Jutranje RACUNA L N IS KI RAČ U NAL N I ŠT VO PROGRAMI za knjigovodske servise, podjetja in obrtnike. tel.: 065 27 760, 061 1311 318 9 770350 75Z003 ☆ Samostojen časnik za samostojno Slovenijo o ISARNISKI SISTEMI IN STOLI tel.: (061) 812 211 fax: (061)812 320 c? STOL Nove podobe prostorov LJUBLJANA, TOREK, 8. MARCA 1994 • LETO XXXVI • ST. 55 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 3.410,00 HRD, 50 TOLARJEV Žirinovski ni dobil dovoljenja za vstop Kljub ostrini protestom je po šestnajsturnem čakanju na Brniku odpotoval nazaj v Moskvo z letalom Aeroflota kot nezaželena oseba potovanje, vendar se za nasvet ni zmenil. Kljub nekajurnemu čakanju na Brniku novinarji nismo mogli BRNIK, 7. marca — Kako povsem drugačno podobo je voditelju ruskih liberalnih demokratov Vladimirju Žirinovskemu pokazala Slovenija ob njegovem drugem obisku! Namesto številnih fotoreporterjev, snemalcev in novinarjev, ki so se pred dobrim mesecem dni trli okrog njega, je bil sinočnji sprejem na brniškem letališču kot hladen tuš. Slovenski obmejni organi so v skladu z odločitvijo zunanjega ministrstva poslancu ruske dume prepovedali vstop v državo. Po 16 urah, ki jih je s spremljevalci prebil v salonu VIP na brniškem letališču, se je moral z letalom Aeroflota vrniti v Moskvo. Kontroverzni ruski politik je na Brnik pripotoval v nedeljo nekaj po 22. uri z letalom Adrie Airways. Kot je rečeno v izjavi za javnost slovenskega zunanjega ministrstva, mu vstopa v državo niso dovolili zaradi »inci- • »Naša odločitev izhaja iz stališča, da je njegova navzočnost v Sloveniji nezaželena in pričakujemo, da bo gospod Žirinovski v kratkem zapustil Slovenijo,« je na vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča na seji odbora za mednarodne odnose odgovoril zunanji minister Lojze Peterle. Po njegovem naj to ne bi pomenilo, da je bil razglašen za nezaželeno osebo. (R.D.Š.) denta, ki ga je povzročil med svojim prvim obiskom v Sloveniji, 27. januarja 1994 na Bledu. Takrat je bilo Vladimirju Žirinovskemu svetovano, naj čim-prej zapusti ozemlje Republike Slovenije.« Žirinovski, ki je imel ob prvem obisku pri nas v roki navaden potni list, je tokrat pripoto- • Po trditvah Zmaga Jelinčiča drugi človek ruske liberalno demokratske stranke Aleksej Ve-denkin ne izključuje možnosti, da bi bili zaradi dogodka na Brniku slovenski diplomati v Rusiji razglašeni za nezaželene osebe. Kot trdi Vedenkin, je Žirinovski dobil zagotovilo slovenskega veleposlanika v Moskvi Saša Geržine, da bo z diplomatskim potnim listom lahko prišel v Slovenija____________________________ val z diplomatskim, zaradi česar ni potreboval vstopnega vizuma. Po informacijah našega moskovskega dopisnika se je pred dnevi nekdo iz ruske liberalno demo- kratske stranke povsem neformalno zanimal na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, ali ima lahko človek, ki potuje v Slovenijo z diplomatskim potnim listom, kakšne težave. Na to so mu — prav tako neformalno — odgovorili, da načelno ne bi smelo biti nobenih zadržkov. Adriini uslužbenci v Moskvi so Žirinovskega sicer opozorili, da bi na slovenski meji utegnili nastati zapleti in mu odsvetovali do ruskega politika, ki je, kot se je neuradno izvedelo, načrtoval nekajdnevni zasebni obisk na Bledu. Med čakanjem na vrnitev v Moskvo je Žirinovskega obiskal odpravnik poslov veleposlaništva Ruske federacije Jurij S. Girenko, ki se je s spretnim manevrom izognil morebitnim neprijetnim novinarskim vprašanjem. Kot se je neuradno zvedelo, je Žirinovski zaradi prepovedi vstopa v Slovenijo ostro protestiral pri obmejnih organih, a to ni prav nič pomagalo. Zato je skupaj s spremljevalci ob 14. uri zapustil Slovenijo. Več na 6. strani. URŠA IZGORŠEK TEMA DNEVA Nezaželeni nastopač Ko je kontroverzni predsednik ruske liberalno demokratske stranke Vladimir Volfovič Žirinovski konec januarja prvič prihajal na zasebni obisk v Slovenijo, je bilo naše zunanje ministrstvo pred dilemo, ali naj temu politiku, ki so ga zaradi izjav in javnih nastopov skoraj povsod po Evropi razglasili za skrajneža, demagoga in fašista, izda vstopni vizum ah ne. Takrat je prevladalo mnenje, da naša država ne bo utrpela velike škode, če mu dovoli nekaj dni oddiha na Bledu. Navsezadnje je predsednik stranke, ki ima v dumi največ poslancev. Njegov blejski »oddih« je minil v slogu pravega ruskega »žura« z veliko hrupa in vodke, slovenske oblasti pa so izrabile povsem nedolžen »incident« in zahtevale od Žirinovskega, naj čim prej zapusti Slovenijo. Bolj kot»razpoloženjski skok« člana spremstva Vladimirja Volfoviča v mrzlo jezero je domačo javnost zbodla izjava, s katero nas je spet potiskal v objem Jugoslavije. Čeprav je še pred takratnim prihodom v svoji »zunanjepolitični strategiji« združeval Slovenijo enkrat z Avstrijo in Nemčijo, drugič z Jugoslavijo, so sodu izbile dno njegove poznejše vse prej kot prijazne in celo žaljive besede o Sloveniji, s katerimi je osrečil nekatere beograjske medije. Če vemo, da je zaradi svojih izjav Žirinovski nezaželen v Nemčiji, Avstriji in Bolgariji, potem ravnanje slovenskih oblasti ob njegovem včerajšnjem poskusu prestopa naše meje ni nikakršen precedens, marveč dokaj normalen in pričakovan ukrep. VESO STOJANOV mr« PO 16 URAH NAZAJ V MOSKVO — Žirinovski ob odhodu z brniškega letališča z Aeroflotovim letalom. (Foto: Miško Kranjec) ZALJUBLJEN V SLOVENIJO Karikatura: Marko Kočevar Poslej dva proti enemu Obetavne vesti o umikanju hrvaškega in muslimanskega težkega orožja -Letališče v Tuzli pod nadzorom modrih čelad - Spet srbski napadi v Liki SARAJEVO, ZAGREB, 7. marca (AFP, Reuter) — Pripadniki muslimanskih in hrvaških enot so morali do danes opoldne umakniti težko orožje z okoli 350 kilometrov dolge frontne črte, kot to določa sporazum o prekinitvi sovražnosti. Premirje med tema narodoma drži, poročajo opazovalci, v Sarajevu, zlasti okrog židovskega pokopališča, pa je občasno slišati streljanje s pehotnim orožjem. Predstavnik Unproforja je pove- dal, da so pripadniki hrvaških enot začeli že v nedeljo popoldne umikati težko orožje iz Mostarja in z območja Kiseljaka, pripadniki armade BiH pa so označili minska polja med Kiselja- Ob 8. marcu ki zrcali že dose in opominja m Čtmprej odpr držav/ja i L i, mednarodnem t žene uspehe na po 2 neenakosti, ki ji oviti, čestitamo v nkam Republike c VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA ŽENSKO POLITIKO Inevu žensk, dročju enakosti, h je neizogibno šem ženskam, Slovenije. .■j Zunanji minister ni prepričal poslancev Lojze Peterle je na parlamentarnem odboru za mednarodne odnose pojasnjeval kadrovsko politiko LJUBLJANA, 7. marca — Zunanji minister Lojze Peterle zatrjuje, da je kadrovska politika njegovega ministrstva v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in internimi pravilniki, vendar večine članov odbora za mednarodne odnose, ki so danes nadaljevali razpravo na to temo, ni prepričal. Za razlago nejasnosti, za katere po njihovem mnenju od ministrstva niso dobili zadovoljivih odgovorov, se bo odbor obrnil na kadrovsko komisijo vlade. Minister Peterle je opozoril na težave pri kadrovanju in nave- del, da se je lani na ministrstvu zaposlilo 55 novih delavcev, ki so bili sprejeti v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in internimi pravilniki, zavrnil pa je vsakršno obravnavanje spornih individualnih primerov in odboru oporekal pravico, da ugotavlja strankarsko pripadnost njegovih uslužbencev. Posebej je pohvalil delo svetovalke za kadrovske zadeve, ki dela na ministrstvu le pogodbeno, kar se nekaterim članom odbora zdi močno sporno. Sicer pa ministrstvo namerava predlagati spremembo zakona o zunanjih zadevah, pripravilo pa naj bi tudi zakon o diplomatskih uslužbencih. Predsednik odbora Zoran Thaler pa je ponovil, da je naloga odbora nadzor nad spo- štovanjem zakona o zunanjih zadevah. Med drugim je denimo opozoril, da je potekel prehodni 72. člen zakona, po katerem so lahko le dve leti po sprejetju zakona v zunanjem ministrstvu zaposlili tudi ljudi z ustreznimi izkušnjami iz mednarodnih odnosov oziroma priznane strokovnjake. Opozoril je, da bi moral imeti višji upravni delavec kot šef kabineta, generalni sekretar in vladni svetovalec najmanj 8 do 10 let delovnih izkušenj. Po burni razpravi, v kateri je bilo zaznati precejšnjo strankarsko obarvanost, so se poslanci z glasovanjem (7 da, 4 proti) odločili, da za nadaljnje pojasnilo zaprosijo vladno kadrovsko komisijo. Nadaljevanje na 2. strani. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Pred pisanjem dohodninske napovedi ’93 LJUBLJANA, 7. marca — Do 31. marca, ko se izteče rok za oddajo davčne napovedi, je še več kot tri tedne časa. Toda nič ne bo narobe, če se za pisanje počasi pripravimo in po možnosti oddamo napoved kakšen dan prej, kot smo to storili lani. Tako se bomo izognili gneči na oddajnih mestih, po svoje pa ustregli uslužbencem na izpostavah republiške uprave za javne prihodke. V te priprave na pisanje davčne napovedi za preteklo leto se po svoje vključujemo tudi mi z današnjo prilogo Dohodnina ’94. V njej želimo spomniti, kaj vse moramo prijaviti za dohodnino, kako si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine, kam bomo vpisovali določene podatke itd. Čeprav letos že velja novi zakon o dohodnini, bomo tokrat napoved pisali še po starem zakonu, veljavnem v letu, za katerega nam bodo odmerili dohodnino. Kljub temu pa nekaj novosti (za upokojence in zasebnike) že velja. Več na 7. in 8. strani. M. Š. Spomini na »dobre stare čase« MOSKVA, 7. marca — Nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon se je danes zjutraj ob skodelici čaja sestal z odstavljenim podpredsednikom ruske vlade Aleksandrom Ruckojem (z brado) in njemu in sodelavcem zaželel veliko sreče. Ruckoj je oktobra lani vodil množico v napadu na moskovsko televizijsko hišo. med katerim je bilo ubitih najmanj 147 ljudi. Richard Nixon je bil prisiljen odstopiti s položaja ameriškega predsednika avgusta 1974 zaradi znane afere Watergate. (Telefoto: Reuter) NOVI MOSTARSKI MOST — Ni starejši niti lepši, kot so obljubljali po zrušitvi starega, čezenj pa je le možno priti. (Telefoto: Reuter) Košir pričal v Mariboru Direktor republiške carinske uprave Je sodnici povedal, da ga je o najdbi orožja obvestil Janez Janša — Gasilec je videl orožje v zaboju MARIBOR, 7. marca — V nadaljevanju sojenja v zvezi z odkritjem orožja na mariborskem letališču je danes kot prvi pričal Franc Košir, direktor republiške carinske uprave. Povedal je, da je bil " ki ga je bil poklical 20. julija zvečer minister Janez Janša tisti, (domov) in vprašal, ali bi prišel nekaj zanimivega«. Tam so mu potem povedali, da bi bilo med človekoljubno pomočjo lahko orožje, in ga vprašali, ali bi šel z Lovšinom (takrat šefom Voma) na letališče to preverit. Na sodničino vprašanje, ali ne bi bilo bolj običajno, da bi pregled naročil upravniku tukajšnje carinarnice, je Franc Košir odvrnil, da v drugih primerih da, če gre za orožje, pa ne. Ni se mu zdelo potrebno, da bi z najdbo orožja seznanil policijo. »Lovšin je najprej obvestil svojega ministra, jaz pa svojega (finančnega, op. p.). Verjamem, da je potem Janša obvestil notranjega ministra Iva Bizjaka.« Na vprašanje namestnika tožilca Petra Čibeja, kje je zdaj orožje, je povedal, da pod carinskim nadzorom v skladiščih TO in da bo tam tako dolgo, dokler sodišče ne odloči, kaj z njim. Na sodničino pripombo, da to orožje ni predmet tega postopka in sodišče potemtakem o tem ne more odločati, je Košir molčal. k njemu na ministrstvo, »da ima Na vprašanje obrambe, ali mu je znan postopek »odpiranja meje« tudi pri pošiljkah s potrebnimi dovoljenji, je Franc Košir odgovoril, da ne. Ko so ga vprašali, ali mu je enak postopek znan v zvezi s pošiljkami, ki so potem ostale v Sloveniji, pa je odvrnil, da ne bo odgovoril. Predzadnja izmed zaslišanih prič s seznama tožilstva je bila tudi prva, ki pravi, da je orožje na letališču videla že pred odkritjem. Srečko Zamuda, vodja gasilske izmene in član posebne skupine za pretovarjanje člove- koljubne pomoči, je na vprašanje predsednice senata, ali se je pri tem zgodilo kaj neobičajnega, odgovoril, da se je en zaboj odprl in da je videl v njem puške. Ni pa vedel, kdo je bil tisti, ki ga je nosil. Zamuda je še dejal, da se je zaboj odprl le za trenutek, saj je bil pokrov poškodovan, potem pa se je takoj tudi sam zaprl (v preiskavi je izjavil, da so pokrov namestili nazaj). Ko mu je sodnica predočila izjave prič, zaslišanih pred njim, ki niso nič vedele o tem, da se je eden izmed zabojev odprl, je Srečko Zamuda izjavil: »Lahko, da sem res samo jaz videl oziroma le tisti, ki so bili v neposredni bližini kontejnerja.« Nadaljevanje na 2. strani. ZORA ŠTOK kom in Busovačo. Kot je povedal predstavnik Unproforja, si obe strani prizadevata za dosledno spoštovanje sporazuma. Radio Sarajevo je danes sporočil, da Srbi silovito napadajo Maglaj. Napadi se nadaljujejo, čeprav so se pred časom dogovorili za začasno vzpostavitev miru, da bi sprti strani izmenjali trupla vojakov. V zadnjih 24. urah so bili med granatiranjem Maglaja ubiti najmanj štirje ljudje. Samo v sredo je na mesto padlo več kot tri tisoč granat. Odkar so Muslimani in Srbi sklenili premirje na območju Sarajeva, je Maglaj glavna tarča srbskih napadov. • Hrvaški predsednik Tudman je zvečer izjavil, da se uspešna pogajanja med Hrvati in Muslimani na Dunaju bližajo koncu in da bodo ljudje o njihovih rezultatih odločali na referendumu, toda šele potem, ko bo »rešeno srbsko vprašanje« v BiH. Srbi naj bi imeli svojo državo, poleg muslimansko-hrvaške, skupaj pa bi se povezali s Hrvaško v ohlapno konfederacijo. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader pa je izjavil, da so pogajalci »dosegli velik napredek o ustavi nove federacije«. Delo naj bi končali že »drevi ali jutri zjutraj«, sporna pa ostajajo še nekatera vprašanja o razmejitvi kantonov. Letališče v Tuzli so danes od Armade BiH prevzele švedske in danske modre čelade, v mesto pa je prispela tudi skupina ruskih vojakov, ki se bodo pridružili silam ZN. Vojaki so objekt nemudoma začeli pripravljati na sprejem prvih humanitarnih pošiljk. Letališke steze, dolge skoraj dva in pol kilometra, Srbi ne obstreljujejo več od konca preteklega tedna. Na letališču pa bo nameščeno približno 300 pripadnikov mednarodnih sil. Kot je sporočil dopisnik BBC iz Beograda, se lahko zgodi, da bodo tuzelsko letališče odprli 18. marca. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič se je s posebnim odposlancem ZN Jasušijem Akašijem že dogovoril o odprtju dveh zračnih koridorjev do Tuzle, in sicer iz Zagreba in Splita. Agencija Tanjug je sporočila, da so danes srbske enote napadale položaje hrvaških čet pri strateško pomembnem mestu Lički Osik, ki leži kakih 200 kilometrov južno od Zagreba. Srbske čete so menda že zavzele nekaj hrvaških položajev in si bodo očitno znova prisvojile del ozemlja, ki so ga izgubile v minulih dneh. Poročajo tudi, da so imeli Hrvati v bojih hude izgube. Predstavnik Unproforja v Zagrebu je povedal, da so se spopadi med Hrvati in Srbi znova razplamteli ob koncu tedna, in sicer le teden potem, ko so predstavniki obeh strani podpisali sporazum, s katerim naj bi novoletno premirje podaljšali do marca. Prisrčne čestitke ob dnevu žena Uredništvo 14. mednarodni S E J U Č I E M LA TISKALNIKI EPSON FUJITSU HOUSING ComputerS (061) 1590 685 Učenje je igra! UČILA igre, vzgoje »Sveta arabska vojna proti židovstvu« KAIRO, 7. marca — Mirovna pogajanja se ne bodo nadaljevala vse dotlej, dokler ne bo izraelska vlada dosledno poskrbela za varnost palestinskega prebivalstva na okupiranih območjih. To je temeljno sporočilo pogovorov vodje PLO Jaserja Arafata z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in zunanjim ministrom Amrom Muso sinoči in danes v Kairu. Medtem so v egiptovskem glavnem mestu islamisti organizirali demonstracije in zahtevajo prekinitev diplomatskih odnosov z Izraelom, hkrati pa ves arabski svet pozivajo k »sveti vojni« proti židovski državi. V Kairu se je zdaj pojavila nova fundamentalistična organizacija z imenom »Islamske brigade«, takoj po ustanovitvi pa je Američanom v Kairu postavila ultimat, po katerem naj bi se v 48 urah izselili iz Eeip'.. Bs_ DANES V DELU • Igralniški zakoni (1) Ali bodo poslanci klonili pred naklepi igralniškega lobija? stran 2, • Odpiranje avtocestnih gradbišč Stroji bodo kmalu zabrneli stran 3 • Gospodarstvo in finance — Glavno jabolko spora zaradi Dadasa so na Ljubljanski borzi t. i. insiderske informacije — Češka se je po ekonomski razvitosti izenačila z nekaterimi revnejšimi članicami Evropske unije stran 4 • Marketing — Barometer naložbeno najzanimivejših podjetij — Strategija dizajna — Medijski vodnik za tujce stran 5 • Domžalsko sodišče oprostilo dr. Miho Brejca Zaradi žaljive obdol-žitve ga je tožil mag. Janez Širše. Novinarji so morali ven, ko so brali strogo zaupni dokument o kontroli telefonov, objavljen v Delu stran 13 11 MARATI 061-168-42-881168-56-16 Čestitamo za 8. marec! Za enakopravnost v različnosti! Iskrene čestitke ob 8.marcu ki so pregledovali swap posle Slovenije s konzorcijem komercialnih bank in o slovenskem javnem Ljubljanske banke, dolgu ne bo ta petek, ampak šele prihodnjo sredo. Kasnejši datum za izredno sejo je predlagala vlada, na kolegiju predsednika državnega zbora pa danes ni bilo nobenega nasprotovanja temu. Izredne seje naj takrat ne bi nadaljevali v naslednji dan, zato se lahko zgodi, da se bo zavlekla pozno v noč. To je še bolj verjetno tudi zato, ker so demokrati zahtevali dodatno gradivo, s katerim, kot je dejal na kolegiju Igor Omerza, razpolagajo samo privilegirani novinarji in ministri in morda nekateri poslanci. Da bi torej sploh vedeli, o čem razpravljajo, in da bi imeli vsi enakopraven dostop do gradiva, demokrati zahtevajo, da pride na sejo tudi osemurno pričevanje direktorja Adita Borisa Platovška. »S tem gradivom neomejeno razpolaga obrambni minister, saj je zaslišanje civilista in civilnih zadev opravila vojaška obveščevalna služba, del tega gradiva pa je uporabil televizijski novinar v svojih oddajah o Saftiju. Na televiziji so kar nekaj strani tega dokumenta izvolili pokazati v velikem planu, približano s kamero.