnejo k Cankarju in vrsti, ki se še vedno pomika mimo pokojnega nesmrtnika. »Kdo bi si mislil, da jc tako blizu smrti,« pravi pesnik ob misli na svoje zadnje srečanje s pokojnikom. Niti tri mesece ni (bilo jc sredi septembra, ko se je Cankar vrnil z Bleda), ko je bil zadnjič z njim skupaj. »S Koroškega sem se pripeljal in s prijateljem sva zavila k .fajmoštru' za vodo. Pila sva in kramljala, ugibala o morebitnem skorajšnjem koncu vojne in podobnih rečeh. Potem pa sva se spomnila, da bi nama o tem lahko vedel povedati kaj več Cankar, ki smo ga smatrali za nekakšnega vidca v prihodnost. Krenila sva k štruklju, kjer je bil Cankar na hrani. Našla sva ga, potem pa smo zavih v Unionsko klet, pravzaprav pobegnili pred nekim Cankarjevim znancem, ki ga je imel že preveč. Drugače je čisto fejst fant, je rekel Cankar, samo pijanega ga ne morem videti . . .« »Tako?« završi med družbo, kakor da bi s tem začudenjem hoteli Albrehta opozoriti, da tudi Cankar ni bil vselej trezen. »Da, tako je rekel. Pijancev, kadar je bil trezen, sploh ni mogel trpeti. Sicer pa tudi sam ni bil velik pivec, le naglo se ga jc oprijelo. Prehod iz treznosti v pijanost je bil pri njem sunkovit, trenuten. No, in to naj bi bil edini Cankarjev greh v Ljubljani, ki slovi kot mesto veselega pijančevanja in kjer je vsak drugi človek mnogo večkrat pijan, kakor je bil Cankar. Toda v množico ljubljanskih in drugih slovenskih pijancev se nihče ne obregne, celo v take ne, ki jih je videti iz množice, ker je njihova suknja zlikana, njihova denarnica nabita, njihov piskrček pa pri-stavljen tja, kjer kuha oblast za svoje odbrance. Oblastniku, naj bo še tako pijan, ne bo nihče rekel pijanec. Umetnik pa, če bi šel samo trikrat na leto ven iz svoje sobe in od svojega deli in se takrat napil, pa bi prilepili pijanski vzdevek, kakor da je sleherni dan pijan in da jc pijača tisti čudežni sok, ki poraja umetnine in ne umetnikova ustvarjalna moč in potrpljenje in vse drugo, kar je potrebno, da je umetniško delo ustvarjeno. In tako delo. to ve sleherni, ki sam piše, terja največjo zbranost, največjo '.re/nost. In tudi Cankar je bil tak. Sam vem, ko sem kot študent zahajal k njemu na Rožnik, da je pisal vselej stoodstotno trezen, najraje v ranih jutranjih urah tja do sredi dopoldneva, ko smo si ga upali zmotiti. Je tak ali ne?« pesnik Albreht pogleda profesorja Andreja. »Res je,« pritrdi profesor Andrej in se nervozno prestopi. zS'pa„c Atentat Pod pojmom »atentat« boste našit v vseh slovarjih domačo razlago: zavraten napad, poskus uboja. Dokler sem Uvel v odmaknjeni vasi, potopljeni v na-ftatinski mir, ki so ga ob jtitrih molili samo pojoči petelini, ob večerih pa mukajoče krave, ki so jih pastirji vračali s pašincev v vaške hleve, sem si v svoji preproščini zamišljal, da se pod to tujo besedo skriva dejanje, ki mora nujno biti v zvezi Z revolverskimi streli, podtaknjenimi plastičnimi bombami, zavratnimi napadi anarhistov na politične osebnosti — skratka, da je atentat zlo dejanje s prelivanjem krvi. Takšna predstava je verjetno ostala v moji zavesti še izza dni, ko sem gulil šolske klopi, poslušal predavanja profesorja zgodovine in se po nekakšni fatalni asociaciji vselej spomnil na pogumnega Gavrila Principa, ki je v Sarajevu storil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo leno Zofijo. A kako zmotno je bilo moje pojmovanje o atentatu, sem spoznal šele takrat, ko sem se iz mirnegat romantičnega zatišja odmaknjene vasi preselil v mesto, kjer zdaj od dne do dne okušam nepopačeno zavratnost napadov, proti katerim so bili stari, klasični atentati z revolverskimi streli pravcata milost, saj so človeku v trenutku u pihnili luč življenja ... Sodobni atentati pa ne poznajo usmiljenja, ker ubijajo načrtno, sadistično, naslanjajoč se nad počasnim poginom svojih irtev. O, nikar ne mislite, da sem zoper sleherni napredek in nasprotnik civilizacijskih pridobitev! Četudi nimam ne avtomobila ne mopedat da bi v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah buril z njima kri spoštovanih meščanov, sem konec koncev le vnet pristaš tehničnega napredka. Sodoben človek sem in zavedam se, da je današnji čas v pravem pomenu besede — zlato! Zato tudi blagrujem srečnike, ki se vozijo v avtomobilu in brne ter ropočejo na mopedih, četudi povzročajo nemir in hrup. Toda kdo od vas ne preklinja atentatorjev, ki za-vratno posiljujejo miru željne nesrečnike na slehernem koraku? Ker nimate svojega avtomobila, ste se odločili, da boste potovali z avtobusom. Tarejo vas skrbi. Kdo je da. nes brez njih! Na avtobusni postaji postojite hipec ali dva, da se razgledate, kje stoji vaš avtobus. Gneča spredaj, gneča zadaj. Iz zvočnika zadoni napovedovalcev glas: »Avtobus Tainta bo odpeljat. Potniki vstopite!« Bri za tem se oglasi iz zvočnika divja, oglušajoča muzika in neznana kričačka zatuli, da vam po vseh živcih zagoma-ze mravljinci. Zatečete se v avtobus, se zguzite na zadnji sedež in prosite v mislih vse svetnike, ki so v pratiki, naj bi avtobus čimprej odpeljal iz tega pekla. Avtobus se navsezadnje le premakne, vi pa olajšano vzdihnete, češ zdaj bo mir. Prazne iluzije! Sprevodnik sc drenja med sedeži, odriva in gnete stoječe potnike, jim stopa na kurja očesa, ko pa končno pobere voznino od vseh, se nasloni na prednja vrata, premeri s strogim pogledom kakor krotilec leve v cirkuški areni vso znoječo se potniško srenjo in zakri-či: »Ali je še kdo brez vozne karte,« Vse molči. Na vsem lepem pa postane sprevodni- Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) — eno delovno mesto SALDAKONTISTA b) — eno delovno mesto STROJNO KNJIŽENJE (Ascota stroj) Pogoji: pod a) ekonomska srednja šola ali nižja strokovna izobrazba z ustrezno prakso pod b) ekonomska srednja šola ali nižja strokovna izobrazba r. manjem in ustrezno prakso strojnega