DOLENJSKE NOVICE I/hiijiijo 10. in vsakega iiKiseai, «e Jp :: lihli iliiii praïiiiik pu on (lan :: Oftiia jim Je s ixiŇťnino vred za (lelo lelo naiirej 2 K, yaí i»ol lela 1 IÚ Naročil i na za Nemčijo, Bosno in druge evrojiske države znaša K 50 li, za Ameriko 3 K. Do^itse sjkrejema ui^dnik, naročnino in :: oznanila jia tiskarna J. Krajec nasi. :: Gradba belokranjske železnice. Dne 23. mariia lanskega leta se je slovesno zasadila prva lopata za zf^radbo belokranjske žcleznico. rricelo se je delo, ki ima uiicjstvovati upe zapuščene Bele Krajine, ki ima ta lepi del kranjske dežele odpreti tudi širnemu svetu. V tem članku hočemo podati nekak mal obris izpeljavo te proge v smislu podolžiicga preseka. Splošna smer proge je itak obče-znana. Oglejmo ai sedaj še važnejša dola in stavbe na tej uovi prog-i. Novomeški kolodvor v Beršljinu leži 178 m nad morjem. Odtod se začne proga v predoru skozi kapiteljski brib vzpenjati proti Kandiji. Predor skozi kapiteljski hrib je dolg 240 m z galerijo vred. Naj omenjamo takoj tukaj, zakaj se je sploh naredil ta predor in so ni šlo s progo že prej na drugo stran Krko, kakor si je marsikdo mislil Ako Ijî se slo namreč takoj od kolodvora ali saj iie daleč proč od njega čez Krko, tedaj bi se v tcra slučaju dal napraviti ovink čez reko le na mostu samem ali pa bi sc moralo nacrtati most zelo poševno k toku Krke, V prvem slučaju bi se moral most jako razširiti, v drugem slučaju bi se fia moralo most izdatno podaljšati, oboje pa bi bilo združeno z velikimi stroški. Kar je pa glavno, onstran Krke bi bilo treba napraviti velikansk, dolg nasip, proti kateremu je sedanji že skoraj izvršeni le majhna reč, Čeravno vsebuje že ta nasip od predora do Kandije okroglo 22.000 ni^. Stroški za ta nasip in pa za večji most kakor bo sedanji, bi daleko prekašali stroške izvršenega projekta s jiredorom vred. Zato se ni šlo takoj čez Krko ampak se je napravil prodor skoz kapiteljski hrib in se napravil odtod veliko krajši most črcz Krko. V predoru je sedaj dozidanih 9R m. Tik ob predoru se začne vspenjati prvi most na tej progi, namreč črez Krko v Kan-dijo. Ta most ima .šest obokov po 10 metrov v obsegu na subem, nad vodo jia dve konstrukciji iz železa, vsaka je dolga 48 m. Ti dve konstrukciji slonita sredi reke na stebru, katerega temc^ so zgradili s pomočjo „kesona" (fr, caisson, je nekaka velika omara iz železa ali lesa, v kateri zamorejo delavci delati pod vodo). Dno Krke jo tukaj zelo skalovito in keson je bil v tem slučaju le pekak potapljaški zvon, ki je zadržaval vodo, da ni ovirala dela. S stisnjenim zrakom se je v notranjščini kesona izrinila voda tako, da se je zamoglo betonirati temelj pod vodo na suhem. Vrhni železni obronk, ki se sedaj štrli iz vode, se odstrani, kakor hitro bo dokončan vsaj spodili del stebra; sedaj naj pa zadržuje morebitno povodeiy v času zidave. Del kesona pod vodo pa ostane, dokler sam od sebe ne razpade. Drugi stebri tega mosta pa stojijo na živi skali v globočini kakib pet metrov pod zemeljskim površjem. Most je dolg ISG m, železniški tir pa leži 17 m nad vodo. Z nadaljnim zidanjem je podjetništvo dr. Samohrd že začelo, železne konštrukcije pa postavi tvrdka; Praška delniška družba za gradbo strojev, prej Kuston, líramovsky tt liinghotier. Postaja Kandija ima 181 m višine; odtod znaša napetost proge do Birčnevasi povprečno 1 do 1'4 odstotkov. Tu imamo mal predor shozi lluperčvrh. Dolg je ta predor 90 m, torej najkrajši na tej progi, in je od tgega do sedaj obokanih že 24 m. Ííed BÍrčno vasjo in peščeniškim predorom je največja strmina l a odstotkov. Postaja Birčnavas ima 241 m višine. Predor skozi PeSčenik je pa dolg 410 m.- V tem predoru je gornjega oboka izgotovljenega že 404 m, podporno zidovje ob straneh pa še ni začeto. Pri teh predorih se namreč raznu v onem skozi kapiteljski hrib, izvršuje najprej vrhnji obok, potem se šele izkop^e dolnji del preseka predora, medtem se pa obok podpre z močnimi lesenimi debli. Končno se dozida pod njim stransko zidovje. V skalnatem svetu, ki ne da nobenega gorskega imtiska, je namreč ta način građenja ceneji in bo\j praktičen. Presek predora meri nad tirom 57 m odprtine, širok jo pa 5 5 m. V predoru samem pri km IG doseže železnica najvišjo točko, visoko 374 m nad morjem in gre potem do,onkraj postajo Jiožnidol, ki ima tudi 374 m višine, ])Opolnoma vodoravno, od km 18 pa začenja zopet padati z 12'/.^ m na vsakih 100 m do Scmiškega prodora, Semiški predor leži v padcu 0 2 do 1 odstotka. Dolg je 1976 m. Dne 31. marca je ostalo za prevrtati še 275 m in ga bodo predrli meseca maja enkrat. Zidovja v tem predoru je izvršenega 1130 m, oboka samega pa 1260 m. Pri vrtanju so tukaj naleteli na nekaterih krajih na široke špranje jiodobne jamam, katere so ali napolnili z zidanim kamnom, ali pa podprli v njih zidovje s pomočjo malega oboka. Vode niso našli. Ta predor je najdaljši na tej progi, skoro 2 km, in nekoliko višji kakor predor skozi Peščenik. Med postajo Birčnavas in predorom leži postaja Ur.-^na sela, visoka 332 m. Od semiškega predora do Otavica ima proga značaj strme gorske železnice, pada namreč z 2'3.') "/u- Postaja Semič leži 319 m visoko. Pri Otavicu je zopet velik most, največji na tej progi. Ima eno odprtino iz železa, merečo 48 m, šest oliokov po 12 m v obsegu, šest obokov pa po 10 m v obsegu. Ta most je dolg 22.'> m, torej :iíř m daljši nego oni črcz Krko, Na najvišjem mestu leži tir .^0 m nad zemtjo. Ta zgradba je največja na vsej progi. Temelji stebrov stojijo pet metrov glo-iioko na grebenasti skali. Do poletja bo kameniti del gotov, potem pa izvrši železni del tvrdka K. Ph. AVaguer iz Gradca. 