« Demokrati zahtevajo na vpogled pred razpravo tudi pismo ali pismi, ki jih je vladi oziroma finančnemu ministru Gaspariju pisal Janez Janša o tej tematiki. Pa tudi poročilo LB, d.d. o opravljenih swap poslih in poročilo revizorjev Banke Sloveni- Vsi demokratski občinski odbori, razen domžalskega, podpirajo nastanek nove liberalne demokracije LJUBLJANA, 7. marca — Od 54 občinskih odborov Demokratske stranke jih je o združevanju sredine razpravljalo 30. Razen v Domžalah so povsod podprli nastanek nove liberalne demokracije. Konec tedna se bo sestal glavni odbor demokratov, sicer pa naj bi o usodi stranke odločil kongres, so povedali na današnji tiskovni konferenci demokratov. Stranke sredinskega bloka bodo v parlamentu ohranile svoje poslanske skupine je povedal Igor Bavčar, sicer pa demokrati še niso seznanjeni s kadrovskimi predlogi liberalnih demokratov glede mesta generalnega sekretarja in podpredsednika stranke. Demokrati zato niso komentirali kadrovskih zapletov. Tone Peršak in Danica Simšič bosta pretehtala možnost za »koeksistenco« v poslanski skupini. Sicer pa je Tone Peršak na vprašanje o pogojih za priključitev združevanju dejal, da morebitne kadrovske ponudbe niso uresničljive, ker gre za različni stranki. Razmerje v parlamentu naj bi po Peršakovem mnenju pokazalo na nujne razlike, pravica do združevanja je pravica posameznika, dodaja Peršak. Danica Simšič se za ohranjanje de- TISKOVNA KONFERENCA MINISTRA ZA ZDRAVSTVO Demokrati še ne poznajo , kadrovskih predlogov LDS ZftkOIl, ki zblljft pOZOfflOSt Letos tisoč prostovoljcev poskusno opravlja maturo Pripravljavci poskusne mature 1993/94 so predstavili, kako potekajo priprave na 25 šolah LJUBLJANA, 7. marca — Preden bo dijaška generacija 1994/95 prvič opravljala uradno maturo, bo letošnji konec maja prestalo novost že 960 prostovoljcev s 25 slovenskih srednjih šol (18 gimnazij in 7 tehniških šol). Kako priprave na tako imenovano poskusno maturo potekajo, so danes na informativnem srečanju z novinarji pojasnili predstavniki zavoda za šolstvo in republiškega izpitnega centra (RIC), prav tako pa tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. m Zunanji minister ni prepričal poslancev Poleg kadrovske politike v slovenski diplomaciji, ki je bila osrednja točka današnje seje odbora za mednarodne odnose - potekala je predvsem v znamenju konfrontacije Peterle-Thaler — je bilo na dnevnem redu še 15 točk. Predsednik odbora Zoran Thaler je uvodoma poudaril pomen odločitve Severnoatlantskega sveta o vključitvi Slovenije v Partnerstvo za mir, minister Peterle je povedal, da je morala naša diplomacija v nekaterih državah odstraniti kar nekaj zadržkov glede naše kandidature (ker so nas pač videle predvsem kot nekdanjo jugoslovansko republiko). Napovedal je, da pride v soboto v našo državo prva misija Natovih strokovnjakov, medtem ko bo formalni podpis sredi meseca. Državni sekretar Ignac Golob pa je v zvezi s poslanskim vprašanjem Mihaele Logar (SLS) o pogajanjih o pridruženem članstvu v Evropski uniji povedal, da morajo mandat evropske komisije za pogajanja še sprejeti in potrditi vse članice EU. Po našem predvidevanju naj bi se pogajanja začela maja ali junija, sporazum pa naj bi bil nared za podpis do decembrskega vrha EU v Essnu. Opozoril je na nekatera najtežja pogajalska vprašanja: poleg zaščite kmetijstva in omejevanja tovornega tranzita čez našo državo zlasti na vprašanje stvarnih pravic do nepremičnin (edino Danska je na tem področju dobila »popust«, Avstrija pa denimo ne) in pravico do ustanavljanja tujih podjetij pri nas. • Poslanec dr. Dimitrij Rupel je obudil primer Bajaga. Slovenski glasbeni producenti se namreč pritožujejo nad nelojalno Bajagovo konkurenco, češ da je s koncertom v Ljubljani zaslužil 30 tisoč nemških mark. Vendar se predstavniki zunanjega ministrstva upravičeno niso čutili pristojne odgovoriti na to vprašanje. Odbor za mednarodne odnose je imel na dnevnem redu tudi obravnavo zunanjepolitične strategije, vendar je moral razpravo preložiti, saj je — kot je pojasnil minister Peterle - ta dolgo pričakovani dokument v obravnavi pri šefih strank koalicije in ga vlada sploh še ni obravnavala. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Koledar poskusne mature bomo v celoti objavili prihodnji ponedeljek na šolski strani, povejmo le, da se bo pisni del mature (vsak dan po en predmet) začel v vseh šolah enako, 21. maja, o razporedu ustnega dela pa bo na vsaki šoli odločala maturitetna komisija. Naloge, ki bodo do zadnjega trenutka tajne (pripravlja, tiska in distribuira jih RIC), bodo popravljali in po natančno določenem ključu ocenjevali zunanji ocenjevalci (ker vsako nalogo pregledata dva, računajo, da bodo za to porabili 120 tisoč ur). Številni prijavljeni srednješolski in visokošolski učitelji (na koncu naj bi jih bilo okoli tisoč) se na odgovorno nalogo eksternega ocenjevanja že pripravljajo. Končano je tudi izobraževanje učiteljev, ki na prijavljenih šolah pripravljajo dijake na maturo. O vprašanju, ali so učitelji za to delo dovolj gmotno spodbujeni, več v ponedeljek. To soboto pa • Marsikateremu dijaku s šole, ki bo v poskusni maturi sodelovala, je zdaj že žal, če se ni prijavil, saj bodo, razen pri nezadostni in odlični oceni pridobljene ocene veljale za eno več, torej dvojka kot trojka in tako na-prej. se začno izobraževati tudi tajniki komisij za poskusno maturo. Ker mnoge od prijavljenih šol niso bile ustrezno opremljene, jim je ministrstvo za šolstvo v treh mesecih razposlalo 67 tisoč potrebnih knjig in različno opremo. Povedati je treba, da bo že poskusna matura potekala iz 5 predmetov, vendar pa je med izbirnimi mogoče najti tudi take, ki jih prihodnje leto ne bo več, saj se nekateri programi letos iztečejo. Ko so se odločali, iz katerih predmetov bodo delali maturo, so letošnji »poskusni zajčki« poleg obveznih predmetov (materinščino in matematiko bo delalo vseh 960 prijavljenih dijakov, angleščino 861) med 19 izbirnimi predmeti dali prednost biologiji (izbralo jo je 279 dijakov), za geografijo se jih je odločilo 250, za fiziko 244, za algoritme in programske jezike pa recimo le 25 ali za latinščino in francoščino kot drugi tuji jezik le po 10 (za francoščino kot prvi tuji jezik celo nihče). Vendar pa je poskusna matura predvsem prostovoljna, zato si po drugi strani še marsikateri od prijavljenih sme premisliti. To pač pomeni, da bo ob koncu šolskega leta opravljal zaključni izpit po starem, tako seveda zadnjič. Ministrstvo in zavod za šolstvo upata, da se bo mogoče dogovoriti z univerzama, da bi dijakom, ki bodo na poskusni maturi dosegli odličen uspeh, fakultete že letos »spregledale« sicer še obvezne sprejemne izpite: bili bi pravično izenačeni z maturanti, ki bodo opravljali tako maturo prihodnje leto — veljala bo za vstop na univerzo. BOGI PRETNAR mokratske opcije čuti zavezana volivcem. Igor Omerza je menil, da je strategija pogajanj s konzorcijem komercialnih bank v nacionalnem interesu, ne gre za strankarsko tekmovanje in zavajanje poslancev in državljanov, zato bodo demokrati zahtevali poleg gradiva Marjana Podobnika za izredno sejo parlamenta še dodatne dokumente. Omerza je govoril o pričevanju Borisa Platovška in poročilu revizorjev v Ljubljanski banki o tako imenovanih »swop« poslih. Dobršen del tiskovne konference je bil namenjen kronologiji proceduralnih zapletov v zvezi z zakonom o strankah in o volilni kampanji. Tone Peršak je prepričan, da vladni predlog zakona o strankah favorizira stranke na oblasti, saj bi imele nedosegljivo prednost, poleg tega pa formalno onemogoča vstop novih strank v politična nebesa. Zakon o volilni kampanji pa bi po mnenju demokratov moral omejiti zapravljivost strank. VLADIMIR VODUŠEK Hrastničani zbirali posebne odpadke HRASTNIK, 7. marca — V zadnji, sedmi akciji zbiranja posebnih odpadkov po gospodinjstvih se je po podatkih organizatorja akcije, hrastniškega Komunalno-stanovanjskega podjetja, v premičnem zbiralniku na 20 odjemnih mestih po občini nabralo za 235 kilogramov teh »strupov«. V tej akciji so občani odvrgli 91 kilogramov odpadnih akumulatorjev in baterij, 55 kilogramov ostankov barv in lakov, 40 kilogramov neuporabnih zdravil, 27 kilogramov neuporabne kozmetike in 22 kilogramov pesticidov ter ostankov škropiv. P. M. V zvezi s tem je omenil protestno pismo Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza, ki ga opozarja na kršenje pariške konvencije o industrijski lastnini, pismo s podobno vsebino, ki ga je na premiera Drnovška naslovil hamburški koncern Reemtsman, večinski delničar ljubljanjske tobačne tovarne, nedavni obisk direktorja Urada za zaščito indu-t strijske lastnine, in seveda tudi stalne stike ministrstva s Svetovno zdravstveno organizacijo. Minister namerava nazorno predstaviti poslancem državnega zbora stališča, ki predvideno zakonsko rešitev podpirajo, in tista, ki ji nasprotujejo, in seveda pričakuje živahno razpravo. Končnega razpleta, ki bo znan šele po tretjem branju zakona, dr. Voljč izrecno ne napoveduje. Pravi le, Košir pričal v Mariboru Pri zaslišanju naslednje priče, Mira Kolenka, nekdanjega pomočnika dr. Mihe Brejca, bi lahko bile obravnavane tudi državne ali vojaške tajnosti. Zato je sodnica potem, ko se je tožilstvo izreklo za izključitev javnosti, obramba pa proti, sklenila, da bo javnost po potrebi izključena le pri posameznih vprašanjih, sicer pa bo obravnava še naprej javna. Potem ko je Brejc razložil, kako je Vis »operativno pokrival« letališče in da je bilo stališče političnega vodstva do človekoljubne pomoči takšno, da »je treba pomagati«, je povedal Še, da je bil Vis pri ugotavljanju morebitnih zlorab precej omejen, saj ni imel nekaterih pristojnosti. Omenil je tudi, da je danes Vis pač nekakšen grešni kozel za vse težave, o tem, da bi bila Milan Hme-lak in Silvo Komar zlorabljala svoja pooblastila, pa je dejal: »Ni možnosti, da bi na svojo roko in za svoj račun trgovala z orožjem, sploh pa ne s tolikšno količino. Ve se, kdo so trgovci z orožjem, so višjega ranga od operativcev. Angažiranje pri takšnih poslih bi bilo tolikšno, da bi bilo pri njihovem delu v Visu gotovo opazno.