knjiženja. Stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni od dneva objave. ku dolgčas, zato zaobrne gumb na avtobusnem sprejemniku in že zagrmi iz zvočnika nad vašo glavo divja muzika, ki spremlja še bolj divjo popevko kričač-ke. Dremajoči potniki poskočijo s sedežev, se z glavo zaletavajo v strop avtobusa, ves eter je nabit z vreščeči-mi glasovi kričačke, zvočnik hrumi, piska, škriplje, cvili, bobni, poka — vi pa si mašite ušesa in preklinjate atentat na vaše živce. Po končani vožnji si zaželite počitka, miru, olajšanja. Zapustite zadušni avtobus in stopite v restavracijo. Vožnja vas je pretresla, lačni in žejni ste, pa si naročite male vampe in malo pivo. Natakarju pa se zazdi, da je treba slabo obiskano restavracijo nekako poživeti — in obrne gumb na sprejemniku. In že spet zahrumi iz zvočnika popevka druge kričačke. Kriki napolnjujejo prostor, v katerem sede samo trije gostje. Natakarjev atentat vas peha v obup in be-snilo. Nikogar ni vprašal, ali mu je ta kraval všeč ali ne. Verjetno misli, da spada vpitje iz zvočnika h gostinskim uslugam. Sleherni živec v vas drhti. Radi bi prositi natakarja, naj zvočnik utiša in prejenja s prejemom te animalične muzike, ki reže v mozeg. A obzirni ste in molčite, ker si mislite: V restavraciji sta poleg tebe še dva gosta. Mogoče pa je njima tole dretje všeč. Zalo trpite. Atentat na vaše živce pa triumfira! Zbežite domov. Peš jo uberete iz restavracije. Pred vami se na samotni poti koketno pozibava v bokih mično dekletce v kavoboj-kah, s torbico v rokah, v tobici pa nosi transistor, ki polni vaša ušesa s popevko neznane angleške kričačke. Spet atentat, atentat! Doma bo mir, si mislite. Komaj ležete, pa stranka pod vami vključi pralni stroj, četudi je ura pol polnoči. Gospodinja je varčna, izrabiti je treba gospodinjski tok, zalo pere v nočnih urah. Stroj pa brni in hrunii polne tri ure. Zaspite šele, ko se zunaj oglasijo ptice, ko se za gorami budi zarja. Komaj se zdani, sc pod vami stanovalci zbude. Na delo morajo, zgodnji so, tekajo iz sobe v sobo in treskajo z vrati, da vas kar pozibavajo v postelji. In potlej ves dan: hišne dveri treskajo ko da bi na fronti prisostvovali grmenju topov. Atentat! Atentat! O, nikar nc mislite, da sc mora atentat zares okopati v krvi! Mislim, da bo potrebno ta pojem temeljito spremeniti in v vseh naših slovarjih izpopolniti njegovo razlago, kajti v času tehničnega napredka je atci\tat lahko tudi posilstvo nad ljudmi, brezobziren napad na živce, ki s počasno, toda trdovratno vztrajnostjo peha iOdobtlO človeško paro — v Ulaznico/ Roparski zaklad JULIUS MADER »Pred petimi leti, po končani vojni, so pritekli Himmlerjevi funti iz vsega sveta v Haag (sedež oddelka Inlerpola za ponarejeni denar — J. M.) in še vedno ne kaže, da bo ta dotok prenehal. Največ jih prihaja iz evropskih dežel, nekaj pa tudi iz oddaljene Argentine in Avstralije.« Upanje, da bo ta dotok ostal vsaj omejen, se ni izpolnilo. Tajne zaloge ponarejenega denarja poražene Hitlerjeve Nemčije so bile tako velike, da jih je treba prištevati med vzroke krize, v kateri se je angleški funt znašel kljub svoji tride-setodstotni devalvaciji leta 1949. Trupli Hitlerja in Himmlerja sta že zdavnaj razpadli, ko je njuno papirnato orožje proti britanskemu konkurentu še vedno delovalo na svetovnem tržišču. Kakor v zasmeti zaskrbljeni Bank of England je izzvenela knjiga »čudežno orožje — ponarejeni denar«, ki jo leta 1954 izdala švicarska založba Neptun, s ciničnimi besedami: »To je bilo čudežno orožje, s katerim je hotela Nemčija dobiti vojno. Bilo je le prepozno uporabljeno.« S katerekoli strani obravnavamo nacistični roparski zaklad vedno naletimo na SD. Kaj skrivata v sebi ti dve črki? SD — Sicherheitsdienst (Varnostna služba) je bila organizacija, ki je v sklopu SS od leta 1931 opravljala obveščevalno službo. Pripadnike njenega glavnega urada so nacistični voditelji šteli med elito »Herrenvolka«. Pogoji za sprejem v SD so bili predvsem članstvo SS, zasluge za nacistično stranko, brezmejna brezobzirnost, čimvečji vpliv in pasja ubogljivost. 2e preprosta primerjava številk dokazuje, da so v to fašistično elito izbirali samo fanatične naciste. Leta 1931 je štela SS samo 10 000 Hitlerju slepo vdanih nosilcev mrtvaških glav. SD je takrat štela samo nekaj sto mož. Prva leta vojne je bilo v posameznih službah SS in fašistične policije takole razmerje: Splošna SS 24 000 članov Varnostna policija (SP) 65 000 pripadnikov od tega gestapo 50 000 pripadnikov Kriminalna policija 15 000 pripadnikov Varnostna služba (SD) 3 000 pripadnikov Le vsak osemdeseti esesovski vojak ali oficir jc torej pripadal konspirativni varnostni službi. SD je za Hitlerja nadzorovala vse politične stranke, nemško gospodarstvo, državni aparat, tisk In važnejše kulturne organizacije. Ko je Hitler prevzel oblast, je Rudolf Hess na podlagi pooblastila z dne 9. junija 1934 razglasil SD za edino obveščevalno organizacijo celotne nacistične stranke. Sef SD je postal intrigantski in brutalni Reinhard Hevdrich. Nekoč je v svoji zločinski družbi priznal: »Gestapo, kriminalna policija in SD so obdani s skrivnostjo političnega kriminalnega romana. Z mešanico strahu in groze pripisujejo v tujini tem možem brutalnost, nečlovečnost na meji sadizma In brezsrčnost . ..« S temi bahaškimi besedami ni Hevdrich prav nič pretiraval. Ko jc SD-obergruppenfiihrer Ohlendorf sedem let pozneje stal pred vojaškim sodiščem v Nurnbergu In čakal na smrtno obsodbo, je eden izmed ameriških tožilcev sredi zasliševanja skočil pokonci in razburjeno zakllcal v dvorano: »človeštvo ne bo tako hitro pozabilo njegovega ostudnega opisovanja početij teh prekletih ubijalcev, ki sc jim jc samim obračal želodec ob strašnem pogledu, ko so odprli vrata mrtvaškega voza. To so bili ljudje, ki so s cigaretami v ustih sedeli ob tankovskih jarkih in hladnokrvno streljali s svojimi avtomati v tilnike svojih golih žrtev. To so bili ljudje, ki so po svojem lastnem štetju pomorili blizu dva milijona mož, žena in otrok. To so bili ljudje SD.