0,1 Otavica do Črnomlja gre__ zopet proga večinoma vodoravno. Postaja Črnomelj leži 181 m visoko, potem jiada proga do sredi poti med Črnomljem in Gradacem, pri km 3f) manj strmo. Črez Krupo je zgrajen zopet večji most. Ta most ima en obok, ki meri 20 m, tri pa po 10 m. Dolg je 76 m. Stebri stojijo na skali in bo dokončan Se tekom spomladi. Od km 36 dalje se slednjič menjajo do Kulpe le majhne naiietosti in padci. Postaja Gradac leži 151 m vi^^oko in postaja Metlilia 140 m. Odtod gre železnica proti zadnjemu postajališču na Kranjskem, namreč ])rotÍ llo-zalnicam. Tu so pred kratkim šele sklenili zgraditi most v nasipu med Rozalnîcami în Kiilpo, da bo voda, ki pri deževju naraste, lažje odtekala in ne napravljala kake škode. Ta most dobi do pet metrov globoko temelje na betonskih ploščah in bo imel dvoje odprtin iz železa i>o 14 m vsaka. Z gradbo bodo takoj začeli. Zadnja znamenita stavba na tej progi je l)a mo,st črez Kulpo. Ta most obstoji iz ene same železne konstrukcije dolge 80 m. Temelj jiodstavkom na obeh bregovih je gradila tvrdka Kedlich (t Berger s pomočjo lesenih kesonov. Zaradi nevarnosti, da bi se bregovi Kulpe pri povodnjih začeli krhati, so postavili podstavke, ki stojijo tik vode, globoko v zemljo na skalo, bregove same so pa še ]>odprli s piloti in kamenitim tlakom. Z umetnini pritiskom zraka v keson se je odganjala iz njega podtalna voda prihajajoča iz Kulpe. Z ravno-isto hitrostjo, s katero se je podkopaval in vgrczal tri metre visolti keson (povprečno 35 cm na dan), se jo sproti zidal podstavek na površju kesona. Svet obstoji tukaj iz ilovice in gramoza, šele v globočini 18 m pod zemljo so zadeli na skalnata tla, na katerih stoji sedaj izbetonirani keson. Podstavki so 23 m visoki, toda le pet metrov gleda iz zemlje. Železni del mosta izvrši tekom poletja tudi tvrdka Wagner iz Gradca, Poleg tega je na vsej progi malih mostov in mostičkov 134, ki obstojijo večinoma iz kamenitih ali betonskih plošč na podstavkih, drugi bodo pa obokani iz železobetona in železa. Do danes jih je dodelanih 56, v dela pa dvanajst. Nadalje je bilo treba na vsej progi izkopati približno 1,080.000 m''. Od teh je že izkopanih 727,5.'i0 nr\ to je 67 '/a odstotkov, izkopati se pa mora še 352,470 m-*, Kolikor-toliko dokončana je proga na 21 mestih skupno v dolžini 9 3 km. Zidarska dela na vsej progi znašajo 69,500 m" (izven poslopij) in je dosedaj izdelanih 2tî.l90 m® ali 40'6 odstotkov, za izdelati pa je še 41.310 m^ Dela pri poslopjih tudi povoljno napredujejo in je večina že vse pod streho. Kar tiče tira jo treba za vso progo 73.600 komadov pragov; od teh so jih že dobavili 42,450, drugi so že v delu. Vso železje tračnic s prcmikalnicami i. t. d. vred tehta 5290 ton (1 tona = 1000 kg) ena tračnica pa jo dolga 15 metrov in tehta vsak meter 35'65 kg ali tračnica skupaj 534'7-"> kg. Na vsej progi dela sedaj okolu 2800 delavcev. Železniško ministerstvo je naročilo za to progo pri avstrijskih tvornieah za lokomotivo in tenderje dvanajst lokomotiv, med njimi pet za brzovlake s tenderjeni, za okroglo svoto 1,055.000 kron in pri avstrijskih tvornieah za železniško vozove 51 voz iu sicer 20 za osebne vlake od teh 10 štirivrstnib, (> službenih, 10 pokritih in 15 odprtih za prtljago za okroglo svoto 905.000 K. Vse omenjeno mora biti dodelano za prvo četrtletje 1914, Kakor jo iz tega sprevideti, dela na belokranjski železnici živahno napredujejo. Seniiški predor bo v majaiku prebit, kar se bo slovesno praznovalo, ker so pripelje takrat železniški minister. Drugi veliki objekti so ali že gotovi, most Čez Krupo ima že oboke sklenjene — ali pa je delo toliko napredovalo — most črez Krko in Kuipo in viadukt pri Otavcu —, da bo železnica do 1. majnika prihodnjega leta brez dvoma gotova. Hrvaška proga Metlika-Karlovec pa bo gotova ie do konca tega leta. Na tej progi je hotela Ogerska prvotno položiti lahke tračnice, a naša vlada je to preprečila in dosegla, da so položene tračnice, po katerih bodo lahko voziU brzoviaki. Širšo javnost bo zlasti zanimalo, kar smo izvedeli iz zanesljivega vira, da so bodo namreč ob otvoritvi belokranjske železnice izvršile tudi na progi Ljubljana-Novo mesto velike izpre-meinbe. Država bo namreč vzela za daljšo dobo dolenjsko železnice v najem iu sama izvršila potrebna popravila (podaljšanje kolodvorov, napravo^pregraj in čuvajnic, ojačenje podlage itd,). Železniška uprava namerava Zabavi in pouku. Peletovi. (Kgiiei;,) „Da, da, z očetom sva popolnoma narazen!" se je jezil Valentin. „On sam je pretrgal vse vezi mod nama, Popolnoma sem se mu odpovedal, jaz no potrebujem njegovega posestva in njegovega denarja in lyegove hiše, naj jih da komur hoče. Proč pojdem v tujino, dvoje zdravih in krepkih rok imam in znam in tudi hočem delati. Se že kje nasehm in ko si zgradim nov dom, pridem pote, moja Urška; zakaj tebe nikdar ne zapustim." „Nc, Tino", reče Urška, ki je šo boij pobledela, „ne tega pa Bog, varuj, da bi se jaz urivaia mod očeta in sina. Bre« očetovega blagoslova ni sročo, to veš. Pojdi zdaj domov, spravi se z očetom, mene pa pusti, polagoma me že pozabiš. Jaz pa ti ostanem zvesta! Nikoli ne bom druzega, te žalosti ti ne napravim!" In aolze uduše igen glas. „In ti misliš, da te tako poceni pustim? Ne Urška!.Videli bomo, kdo bo zmagal, pn ali jazi" „Da, videli bomo", se naenkrat začuje močan glas za njegovim hrbtom in med drevjem so [jrikaže stari Pele ves razkačen; že dvigne svojo pest, da udari vmes, toda Valentin ga zgrabi s svojimi močnimi rokami in ga drži trdo kot s kleščami, „Beži, Urška, beži I" zakličo dekletu. rtZ menoj naj storo oče, kar hočejo, toda če bi storili tebi kaj zalega, potem no vem, kaj bi bilo.