« Pove tudi, da je Hmelak vedno slovel kot eden najboljših protiob-veščevalcev, in se ne spomni, da bi kdaj delal »na robu zakona«, povsem enako pa velja za Silva Ko- marja. »Najino sodelovanje je bilo izjemno dobro. Če bi kdaj deloval (Komar, op. p.) na svojo roko, bi prišlo do resnejših problemov v službi.« In za konec: »Da je bil človek zaupanja, kaže tudi to, da mu je bila med vojno s slovenskega političnega vodstva zaupana koordinacija vseh struktur, tudi vojnih.« In ni se mogel izogniti presoji: »Slovenija ne premore poguma, da bi tej službi izkazala zasluge iz vojne, ampak nekateri uporabljajo njene rezultate za politične obračune.« O kršitvah pravil službe v obravnavani zadevi pa je Miro Kolenko dejal, da je bilo prav nasprotno. »Nameni Visa so bili doseženi, informacije zbrane. In to bi nadaljevali, če ne bi potem služba doživela grobega posega, ko so se začele čistke in so se stvari zasukale drugače.« Glede očitkov treh delavcev MNZ, daje Brejc preprečil pregled, je Kolenko dejal: »Kako pa bi bilo videti, ko bi se našemu kontraob-veščevalnemu delu pridružila še druga služba? In ti trije, katerih izjave so zdaj v takem sozvočju, so imeli po zamenjavi vodilnih na MNZ in Visu priložnost, da predlagajo pregled tistim, ki bi jim morda bolj prisluhnili, a niso. Čakali so dolge mesece, zdaj pa za nazaj govorijo, kdo jim je kdaj kaj preprečil, in valijo krivdo na nas.« ZORA ŠTOK Dr. Božidar Voljč pričakuje živahno razpravo o protitobačnem zakonu v parlamentu - Presežki zdravstvene zavarovalnice za zavarovalne premije LJUBLJANA, 7. marca — »Zakon o omejevanju uporabe tobačnih ce za poslovno leto 1993, ki ga izdelkov, ki bo ta teden v državnem zboru že v drugem branju, je, kot je znano, zaključila z več zaradi napovedane prepovedi posrednega oglaševanja ne zbuja kot devet milijard tolarjev prevelike pozornosti samo doma, marveč tudi na tujem,« je na današnji redni mesečni tiskovni konferenci izjavil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. da Slovenija - če bo državni zbor podprl prepoved posrednega oglaševanja, ne bo ne prva ne edina država s tako ureditvijo. sežka (slabih šest miljard na računu obveznega, dobre tri milijarde pa na računu prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja). Skupščina zavarovalnice je večino tega denarja iz obeh vrst zavarovanja namenila financiranju • Kot je na današnji tiskovni konferenci dejal dr. Božidar Voljč, je novica, da se umika s položaja, ker se menda odpravlja v Svetovno zdravstveno organizacijo, navadna izmišljotina oziroma čenča. Čenče imajo sicer neko dobro lastnost, namreč, da pametnemu človeku nanje ni treba odgovarjati, a ker je to vest v soboto objavila slovenska televizija v svojem rednem (tudi zelo gledanem) tedenskem pregledu notranjepolitičnega dogajanja, v oddaji Utrip, jo je kljub temu izrecno zanikal. Kaj takega nisem nikoli ne nameraval ne rekel, prav tako nisem nič drugega prevzemal. V zvezi s tem me ni nikoli nihče nič vprašal, niti novinar, ki je to trdil v tv Utripu. In o tem tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji zanesljivo nič ne vedo, je pribil minister. V. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir je seveda poročal o zaključnem računu nacionalne zdravstvene zavarovalni- Prava gneča in vojna na radijskih valovih Radio Ptuj motijo in omejujejo frekvence bližnjih lokalnih radijskih postaj in tuji oddajniki PTUJ, 7. marca — Na ultrakratkih radijskih valovih poteka prava vojna za prevlado. Ne le, da nastajajo nove lokalne radijske postaje, tudi obstoječe se bohotijo, kolikor je le mogoče, in po možnosti prekrivajo frekvenčna območja svojih sosedov. Pri tem ne gre za konkurečnost, ampak za tehnično vojno, v kateri Republiška uprava za telekomunikacije ne zna izkazati in uveljaviti svoje vloge in avtoritete. Radio Ptuj se je znašel sredi te UKV vihre in doslej še nobena njegova pritožba ni zalegla nič. Ko direktor Franc Lačen tako potegne vsa dejstva na skupni imenovalec, se ne more znebiti občutka, da hoče ta in najbrž še kateri drug lokalni radio nekdo načrtno zadušiti. Vojna najprej poteka na frekvencah. Ptuj oddaja na ultrakratkih 98,2 MHz in do lanskega leta na tej frekvenci ni imel večjih težav. Od lanskega novembra pa prihaja s Kuma izredno močan signal na 98,1 MHz, tako da je začel motiti ptujskega že nekaj kilometrov stran od oddajnika na Ptuju. Na zahodnem delu občine pa signal Radia Trbovlje že povsem preglasi ptujski radio. Nekoliko so hoteli ublažiti te tehnične probleme s postavitvijo novega pretvornika na Belskem vrhu v vzhodnem delu Haloz. S ptujskega oddajnika dobivajo tja signal 98,2 MHz in ga tam pretvorijo na 99,5 MHz, da bi se na tej frekvenci razširil po ormoški, lenarški občini in po Halozah. Toda Radio Trbovlje moti tudi to pot med oddajnikom in pretvornikom, Republiška uprava za telekomunikacije pa ni odgovorila niti na dva protesta. Toda tam na Belskem vrhu blizu slovensko-hrvaške meje imajo še druge probleme s frekvenco. Na isti kot njihov pretvornik dela hrvaški oddajnik Zaprešič. Ko signal pošiljajo v lenarško občino, jih začne motiti enaka frekvenca tretjega avstrijskega radijskega programa. Na vzhodno stran proti Ormožu so tako dvakrat moteni — po frekvencah s Ptuja jih moti radio Čakovec, ki ima isto frekvenco kot trboveljski, na pretvorjenem »haloškem« valu 99,5 MHz pa radio Zaprešič. Da pa bi bila kolobocija še večja, zavlačujejo z dovoljenjem za oddajanje prek novega pretvornika v Halozah. Lani so ga postavili, uporabno dovoljenje zanj imajo, mednarodno dovoljenje pa se glasi na frekvenco 104,3 MHz. Poleg tega ptujsko občino, ki je osnovno radijsko območje radia Ptuj, povsem pokrivajo še signali radia Maribor, zelo močan in dobro slišen je radio Šmarje pri Jelšah, slišijo se radio Celje, pa Murski val, Trbovlje. Z letošnjo pomladjo bo v Lenartu začel oddajati radio Slo- venske gorice, ki bo poleg lenarške pokrival še tri ali štiri sosednje občine; Ptujčani za zdaj njegove frekvence še ne poznajo, tako da ne vedo, ali jih bo kaj motila. Nikakor niso proti konkurenci, poudarjajo, so pa proti neredu in prerivanju brez nadzora. Obenem že vedo. da pokritost njihovega prostora niti ne bo končna. Prav kmalu bo na vrhu Boča še oddajnik Glasa Ljubljane, potem bo Slovenijo preplavil še radio Ognjišče, ki ima menda zagotovljene štiri frekvence. Gneča in vojna na ultrakratkih valovih se nad našo državo torej šele prav začenja. FRANC MILOŠIČ letošnjih programov. Kljub višji priznani ceni dela pri zdravstvenih storitvah, ki jih zaposlenim v zdravstvu obeta zakon o plačah, naj se prispevna stopnja za obvezno zavarovanje ne bi zvišala, marveč s 1. aprilom celo dodatno znižala (za 0,3 odstotne točke), premije za vse pakete prostovoljnega zavarovanja, ki jih ponuja zavarovalnica, pa se po sklepu upravnega odbora zaradi presežka ne bodo spremenile tudi v drugem trimesečju (torej vsajdo konca junija). Zatika pa se, kot smo slišali, pri sprejemanju dogovora o izhodiščih za vrednotenje letošnjih programov zdravstvenih storitev, ki je podlaga za sklepanje konkretnih pogodb med zavarovalnico ter zdravstvenimi zavodi ih zasebniki. Po Koširjevih besedah bi bila privolitev v amandmaje Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije preseganje dopustnega finančnega okvira zavarovalnice za okoli 8 milijard tolarjev. Če tudi skupna arbitraža ne bo našla kompromisnih rešitev v predvidenem finančnem okviru, bo morala gordijski vozel, v skladu z zdravstveno zakonodajo, presekati vlada. SLAVA PARTLIČ Informacije o naložbah lastniških certifikatov. Vzajemni sklad TAURUS Tel: 061 13 23 112 Prava izbira. GEA COLLEGE PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Večerna šola podjetništva Od 1. marca, 72 ur usposabljanja v GEA College. Iz vsebine: podjetnik in njegova vizija; osebnostne lastnosti uspešnega podjetnika; kriteriji za uspeh podjetja; testiranje poslovnih zamisli - poslovni načrt; učinkovita promocija; pomen trženja in vključevanje