« Ta ameriški pravnik sam ni vedel, kako natančno je v svojem čustvenem izlivu označil delovanje SD. Toda nobena zločinska organizacija nc more trajno živeti samo od svojega slabega glasu, pa naj bo ta Še tako slab. S svojimi tri tisoč k perveznostl nagnjenimi ljudmi, s svojo nepregledno mrežo agentov, obveščevalcev In vohunov M s svojimi obsežnimi podtalnimi operacijami je terjala velikanske vsote denarja. Ze poleti 1934, ko je bil aparat SD v embrionalncm stanju, Jc Hevdrich Izprosil od državnega zakladnika nacistične stranke mesečno vsoto 700 690 RM. To Je bilo približno toliko, kolikor je znašala takrat celotna mC-fečna članarina nacistične stranke. Ob tej priliki Je posredoval SS-obergruppcnfuhrer Martin Bormann in zagotovil SD še večje denarne dodatke Iz »prispevkov Adolfa Hitlerja** ki so jih dajali nemški monopoli ln koncerni. DELO BO * KRATKEM 1/sLO PRI /AI.O/BI BOREC SREDA — 20. AVGUSTA 1969 Alojz Gregor! In Alojz Cudar. - Foto: J. Vidic »Pometla sva pol Kranjske gore« Ondan sem okrog enajste V/e dopoldne pohajal po kranjski gori. Opazujem tu llsl^', občudujem gore, v'1' jjana državne oznake avtomo biiov, zrem v prodajalne, dokler se mi oči ne ustavu" "a dveh delavcih, ki sta pO ■letala glavno ceatO. Namerno sem sel par sto metrov P° cesti, da bi videl, kako sta Počistila oziroma opravila sjužbo. Moram priznati, da »Danes sva počistila P©! Kranjske gore,« sta izjavila, k()l da je to lahko delo. . Alojz Cudar je upokojenec ln dela le šli, j ure na dan. a,,m/ Gregor! pa je v redni sl,l/l)i in pometa osem ur dnevno kranjskogorske ceste za 60.000 S din mesečno. »Stanujem v Podkorenu, je dejal Gregori, »vsak dan sem umazan, nihče pa mi nc reče hvala lepa Zl čisto vas. Ce boste objavili v časopi su, potem zapišite, da osebje kuhinje hotela Prisank rajii 11 /c pomije ah smeti na pokrov smetnjaka kot pa tja, kamor spadajo, laz pa moram za njimi čistiti...« Dva Loj za, dva marljiva pomet.ua Kianjskc gore. Oba pa se jezita, ker ljudje poleg košaric za smeti mečejo odpadke na tla na javnih mestih. In prav imata, da se jezila. J. Vldlc INDUSTRIJSKI KOMHINAT SVIT Kamnik prOClcl naslednja osnovna sredstva: 1 nvtomobil tla t l. skobclnl stroj '""Kon leto lz.de-»»ve 1961 v nevoznem stanju 2°resen ti naj pošljejo prijave upravi podjetja do Obisk v letovišču počitniške zveze v Premanturi pri Pulju Turizem, ki ni turizem »Hrana odlična! Stanovanje pretežno dobro, le ob dežju in vetru je bilo hladno. Počutje pravo dobro...« Tako sem prebral del zapisa enega izmed številnih mladih letoviščarjev, ki je preživel svoj dopust v letovišču kranjske počitniške zveze v Premanturi pri Pulju. Takšnih in podobnih besed je v knjigi vtisov še precej. Sledijo si druga za drugo. Verjamem, da so ljudje, ki prihajajo v to letovišče ob svojem odhodu zadovoljni. Kako tudi ne! Za malo denarja so preživeli svoj dopust. In dandanašnji to ni brezpomembno. — Morje pa je, navsezadnje, plavo, mokro in osvežujoče tako v Premanturi kot v Dubrovniku ali Budvi. »Ne, ne tabor, zapišite LETOVIŠČE,« mi je dejal Milan Adlešič, ki je upravnik letovišča. Priznati moram, da mi njegov trud, da bi ne pozabil zapisati, da gre za letovišče in ne tabor v začetku ni bil povsem razumljiv. Ljudje tu tabore, le centralna zgradba letovišča -tabora, je zidana. Sicer pa člani počitniške zveze iz Kranja legajo spat pod platneno streho, ki ob viharjih in nevihlaih tudi pušča. Saj ni tako le v Premanturi. Ne! Tako je povsod, kjer so strehe platnene. Štirinajst tisoč kvadratnih metrov zemljišča zavzema letovišče kranjske počitniške zveze prav ob koncu Istre. Zemljišče je last zveze in takrat, leta 1963, ko so jo kupili, je bilo vsenaokoli le trnje in grmovje. Veliko je bilo potrebno storiti, da ima letovišče zdaj vsaj približno taksno podobo, kot so si jo kranjski »počitnikarji« želeli. Seveda marsikaj bi še potrebovali, pa ni denarja, ni sredstev! Sredstva! Kranjska počitniška zveza ima bore malo dotacij. In še tisto, kar ji je odmerjeno pri občinskem proračunu, se porazgubi drugam in ni namenjeno le Premanturi. Vse, kar je bilo storjenega, so morali storiti sami. Sleherni dinar je bilo treba desetkrat obrniti, če so hoteli letovišče obdržati in razvijati. Imeli so delovne brigade in !e j'h imajo. Srednješolci, mladi ljudje, člani počitniške zveze, pridejo v Prcmanturo in delajo. Hrano, šotor in morje imajo zato seveda zastonj. Tako so te delovne brigade zgradile center letovišča, ki sicer ni še popolnoma dokončan, pa kljub temu že rabi namenu. V tem centru, neometani stavbi je kuhinja, tu so pisarne in tu je tudi pokrita terasa, jedilnica. V spodnjih prostorih zgradbe je klubska soba in v njej miza za igranje namiznega tenisa. Dvesto ljudi naenkrat letuje v tem letovišču. In kaj imajo na razpolago? Morje in sonce sem omenil v začetku. Naj še dodam, da ima letovišče svoj čoln in igrišča za različne športe. Treba je vedeti, da so člani počitniške zveze mladi ljudje in tem so igrišča še kako potrebna. In cene? Cene, ki marsikomu prekrižajo načrte in onemogočijo dopust, so tu nizke. Le tisoč tristo dinarjev je treba odšteti na dan, če si član počitniške zveze. V nasprotnem primeru je treba prišteti še tristo dinarjev. — Seveda vse v starih dinarjih! Niso visoke, prav zares ne! Majhen izračun pokaže, da so počitnice v tem letovišču izredno poceni. Res je, kom-lorta, kakršnega lahko najdete drugje, tu ni. »Nič ne de,« mi je dejal Miha Mohor, ki je član nadzornega odbora Počitniške zveze, »najnujnejše imamo. Seveda bi radi nudili Čimveč! Pa žal to ni mogoče. — Morda čez nekaj let .. .