strokovne vesti
Razvoj klesanja v les v Evropi in Sloveniji
avtor Marijan VODNIK
Kako sem povsem naklju~no dobil odgovore o razvoju klesanja v les v Evropi in Sloveniji?
Vpra{anja o razvoju klesanja v les so se mi v zadnjem ~asu vedno bolj kopi~ila. Vzrok so bila razna sporo~ila, ki so ustno ali pisno vna{ala v mojo podzavest v~asih nezdru‘ljiva dejstva. Povsem naklju~no mi je ob pregledovanju o~etove tiskarske dedi{~ine, bolje dedi{~ine Tiskarne Slatnar z o.z. (Vodnik in Knez) v Kamniku, pri{la v roke Spominska knjiga 1888-1938, ki jo je ob 50-letnici izdala Dr‘avna tehni{ka {ola Ljubljana leta 1938. Omeniti ‘elim le osnovne podatke, ki so izklju~no vezani na zgodovino razvoja klesanja v les. Iz potrebe po izra‘anju ~loveka v lesu so z razvojem obrtnega {olstva v Franciji sredi 17. stoletja, leta 1648, na pobudo kardinala Mazarina ustanovili {olo lepih umetnosti, ki je ~ez nekaj let postala brezpla~na risarska {ola za delavce in se kasneje preimenovala v {olo dekorativnih umetnosti. V mestu Liancourt je vojvoda la Rochefoucauld - Liancourt ustanovil narodno {olo za umetnost in obrt . To {olo sem omenil, ker so bili v dobi francoske okupacije sprejeti tudi mladeni~i iz na{ih krajev. Poleg drugih poklicev so se tu u~ili tudi
za vrezovalce in pozlatarje Vse druge kulturne dr‘ave, Anglija , Belgija, Holandija, [vica, Italija, Nem~ija in Avstrija so se za obrtne panoge {olstva za~ele zanimati mnogo kasneje. Kot mejnik v obrtnem {olstvu srednje Evrope lahko ozna~imo prvo svetovno razstavo v Londonu leta 1851. Tu so Francozi pridobili prvenstvo na umet-noobrtnem podro~ju. Ta dogodek in ‘ivljenjske razvojne potrebe pa so tudi druge srednje- in zahodnoevropske dr‘ave privedle do zahteve po {olah, ki bi po najkraj{i poti realno izobrazile u~ence.V 18. stoletju so se najprej razvile zasebne {ole. Potem so se pojavile zahteve po javnih {olah, ki so potrebne v prakti~nem ‘ivljenju, z osredo-to~enjem na manj predmetov in poudarkom na materin{~ini.
Kot prvi tip obrtne in industrijske {ole je tako 1709. leta v Nem~iji nastala
javna “realka” v Kasslu , 1745. v Braunschweigu in leta 1747 v Berlinu. Ljubljanski zavod in vse prej{nje obrtno {olstvo v Ljubljani se je za~elo, razen v dobi francoske okupacije, razvijati tako kot srednje {olstvo v Evropi in zlasti v Avstriji. To je veljalo do leta 1918 tudi za vse obrtne {ole na podro~ju poznej{e Jugoslavije. V Avstriji so tako nastale {ole : {ola za napredovanje obrti na Dunaju 1692. leta, slikar Peter Strudelje je ustanovil risarsko {olo za umetnostne namene in za stavbeni{tvo, ki je delovala do 1714. leta, u~ili{~a za umetnike in obrtnike, slikarska in kiparska akademija ter risarska in bakrorezni{ka akademija na Dunaju 1705. leta, leta 1768 zdru`eni v akademijo upodabljajo~ih umetnosti, Zollerjeva {ola s poukom risanja, ki je pri-pravljala u~ence za rokodelstvo leta 1747, realna in trgovska akademija kot osnova za kasnej{o obrtno in tehni~no {olo 1770. leta na Dunaju in normalke kot splo{ne u~ne {ole za obrt.