na tuja tržišča; ekonomika poslovanja in vodenje podjetja; viri poslovnih informacij. Zasebna zdravstvena praksa Seminar bo 29. in 30. marca v GEA College. Iz vsebine: zdravstveno zavarovanje; poslovni načrt kot podpora razvoju podjetja; posebnosti trženja v zdravstvu; primer ustanovitve in delovanje zdravstvenega podjetja. Kako pridobiti in obdržati kupce Seminar bo 29. in 30. marca v GEA College. , Iz vsebine: načrtovanje prodaje; komuniciranje s kupcem; motiviranje kupca; analiza uspešnosti prodaje, kontrola prodaje, promocija izdelka in storitve; zavarovanje in izterjava plačil. Organizacija in delovanje javnih služb Seminar bo 30. in 31. marca v GEA College. Iz vsebine: podjetništvo v javni upravi; lokalna samouprava in gospodarske javne službe; privatizacija javnih podjetij: komunala, energetika, PTT, železnice; podelitev koncesije, koncesijsko razmeije, koncesijska pogodba; položaj delavcev v javnih podjetjih. Imetniki poslovne kartice GEACARD imajo 20% popusta. GEA COLLEGE Dunajska 156, 61109 Ljubljana TeL: 061/ 16 87 002 Faks: 061/ 16 88 213 Skratka, demokrati zahtevajo vse dokumente, »ki jih imajo za zdaj le posvečeni novinarji, ministri in poslanci, tropu neinformiranih poslancev pa vsiljujejo izredno zasedanje, kjer bodo posvečeno informirani posamezniki (nekateri poslanci in ministri in stranke) vodili igro in manipulirali s preostalimi poslanci«, v potrditev takih trditev pa so navedli podatke o javnem dolgu, objavljene v današnjem Delu, ki jih ni mogoče zaslediti v nobenem od doslej pripravljenih gradiv, niti v tistih, ki nosijo oznako strogo zaupno. Vlada pa se bo morala, tako je zahteval Jože Školč, LDS, opredeliti tudi do tega, da je Marjan Podobnik v gradivu, ki utemeljuje sklic izredne seje, citiral dele dokumenta, ki je označen kot državna tajna, strogo zaupno. Poleg dogovora za izredno sejo, na kateri naj bi torej preverili ravnanje vlade v odnosih s konzorcijem komercialnih bank in pri poravnavanju preteklih dolgov ter obravnavali informacijo o javnem dolgu (očitno pa se bo tema razširila), so na kolegiju skušali rešiti še nekaj odprtih vprašanj. Ljudska stranka tako predlagala, da bi državni zbor razpravljal o usodi nekdanje vojaške bolnišnice Mladika, vendar so presojo o tem naložili matičnemu odboru za kulturo. Za zdaj pa še niso rešili vprašanja, ali bosta ostala v postopku dva zakona o privatizaciji igralnic ali ne. Skupina opozicijskih poslancev je namreč predlagala v postopek zakon o takojšnji časovno neomejeni nacionalizaciji igralnic. Na februarski seji, ki se bo nadaljevala jutri, naj bi poslanci opravili drugo branje vladnega predloga zakona o privatizaciji, ki bi ga morali po stališču matičnega odbora še enkrat razdeliti: privatizacija igralnic je bila najprej izločena iz predloga zakona o igrah na srečo, zdaj pa naj bi ga razdelili še na igre na srečo, ki jih prireja Loto, in na igralnice. JANA TASKAR Novice Za rušenje le dve črni gradnji SEŽANA, 7. marca - V sežanski občini so investitorji v zakonitem roku prijavili 74 nedovoljenih gradenj. Po osnutku odloka za njihovo sanacijo (PUP). ki ga je izdelala cerkniška ARE A, za dve od njih (radijsko anteno pri Štjaku in kmečke objekte v Plešivici) legalizacija ne bo možna. Za 13 dosedanjih črnih gradenj bodo lastniki lahko dobili vse potrebne papirje takoj, 59 pa jih bodo investitorji lahko legalizirali šele po predpisani sanaciji. Javna obravnava osnutka odloka o PUP, ki bo omogočil ali preprečil uzakonitev črnih gradenj, bo po vsej verjetnosti v Sežani 28. marca. Ker zakon ne predpisuje obveznega upoštevanja strokovnih izhodišč za legalizaciji posameznih nedovoljenih gradenj ali proti njej, nekateri člani IŠ opozarjajo, da je končna odločitev zato preveč prepuščena politiki. Obstaja pa tudi bojazen, da jo bodo v tej kampanji še najbolje odnesli tisti, ki svojih nedovoljenih gradbenih podvigov sploh niso prijavili. Takih črnih graditeljev pa je v občini po neuradnih ocenah precej. Med njimi naj bi bila celo družbena podjetja, ki jih bodo morali, tako kot druge kršitelje, šele »odkriti« in prijaviti pristojni inšpektorji. J. O. Direktor ČZP Delo. d.o.o., glavni in odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela: DANILO SLIVNIK Poslovni direktor: EMIL ŠUŠTAR Direktor trženja: JURE APIH Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija), MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR, (gospodarstvo), VESO STOJANOV, (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi). HELENA KOS (slovensko dopisništvo). ŽELJKO ŠEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ' (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFAN ČIČ (dokumentacija), BRANE MASELJ (Vikend magazin), MATIJA DERMASTIA, (Delo in dom. Izložbeno okno). m-: tV Torek, 8. marca 1994 DELO ★ stran 3 GRADIVO O POGAJANJIH S KONZORCIJEM BANK BURI DUHOVE So slovenski pogajalci naivno nasedli blefu konzorcija bank? Če bi ICC lahko izterjal svoje, ne bi izgubljal časa na brezplodnih pogajanjih brez trdnih zaključkov, je zapisal Matjan Podobnik v gradivu, s katerega je umaknil oznako strogo zaupno - Zahteva po odločnejšem nastopu slovenske strani LJUBLJANA, 7. marca — »Kriminalizirano« gradivo poslanca Marjana Podobnika o strategiji pogajanja z Konzorcijem komercialnih bank, pripravljeno za izredno sejo parlamenta, buri duhove. Marjan Podobnik je kljub domnevnemu izdajanju državnih skrivnosti z gradiva, ki ga povzemamo v današnjem Delu, umaknil oznako strogo zaupno. Gradivo navaja, da so banke v ICC-Konzorciju komercialnih bank imele velik poslovni motiv za posojanje denarja, pri čemer omenja reševanje hiperlikvidno-sti ter fiskalne olajšave za rizične plasmaje v domicilni državi. »Slovenija je svoj dolg že poplačala« Motiv Narodne banke Jugoslavije pa je bil prisilno zadolževanje sebi podrejenih poslovnih bank, ki so z dinarskimi krediti zalagale izvozna podjetja, medtem. ko je devizno plačilo zopet pristalo na računih NBJ. »Ta ci- Industrijske cene pred inflacijo LJUBLJANA, 7. marca — Cene industrijskih izdelkov rastejo hitreje od inflacije. Tako so se te cene pri proizvajalcih februarja letos v primerjavi z januarjem povečale za 2,2 odstotka, medtem ko je bila inflacija v tem času večja za 1,3 odstotka. Po podatkih državnega zavoda za statistiko so se v omenjenem obdobju najbolj povečale cene investicijske opreme, in sicer za 3,2 odstotka, cene reprodukcijskega materiala so bile večje za 2,7 odstotka in blaga za široko porabo za 1,5 odstotka. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se v letošnjem februarju v primerjavi z lanskim povečale za 15,3 odstotka. Najbolj so se povečale cene investicijske opreme (za 24.3 odstotka), najmanj pa reprodukcijskega materiala (za 13,1 odstotka), medtem ko so se cene blaga za široko porabo povečale za 16,1 odstotka. Glede na lanski december so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih februarja povečale za 3.3 odstotka, kar pomeni za 50 odstotkov večjo rast od stopnje inflacije v prvih dveh letošnjih mesecih. G. R. klični proces je največji ilegalni odliv slovenske in jugoslovanske akumulacije« piše Marjan Podobnik in dodaja: »Po drugi strani pa je NBJ iz zveznih deviznih rezerv odkupila po letu 1983 do 7,2 milijarde dolarjev jugo dolga. Zvezne rezerve je Slovenija polnila z 1 8-odstotnim deležem izvoza in prek 20-odstotnim deležem bruto družbenega proizvoda«, kar po mnenju Podobnika pomeni, da je Slovenija svoj dolg že preplačala. V nadaljevanju gradiva avtor kritizira strategijo vlade oziroma pogajalske skupine, prek katere naj bi Slovenija dosegla ločitev od jugofinanc in tako dosegla lasten deželni riziko, ugodnejši od jugoslovanskega. Ločitev od jugofinanc nam bo prinesel le odločen rez »Oba motiva sta dosegljiva le po obratni poti, kot jo peljemo v pogajanjih sedaj. Prvič, ločitev od jugofinanc nam bo prinesel le odločen rez. To pa ni pogajanje o tem, koliko moramo še plačati. Nadaljnje plačevanje na sedanji način pomeni nadaljevanje jugo politike skozi sanacijo bančnega sistema v Sloveniji, podaljševanje postopka lastninjenja in napajanje drugih finančnih sistemov na Balkanu s slovensko akumulacijo. Pogajanje z ICC je le del rekonstrukcije bančnega sistema, za katerega je padla odločitev, da bo saniran (to je, da bodo slabe terjatve v bančnih bilancah zamenjali s kvalitetnimi državnimi obveznicami) in ne likvidiran in postavljen na novo. Za slednjo odločitev je bilo eksplicitno rečeno, da je bila izbrana in ne izračunana. Tretji del pa je lastninjenje, kjer so banke in njihove terjatve do gospodarskih subjektov pred in v stečaju naj-pomebnejši faktor. Faktor številka dva pa so tuji strateški partnerji, ki po neverjetno ugodnih pogojih prihajajo do strateško pomembnih resursov slovenske gospodarske akumulacije.