^ Kot pregaqjana srnica zbeži Urška po vrtu v hišo, „Marija pomagaj! Marija pomagaj!" tako zakliče v svojem velikem strahu ravno ko skoči črez prag. Še kratek bolesten vzdih in Urška leži na tleh kakor je dolga in široka. Mati, vsa j)restrašeua, pomaga dekletu kvišku; zakaj o tem, kar se je zgodilo na vrtu, se ji še sanjalo ni. Urška i>a ječi od bolečine in no more stati'po koncu. Noga ji je najbrže močno spahnjena. Likarica jo hitro spravi v posteljo in ji postreže, kakor zamore le ljubeča mati. Urška i)a, ki je prišla kmalu nekoliko k sebi od strahu, začne sedaj praviti, kaj se je zgodilo, in solze ji jiolivajo lica. Likarica gre k oknu in posluša, a nič se ne gane, vso je tiho, zato so vrne pomirjena k hčeri, „Tine je dober fant", jo tolaži, „ta ne stori očetu nič zalega. Starega je le skrb za sina prignala sem, čeŠ, mogoče pa vendar sin izvrši svojo grožnjo in ubeži v tujino. To ga je tako razburilo,. Ti so pa udaj v vo^o božjo, Urška, to bo najbolje. To jo moj nasvet!" Iu obe sta so pomirili. Drugo jutro, ko jo bilo popolnoma svetlo, se je pa opazilo, kaj je bilo vzrok, da je Urška padla. Tik ob pragu so se tla nalahko pogreznila; kamen je tekom časa odnehal in se uda! pod Urskino nogo. Ko ga pa Likarica odstrani, zapazi čudom, da pokriva nek votel prostor, v katerem stoji velika bakrena ])o-soda z dvema ročajema, podobna lesenim broutam za vodo, kakor so bile tačas še i)recoj v navadi. Z veliko težavo privleče posodo na dan, in ko vzdigne mati pokrov, tedaj obe, mati in hči, kar ostrmite, ko jima zablišči pred očmi samo zlato in srebro. Posoda je bila do vrha napolnjena s starim zlatim iu srebrnim denarjem. „Mati, mati!" zakliče Urška, „to je tisti denar, ki sem ga jaz videla; glejte, da nisem sanjala, ampak je bilo resnično. Teta je go- tovo večkrat brskala po svojem zakladu, ko sem bila sama pri njej. Pred menoj, malim otrokom, ki še nisem znala govoriti, so ni ničesar bala, in spomin na svetlo zlato in srebro jo ostal še v meni. Mogoče je takrat So enkrat hotela pogledati svoj denar, ko ste jo mrtvo dobili na tleh in ni več prišla nazaj na svojo postelj," Likarica začne sedaj tudi brskati po zlatu in srebru. Kar dotiplje s svojimi prsti neko mehko stvar, ki je bila v tem zakladu. Bila jo neka skupaj zgrnjena krj)a, nek ostanek starih usnjatih hlač in notri popisan listič. „Ne moreni se ločiti od svojih lepih zlatov", je bilo napisano z nookornimi slabimi črkami na papirju, „tudi sedaj ne, ko moram umreti. Čema naj dam svoj denar drugiiti, ta denar, ki sem si ga tako težko prislužila v svojem življenju! Tn kako sem varčevala in stradala! Spravim ga sem, kjer ga ne i)o tako kmalu kdo iskal; potem je vendar moj, četudi bom že davno mrtva iit zakopana. Če ga pa slučajno kdo najde, naj bo ves donar UrSkin. Njen je in od nikogar druzega. To je moja zadnja izrecna volja; naj se mo zato spominja." Lahko si je misliti, koliko šuma je napravila ta vest o nepričakovano najdenem zaklaiiu na ljudi. Najbolj pa je uplivalo to na starega Peleta; popolnoma ga je izpromenilo. Edina ovira, ki jo bila na potu zakonu sina z Urško, je sedaj odstranjena, zahtevana dota je tu, da šo veliko več, kakor jo pričakoval, dasi je Urška dala toliko svojemu bratu, da si je ta lahko nakiipil veliko zemlje iu povečal svoje posestvo. Hišico si je Urška izgovorila sebi. Nad hišna vrata, na kraju, kjer jo padla na tla in jo ležal zaklad, pa jo dala napraviti lepo podobo „Marije Pomagaj". Iti vsak dan se je morala o mraku prižgati lučica v svetilki v zahvalo za čudovito rešitev iz teh težkih nadlog. Urška sama pa je kmalu kot mlada gospodinja prišla k Polotovini iti je tam preživela s svojim Valentinom veliko let v sreči in zadovoljnosti, kakor jo dano malokomu. Ko so ji pa položili moža v grob in je prevzel posestvo njen starejši sin, ji ni več dalo obstati pri Peletovih. Ni ji dalo več dihati v prostorih, kjer je izdihnil npen Valentin, veliko posestvo se ji je zdelo kot izumrlo. „Kjer se je začela moja sreča", tako je rekla, „tam naj se konča tudi moje življenje," In vrnila se je v tiho, malo hišico v spremstvu zveste dekle. Tam je iireživela svoje zaduje dni, vedno v ljubezni in skrbi za svoje otroke, dokler ni napočila zanjo ura, ki jo je zojiet združila z njenim Valentinom za vedno tam v blaženi večnosti, V župni cerkvi se pa bere vsak mesec enkrat maša za staro Jero. Tako so odločili Peletovi, Uboga duša je gotovo našla svoj I)okoj, zakaj od tedaj, ko so dvignili zaklad, je Urška ni videla več v svojih saiijah. Da, da, neredna ljubezen do denarja je pač čudna stvar. Kaj je imela uboga Jera od svojega denarja? Trdo življenje, So hujšo smrt in končno šp nobenega pokoja ne v večnosti. Bog jo pa vendar vse obrnil na dobro; nekaj je vendar koristil Jorin denar: Urški je prinesel srečo." Tako je govoril krojač in to povest sem Vam tudi jaz povedal, kakor sem jo čul iz lijegovih ust. —p— namreč obrniti zlasti promet >reko Tur skozi Dolenjsko proti Dalmaciji. Da raatînska proga bo sicer Selo leta 1918 popolnoma dovršena, vendar bo žo leta 1914 zaiel voziti brzovlak ali vsaj pospescn osebni vlak Ljubljana-Karlovec. Državna uprava jc namreč, kakor že zgoraj omenjeno, naročila za to progo 12 lokomotiv in večje število vagonov, med njimi 10 dolgih s štirimi osmi in prvim, drugim in tretjim razredom združenimi v vsakem vagouu, kakoršni vozijo po svetovnih progah. Novi vlak bo imel bržkone zvezo od popoludaa-skega brzovlaka z Dunaja in novega brzo-vlaka z Jesenic in na dopoludaiiske vlake proti Jesenicam in na Dunaju. Tako bo na-gloma konec setianjo mizerije na dolenjskih železnicah. Veto! Dne 20. aprila t. 1. je podpisani prejel od slav. novomeiikega županstva naslednji dopis: Št. 788. — Velciasliti gospod dr. Ciril Aiman, c. kr. ^iiiiuHZ. pTofeaor za vorouimk in naùeluik tukajSuo dijaško kuhinje v Novem mebtu. l'ođpisauo riicíitno žuimnatvo Vam naznani uljiidiio skltij) mestneffa obfiionkega odbora z dne 8. aiirila 1913, fflodo izjilai-ila podpor« 400 K (itirislo kron), kiitoro je lirejcl mestni obftnski odbor v prosto porabo od novomeške mestne hranilnico. — Sklop so gla-si: „Iteetno iiipaaslvo naj izplat^a dijaški knliinji K 4IX) ~ itodporo, ako se dovoli mestni obûini po svojom ziatojiniku pri aiircjemanjii in izkljiiĚeviinju Uijnkov iz dijaàke kuhinjo — veto. — Dulje se zahteva, da ima mesitna oMina upoglod v gospodarsko upravo po ssvojom znatopnikn, katerega si jc izvolila danes v osebi mestnega odbornika g. dr. Milana Šerko, c. kr. giiiiiiai!. profesorja v Novem mestu. Veleiftstiti gospod doktor se naprosito uljudno, da blagovolita piameno spoiooti, ako BprojDiete podporo pod od mestnega občinskega odbora stavljenimi pogoji, tia kar Vam liode mestno žiipanatvo nakazalo znesek 400 K (Jtiristo kron.) Mostno županstvo Rudolfovo, duo 13. aprila 1913. 