V ~asu Jo‘efa II. je bilo poudarjeno, da nastale {ole niso {ole za izobrazbo akademskih umetnikov, temve~ za izdelovanje pravilnih na~rtov in risb geometrijskih likov, rezlja{kih in rezbarskih del. Za tem se pojavijo realne me{~anske {ole, kot ni‘ja strokovna u~ili{~a za obrtni in trgovski nara{~aj. Sredi 19. stoletja za‘ivi zahteva po obrtnih u~ili{~ih in iz njih po letu 1872 nastanejo srednje obrtne {ole, ki naj bi jim nujno sledila obrtna praksa pri mojstru. Na obrtnih u~ili{~ih se kot zelo poredko v vsej zgodovini povezujeta v skupno enoto rezbarsvo in strugarstvo.
^e zapustimo izku{nje sosede Avstrije, ugotovimo, da sta bili v Ljubljani ustanovljeni prvi dve strokovni {oli, od
ijaLeS 55(2003) 7-

strokovne vesti
katerih je bila ena za lesno industrijo.
S tem je povezano ime Ivana [ubica, tudi direktorja ljubljanske obrtne {ole. 1892. leta je bila na njegovo pobudo ustanovljena risarska {ola za mo{ke (mojstre in pomo~nike). V {olskem letu 1893/1894 se je {ola imenovala strokovna {ola za obdelavo lesa. Leta 1894 so odprli nov oddelek za figuralno plastiko s posebnim ozirom na cerkvene potrebe. Zavod z imenom “umetno obrtna strokovna {ola” je nastal leta 1901; v njenem okviru je bila dnevna {ola za obdelavo lesa z oddelkom za rezbarstvo in kiparstvo. V {olskem letu 1909/10 je bil v sklopu razvojne poti zavoda odprt oddelek za lesno in kamneno kiparstvo kot nadomestek za dosedanji strokovni oddelek za kiparstvo. 1890. leta so o`ivele priprave za dr`avno obrtno {olo. V ~asu ljubljanskega `upana Ivana Hribarja, rojenega leta 1951v Trzinu, se je umetno - obrtna strokovna {ola preoblikovala v dr‘avno obrtno {olo (leta 1911). V tej {oli je bila pod oddelkom {tev. IV tudi strokovna {ola za lesno in kamneno kiparstvo, ki se je lepo razvijala do svetovne vojne. [ele leta 1916 se je lahko za~el pouk na javni risarski {oli in na ‘enski obrtni {oli. Jeseni 1917 se je za~el pouk na kiparskem oddelku istega leta ustanovljene invalidske {ole. Z ustanovitvijo vi{jih oddelkov stavbne strokovne {ole in obrtne {ole me-hansko-tehni~ne smeri se je zavod raz-{iril v najve~je obrtno u~ili{~e. 1929. leta na [ubi~ev predlog preimenovana tehni~na srednja {ola je imela tudi kiparsko in rezbarsko {olo. V {olskem letu 1935/36 je nastal oddelek dr‘avne mo{ke obrtne {ole. Zavod z imenom Dr‘avna tehni{ka srednja {ola v Ljubljani tako leta 1938 zajema tudi dr‘av-no mo{ko obrtno {olo s kiparskim in rezbarskim oddelkom, kerami{kim oddelkom in graverskim oddelkom. Mo{ka obrtna {ola je imela tri letnike z zaklju~nim izpitom in je predstavljala

nepopolno srednjo {olo s pomo~ni{-kim izpitom, ki je omogo~al le eno leto pomo~ni{ke dobe. Pod imenom “mo{-ka obrtna {ola” je bil skrit umetnostno obrtni oddelek. [ola je bila tako osnova za umetnostno obrtno ali umetnostno izobrazbo vi{je stopnje v ve~jih kulturnih sredi{~ih, kjer so se gojenci te {ole dobro zna{li.