« ICC se pogovarja le s Slovenijo Grozi nam (tako vlada) zaprtje dostopa do mednarodnih kapital- skih trgov. ICC se na območju bivše Jugoslavije pogovarja le s Slovenijo. Poskusil je doseči začetek razgovorov tudi s Hrvati, a so ga ti odločno zavrnili. Ali imajo Hrvati problem dostopa do trgov kapitala in ali jim Konzorcij grozi z zaplembo premoženja v tujini, se vprašuje Marjan Podobnik. »Mednarodna pogajanja so bila v zgodovini unikatni procesi. Principi mednarodnega prava so se v procesih spreminjali. To še celo velja za nasledstvo propadlih držav in organizacij in statusov suverenov na obeh pogajalskih straneh. Na primer, kako lahko pristanemo, da nam tuja komisija za nazaj določi status NBJ tako, da jo postavi na enak pomembnostni nivo z ostalimi bivšimi republikami?! Nobenega smisla nima, da se pogajamo na podlagi našega ustavnega zakona (pa nismo dosledni niti do njega) , ne pa v okviru mednarodnih organizacij in s posredništvom advokatov. Na ta način bi se izognili pogovorom, ki razen upanja ne dajejo nobenih oprijemljivih in fiksnih rezultatov,« ugotavlja Marjan Podobnik. »Navsezadnje imamo povsem drugačna izhodišča od npr. Gorbačova, kateremu so očitali carske dolgove. Naši carji so še živi, imajo znane pravne statuse, evidence o registraciji kreditov in pogodb. Če tega nočejo dati Sloveniji, naj dajo ICC,« predlaga Podobnik. Konzorcij je navsezadnje sprejel naše predloge Poročila Mojmira Mraka o pogajanjih z ICČ navajajo, da je ICC »zelo ostro reagiral« ali »izredno negativno ocenil«, pa vendar sprejel naše predloge. Videti je, da sta obe strani, ICC in naša, del skupnega teatra, namenjenega nam davkoplačevalcem. Če bi ICC imel možnost in orodje izterjati svoje, ne bi izgubljal časa na brezplodnih pogajanjih brez trdnih zaključkov. Koordinacijski odbor — pri tem, da pričakuje razširitev svojega mandata glede plačila — sam priznava, da ni nobenega zagotovila o tem, kaj bi nasprotna stran dejansko bila pripravljena sprejeti. Karko- Kje bo sežanska obvoznica? Dokumentacijo o spremembah lokacijskega načrta za AC na odseku Dane-Fernetici, ki bo razgrnjena do 4. aprila, je sprejel tudi sežanski IS SEŽANA, 7. marca — Po naročilu ministrstva za okolje in prostor so v Sežani ločeno od drugih predvidenih sprememb dolgoročnega družbenega piana občine pripravili osnutek odloka o spremembah lokacijskega načrta za avtocesto Razdrto-Fernetiči na odseku Dane-Fernetiči oziroma za tako imenovano sežansko obvoznico. Dokumentacijo, ki bo v prostorih KS Sežana in Dane ter občinske skupščine razgrnjena do 4. aprila, je danes obravnavala in sprejela tudi sežanska vlada. Osnutek predvidenih sprememb pa bodo javno obravnavali predvidoma 21. marca ob 18. uri v sejni sobi občinske skupščine. Ministrstvo se je za tak potek obravnave dokumentov odločilo zato, da bi pospešilo postopek in se hkrati izognilo morebitni zamudi zaradi nesklepčnosti sedanje občinske skupščine oziroma zaradi uveljavljanja novosti v lokalni samoupravi. Če bodo namreč dokumente za obvoznico sprejeli po predlaganem rokovniku, bodo namreč ta cestni odsek lahko začeli graditi že junija letos. Po zagotovilih predstavnikov zavoda za urbanistično načrtovanje predlagane novosti ne spreminjajo doslej dogovorjene trase, temveč omogočajo le nekatere projektantske spremembe. Tako naj bi cesto, kot smo že poročali, s predvidenega nasipa in viadukta spustili na dansko polje. Avtocesta bi regionalno cesto in železnico Sežana - Nova Gorca prečkala v podvozu. Trasa bi se v hrib Tabor nad Sežano zajedla v vkopu, pod grebenom Tabor - Lenivec pa je predviden približno 200 metrov dolg predor. Zagotovljeni so tudi podvozi za poljsko pot nad Danami ter za lokalno cesto proti Vrhov-ljam. Z novo ureditvijo.bi omogočili tudi izvennivojsko povezavo AC s carinskim terminalom, tako da zaradi priključkov terminala na obvoznico ne bi bila dodatno obremenjena sedanja Partizanska cesta, ki bi se tudi sama na avtocesto tik pred mejnim prehodom Fernetiči priključila v nadvozu. Pred tem prehodom je ob obeh straneh avtoceste rezerviran prostor za servisne dejavnosti, poseben podvoz pa bo tudi severne vozne pasove povezal z novo trgovsko-turistično cono med bodočo avtocesto in obstoječim suhozemnim terminalom. Sežanska vlada je ocenila • Danes smo slišali tudi prve neuradne informacije o morebitnem poteku avtoceste od Čebu-lovice proti Kopru. Ta naj bi potekala po južnem robu bivaške-ga Gabrka mimo Matavuna proti Kačičam. Ob tem naj bi se AC bolj ali manj držala trase sedanje magistralke Senožeče-Ko-per. Zato bi morali namesto nje za lokalni promet in za morebitne obvoze povezati in izboljšati sedanje vzporedne lokalne ceste. da bodo s temi spremembami uresničene vse bistvene sežanske pripombe, s tem pa omogočena z ekološkega, prometnega in bivanjskega vidika najugodnejša projektantska ureditev sežanske obvoznice. J. O. li ponudimo, je le razlog za povsem nov predlog ICC . .. Popuščanje ICC je le navidezno ali pa nam ga Mrak hoče kot takšnega prikazati. Če pregledamo dokumente, Informacijo in dvoje poročil, je očitno, da se glede solidarnostne klavzule, definicije dolga (za njih je enovit ne pa alociran - nealociran..), zahtevanih garancij za poplačilo in evidenco o dolgovih niso prav nič premaknili. Dajejo le meglene obljube, ki so vedno pogojene s končnim zneskom, ki ga bo Slovenija plačala — zaključuje Marjan Podobnik, ki kritizira predvsem strategijo Konzorcija komercialnih bank, po kateri bi Slovenija prevzela čimveč dolgov nekdanje Jugoslavije zaradi tako imenovane solidarnostne klavzule, na katero se sklicuje ICC. VLADIMIR VODUŠEK SLOVENIJA MORA ČIMPREJ ZGRADITI AVTOCESTNO MREŽO. (Fotodokumentacija Dela) ODPIRANJE AVTOCESTNIH GRADBIŠČ (2) Stroji bodo kmalu zabrneli Številna gradbišča naj bi odprli v kratkem - Na DARS zaskrbljeni zaradi protestov proti trasam na odsekih od Arje vasi do Vranskega in na vzhodni ljubljanski obvoznici LJUBLJANA, 7. marca — Na primorskem delu prihodnje avtocestne povezave med Koprom in Lendavo bodo gradbeni stroji zabrneli še pred začetkom letošnje turistične sezone na štirih odsekih. Po napovedih investitorjev naj bi v tem letu naredili tudi oba viadukta (Bandera in Goli vrh) na že lani končanem avtocestnem odseku med Razdrtim in Čebulovico. Na 5,1-kilometrskem odseku med Čebulovico in Divačo, ki je pravzaprav nadaljevanje avtoceste Razdrto—Čebulovica, bodo letos opravljali predvsem pripravljalna dela, kot so denimo odstranitev humusa, izkopi, izdelava nasipov, utrditev terena na trasi, odvodnjavanje terena, začeli bodo izvajati dela pri temeljenju dveh viaduktov ter štirih podvozov in treh nadvozov. Po terminskem planu bodo dela začeli v juniju, prihodnje leto julija pa naj bi po tem odseku že stekel promet. Za vsa našteta in še nekatera druga opravila naj bi bilo letos na voljo 1,6 milijarde tolarjev. V tem letu bodo dela stekla tudi na 8,4 kilometra dolgem odseku med Divačo in Danami. Ta odsek je začetek gradnje avtoceste od Divače proti mejnemu Ob dnevu žena manifestacija sindikatov Italijanski, slovenski in hrvaški sindikati danes na prireditvah ob Jadranu KOPER, 7. marca — Italijanski sindikati CGIL, CISL, UIL, Konfederacija sindikatov 90, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in hrvaški sindikati so na pobudo kolegov iz Italije pristopili k skupni manifestaciji v okviru praznovanja 8. marca. Ob prazniku, ki naj manifestira mir in sožitje, bodo jutri v Trstu, Benetkah, Ravenni, Anconi in Pescari sočasno potekale prireditve pod skupnim geslom Jadransko morje — most miru. V Trstu bo začetek prireditev ob 18. uri, ko bodo v Pomorski postaji nastopile številne ženske plesne in druge skupine na prireditvi »Žene za mir«. Ob 19. uri pa bo iz Umaga in Kopra v Trst pripeljal vlačilec s predstavniki hrvaških sindikatov iz Istre in reškega območja. Z njimi bosta tudi predsednika občinskih skupščin iz Umaga in Kopra, ki se bosta v Trstu tudi uradno srečala z novim županom Illyjem. D. G. prehodu Fernetiči. Tudi na tem odseku naj bi letos (junija) začeli pripravljalna zemeljska dela, odvodnjavanje terena, opravljali bodo deviacije na nekaterih obstoječih cestah, začeli bodo dela na treh podvozih in dveh nadvozih. Za vsa navedena dela je letos predvidenih 1,6 milijarde tolarjev domačega denarja. Na odseku od Dan do mejnega prehoda Fernetiči (3,8 km) bodo letos poleg zemeljskih del in odvodnjavanja na trasi začeli izkop enega predora, pripravljali • Hkrati s pripravami na gradnjo vseh devetih odsekov, kolikor naj bi jih po obljubah cestarjev začeli graditi letos, na DARS pripravljajo tudi dokumentacijo za vse tiste odseke, ki naj bi jih gradili v prihodnjih letih. Ti odseki so: Maribor—Pince, Pesnica—Miklavž, Miklavž-—Slivnica, Slovenska Bistrica-—Hajdina—Ormož—Pince, Blagovica—Šentjakob, Divača—Kozina-—Črni Kal—Ankaran, Razdrto-—Vipava—Selo. bodo tudi temelje za štiri podvoze in štiri nadvoze. Dela na tem odseku bodo prav tako začeli junija. Po načrtih bo letos vrednost gradbenih del znašala 630 milijonov tolarjev, vsa dela na tem odseku pa naj bi končali še pred poletno sezono 1996. leta. Zadnji _primorski odsek med Selom in Šempetrom (11,8 km), na katerem bodo začeli delati v letošnjem juniju, je tudi nadaljevanje avtoceste od mejnega prehoda Vrtojba proti Selu. Podobno kot na vseh drugih odsekih bodo tudi na tem začeli z odstranitvijo vrhnjih plasti zemlje in drugimi zemeljskimi