« Kranjska počitniška zveza se zdaj pogovarja s podobnima zvezama v Avstriji in Švici, da bi skupno zgradili majhne letoviške hišice. Denar zanje bi dali oni in ostali lastniki nadaljnjih deset let. Po desetih letih pa bi se lastninska pravica prenesla na počitniško zvezo. Toda... Da, občina v Premanturi ne izda dovoljenja. Ta ima seveda svoje načrte in bi rada v Premanturi, prav blizu zemljišča Kranjčanov, postavila hotel. Baje so med Kranjem in Premanturo že romala pisma, pa žal, vse doslej brez uspeha. Načrti so, tako kot povsod. V mislih pa, ko to pišem, imam predvsem podatek, da vsako leto prebije v Premanturi svoje počitnice okoli tisoč 200 mladih ljudi; srednješolcev, delavske mladine in učencev poklicnih šol. Ti so morja potrebni in sonca prav tako. Prav je, da se jim omogoči poceni in udoben počitek v urejenem letovišču. Ob koncu julija je bila Istra polna. Vsa počitniška naselja, privatne sobe in hoteli ter plaže so bile domala prenapolnjene. V okolici Pu-Ija je nekaj počitniških letovišč, naselij, ki so bila zgrajena z veliko denarja in z velikimi ambicijami. Letovišče kranjske počitniške zveze ambicij, kot jih imajo druga letovišča, nima. Preprostost in enostavnost; to bosta nemara bistveni značilnosti zanj. Brez velikega komercializma in brez namere, da bi veliko zaslužili. Eno samo popoldne sem preživel v tem letovišču. Morda bi moral ostati dlje. Zdi pa se mi, da mi ni bilo potrebno še posebej vpraševati ljudi, kako so zadovoljni. Brez dvoma bi dobil pritrdilen odgovor. Turizem je izraz, ki bi ga težko pritaknil k letovišču počitniške zveze v Premanturi. Premišljeval sem, pa se mi je zdelo, da bi za vzdušje, ki vlada v tem letovišču, moral najti drugačno besedo. Tudi nameni ljudi, ki se bore, da bi bile letovišče do konca zgrajeno, so drugačni od tistih, ki jim pravimo turistični delavci. Ne zaslužiti, pač pa dati čim več in če se da, čimbolj poceni. To pa ima s turizmom, kakršnega najdemo zdaj vzdolž vse naše obale, kaj malo povezave. B. Šprajc Sonce, voda in kopalke. Skop podpis; pa kaj bi besedičlti. — Fotoc F. Perdan Ribolov v Poljanščici Ribiče, pa tudi domače in tuje turiste, ki se jim včasih zahoče seči po trnku, bo gotovo zanimalo, kakšne so možnosti za ribolov v Poljanščiei, reki, polni belic, podu-stov, lipanov, postrvi in sul-cev. Pred dnevi smo obiskali Hotavlje in zvedeli, da je v gostilni Lipan, tik ob cesti proti žirem, moč dobiti enodnevno ribiško karto za lovljenje na odseku od mostu v Logu do betonskega jeza v Hotavljah, ne vštevši pritoke. Ta del Poljanščice sodi med najbolj bogata ribolovna območja daleč naokrog. Enodnevna dovolilnica stane 62,50 N din, člani ribiških družin pa morajo zanjo pečati le 30,00 N dinarjev. Upleniti je dovoljeno največ tri ribe, in sicer bodisi postrvi, bodisi lipane, poduste ali belice. Lov na sukra v poletnih mesecih ni dovoljen, prične se šele s 1. oktobrom in trajaj do konca januarja. Ujete postrvi in lipani morajo meriti vsaj 30 centimetrov, podu s ti pa 35 centimetrov. Predel Poljanščice med mostom na Logu in betonskim jezom v Hotavijaih pripada ribiški družini Visoko. Enodnevne ribiške karte izdajajo tudi na Logu, vasi blizu škofje Loke. Kot smo zvedeli od lastinice gostilne Lipan, so doslej pri njih prodali več kot 50 dovoliiinic. Večinoma jih kupujejo ino-zemci, zato ne bo odveč, če navedemo tudi cene v tujih valutah. Enodnevni ribolov stane 5 ameriških dolarjev ali 2 funt šterlinga ali 25 novih frankov aLi 20 zahodno nemških mark ali 130 šilim-gov. Ig Vloga dišavnili žlez Pozimi zasledimo v snegu najrazličnejše sledi divjadi pa tudi v zemljii so pogosto odtisi njihovih okončin. Vendar imajo ti sledovi v primeri z žlezami, ki izločajo posebno dišečo snov, zeko majhno vlogo. Izločk'* divjad Slovenija avto POSLOVALNICA KRANJ CESTA JLA 10 priporoča UGODEN NAKUP AVTO PRIBORA ZA POLIRANJE OSNOVNA ŠOLA STANKO MLAKAR ŠENČUR razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. vzgojitelja r.a predšolski vzgojni varstveni oddelek, za določen *as (v izjemnem primeru jc lahko tudi laična moč). 2. učitelja matematike (PRU) $ strokovnim izpitom (nepolni delovni čas) Nastop dela 28 obe mesti je 1.9. 1969. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe i dokazili o stro vovnosti in opisom dose lanjega službovanja spre-icma uprava lole. rabi za ojmačevan>je okolice svojega bivališča in za privabljanje divjadi iste vrste, a nasprotnega spola. Zajci imajo kar tri vrste dišavnuh žlez, in sicer: pod-repno, obrazno in pigmen-taino. Kadar zajec sedi, pri-ii.ska. podrepno žlezo k tlom im pri tom izloča zadah, ki ga zemlja vpija. S tem se označuje zajčja sled. Druga žleza, ki jo ima znotraj kože, pod brčicanu", je obrazna žleza. Z njenim izločkom se zajec »umiva«. Pigmontalna žleza, ki je v koži blizu vrha nosu, vsebuje poleg pigmenta tudi tekoč izloček. Možno je, da tudi ta žleza rabi zajcem za oznako sledu. Srnrjiiik ima na čelu med rožiščem tako imenovano čelno žlezo, z izločkom ov.na-čuje svoj življenjski prostor. Podkalonska žleza na zadnji strani zadnjih nog pa ima pomembno vfOfJO pri označe vanju sledi pri prehodu sko zi visoko travo in grmovje. Med parkijema zadnjih nog ima srnjak še tretjo žlezo. Ta žleza izloča tekočino močnega vonja, po katerem se srnjad poišče, ima pa ta vanj tudi slabo stran, ker jih iz daj a z ver j adi in k>vskim psom. Kakor pri srnjad i so tudi pri jelenih dišavme žleze na-:ie pod očmi, pod repom in pod kolenom Žleza solzniea, ki je pod očmi, pri parjenju nabrekne in izloča snov, ki rabi jelenu za MM čevanje okolice. Zleze pri divjih ovcah pa so med parki ji, na zadnjih nogah in izloča;;) močno di šečo maščolx), ki privablja ovne. Dišavne žleze so divjadi nujno potrebne za življenje, hkrati pa jih izdajajo zašle dovaleem. S. Lapuh Letos že tretjič sindikalne športne igre Sodelovalo bo okrog 1000 članov