2npan: EosnnaoD. Podpisani jc na obe točki odgovoril z „Nel", in obîjulàn objaviti razloge v Dol. Novicah. — Evo jih! 1. Mestna občina želí imeti pravico do „veto" pri sprejemanju in izključevanju dijakov iz dijaške kuhinje. — Okoli božičnih praznikov je vpražal podpisani g. župana Kosmanna, ali bi bilo mogoče kmalu dobiti od mestne hranilnice kako podporo za dijaško kiihiiqo, ker jc v hudi denarni stiski. G. župan jc odgovoril, da bo dobila kuhinja ob svojem času 400 K, toda le pod pogojema, ki sta navedena tudi v gorengem županskem dopisu, ces, Vi sprejemate dijake, „tako govore", ki Vam „stojijo k obrazu". Na proSnjo, naj navede g, župan le en slučaj v dokaz, je odgovoril: „ja, tako govore". Na vprašanje, kdo tako govori, g. žiijian ni navedel nikogar. Malo preje 80 liberalni listi pisali, da se v dij. kuhinjo sprejemajo le udje Marijine kongregacije. Podpisani je s Številkami dokazal v „Dol. Novicah" neresničnost te trditve, in liberalni dopisniki sc niso potrudili dokazati nasprotnega. Je bilo pač in je nemogoče 1 Nato se je podpisani obrnil na referenta slavnega dež. odbora in v kratkem prejel 400 K podpore. — Ne vem sicer, kaki motivi so vodili slavni občinski odijor v Novem mestu pri gori navedeni želji in sklepu; toda če ga je vodilo to, kar sem izvedel iz pogovora z g. županom, upam sicer da nc, potem prosim mestni odbor za dokaz, da sem pri aprejemanjîi ali izključevanju postopal pristranski. Prosim dalje za dokaz in garancijo, da če bi imel odbor svojega zastopnika, (judje o tem ne bodo vprav tako govorili, zlasti tisti, ki za dija.ško ku-hiigo še nikdar niso ničesar storili, ki pa najraje vso kritizirajo in koinandirajo. Če pa občinski odbor z ozirom na podporo želi imeti to pravico, naj pomisli, da jo mnogo podpornikov, ki dijaško kuhinjo izdatno podpirajo; le-ti imajo potem vsaj isto pravico zahtevati „veto", a jim nc bo prišlo na misel dati se zastopati po zastopniku novomeškega obč. odbora. Vsak vodja dijaške kuhinje si bo pač stokrat premislil poleg neštetih drugih križev in težav nakopati si še tega. — Oe kdo hoče razdirati, kar se jo z velikimi žrtvami sezidalo in se z največjimi težavami vzdržuje, naj pise posledice v svojo vest. In če se hoče ravnati po onem načela „Proč povsod s klerikalci", ki ga je ob Času volitev nekdo tako glasno promulgiral, da ga je bilo slišati iz lokala na cesto, mu pred vrati dijaške kuhinje rečem: Stoj I 2. Občinski odbor zahteva dalje vpogled v gospodarsko upravo dijaške kuhinje. — Podpore Mestne hranilnice je preje delil upravni odbor M. b., zdaj pa je prišla razdelitev v [tod-ročje občinskega odbora, ki je med drugim od hranilnice prejel tudi 400 K „v prosto uporabo" za dij. kuhinjo. Z drugimi besedami: Ako izpolniš pogoje, ki ti jih stavi občinski odbor, boš prejel, če nc pa ne ! G. županu sem že pri gori ometijeni priliki odgovoril, da pod takimi pogoji odklanjam podporo. Kor sojo želela pismena izjava, sem jo podal in javno povem zakaj. Mestni občinski odbor hoče za 400 K podpore popolno kontrolo nad gospodarsko upravo dijaške kuhinje, t. j. on^hoče tudi dijaški kuhinji postati gospodar. Če hoče občinski odbor za svojih 400 K imeti kontrolo, mu jo prav rad prepustim. Za to svoto mu pošlem trgovskih računov koncem meseca in naj jih plača po komer hoče. Če pa hoče imeti nad vsemi računi kontrolo, naj mi 14 dni pred začetkom šol. leta našteje 4000 K, da mi ne bo treba od tedna do tedna beliti si las, kam naj se Še obrnem, da preživim dijake. Vi meni denar, jaz Vam račtine z vsemi dokazili! Vsako drugo vmešavanje pa odločno odklanjam, (iokler bo moja glavna opora v duhovnikih, dokler bodo „klerikalni" denarni zavodi podpirali dijaško kuhinjo, dokler bom moral zberačiti krono za krono, žrtvovati svoj čas, svoje moči in svoj denar. Občinski odbor naj blagohotno vzame na znarge, da nisem plačan novomeški uradnik. — § 7. pravil Mestne hranilnico v Novem mestu pravi, da se strte po predlogu hranil-ničnega odbora porabiti eno polovico letnega upravnega dobička ne presegajoči del z dovo-Ijeirjem deželne vlade v občekoristne in blagotvorno namene ohčiiie novomeške, ki pa morajo vedno odgovarjati pred vsem interesom neprcmožnih udeležencev zavoda. — Če Mestna hranilnica kaj stori za dijaško ktihiqjo, kot je do zdaj tudi vedno brez vseh težav storila, je to pač čia pravičnosti do ljudstva okoličanskcga, od katerega ima dobri del svojih dohodkov, in ki radi pravila § 7. ne more biti direktno deležno dohodkov Mestne hranilnice; jo čin povračila napram gimnaziji, ki je mestu pomagala iz revščine, kot priča frančiškanska kronika. Občinski odbor je trem novomeškim visokošolcem naklonil 300 K podpore iz dohodkov Mestne hranilnice, in čudno se mi pač zdi, da za 54 dijakov zavoda, ki ima za mesto in celo Dolenjsko velik pomen, pod nesprejemljivimi pogoji ponuja 400 K, Ako slavni občinski odbor hoče nakloniti dijaški kuhinji brezpogojno ali [ja na način, kot sem predlagal, onih 400 K, naj jih da; če noče, naj mu bodo „v prosto uporabo". Kovo mesto, 24. aprila 1913. J)r. 1'iril Ažiimn, vodja dij. kuhinje. Gospodarstvo« Vinogradniki Težki udarec usode nas jo zadel letos ob istem času kot laui. Krasno, a žalibog prerano se razvijajoči trtni zarod nam je uničil žled in mraz. Vsakdo bo gotovo vprašal, kaj naj stori sedaj z ozcbljcnimi trtami. Zato vam dajem sledeča navodila: Za sedaj ne kaže druzega, kakor da pustite trto popolnoma v miru in skončate morda še ne izvršeno spomladno delo v vinogradih. Vsak trtni popek obstoji iz enega glavnega in dveh stranskih očes (podočkov). Sedaj se še ne da zanestjivo presoditi, katera očesa so pozebla. V večini slučajev jo pozeblo samo glavno oko in je en ali drug podoček še zdrav. To ali enostransko oko bo gotovo pozneje pognalo. Tudi na teh mladikah bo še nekaj grozdja, čeprav bo^j redkega in drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno ravnajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — režejo Špa-rone (prevezi) stran. Pustite torej trto v miru! ňclo ko bo nastalo trajno gorko vreme in ko bo trta zopet pognala, bomo videli, kaj je živega iti zdravega, to pa bo treba skrbno varovati. Potem bomo od mraza uničene, suhe pogaiijke iz glavnih očes obrali, da stranska očesa lažje odženejo. Sedaj toga ne kaže delati, ker bi še botj ozeblo to, kar je ostalo. Saj pridejo lahko še nirazi, grozijo nam še trijaki! ICadar bo trta odgnala 15—20 cm dolgo mladike, bomo šele to odbrali, kar je na trti nepotrebnega, da trta po nepotrebnem moči no trati. Drugo poletno delo, zlasti pa škrop^jenje in žveplanjo, moramo skrbno izvršiti, da vsaj tisti zarod, ki bi ostal po mrazu, dozori in poplača vinogradniku vsaj delo. — Država in dežela nam bodeta gotovo priskočile na pomoč, da dobimo vsaj galico in žveplo po znižani ceni. 0. kr. vinarski nadzornik; lî. Skalický. Licenciranje in premiranje za no vomeško okolico dne 14. maja. živinorejska zadruga za novomeško okolico je lotos prosila, da se priredi licenciraiçe skupno za ves njen okoli.