deli, poleg tega bodo začeli tudi dela pri odvodnjavanju ceste, regulacijah nekaterih potokov, nadalje temeljenje dveh viaduktov, devetih mostov, šestih podvozov in osmih nadvozov. Ža vsa dela v letošnjem letu so investitorji predvideli dve milijardi tolarjev. Oktobra začetek del na najbolj spornih odsekih? Zaradi nasprotovanja kmetov, različnih nevladnih organizacij in drugih do posameznih delov predlaganih tras na odsekih od Arje vasi do Vranskega in na vzhodni ljubljanski obvoznici, trase še niso dokončno sprejete, saj še ni izdano lokacijsko dovo- ljenje. Na DARS kljub tem zapletom na terenu še vedno pričakujejo, da jim bo uspelo pravočasno pridobiti vsa dovoljenja in izpeljati vse postopke do letošnje jeseni, ko naj bi tudi na teh najbolj razvpitih odsekih začeli s prvimi deli. Na 20,9-kilometrskem odseku med Arjo vasjo in Vranskim predvidevajo, da bodo letos lahko začeli zemeljska dela, odvodnjavanje, začeli naj bi graditi most prek Savinje. Poleg tega načrtujejo še začetek predhodnih del pri prestavitvi železnice pri Šempetru v Savinjski dolini, prestavitvi nekaterih daljnovodov in plinovoda pri Vranskem itd. Poleg ostalih upravnih in drugih postopkov, ki po mnenju investitorjev za zdaj potekajo v skladu s terminskim planom, so morali za ta odsek izdelati tudi tako imenovano študijo o upravičenosti za pridobitev posojila Evropske investicijske banke, na podlagi katere je banka že odobrila posojilo za omenjeni odsek. Če zaradi pripomb nevladnih organizacij in kmetov ne bo prišlo do večjih težav pri izdaji lokacijskega dovoljenja (izdala ga bo vlada), naj bi dela na tem odseku začeli oktobra letos. S podobnimi težavami pri dokončni odločitvi o trasi se srečujejo tudi na 10,8-kilometrskem odseku od Malenc do Šentjakoba oziroma na vzhodni ljubljanski obvoznici. Tudi na tem odseku je vse odvisno od pravočasne izdaje lokacijskega dovoljenja. Za zdaj gre tu še vse po terminskem planu, zato na DARS upajo, da jim bo pravočasno uspelo izpeljati tudi preostale postopke do oktobra, ko naj bi začeli z deli na terenu. Do konca tega leta naj bi izvajalci opravljali zemeljska dela, začeli naj bi z izkopi v predoru pod Golovcem, poleg tega pa tudi z začetnimi deli pri nekaterih večjih objektih na tej trasi, kot so viadukt Bizovik, most čez Ljubljanico, most čez Savo, začeli naj bi gradnjo petih nadvozov pri cestnih priključkih, prestavili naj bi železniškie tire v Zalogu itd. Za vsa omenjena dela bo v letošnjem finančnem načrtu na voljo 2,4 milijarde tolarjev. Sestavni del tega projekta je tudi gradnja severne obvoznice od Tomačevega do Zadobrove (4,2 km). Na tem odseku naj bi letos začeli zemeljska dela, odvodnjavanje zemljišča in priprave temeljev za tri nadvoze na tem odseku. Za vse to naj bi bilo letos na voljo 592 milijonov tolarjev. Z deli naj bi prav tako začeli oktobra, oba odseka pa naj bi končali do novembra 1996. leta. (konec) FRANCI DOVČ Prijatelj ni objavil intervjuja Dne 3. 3. 1994 ste pod rubriko Prejeli smo v vašem cenjenem časopisu objavili sporočilo Ministrstva za obrambo pod naslovom: Sredstvom javnega obveščanja, v katerem je govor o kazenskih ovadbah, ki jih je nekdanji uslužbenec ministrstva za obrambo in sedanji sekretar poslanske skupine SNS Miran Šuštar podal proti ministru Janezu Janši v zvezi z domnevnimi nezakonitostmi podeljevanja vojaških stanovanj ljudem, ki niso zaposleni v tem ministrstvu. Ni naš namen, da bi se spuščali v spor med Šuštarjem in Janšo, temveč čutimo ob tej priliki dolžnost odgovoriti ministrstvu za obrambo na nekaj netočnosti, ki so se jim v zvezi z našo revijo Prijatelj zapisale v omenjenem prispevku. Vsebina citata »... nato pa je gospod Šuštar v intervjuju za glasilo SNS Prijatelj, januar/februar 1994, na strani 30 javno priznal, da je iz ministrstva za obrambo odnesel uradno dokumentacijo državnega organa...« je povsem v nasprotju z resnico in zavajajoča za javnost. Najprej kratka pripomba na značilno arogantno ugotovitev, da je Prijatelj glasilo. Napačno! Prijatelj je resna in neodvisna slovenska politična revija, »časopis zamolčanih resnic«, ki jo zadnje čase citirajo in žal tudi prepisujejo resni dnevniki in tedniki, ter katere namen je našo stvarnost osvetliti s tistih zornih kotov, s katerih je bralcem drugi časopisi ne osvetlijo. Res da jo izdaja Slovenska nacionalna stranka, a iz svojega žepa in ne iz sredstev davkoplačevalcev, kot je to primer s Slovensko vojsko, biltenom obrambnega ministrstva, ki je vse kaj drugega kot vojaški časopis. Revija Prijatelj v svoji letošnji dvojni številki, v nasprotju s trditvijo ministrstva za obrambo, nikjer ni objavila intervjuja z gospodom Šuštarjem. Pač pa je na 30. strani natisnila Odprto pismo gospodu Vinku Vasletu, novinarju dnevnika Delo, ki ga je podpisal Miran Šuštar. Gre pa za odgovor časopisu Delo, natančneje, novinarju Vinku Vasletu na njegov komentar z naslovom Tožilec proti tožilcu, v katerem se je gospod Vasle dokaj netaktno obregnil ob Mirana Šuštarja, češ da »to potrjuje še skonstruirana in napihnjena zgodba o stanovanjski politiki ministra Janše, ki jo prodaja naokrog eden od nekdanjih uslužbencev obrambnega ministrstva...« V bistvu gre za znano Delovo politiko neobjavljanja pisem bralcev, ki niso povšeči uredništvu in politiki, ki stoji za njim. Ker torej pisma, namenjenega Delu, tam niso hoteli objaviti, smo ga objavili v reviji Prijatelj. Tudi priznanja, da je Šuštar odnesel uradno dokumentacijo ministrstva za obrambo, v reviji Prijatelj ne boste zasledili, ker ga ni! To je vsa resnica. Sicer pa je revija Prijatelj povsod v prosti prodaji. Tisti, ki jih v Delu za- molčano in neobjavljeno, a poučno odprto pismo gospoda Šuštarja zanima, si ga lahko v Prijatelju preberejo neokrnjenega. Če na ministrstvu za obrambo že premorejo svojo predstavnico za stike z javnostjo, domnevam, da ne tako slabo plačano, bi bilo najmanj, da bi ta oseba razlikovala intervju od odprtega pisma, glasilo od revije in laž od resnice. Tadej Bratok, glavni in odgovorni urednik revije Prijatelj Pojasnilo Delo nima »znane politike neobjavljanja pisem bralcev, ki niso povšeči uredništvu«, saj jih v letu dni objavi prek 3000, in to najbolj različnih. G. Tadeju Bratoku smo jih v dobrem mesecu dni objavili štiri. Prav tako uredništvo ne pozna »politike, ki stoji za njim«. Uredništvo Miran in vojaški birokrati(3) K pojasnilu Nike Dolinar oziroma ministrstva za obrambo, ki se je nanašalo na zgodbo o deložaciji Mirana Pintarja, delavca MORS, iz stanovanja v lasti njegovih delodajalcev, se čutim dolžnega dodati nekaj vprašanj. 1. Kako je lahko ministrstvo izganjalo Pintarja iz prostorov, v katere se je vselil decembra 1991, že na podlagi sodbe temeljnega sodišča Kranj, enote v Škofji Loki, z dne 1. oktobra 1992, če pa se gospa Dolinarjeva izrecno sklicuje na sklep vlade RS, po kate- rem je MORS prevzel v upravljanje 8107 vojaških stanovanj šele dva meseca kasneje, torej 17. decembra istega leta? In zakaj ni ministrstvo, v duhu rekla, da je treba najprej pomesti znotraj domačega praga, predčasno ukrepalo tudi zoper oba svoja nekoliko višja uslužbenca, ki sta Pintarju izročila ključe in mu rekla, naj se (nezakonito?) vseli? Saj je vendar že veljal ustavni zakon, a ne? 2. Ali ni skrajno dvorezno, če se kot pijanec za plot lovite za paragrafe, življenje pa vas smeši na vsej črti? Pintar, denimo, ni prestopnik iz JLA, marveč civilna oseba, doma iz okolice Škofje Loke, ki je nekoč delala kot vzdrževalec vojaškega objekta. Delo ne bi ravno dvignilo ratinga Slovenski vojski, če bi zapisalo tudi priimek in druge generalije človeka, o katerem smo zvedeli, da mu je sporno stanovanje namenjeno. Lahko pa že zdajle pokažemo tri leta prazno vojaško stanovanje v sosednjem bloku na Partizanski 43 v Škofji Loki, ki ironizira tako samo izselitev Pintarja kot tudi jadikovanja v odmevu Dolinarjeve. 3. Ce bi imeli čas in voljo, bi šli gledat, kakšne zakonske predpise in poslovnike je MORS prekršil, ko sploh ni odgovoril na tri od štirih vlog in dopisov g. Pintarja, kjer prosi, da bi mu vsaj začasno dodelili streho nad glavo v kakšni garsonjeri. Vendar vojaški birokrati po tej plati niso nič slabši od neštetih podobnih uradniških trdnjav v samostojni Sloveniji. Zato smo se pri sodniku temeljnega sodišča Kranj, gospodu Mlinarju, raje pozanimali, zakaj zaprosilu za odložitev deložacije ni ugodil. O tern odloča tožnik oziroma upnik, smo zvedeli. In upnik, torej MORS, je bil neusmiljen. 