sindikata V sindikalnih organizacijah v kranjski občini se je v minulih dveh letih močno razmahnila športna in rekreacijska dejavnost med člani sindikata. Ta je še posebno zaživela, ko je posebna komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju pripravila širši program, ki ga jc potrdil občinski sindikalni svet in vse sindikalne organizacije v občini. Tako je ta komisija lani in predlanskim že organizirala letne in zimske sindikalne športne igre. Čeprav prvo leto zanimanje zanje med člani sindikata v kranjskih delovni« organizacijah ni bilo tako veliko, jc komisiji in vodstvu lani že dodobra uspelo uresničiti tisti del programa, ki govori o rekreaciji članov sindikata. Da je to tako potrjujejo podatki o številu sindikalnih organizacij oziroma članov sindikata, ki so lani sodelovali na II. letnih sindikalnih športnih igrah in na letošnjih zimskih igrah na Krvavcu. Teh tekmovanj se jc do sedaj udeležilo okrog 3000 članov sindikata iz delovnih oziroma sindikalnih organizacij v občini. Prav zato bo komisija za šport pri občinskem sindikat nem svetu tudi letos pripravila letne sindikalne športne igre Za tekmovanje je tokrat še večje zanimanje. Tako sc je za osem disciplin: tnali nogomet, odbojko, kegljanje, streljanje, šah, tenis, nannz ni tenis in atlet iko že p] I ia vilo 19 sindikalnih organiza-cij z okrog 900 člani sindi-kata. V primeri S prejšnjimi leti pa se bodo tekmovanja letos začela Že konce tega meseca. Komisija za šport je namreč začetek letnih sindikalnih iger premaknila v avgust zato, da jim potem septembra in oktobra nc bi nagajalo slabo vreme. Sindikalne športne igre se bodo v malem nogometu v športnem parku Stanka Mlakarja (na pomo/nem igrišču) začele že 25. avgusta. Ta tekmovanja bodo na sporedu vsak ponedeljek, sredo in soboto popoldne. Druga tekmovanja, ki bodo prav tako v športnem parku (razen odbojke, šaha, kegljanja in streljanja), pa se bodo začela prihodnji mesec. Tretje letne sindikalne športne igre bodo končane 10. novembra, prehodne pokale, male pokale in diplo me pa bodo zmagovalnim in sodelujočim ekipam oziro-ma sindikalnim organizacijam podelili ob dnevu republike. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju Pavletom Novakom, nam jc povedal, da komisija še vedno zbira prijave za tekmovanje v posameznih disciplinah. Omenil je tudi, da pričakujejo, da bo več manjših sindikalnih organizacij v občini sestavilo po eno ekipo in sc udeležilo letnih športnih iger. Prav tako pa pričakujejo, da se bodo v prihodnjih dneh prijavili za tekmovanje člani sindikata iz kranjskih osnovnih in srednjih šol. A. Ž. V Železnikih imajo nov gasilski avto Prostovoljni gasilci iz Železnikov so se lani odločili, da skupno s prebivalci in dc-lovnimi organizacijami in druStvi ter občinsko gasilsko zvezo zberejo sredstva za na kup novega gasilskega avtomobila. Staro vozilo, katero so kupili pred leti in ga za silo popravili, ni bilo več zanesljivo. Prebivalci krajevne skupno sti Železniki so s samopri- spevkom zbrali 9570 novih dinarjev, delovne organizacij* in društva iz Železni kov W Škofje Loke 5000 novih d* narjev, ostanek pa je prispevalo društvo samo ter občinska gasilska zveza. Vsem, ki so prispeva^ za, nov, prepotreben gasil**? avto, se društvo najlepše za* hvaljuje, želi pa, tla hi se v društvo vključilo še več dih. S. A. Gasilska enota železarne Jesenice Je lani v Zahodni Nem kupila lil nova reševalna nosila za ponesrečence. To 10 * ^ imenovana vakuumska nosila. Posebna črpalka l/sesa 1(9 Iz nosila (blazine), tako da se po želji ponesrečenca aH *t'r8,<> nika ud namesti v kakršnemkoli položaju. Nosilo Je lahko ter enostavno, ponesrečeni ud ustrezno namestijo v c aH največ dveh minutah. Nosilo slane 300.000 S din. — W5l J. V klic GLAS * T3. STRAN SREDA - 20. AVGUSTA 1969 ECREinn turistično promenjo podjetje K R A IV J Jesen čas izletov PO VAŠI ŽELJI JIH ORGANIZIRA TURISTIČNI ODDELEK PODJETJA CREINA, KRANJ, KOROŠKA C. 4, TELEFON 21 022. Predlagamo vam: nedeljski piknik, trgatev na štajerskem, Dolenjskem ali Primorskem, obisk kulturnih in drugih znamenitosti po Sloveniji, Istri in bližnji Hrvaški. Izleti v inozemstvo: Dolomiti, Grossglockner, Koroška, Benetke, Dunaj, Praga, Miin chen (Oktoberfest), Budimpešta itd. NA SVIDENJE NA PRIJETNEM IZLETU! CREINA — KRANJ Prodam Zelo ugodno prodam OPREMO GALVANIKE: kadi, bob-usmernik itd. Anton Ose-li» Nova Gorica, Kidričeva 16 3865 Prodam PUNTE, BANKI-NE, strešno OPEKO bobro-vec in špičak. Svoljšak, Zbilje 43, Medvode 3909 Poceni prodam rabljeni oblečeni posteljni MREŽI KAVČ m VLOŽKE. Jenko, **. 1. avgusta 5, Kranj 3910 Prodam GRAMOFON Iskra J* 250 N din. Štiglic Justina, Z8- Besnica 83 3911 Ugodno prodam kompletno . SPALNICO. Gros, Gradniko , Va 3, Kranj 3912 ' Prodam eno leto staro pSlCKO-nemški ovčar. Kri/ "ar Marjan, Bcnedikova 22'a, Kl;>»j-Stražišče 3913 Prodam klavirsko HARMONIKO veltmeister zelo dobro °hranjeno 120-basno z 8 re-Naslov v oglasnem od-aeBcu 3914 Prodam leseno montažno BARAKO 4x4 m Paplcr, SP. Usnica 15 3915 Prodam traktorsko ŠKROPILNICO in S1AMOREZNI-~° Spejser s puhal ni kom J)uPim TRAKTOR štajer 18 KM. NasJ delk„ Prodam PRIKOLICO in FIAT 750. Kranj, Kajuhova 10 3919 Kupim avto 600 D ali zastava 750. Polajnar Alojz, Sp. Brnik 11, Cerklje 3918 Zaposlitve IŠČEM ŠOFERJA za razvoz oranžade. KLANŠEK VILI, Brezje na Gorenjskem 3920 Gospodinjsko POMOČNICO sprejmemo. Dobri pogoji, lastna soba, mehanizirano gospodinjstvo. Ing. Gogaia, Kranj, Kebetova 29 3921 Itajer 18 v oglasnem od-3926 Ugodno prodam MIZNI ^EZKAR. TupaKe 17, Preddvor 3927 Motorna vozila Prodam FIAT 600, po genc- hurri 1600km, za WX> N kokoši ncsnlcc in piščance a> krave molznice In teleta a) prašiče fj koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine Itd. Cene zmerne Dostava hitra POMAGAJ SI SAM in UNIDR TI