^. Storila je to iz več vzrokov. Eden glavnih je ta, da so zanese med naše živinorejce več zanimanja za rejo bikov, ki je dosedaj po naših krajih vse. premajhno. Dosedanje liccnciraiije se vrši po oličinah, tu pa tam tudi v posameznih hlevih. To jo za dotične bikorejce kaj prilično, v splo.šnom interesu pa to ni. Navadno so vrši licenciranje v tem slučaju v navzočnosti komisi e in dotičnoga bikorejca. Na splošno ne vedo živinorejci nič o tetn in se ga tudi ne udeležujejo. Nasledek je ta, da premnogi naši živinorejci niti ne vodo, kilo vse ima licenciranega bika, ia ne vedo, kakšni so ti biki. In vendar bi moral vsak živinorejec vedeti, kakšni biki se redijo v pjegovi okolici in kdo jih redi. Saj drugače^ni mogočo pravega napredka v živinoreji. Časi, ko je bilo dosti, da jo bila krava sploh pripuščena, ti časi so menda tudi za nas minuli. Saj želeti je to. Dandanes nam ima biti na tem, da izbiramo plemeiijake, da izberemo najbolj prikladnega, ki ga imamo v okolici in naj je pot do rrjega tudi nekoliko daljša, stroški pa večji. Saj se taki stroški vračajo in obilo poplačajo v botjšem zarodu. Zato pa treha, da poznamo plenienjake v celi naši okolici. Najlepšo priliko za to nam pa nudi licenciraige. Tam so biki na ogled postavljeni, tam jih najlažje spoznavamo in presojamo po njih telesnih lastnostih. Vsak vnet živinorejec bi se moral zaraditega udeležiti licenciranja, da se pri tej priliki pouči o vrednosti in prednostih jtosamoznih plemenjakov, ki se imajo rabiti za zboljšanje naše živinoreje ! To jo prvi in glavni vzrok, da se je pogajala živinorejska zadruga za skupno licenciranje bikov v njenem okolišu. Drugi vzrok skupnega licenciranja jo pa premiranje, ki ga hoče živinorejska zadruga z lice^n cira njem spojiti. Čo zasluži kdo nagrado za svojo živinorejo, so to brez dvoma vsi tisti naši živinorejci, ki se ukvarjajo z rejo bikov, tedaj s tisto rejo, ki nam omogočuje vso drugo zarejo in ki močno vpliva na razvoj naše živinoreje. Kdor pozna trud, sitnosti, nevarnosti in stroške take reje, nam bo rad priznal, da je v naših živinarskih razmerah vsaka podpora, namenjena za premovanje živine, najbolje obrnjena, ako so je deležni pred vsem naši biko-rejci, ki se žrtvujejo za celo okolico in trudijo za vse druge živinorejce! Vsak bikorejec zaslui-i priznanje in nagrado! In ker'se nudi pri licenciraipu najlepša prilika, da se naši živinorejci spodbujajo s premijami k reji lepih in dobrih plemenjakov, je živinorejska zadruga sklenila, porabiti to priliko in razdeliti nekaj premij za najboljše plemei\jake, ki se pripeljejo k li-cencirai^ju ali pa tudi sicer na ogled oziroma k premovanju. Brez dvoma bo tako skupno licenciranje ugodno vplivalo na nada^no rejo plemenjakov tudi v tem oziru, ker se bodo naši bikorejci s primerjanjem na ogled pripeljanih bikov vnemah za boljše plomeiijake, bodo bike bolj skrbno odbirali naj si bo pri nakupu ali pa pri domači roji. Na vsak način se bo s prcmovanjem plemenjakov vzbujala in pospeševala tudi domača prireja potrebnih plemenjakov. Eden in drug se bo potrudil, da bo izredil kaj lepega in dobrega, če bo videl, da se na merodajnem mestu prizna to delo, ki je namenjeno splošnemu^ blagru naših živinorejcev. Živinorejska zadruga pa bo tudi v svesti, da 3© storila po svojih tiiočeh, kar so da v tem slučaju od nje zahtevati I — Liccnciranjo se bo vršilo 14, maja ob tí. uri dopoiudue na sejttiišču v Kandiji. —r— Gospodarske drobtine. Senio i)i-avih velikih ogrskih soliičnic, dobi lahko, kdor bi ga hotel za krmljenje ptičkov v zimskem času priiielovati brezplačno liri podpisanemu, kakor vzorec brez vrednosti, ako mu dopošije pismeno znamko za 10 vin. IÍ. I)olt-ne, vodja kmet, šole v. p. v Nov. mestu. Tečaj m pridelovanjo zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne .'i., 6. m 7. maja 1.1. z naslednjim sporedom: V poudeljek, dné ÍÍ. maja: Od 2. do 4. ure popoludne: V'ažnost pridelovanja zeleqjadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovairje in gnojeiije zemlje. Od 4. do 5. ure: Kazka-zovaqe šolskega vrta. V torek, dne fi. maja; Od 8. do 10. dojtoludne; Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolo-barjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoludne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelengadi za prodajo in domačo porabo. Od 4, do tí. ure; Praktično razkazovanje. V sredo, dnè 7. maja od 8. do 10. ure dopoludne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10, do 12. ure; Ohranjevanje in nkuhavanjezelenjadi za zimsko rabo, Popoludne od 2. do nre: Ukuhavanje zeletijadi v sadni kuhinji (praktično). Oddaljenim in podporo potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stro,ške za pot do Novega mesta in za prehrano po r50 K na dan. Podporo dobe ie tisti, katerim se izrecno dovoli in ki za njo do 27. aprila po dopisnici prosijo. — Ker se pripusti k tečaju te omejeno število udeležencev, so jo zglasiti za tečaj do 27. aprila. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi ! l'onioë viuogradiiikoiu. Z ozirom na lanske uime je dovolilo poljedelsko ministrstvo po posreilovanju naših državnih poslancev 50.000 K državno podpore. O razdelitvi te podpore se je posvetovala kmetijska družba pretekli poudeljek. Ker pa je med tem zadela naše gorice nova nesreča, so je sklenila za prvo siio pomoč vinogradnikom v večjem obsegu, kar je omogočila izjava dr. Lampêta, da hoče tudi dežela priskočiti izdatno na pomoč. Na podlagi storjenih sklepov se ho oddajala dolonjskim vinogradnikom galica po 40 v kg. in žveplo po 10 v. Kdor sedaj ne more plakati, se ga bo čakalo do jo.^jeni. To velja tudi za tiste, ki so galico že tlobili. Knzven tega se bo razdelilo po županstvih, kmetijskih podružnicah in zadrugah, ki ijuj zato vložé prošnje na kmetijsko družbo za polovično ceno večje število škropilnic in žvepljalnikov. — Deželni odbor jo daÇe sklenil v zadigi seji, da ustavi do prihodnjega dežeJnozborskega zasedanja iz-terjavanje zapadlih obrokov brezobrestnih deželnih posojil za obnovitev vinogradov, izvzemši posestnike, o katerih je znano, da lahko plačajo, — Državni })Oslanci naši pa pripravljajo nadaljno obsežno pomožno akcijo. Žiiiiaiistva - pozor na oilpis davka! Na podlagi postave iz leta 189(i se odpiše" zemljiški davek, če je vsled uim voč kakor ena četrtina navadnega donosa uničena. Treba je pa takoj, ko se je to dognalo, to naznaniti in prositi za odpis. Zato opozarjamo županstva, ker znaša po vseh občinah škoda v vinogradih več kakor eno četrtino, naj škodo takoj naznanijo na c.kr. okrajna glavarstva in izrecno prosijo za odpis zemljiškega davka za svojo občino z ozirom na postavo z dne 12, jul. 189(î. Vloge so koleka proste. Nil ohčni zbor kmečko zveze, ki bo v pondeljek 28. t. m. ob enajstih pri Štemburju, opozarjamo zlasti tudi vinogradnike, ker bo poročal drž. poslanec Jarc o korakih, ki so se storili njim na pomoč. Politični pregled. Skader padel. Nepričakovano je došla v svet vest, dne 2.5. aprila; Skatlor zavzet. Boj jc trajal 36 ur. Generalni naskok se je začel že v ponedeljek zjiîtraj, najprej je padel Taraboš, jiotem Brdica. Ko je Essad Paia t. m. uvidel, da jo vsak upor brezuspešen, se je predal. Nato so vkorakale črnogorske čete zmagovito v mesto. Skiitan (pri Carigradu), dno 11. aprila 1913. Usmiljenka s. Marcella Bavdek piše iz Skutarja sledeče: Naša bolnišnica (Hospital Zeineb Kiamil) ima dobrega ustanovitelja, namreč princa (turškega) samega, ki jo žc umrl in zaiiustil bolnišnico svojemu nasledniku. Ta mora skrbeti zanjo in za uboge tuko, da so pri nas bolniki vsprejeti brezplačno, zakaj ustanovitelja naslednik nam mora dati vse, kar potrebujemo za uboge bolnike. In to jo lopo od Turkov, da dobe pri nas — torej v turški bolnišnici — zavetje in podporo no lo turški ubožci in bolniki, marveč tudi drugih narodov in drugo vere, celo trnci iz Afrike. Kar tiče vojske, hočejo nekateri imeti mir, od druge strani pa zopet zbirajo vojake, tako da se dosedaj no ve gotovo, kakšen bo izid. Grškega kralja so že spravili s prestola iji umorili. Veliko vojakov pride sedaj vedno v mesto ranjenih in zmrznjenih tako, da jih vo liko umrje. Prej smo čuli tu le streljanje in druzega ljudje niso čutili, sedaj je pa nastala tu velika draginja, vehko ljudi mora stradati, ker si ne morejo preskrbeti hrano za isto ceno kakor poprej. Koliko revežev beži v mesto od tam, kjer je vojska, namreč od Čataldžo in Odrina, ki so ga Turki že izgubili, in ti, kateri beže, ne vzamejo seveda ničesar seboj kakor to, kar so imeli na sebi oblečenega. Na „Briki" mostu sedi, kakor je široko morje, vse polno teh hegiinov, starih in mladih. Kako bo z mestom (Carigradom, se ne vo, bo li ostalo Turkom ali ne. A o tem kaj govoriti v mestu je zelo strogo prepovedano; kdor bi o tem govoril, ta je še v nevarnosti za svojo življenje. Azijo namei ava Kus Turkom vzeti. In ko Turki vse izgube, potom se sprejo sami med seboj. Čo še to, kar imajo, izgube, se bodo vzdignili tisti, ki so se hoteli takoj v začetku vdati Bulgarom in ne vojskovati in sliši se, če sklenejo z Bulgari mir, se začnejo med seboj vojskovati, zakaj zdaj vdati se je kaj druzega kakor v začetku, ker sedaj jih jo veliko izgubilo svoje življenje in to jim bodo očitali oni, ki so se takoj v začetku hoteli vdati. Vojaki, ki so bili v naši bolnišnici in so ozdraveli, so sedaj zopet v vojski. Ko pa kateri dobi le nekoliko prostega časa, pride takoj k nam v bolnišnico še enkrat se nam zahvalit za postrežbo ter obljubi, da bo za nag molil. Kaj in kako bo to storil, si lahko mislimo. In kako nevedni so iiekateri. Nas imajo seveda za nevernike, le oni so pravoverni. Ko pridejo iz dežele prvič med ljudi v mesto, kako nekateri vojaki občudujejo morje in pravijo: „Kaj pa je ta voda tu, da se ne vidi, kje izvira in kam se izteka?'' lu ko so videli prvič ladjo na morju, so mislili, da jo žival. Tako je rekel eden svojemu tovarišu: ..Poglej brat, kako ima ta žival (namreč ladja) rada vodo! Kar s hrbtom v vodi loži in drži nogo kvišku iz vode." In ko morajo v čoln, da iz njega prestopijo v veliko ladjo, se začno prav pošteno bati. Eden je imel čoln celo za perilno posodo ter jo rekel: „Kaj bodo pa sedaj z nami storili tu notri? Naša mati so v taki posodi perilo žehtali, ali sem torej tudi jaz za žehto?-* Tako nevedni so..Drugi Tnrki se jim seveda smejejo, da so ti tako nevedni. Kako naj so tedaj taki vojaki vojskujejo, in takih vojakov imajo Turki veliko, torej ni čuda, da 30 žc tako dalcć in akoro že ob vse priSli. S časom bo mogoče žo prišla Tuixija v krist-jaiisko last. a ćc ziiia^ïa Bulgav, mogoče ne tako hitro. Dal Bog uinajio križu! Hagijo Sofijo sem si že ogledala, neizrečeno je velika, na tisoče in tisoče ljudi ima prostora v njej. Dal Bofi, da bi tudi ta zopet prišla nazaj vlast kristjanom! Tukaj vendar Turki nekoliko že izprevidevajo. Ko premlš^u-jejo, kako pridejo misijonarji in usmiljeue seatreiz daljnih krajev k njim v njihov blagor, tedaj pravijo: „Naša vera ni taka, ni tako požrtvovalna! Ti Îjudjc morajo imeti vendar bolj.so vero kakor mi!'' S Časom mogoče pridejo vendar do spoznanja. Nas imajo Turki radi tako, da kadar smo na ceatj, skoraj kar naprej ne moremo. Kdor nas pozna, nas hoČe pozdraviti in nam potožiti svoje težave. Tako je sedaj pri