Tako je iz v letu 1938 nastale spominske knjige, iz katere sem navajal le dejstva, dobro razvidna razvojna pot na{e tovrstne {ole. Iz navedenih dejstev v knjigi sem dobil tudi odgovore na po-rajajo~a se vpra{anja, posebno o razvoju klesanja v les. Ker pa navedena dejstva ne morejo bralcu postre~i z vsemi pojasnili, bom citiral samo kraj{e odlomke.
Terminologija obrti po ~lenu 23. Zakona o obrti pod {tevilko 33 dolo~a eno izmed obrti - “kiparji (rezbarji) v kamnu, lesu, sadri (gipsu) itd.”
Najstarej{i oddelek na mo{ki {oli je bil kiparski , s polnim naslovom: “oddelek za lesno in kameno kiparstvo”. Iz dela knjige, ki opisuje umetnostno izobrazbo, se mi je zdelo zelo zanimivo naslednje : “ Namen vseh umetnostno obrtnih oddelkov je vzgajati obrtni{ki nara{~aj v kiparski, rezbarski, kera-mi{ki, graverski stroki in stroki umetnostnega vezenja. Zato je pri{lo `e v navado, da se vpisuje v te oddelke tudi ona mladina obeh spolov, ki ~uti v sebi ljubezen in sposobnost za umetnostno - obrtno in umetni{ko stroko ter gleda na te oddelke kot na pripravljalno {olo za umetnostno obrtno ali umetnostno izobrazbo vi{je stopnje v ve~jih kulturnih sredi{~ih.”
Nov citat: “V teh lepih prostorih se zbirajo `e preko ~etrt stoletja ve~ ali manj nadarjeni mladeni~i iz vseh krajev Slovenije, da se posvetijo rezbarskemu in kiparskemu poklicu, ki je v de`eli cerkva vedno potreben in aktualen . Kiparska {ola vzgaja leto za letom
dobre obrtnike, ki so izu~eni v splo{-nem cerkvenem in izven cerkvenem podobarstvu ter so sposobni izvr{iti kipe iz lesa, kamna, umetnega kamna ({tuka), jih zlatiti, polikromirati itd. A le del, morda slaba polovica u~encev tega oddelka, se zares posveti svojemu obrtni{kemu poklicu, med njimi predvsem sinovi podobarskih obrt-nikov,ki jih ~aka doma `e uvedena delavnica in odmerjen delokrog. Med ostalimi u~enci jih je leto za letom nekaj, ki so dovolj talentirani in obenem podjetni , da se posvetijo kiparski umetnosti ter tvegajo po dovr{itvi tretjega letnika prestop na umetnostno akademijo. ^eprav s pomanjkljivo osnovno izobrazbo se taki mladeni~i prav hitro v`ive v razmere umetnostnih akademikov v velikih mestih, kjer si po ve~ini pridobe poleg strokovnega znanja tudi splo{no izobrazbo ter tako uspe{no tekmujejo v poznej{em `ivlje-nju s svojimi poklicnimi tovari{i.”
V spominski knjigi so navedena tudi vsa imena slu{ateljev v letih od vklju~-no 1912 do 1938, iz katerih lahko vidimo, na kako {irokem podro~ju obrtne in vi{je umetnosti so delovali. Menim, da iz tega pogleda v na{a zgodovinska dejstva dobimo odgovore na vrsto vpra{anj, ki se nam vsiljujejo danes, ker ne poznamo preteklosti in zato lahko v~asih celo pomislimo , da bi tradicija klesanja v les na Slovenskem lahko zamrla. Na kraju bralcem ne bi ‘elel vsiljevati odgovorov, s katerimi sem bil sam zadovoljen, ‘elim pa vsem, da bi bili z odgovori zadovoljni in da bi klesanje v les tudi pri nas tako kot pri na{ih sosedih uradno dobilo svojo te‘o.
ijaLeS 55(2003) 7-8