BO POMAGAL ruški postaji Jesenice naj jo proti visoki nagradi vrne na postajo LM Jesenice 3923 Našel sem 7 ključev. Dobijo se: Kokrica 47, Kranj 392-1 Našla sem ženska OČALA pred občino Kranj. Dobijo se v upravi lista 3928 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE pri KLEMENČKL kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri KLEMENCKU SPREJMEM VAJENCA. Prodam trodelno OKNO. Rc-mic Janez mizar, Šenčur 244 3922 Izgubljeno Prosim osebo, ki je pomO toma vzela i ' Bd TORBO in aktovko čine barv« s služ. dokumenti z vizitko, dr. Franjo Didovič na želez- Podpisam napro\.un cenjene stranke pok konjedic hm. de - šivilje, da v roku osmih dni po objavi vzamejo blago nedokone.mih n um enih del m pi iglase eventualne tei ja tve. Po tem roku te pravice ugas nejo. Na voljo sem vsak dan med 15. in 18 .uro. Konjedič Franci, st Kran j. Delavska cesta 39 VITROPLEX ODLIČNO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE IN POMIVANJE STEKLA, POSODE, ULTRAPASA IN AVTOMOBILOV. — Škof j a Loka Sorska cesta 23 I KI Obvestila Združ. šoferjev AMD, podružnica Tržič, bo priredila 7-mesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije voznika motornih vozil. Informacija in prijave pri tajniku J. Goričan, Tržič 3925 DELOVNA SKUPNOST DELOVNE ENOTE TISKARNA CP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta tiskarjev za ofset tisk Kandidati morajo imeti grafično šolo in strokovni izpit za ofset tiskarja. Posebni pogoj: vojaščine prost! Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Kranj, Koroška 8 do 30. 8. 1969. Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in strica Martina Murnika iz Adergasa št. 17 sc iskreno zahvaljujemo vsem, zlasti sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, ga spremili na zadnji poti m nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo gospodom duhovnikom za spremstvo, pevjem za odpete žaloslinkc, gasilcem in predsedniku KS za poslovilni govor ob odprtem grobu. Globoko žalujoča žena s sinovoma, se-Adergas ,dne 4. avgusta 1969 stre z družinami In drti£0 sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame in sestre Marije Teran Turkovo mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, nam iztekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, družini Prcmrujevi, g. župnikoma iz Ljubncga in Ovsiš za poslovilne besede ter pevcem. Žalujoči: mož Peter, hčerka Marija, sinovi: Peter, Janez, in Marjan, sestre in Dobravlca, 18. avgusta 1969 brat ter drugo sorodstvo Nesreče v zadnjih dneh Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v petek, 15. avgusta, okoli pete ure popoldne voznik osebnega avtomobila Milan Pazlar z Bleda zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Italo Kalčina iz Nove Gorice. Le-ta je avtomobil ustavil pred prehodom za pešce. Pri trčenju je nastalo na vozilih za okoli 8000 din škode. Istega dne nekaj pred deveto uro zvečer se je v Poljanah pripetila prometna nezgoda angleškemu državljanu Johnu Richardu Fryju. Omenjeni je vozil proti škofji Loki; zaradi prevelike hitrosti pa je zapeljal s ceste, trčil v drevo, nato pa je avtomobil zle-tel na levo in se prevrnil v strugo potoka. Voznik in njegova žena sta bila v nesreči huje ranjena, škode na avtomobilu je za 10.000 din. Na cesti tretjega reda v Logu se je v petek ponoči prevrnil voznik osebnega avtomobila Štefan Mrak iz Virmaš pri Škofji Loki. Nesreča se je pripetila, ker je voznik vozil v ovinku prehitro. Avtomobil je trčil v breg ob cesti in se nato prevrnil. Voznik in sopotnik Avgust Celeč iz Gorenje vasi sta bila laže ranjena, na avtomobilu pa je za 20.000 din škode. Na cesti drugega reda v Tupaličah se je v soboto, 16. avgusta ob eni uri zjutraj prevrnil z osebnim avtomobilom Jože Kern iz Srednje vasi. Nesreča se je pripetila, ker je avtomobil zaradi prehitre vožnje v ovinku zaneslo v obcestni smernik, nakar se je prevrnil. Huje so bili ranjeni Alojz Zvršen iz Srednje vasi, Slavko Bizjak in Franc Babic, oba iz Šenčurja. Laže pa sta bila ranjena voznik in Miha Sajovic iz Šenčurja. Škode na avtomobilu je za 8000 din. Na cesti drugega reda v Britofu pri Kranju je v soboto nekaj pred tretjo uro zjutraj voznik osebnega avtomobila Mirko Koželj iz Kranja zadel Marijo Tro-janšek, staro 54 let, iz Mengša, ki je nenadoma prečkala cesto. Pri tem jc bila Poljanškova laže ranjena. Na Ljubljanski cesti na Bledu je v soboto dopoldne voznik kombija Stane Zupančič z Bleda trčil s kolesarjem Meho Išičem, ki je nenadoma pripeljal s stranske poti. Kolesarja so ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Nekaj čez drugo uro popoldne je v soboto na cesti Staneta Žagarja v Kranju voznik osebnega avtomobila Jože Perdan iz Šenčurja zbil 8-letncga Dragota Hlada iz čeinjice. Deček je hotel čez cesto na prehodu za pešce. Vozniku ni uspelo vozila ustaviti in jc dečka zadel. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V nedeljo, 17. avgusta, pred peto uro zjutraj je s ceste prvega reda pri odcepu za Tržič zapeljal nemški državljan Robert Berg pri srečanju z neznanim vozilom, ki ni zasenčilo luči, s ceste in se dvakrat prevrnil. Ranjena je bila sopotnica Kerjoba Berg. škode na avtomobilu je za 15.000 din. V Dolenji Dobravi je v nedeljo zvečer voznik osebnega avtomobila Janko Berganz iz Zminca zadel 5-letnega Bogdana Selaka, ki je nenadoma stekel čez cesio. Otrok je bil v nesreči huje ranjen. L. M. Požar v Predosljah V soboto, 16. avgusta, ob osmi uri zjutraj je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Franca Gašper lina iz Predoselj pri Kranju. Pogorelo je ostrešje hiše in nekaj sob. Požar je nastal zaradi zastarele in nepravilne električne napeljave, škode je n\ 70.000 din. Kriva pota pomožnega gasilca Okrožno sodišče v Kranju je prejšnji teden izreklo sodbo Ljubisavu Milosavljeviču, roj. 1933 iz