nas," Medvedov nagrobnik. Tretje leto žc poteka, odkar nam jc zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In šc danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troški. Toda zapustil jc slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaradi tega 80 sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvre(iuo delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Pertizziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega iledveda. Spomenik predstav\ia sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem jc vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s piščalko, iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovo glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žrnvi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega io umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih, Delo samo po načrtu in mavčnem od-livku Peruzzijevem izvrši podobar g. Pavlin v Kadovljici. Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali porgegovih deiih. Priporočamo to prošiijo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tovarišcm-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovému blagajniku g. Urbanu Zupancu, Ljubljana, Križevniška ulica št. 8. — V Ljubljani, 1. aprila 1913.— Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika: Trbaii /unaiic, blagajnik, Aiidr. Kiilaii, načelnik, Fr. S. Finžgar, tajnik. D O p i S il Iz Vinico. Dne 23, marca 1913 je tu-kajšrge ljudstvo obhajalo slovesno procesijo Vstajenja Zveličarjevega, ljudstva je bilo silno veliko. Ko se je približal duhovnik z Najsv, glavnemu trgu, jo začel iliko Persetié iz Vinice št. 4. od prav blizo s kukalom — namenoma demonstrativno — pokrit gledati, dasi je bil opozorjen, naj se odkrije, — duhovnika s sv. R. T., dokler le-ta ni šol memo kapelice sv. Jurija, in isti ni mogel več sramotiti sv, R. T. Ljudstvo je bilo neizrečeno ogorčeno in razburjeno radi tega javnega izzivajočega sramoteiýa sv. K T. in so se ljudje isti dan sploh zgražali prav' zelo radi Persetîêevega sramotenja. To versko moteiije so videli na stotine mož, žen, otrok, c, kr. orpžn. postajo-vodja Telban, orožnik novinec Švarc, c. kr. tin. preglednik itd. Zadeva je naznanjena c. kr. sodišču v Črnomlju, med več pričami sta bila zas]i,šana samO dva moža in se skoraj kaže, da bode treba to zadevo temeljito ovaditi c. kr. pravdništvu v Novem mestu, Miko Persetič je tudi tukajšnji izvirni soporočevalec za „Dan", (Noč), „SI. Narod" in „Si. l^ist". Drugi tu-kajšni kulturonosci, svobodomiselci, prosvit-Ijonci, naprcdnjaki se skrivajo za Persotičem, ki je bival do blizo 40 let na Ruskem, od tod tudi prišvarek „Rus" ! Iz .Ajdovca. Prav žalostno obletnico smo obhajali. V soboto ii. aprila jc jelo mesti, čez noč ga je padlo nad komolec na debelo, mrzlo je bilo kot po zimi, še bolj P^ ^ P®" nede^jek, ko je bilo mraza ~ soc. Prav žalosten je pogled na vinograde, kjer so vsi že odgnali poganjki vničeni. Ce niso še vsi očki odgnali, ]G pričakovati, da si bo trta vsaj nekoliko še opomogla. — Skoda po vinogradih je nepopisna, Št. Jernej, v nedeljo, dne 20. t, m., lep, krasen pomladanski dan, smo imeli pri nas ob 3. uri popoldne v „Novem Lurdu" v Ra- kovniku prelepo slovesnost. Dobili smo namreč za to božjo pot nov zvon, posvečen od prevzv. g. knezoškofa Mariji Brezmadežni. Po kršč. nauku so nesli ves ovenčan zvon stiiji Orii v Novi Lurd, spremljala jih je godba, ki je svirala po potu, in mnogo ljudstva. Razobešene so bile ob duplini zastave, ovenčane z venci, in mlajev je bilo vse polno. Pri duplini so naš preč. g. duhovni svetnik v prelepem govoru pojasnili pomen zvonov, med molitvijo rožnega venca pa so potegnili zvon v zvonik. Nato so gospodje zapeli litanije M. B., mi pa odgovarjali : ,,Na skali stanuješ V nebesih krajjuješ O prosi Marija V nebesih za nas!" Po končanih molitvah smo prvič slišali nov zvon, godba je zaigrala lurdsko himno, pevke in pevci pa so zapeli Hiadnikovo pe-sejn: „Marija skoz življenje" in Riharjevo: „Žari se". Ob sklepu je bil še „Te Deum", godba je zaigrala par komadov in ljudje so se vsi veseli razšli v nadi, da bo kmalu pripravljen tudi oltar, na katerem se bo lahko po dovoljenju prevzv. knczošk. ordinarijata ma-ševalo. — Peli so potem tudi še pevci in pevke iz Kostaqevice prav lepo Mariji na čast pod vodstvom g. učitelja Grajlanda. Stoiáře. Na Pangrčgrmu smo dobili nov zvon iz Samassajeve livarne. Stari zvon je dosegel častitljivo starost 300 let. Vlit je bil ravno leta 1613. Prvotno je bil v cerkvici sv. Nikolaja na Gorjancih, ko so pa tam napravili oove zvonove, ga je kupila soseska podružnice Pangičgrm, kjer je oznanjal vesele in žalostne dogodke, dokler se ni ubil. Sedaj bo romal z dovoljerrjem knezoškofijstva v deželni muzej Rudoliinum v Ljub^aiii, Iz Adle^ič 18, apr. Kakor drugod po Dolenjskem in Belokranjskem, tako je tudi pri nas sneg in za njim mraz 13, in 14. t. m. uničil vse vinograde in, kakor kaže, tudi vso sadje, karga je bilo razcvetenega, razun kasnih hrušk in jabolk, ki še niso cvetele. Nesreča nas je zadela ravno za obletnico lanskega mraza in pozebe. Tudi letos smo imeli prav lepo in toplo zimo, skoraj brez snega, kakor lani, podobno bolj pomladi kakor zimi. Posebno lep in nenavadno gorak je bil mesec nmrcc, za to se je pa tudi vsa narava nenavadno rano vzbudila, in koučem meseca je bilo že skoraj vse zeleno in v najlepšem cvetju. Tudi prvi teden aprila je bil lep in topel, zato so se pa k nam vrnile tako rano našo ptico-selivke, kakor slavec že 19. marca, kukavica 3. aprila, celo lastavice smo vidili že 7. aprila, kar je gotovo nenavadno. Zato pa ])ač nismo pričakovali nove zime in ž njo snega in mraza, kar uas je zadelo 13. in 14. t. m. Od 11. naprej je 3 noči zapal po nekoliko sneg, a 13, jo pa snežilo skoraj ves dan in brila hudo burja kakor po zimi. Toplomer je bil 13. zjutraj na ničli, 14. je kazal pol stopinje mraza, 15. 