Kranja. Zaradi tatvin iz skladišča tovarne Tekstilindus in IBI ter tovarne Sava ga je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev zapora. Njegova žena, ki je ukradeno blago pomagala preprodajati, pa je bila obsojena na pogojno kazen. Milosavljevič Ljubislav se je zaposlil v tovarni Sava leta 1960 kot delavec v oddelku gumiranega platna. Med tem časom je bil zelo družbeno aktiven, delal je v taborniški organizaciji, nekaj časa pa je bil tudi član delavskega sveta. Bil je tudi prostovoljni gasilec. Večkrat se je ponudil za nočno dežurstvo. V tem času nekako od leta 1966 je začel jemati iz skladišča zračnice in plašče za kolesa in mopede. Na ta način je vzel okoli 500 plaščev za dvo-kolesa, 200 zračnic ter 6 plaščev za mopede. Skupno je podjetje oškodoval za 4595 din. V tovarni jim ni bilo sumljivo, da je bil večkrat nočni dežurni gasilec, celo bolj pogosto kot so bili ostali. Milosavljevič je namreč odkril, da se da priti tudi v skladišča tovarne Tekstilindus in IBI, ki so bila v poslopju tovarne Sava. V skladišče tovarne IBI je lahko prišel tako, da je vrata odprl z originalnim ključem, medtem ko je v skladišče Tekstilindu-sa prišel na drugačen način. Na vratih za dvigalo, ki so bila edini vhod v skladišče, je odvil vijake na ročici ter snel verigo. Od druge polo- vice leta 1968 pa do aprila letos je na ta način odnesel iz skladišča Tekstilindus 11 bal flanele, 6 bal žameta, 3 bale velvetona ter tri bale mrežastega blaga v skupni vrednosti 9335 din. Iz skladišča tovarne IBI pa je odnesel za 2065 din blaga. Ukradeno blago sta nato z ženo prodajala širom po Sloveniji in Srbiji. To njegovo početje pa se je končalo neke noči v aprilu, ko ga je z balo blaga na stopnicah zalotil glavni vratar. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo socialne razmere in pa bolezen obsojenega Milosavljeviča. Nesreča v gorah V nedeljo, 17. avgusta, se je na severni strani male Mojstrovke smrtno ponesrečil avstrijski državljan Gerhard Neu- Kranj CENTER 20. avgusta angl. barv. film KO BI VSE 2ENE SVETA ob 16. in 20. uri, jug. film ZGODNJA DELA ob 18. uri 21. avgusta angl. barv. film KO BI VSE ŽENE SVETA Ob 16., 18. Ln 20. uri 22. avgusta amer barv. VV film DAN REVOLVERASA ob 16. in 18. uri prva film ska predstava s predvaja njem filmov na 70 mm film ski trak — TOD SISTEM in Rlmfllai coktaiil 1 naslednji mi odlomki i/, filmov: SHE-HEREZADA, LABODJI- JE ZERO, t AN CAN, Kak) se je snemal film GRAND PRIX, KOCA STRICA TOMA, LET NAD HOLAND1JO - kratko met razni film Krijnj STORŽ IC 20. avgusta angl. bairv. CS film NALOGA ES K A1 >R 11 11, 633 ob 16. in 20. uri, amer. film SPOVEM SE ob 18 uri 21. avgusta italij. barv. CS film DIVJE OKO ob 16. in 20. uri, jugosl. film ZGODNJA DELA ob 18. un 22. avgusta angl b.u \ Hm KO BI VSI. ZINE SVETA ol> 16. in 18 mi, italij barv CS lilm DIVJE OKO ob 20. uri Tržič 20. avgusta zah. nemški film NENAVADNI MENIH ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 20 avgusta amer. barv Film LILI Jesenice PLAVŽ 20. avgusta nemški barv. CS film VELIKA KACA 21. —22. avgusta amgl. barv. film BANDITI NA RIVIERI Žirovnica 20. avgusta amer. barv. film STEZE SLAVE Dovje-Moj strana 21. avgusta amer. barv. film STEZE SLAVE Kranjska gora 21. avgusta amer. barv. film LILI Skofja Loka SORA 20. aVgUSta amer. jug. barv. film PRISEGA ZVESTE ŽENE ob 18. m 20. uri 21. avgusta Italij. barv. CS lilm AVANTURE 40 LETNI KA ob 20. uri 22. avgusta italij lilm AVANTURI' KA ob 18. . barv. CS 40 LETNI Radovljica 20. avgusta zap nemški CS iiim POSTELJA LJUBEZNI ob 18. url, iu^osi. barv Film KO Sl.lšls ZVONOVI- ob 20. uri 21. avgusta metliški barv. film ZLATI PETELIN ob 20. uri 22. avgusta amer Italij, barv. film VSAKEMU ENA ROZA ob 20. uri Bled 20. avgusta amer barv lilm OBRAČUN PEKOSA ob 18. in 20.30. 21 av.MP.l.i amer bar\ lilm (»KRAČUN PEKOSA ob 18. in 20.30. 22. avgusta amer. barv lilm LAVRENCE ARABSKI ob 18. iO 20.30. mann, star 30 let, iz Beljaka. Z njim sta bila še dva alpinista Gerhard ! Jank in Veronika Roth-j maver. Gorska reševalna služba je ugotovila, da se mu je izpulil klin, tako da je padel 10 do 15 metrov po skalah na melišče in se ustavil po kakih dvajsetih metrih. Gerhard Neuman je umrl kake pol ure po padcu. Okradeni turist V depandansi hotela Mc/aklja na Bledu je v nedeljo popoldne nezn*" nec s ključem odprl sobo h o I a n d s k e ga d t za v 1 j an» Henricusa Van les ta. Ukradel je 500 guldnoV (okoli 1800 din), zlato z»' pestno uro in prstan. • Blago brez lastnika Jeseniški cariniki dobijo • vagonih mednarodnih vlak0 preeej blaga brez lasl"ik.^ Samo v prvih šc3tlh ,ncscC,ij letos so na ta način zapR'1" za 10 milijonov S din blag3' Aprila, maja In Junija tos so cariniki na vlaku bili 6 šivalnih strojev, »Jf lonni žago, več kovčkov '■' ličnih oblek, 207 škatlic 'r' kov, 2 pletllna stroja, 3 Mjf vlzorje, 1 Igralni aparat n srečo, 2890 britvic In P1 2000 nabojev za puške 1" p stole. „ 1$ Sicer se dogaja, da »*-ali oni potnik kasneje jav>. g je bilo odvzeto blago njtf^ Ker pa dolični pil P1*1"* državne meje blago nI P1'"^ vil, kot tO zahtevajo ^'"L predpisi, mora plačati , zen. J- V' Vaterpolisti Triglava pred ciljem? V prihodnjih dneh bo na sporedu zadnje kolo tekmovanja v drugi zvezni vaterpolski ligi. Kranjčani se morajo pomeriti še z ekipo KPK s Korčule. Ce bodo osvojili vsaj eno točko, se bodo zanesljivo uvrstili v prvo zvezdo ligo. Ker je ekipa s Korčule že izpadla iz konkurence za prvo oziroma drugo mesto, lahko pričakujemo, da ne bodo nudili Kranjčanom tako močnega odpora kot bi 8a sicer. V prvo ligo pa se Triglav lahko uvrsti tudi, če Fran, c Nadižar ISP iz Pančeva premaga Medveščak v Zagrebu. Skratka, pred zadnjim kolom je povsem odprto vprašanje, kdo se bo uvrstil v prvo zvezno ligo. V predzadnjem kolu so se Kranjčani pomerili v domačem bazenu