1 stopirao topline, a Iti. je bil zopet na ničli. Od tega dne nadalje pa raste gorkota, in danes zjutraj smo imeli še-|-9"C. Nasprotno pa smo imeli okoli Božiča veliko topleje dni. Tako je kazal toplomer zjutraj 24. dec. 4 O, 25. -f 5, 26. + 0,5, a 27. celo + 8. Na Štefanje smo imeli prav lep, topel in solnčen dan, yudje so prihajali v cerkev nekateri letno oblečeni. O Božiču in po Božiču so cvetele marjetice, jegliči ali trobentice in teloh. Otrod so jih brali, v šopke povezavali in po novem letu tudi nosili v šolo. Po vrtih jta se je pasla živina. lu zdaj sredi aprila, skoraj 4 mesece po Božiču, kaka sprememba! Skrbi nas tudi zaradi krmo, ker "prav slabo raste. V marcu kljub izredni toplini, ko smo imeli včasih vročino kakor o kresu, trave niso mogle rasti vsled suše, vsaj ni bilo skoraj celo zimo ne snega, ne dežja, zdaj pa vsled hladnega vremena, Ubogi kmet gleda res s strahom v prihodnost, in ni čudno, če so ljudje obupani. DomaČe in tuje novicei Koiifereiirii Sodalitatis za iiovoiiiosko _ ilekiuiijo bo v sredo dne 7. maja ob ll. uri dopoludnc Podgradoin. l>ii]iovsko spreiiieiiibe. Prenie.íčen je C, g. Valentin Mihelič, župni upravitelj na Kočevski Planini (Stockendorf) za kaplana v Crmošiyice,^na njegovo mesto pa pride sedai^i kaplan iz Črmošnjic č. g, ťranc Skvarča. («. Itihani Dolenc je odložil blagajništvo „društva za otro.ško varstvo in mladinsko skrb" v sodnem okraju Novo mesto, novomeškemu olepševalnemu dru.štvii pa je izročil 4 ptičje krmilnice in 21 K 95 h denarja, vse iz lastnih zdravstvenih ozirov. Dvestoletnico prtigniatičiie sankcije so slovesno praznovali vse tukaj.snje ljudske šole in gimnazija s sv. mašo, petjem in govori. /akljnček ohrtnu-naobi ee v stuklonicab fi 2 in 4 K v vseh lekarnah, drožorijah, prodajalnah di.iav in brivnioali, 45-10-3 Hiša 88-0-1 Z lepimi sobami in vrtom, se takoj odda v najem v Kandiji (prej Zcga), Natančneje i>ri Jos. Wíiidisclierjti v Kamliji. Lepo posestvo iz proste roke takoj na prodaj. Zraven spada hiša z vsem gospodarskim poslopjem, dobra polovica „grunta", hosta, i. t. d. vse v dobrem stanu. Leži na prav lepi priliki v Gor, Krono-veitišt. 3., p. Št. 1'eter pri Xov. mestu. Natančneje pri Krancn Autončič ravnotam. 70-2-2 É . . Stavhťiii lil titehiiiiiriii kljiičav- M Û iiiřar tei- vodovodni instalater m i J. Preželj | y v Novem mestu, Florijanski trg, V fir n se priporoča slavnemu občinstvu za vsa m M v njegovo stroko spadajoča dela raznih M v konstrukcij: Železne ograje za vrtove, M balkone in mirodvore, štedilnike, snežne fj M držaje na strehah in strelovode, ter M preiskušnja strelovodov, vsakovrstne vo- ^ g dovodne naprave iii poprave, popravila lií M raznih in šivalnih strojev, biciklov i. t. d. [h] v zalogi ima priproste in fine štedilnike, i M kolesarske in vodovodne potrebščine po primcrniti cenah in s točno postrežbo, M t>i)-G-3 £3 X posestvo L Popolnomfluornonoložendenar z gospodarskim poslopjem, polovica grunta, proda so skupaj ali pa tudi na drobno, kakor kupec želi. Hiša, hlev, 2 kleti, sviiyak in pod, zraven je sadni vrt. Proda so tudi samo Se nov pod, več njiv, travnik in 4 dele hoste. Več se izve v Jablani št, 3, p. Mirna peč pri M. Drenik. 7{;-32 Milijoni zdravijo Kašalj Hranilnico in posojilniCtl za Kandljo in ohollco rog. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsaeega, če je n^en ud ali ne, ter obrestuje po i O + O 1-0-7 hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S Kaiserjevimi prsnimi Itaramelami -„s tremi smreliami". A notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeli. — Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. 2-0-8 Paket 20 iii 10 viii., «vojček ÍÍO vin., se «lobiva pri lekai-iiarjili : Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za. hranilno vlogo kakor Ka vse posojtlniJne obveznosti — jamëi polog rezervnoga zaklada in deležev iez 22t)0 zadružnikov r, vsem svojim pteniojicnjem. Iz tega se razvidi, da malukateri denarni zavod nudi toliko varuoeti kakor kandijanska hranilnica. Bilanca za I. 1912, posojilnice v Črnomlju r. z. z n. z. Aktiva. ____Pasiva. P. rt. 65-6-4 1'odpisaneesi u.sojam naznaniti č. svojim odje-^ malceni, da sem nvedel U svoji dElaunici v Kandiji St. 7S delo na stroje in sem v prijetnem položaju, da zamorem prevzeti naj-obširnejša naročila, ki jih iS^Hf'_ bodem točno in v polno zadovoljnost izrševal. Proračuni in ceniki ao brezplačno na razpolago. Obenem ^naznanjam, da sem prevzel zastopstvo znano dobre tovarne za zarezano opeko tvrdke Maily A: Co. v ljubi,jani, (patent Stcinbriick.) Naročila se sprejemajo ustmeno ali pismeno, jiostrežba točna in cene nizke. Z odličnim spoStovaryem Ant, Sedlar. Kandija pri Novem mestu, meseca sušca 1913. St. Znpsck Posojila............. Ziiostalo obresti pofiojil....... Naložen dunar.......... „ „ kapit. obresti..... Efekti............. Xevzdigoeno obresti efektov..... Doloží pri zvezi eiov. zadrng v Ljubljwni . „ „ sploí. kred. drnitvn v Ljubljani „ „ Helokr, stavb, io naselil, zadrugi Vrednost hi.šo po odpien K 09.24 .... Inventar jio odpisu 10''/„....... (iotovina koncem 1. Itilïi....... K 18S,4t}l 10.4Ó2 790 2.000 500 K 1,240,481 33.49ÍÍ lits. 94 3 84.705 4.1ÍI1 3.2fiO 4tj.000 1.180 25.304 S t. Deleži zadrnžaikov 2080 |io 4 K Kovzdigncne ohresti deležev [Itaiiilne vloge...... „ „ kapit, obresti . l'redplaiano ohreBti /.b. 1, 1913 . Rezervni zaklad koncei» 1. 1911 Vstopnina za L 1912 .... Kazno ......... Oisti dobitek...... /nosek K 1,493.490 {i 1,020 57.IÍ75 102 13 1.320 i — ;,U28 ' 03 tí. 517 b04 59,77 i 11 1-17 lit 20 13 loti 10.003 : 84 Alojzij raltian ], odhornik. 1,643.51)7 .45 AvgiiKl. Kune 1. r., ravnatelj. Karol millier 1. r,, odbornik, Z glavnimi in pomožnimi knjigami Antoii Spreizer ). r., raS. pregledov, namestnik. I l.fJ43,;i97 45 linnuiMj Kline odbornik. V soglasji našla: Krane Setina 1. r., računski pregledovalcc. Troiiiet zna.5a v 1, 1912 K ],683,8fi4-52, Zadrnžnikov je bilo koaceiii 1. 1912 1017 z 1940 deleži v iznosu K 7700. Hranilne vlogo se obreslnjejo in plaiiijc rentni davek posojilniea sama, tako, da dobe vlagatelji fiistih 4',V'iV obresti. Tosojila ae dajejo po 5'/^"/« l'^iti vknjizhi m po b /„ na nioajieo pisma s poroštvom. __ VO 41;,»;,, in dolžna