z enim glavnih kandidatov z zagrebškim Medveščakom. Tudi v zadnjem nastopu pred domačo publiko so pobrali ves izkupiček in z dobro igro navdušili več kot 1500 gledalcev. Igra je bila v začetku zelo razburljiva in dramatična, saj se je zagrebški nasprotnik močno upiral sicer boljšim domačinom, ki pa so svojo najboljšo igro prikazali šele v drugi polovici tekme. Odločilna jc bila nedvomno tretja četrtina, ko so Triglavani zmagali s 3:1. Med igro, ki se je končala z 10:7 v korist Triglava, je prišlo dvakrat do prekinitev zaradi čudnih in nepravičnih odločitev sodnika Doriča iz Osijeka, ki je oškodoval obe strani. Gostje so nešportno prenesli poraz in so se predvsem funkcionarji Medvcšča-ka po končani tekmi zelo nekulturno vedli napram sodniku. Triglav je v tem srečanju nastopil v naslednji postavi: F. Rebolj, Chvatal, Mohorič, Nadižar 1, Balderman 2, Sor-li 2, J. Rebolj 5, Klemenčič, Torkar, Vclikanjc in Finžgar. J. Javornik VI. mednarodno prvenstvo Kranja v atletiki Kljub dežju uspešno Slab začetek — dober konec Eno prvo in eno drugo mesto za plavalce Triglava V Kranju in Kopru Je bilo pred dnevi končano letošnje republiško prvenstvo v plavanju za mladince ln mladinke. V Kranju so se pomerili mlajši mladinci In mladinke, kjer je prvo mesto osvojil domači Triglav. Med starejšimi mladinci pa Je najvišji naslov •etos pripadel ljubljanski Iliriji. Kranjski Triglav pa »e Je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Na tekmovanju v Kopru se Jc od Kranjčank najbolj odlikovala Pečjakova, ki Je postavila nov rekord SRS v disciplini 200 m hrbtno s časom 2,42:0. Prav tako pa Jc bila uspešna z novim rekordom tudi v disciplini 100 m hrbtno v času 1:15,0. Najboljše uvrstitve kranjskih plavalcev in plavalk: v Kranju — mladinci: 200 m prsno 1. Grošelj, 200 m delfin 3. T. Slavec; mladinke: 200 m travi — 3. Porenta, '00 m prsno — 1. Svarc, 2. Panjtar, 3. Fon, 400 m mešano — l.Svarc, 3. Porenta, 800 m cravl — 3. Porenta, 100 m prsno — 1. Svarc, 3. Križaj, 200 m hrbtno — L Porenta, 3. Kraljic, 4x100 m mešano — 1. Triglav (Porenta, Svare, Kri/..j, Kraljic). V Kopru: mladinci 200 m hrbtno: 3. Velikanja, 200 m cr;>vl: 3. Mllovanovtč, 400 m mešano: 1. Mllovanovlč, 3 Zupane, 200 m mešano: 3. Mllovanovlč, 200 m prsno: L Zupane, 400 m cravl: 1. Mllovanovlč, 200 m delfin: 2. Mllovanovlč, 100 m hrbtno: 2 Podgoršek, 100 m prsno: L Zupane, 1500 m cravl: I. Milovanovič. 3. Velikanja; mladinke: 400 m cravl: 1. Pečjak, 3. Vimlk, 100 m delfin: J-sniid, 100 m hrbtno: 1. Pečjak, 100 m cravl: I. Pečjak, JVIrnlk, 400 m mešano: 1. Pečjak, 2. Smid, 800 m cravl Vlrnlk, 2. Smid, 200 m cravl: 1. Virnik, 3. Smid, 200 m •nešano: I. Pečjak, 2. Virnik, 3. Smid, 200 m hrblno: 1 Pečjak. Na prvenstvu v Kopru Jc nastopila tudi ekipa dovljlec, ki Jc zasedla solidno peto mesto. J.Javornik Čeprav je dež nagajal organizatorjem 6. mednarodnega prvenstva Kranja v atletiki, je na tej največji letošnji atletski prireditvi v Kranju nastopilo prek 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 22 organizacij iz Jugoslavije, Avstrije, ČSSR in Norveške. Zaradi razmočenih naprav so b\&[ povečini doseženi le poprečni rezultati. Nastopajoči pa vseeno niso razočarali gledalcev,saj so bile borbe s sekundami in centimetri izredno zanimive m ogorčene. Organizator, ki mu je priskočila na pomoč tovarna SAVA Kranj, je ob zaključku proglasil za najboljšega atleta Hansa PbTSCHA iz Gradca (met kladiva), za najboljšo atkninjo pa svetovno rekorderko Vero NIKOLIC (Dinamo, tek 400 m). Najboljša predstavnika v moški oz. ženski konkurenci sta prejela praktična darila tovarne Save. Poleg tega so vsi prvo uvrščeni tekmovalci prejeli zlate spominske medalje. Med zek> dobrimi dosežki moramo omeniti štafetni tek članov 4x200 m, v katerem je ekipa celjskega Kladivarja postavila nov slovenski "rekord. Zelo kvaliteten je bil tudi moški tek na 400 m, v katerem je zmagal predstavnik Sarajeva Bugri. Pri skoku s palico je bil tudi v Kram j u najboljši državni prvak Šou-rek, ickoideika Ln prvakinja Emma Pilav (Sarajevo) pa je zmagala kar v dveh preizkušnjah (100 m ovire in 200 m). Izmed domačinov jc imel največ uspeha Ivan Krumpak, ki je zasedel drugo mesto pri skoku v daljino z osebnim rekordom 680 cm. REZULTATI — moški — 100 m: 1. Carli (Ol) 10,9... 10. Lojk (Tr) 11,6; 400 m: L Bugri (Sa) 47,7; 800 m: 1. Duda KSSR) 1:54,0... 15, Kleč (Tr) 2:01,1; 1000 m mladinci: 1. Srabotnik (MB) 2:32,5... 5. Tepina (Tr) 2:40,7, 9. Peter-nelj (Tr) 2:46,1, 10. Dakskob-lei »les) 2:48,8; 3000 m: 1. Bu rian *CSSR) 8:34,6 ... 14. Pav lič i venstvu traktoristov, Id 1 v Beogradu, Muhič P* rezerva. Med tekmovalci, krne°/ kooperanti jc zmagal SloP**5 Ivan iz Brežic Zbral je 283£ točke. Drugi je bil Mar"' Vrbnjak iz Žalca / 2S)'^. točke, tretji pa Martin GW lar Doma je iz Mrežic i" ' zbral 279,35 točke. Najboljši so prejeli ^'iy\ ne nagrade od 200.000 staru dinarjem navzdol, plakete diplome Poklonili SO J1' gospodarska zbornica S ' republiški odbor sindikA kmetijskih delavcev in 1 '' pisno podjetje Kmečki g'^ J. KošnJtfK (Nadalj. s l.str.) Tekmovalec je že znan / i i (ti svojih ste\ i 1111 h u.i lt( >p. I v na republiških in državnih prvenstvih, z našo ekipo pa je Sodeloval tudi [U zadnjem svetovnem prvenstvu V Oslu na Norveškem, Drugi je bil Ločičnik Ivan iz /alca / toeke, tretji pa Muhič Martin iz Kmetijskega poskusnega centra v labljah pri Mengšu. Zbral je 280,57 točke. V ekipni konkurenci do koma tekmovanja ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec, Vsako ekipa so predstavljali trije tekmovalci. Boj med Kmetijskim kombinatom w. Žalca m lanskim zmagoval ceni KI K i 1'onuu ka« je bil o-i'oiecn Uspeli so /alcani. Zbrali so 815.H7 točke in osvo-lili prehodni pokal Drugi so bili tekmovalci Pomni k (813,62 točke), tretji pa do mačini. tekmovalci KZK i/