4. Sem prav razumel, da moja plat zgodbe sicer drži? Če odgovor ostaja pritrdilen, nekateri pojavi znotraj TO niso ravno v čast obrambnemu resorju. Igor Guzelj, Delo In vendar je bil zaplet Gospod poslanec LDS Janez Kopač, predsednik državnozborskega odbora za finance in kredit-no-monetarno politiko, mi glede uvodnega dela prispevka z naslovom Vsa sredstva za prodano koncesijo dobi proračun sprejema za vodstvo (Delo, 3. marec), kjer omenjam zaplet s sprejemom za vodstvo Hita, očita slogovno slabo oblikovan stavek, neresnico in zavajanje. Tisto o slabem slogu bi še nekako požrl, toda zavajanja in neresnice, kar mi podtika, pa ne. Zato na kratko: — pismo Hita, poslano 23. februarja, z željo po strokovnem pogovoru je bilo naslovljeno samo na Janeza Kopača. Vodilnim Hita je odgovoril, da jih bo sprejel 3. marca med 15. in 15.30 v svoji pisarni, kamor bo povabil še druge člane odbora; — če bi imel Janez Kopač resen namen organizirati srečanje med Hitovci in člani odbora, tega ne bi storil v svoji pisarni. Ko so se ob določeni uri pred njegovo pisarno pojavili g. Hvalica, g. Lap, g. Metelko, g. Šešerko, g. Frim in ga. Primožič, niso imeli kje sedeti, zato so našli dovolj prostora v sobi številka 58 na Tomšičevi 5. Go- spod Janez Kopač pa je bil, kot so povedali nekateri poslanci, vidno presenečen zaradi »pisane druščine«. Na pogovoru ga sploh ni bi lo, ampak se je samo dvakrat opravičil, češ da nima časa. In samo mimogrede. Kdo je gospod Danilo Kovačič, da lahko naroči sekretarki, naj v imenu in na račun odbora razmnoži amandmaje Hita in jih razdeli poslancem, češ da je tako domenjeno? Jože Biščak Kriminalisti zbirajo nove podatke o igri Catch the cash Gospod Zlatko Beti je kriminalistom na UNZ Koper in pozneje kriminalistom na upravi kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve izročil gradiva oziroma diskete, ki naj bi dokazovale kazniva dejanja ob igri Catch the Cash. Kriminalistična služba je presodila, da takšni podatki lahko pomenijo nove okoliščine pri že obravnavani igri, zato je igro Catch the Cash vnovič vzela v kriminalistično obdelavo. Preverila bo do sedaj zbrane podatke in zbrala nova obvestila, ki bi lahko utemeljevala sum kaznivih dejanj. Gospodu Zlatku Betiju pa Mitja Klavora ni »obljubil« nobenega srečanja, »da bi se pogovorili o njegovem vdoru v bančni računalniški sistem« (kot ste zapisali v Delu, 5. 3. 1994), saj se gospod Beti in gospod Klavora nista nikoli srečala. Božo Truden, tiskovni predstavnik MNZ RS Noč dolgih jezikov VINKO VASLE ~Tse, kar se v zvezi z anonimkama tako m/ imenovane Civilne inicijative v nekaj ▼ mesecih od prve poštne pošiljke ni zgodilo, ni zgolj stvar organov pregona in tožilstva, zadeva je vse bolj zanimiva tudi iz notranjepolitičnega zornega kota. Še zlasti, če k temu prištejemo glas o kaznivih dejanjih, ki je prišel iz predsedniške palače. Avtorsko je sicer razpoznaven, neanonimen, govori pa o anonimnih in ilegalnih dejanjih, ki naj bi ljudstvo zbudila iz »sna o demokraciji«. V obeh primerih prepoznamo tudi oba govorca! Medtem ko Civilna inicijativa uporablja besedišče, ki je uperjeno zoper oživljanje komunistične nevarnosti in njene potencialne nosilce. Milan Kučan govori o skrajno desničarskih opcijah naše sedanjosti. Medtem ko so pošiljke Civilne inicijative postale predmet kriminalistične (in kazenske) obdelave in so razvnele tako javnost kot politiko, za navedbami predsednika države ni (še) nikogar. Če je pri Civilni inicijativi odpošiljatelj neznan, pa pri Kučanovih navedbah o paravojaških ustrojih, zasledovalcih in seznamih za likvidacijo manjka naslovnik. Vsakemu tožilcu v državi je namreč jasno eno: če s tako eminentnega državnega položaja, kakršen je institucija predsednika republike, pride tako grozeč glas o tako hudih kaznivih dejanjih, potem ta glas ne more biti namenjen zgolj oza-veščanju ljudstva kar tako, ker tudi Kučan ni govoril kar tako. Če pa je Kučanove besede razumeti kot odziv na neka spoznanja (argumente?), potem je zaskrbljivo, da se nihče ne zgane. Tožilcem bi bilo ob vsem tem jasno, da ne gre zgolj za glas o kaznivem dejanju nekoga drugega, ampak o kaznivem dejanju nekaterih državnih ustanov, tudi predsednika. Zakon o kazenskem postopku namreč natanko določa, da mora državni organ o svojem spoznanju obvestiti tožilca. Torej bi morala iz predsedniške palače v čimkrajšem času priti ovadba, saj ne gre verjeti, da je predsednik države govoril na pamet, ali še huje - da bi si iz prestižnih političnih razlogov izmislil nekaj takšnega. Ker pa po politični plati stvari pri nas niso tako jasne in preproste, je seveda v marsikakšni politični govorici mogoče zaznati predvsem zelo razpasene posplošene obtožbe, ki zadevajo ta ali oni politični prostor — najpogosteje nekakšno skrajno desnico ali skrajno levico. V državi, v kateri visoki državni uradniki in funkcionarji lahko govorijo, kar jih je volja, in za to ne čutijo nikakršnih posledic, je vprašljiva vsaj najbolj osnovna politična etika, da o kakšni konkretnejši odgovornosti sploh ne govorimo. S tega stališča je tudi kriminalistična preiskava o avtorjih Civilne inicijative hudo šepava, saj razen ovadbe, ki so jo poklicani spisali za tožilca, ni znanega ničesar. Pa še ovadba se nanaša na neznanega storilca in je polna sumov, sumničenj, torej brez enega samega dokaza, kdo je obe pismi napisal. Tu tudi morebitna pojasnila, da kakšen potencialni osumljenec ni hotel sodelovati s policijo, nimajo teže, saj zločinci z njo običajno neradi sodelujejo. Policija torej uradno doslej ni odkrila nič otipljivega, vendar posameznih »akterjev« afere to ne moti, da v javnosti ne bi razkrivali zelo konkretnih stvari. K temu je precej pripomogel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, eden najbolj prizadetih v pismih Civilne inicijative. Fond Rigelnikovega vedenja je očitno precejšen, ni pa znano, od kod črpa informacije, na primer o tem, da so ga med njegovo kariero v velenjskem Gorenju nadzorovali trije udbovci (Dunja, Ahil, Napoleon, eden naj bi bil danes zaposlen na obrambnem ministrstvu). Rigelnik postavlja to očitno v kontekst pisanja Civilne inicijative, neposredno pa tega doslej še ni storil. In je torej tudi sam še vedno pri posameznih navedbah, namigih o tem, kdo so pravi avtorji Civilne inicijative in od kod prihajajo. Po drugi strani pa se mora tudi predsednik države informativno napajati pri kakšnih konkretnih virih, da lahko govori o zelo nevarnih in grozljivih pojavih v Sloveniji. Pri tem pa se takoj zastavi vprašanje, kdo so ti informativni viri — so formalni ali neformalni, so politično dovolj nevtralni in strankarsko nezainteresirani, da jim ni mogoče oporekati verodostojnosti, itn. Očitno je torej, da državni vrh razpolaga z nečim, čemur bi lahko rekli »državno varnostno poročilo« in po nekaterih informacijah naj bi obsegalo dve točki: prva naj bi se nanašala na nepravilnosti v obrambnem ministrstvu, druga pa na Civilno inicijativo oziroma na organiziranost in delovanje nekakšne slovenske skrajne desnice. Ta dokument naj bi bil po istih virih temelj za interpelacijo proti obrambnemu ministru Janezu Janši. A pot do tega bo še dolga, ker razni kazalci in sumi vsaj v pravni državi pač ne zadoščajo za dokončno sodbo in obsodbo. Dokler pa sta anonimna pošiljatelj (Civilna inicijativa) in tudi naslovnik (Kučanove navedbe), je to najboljša kulisa za številne politične igrice - vseh proti vsem. Spominja na noč dolgih jezikov. . . Čigav bo Salonit? SLAVICA CRN1CA TK Tezaupnica dosedanjemu glavnemu direk-torju anhovskega Salonita, ki so jo, men-i 3 da v imenu večine zaposlenih, izrekli predstavniki dveh sindikalnih organizacij, in takoj nato sklep o njegovi razrešitvi, sprejet na seji delavskega sveta, naj bi bila posledica predloga o lastninskem preoblikovanju tega holdinga z nekaj manj kot 1300 zaposlenimi. Pobudo za odstavitev glavnega direktorja so utemeljili z razlago, da večina delavcev nasprotuje predlogu, naj bi Salonitov tuji partner postal njegov večinski lastnik. In ker gla vni direktor po ugotovitvah delavskega sveta ni upošteval volje zaposlenih, je pač moral oditi. Z nekaj demagogije bi seveda lahko pritrdili tisti večini v anhovskem Salonitu, ki noče, da bi bil tujec lastnik premoženja, ustvarjenega v dolgih desetletjih odrekanja in trdega dela v več izmenah in izredno težkih razmerah (cementni prah, zdravju močno škodljivi azbest itd.). Zakaj bi se morali torej strinjati s programom, ki jim ne bo zagotovil tolikšnega deleža dosedanjega družbenega premoženja, do katerega imajo pravico zaposleni v večini drugih slovenskih družbenih podjetij po zakonu o lastninjenju? Vendar pa se ob sedanji odločitvi za zamenjavo glavnega direktorja postavlja še nekaj drugačnih vprašanj. Ali večina delavcev doslej ni vedela prav nič o pogodbah s tujim partnerjem, o že štiriletnem sodelovanju avstrijskega proizvajalca cementa pri Salonitovih razvojnih načrtih, o dobro leto veljavni pogodbi, ki naj bi bila podlaga za ustanovitev prihodnje delniške družbe, in o preverjanju teh dogovorov na državni agenciji za prestrukturiranje? Že 1990je Salonit z avstrijskim partnerjem podpisal pogodbo o skupnih vlaganjih, ki mu je prinesla kar nekaj milijonov mark svežega kapitala. Prav ta pogodba pa je bila tudi podlaga za tisto, ki sta jo partnerja sklenila v začetku decembra 1992 in ki je bila pravzaprav program za oblikovanje mešane delniške družbe, v kateri naj bi imel tuji partner, po takrat v javnosti predstavljenih podatkih, nekaj več kot četrtino kapitala Ker naj bi pač v Salonit vložil skupaj več kot 30 milijonov mark. Agencija za prestrukturiranje je takrat menda zahtevala (in v pogodbi sta partnerja, kot so poudarili predstavniki Salonitovega vodstva za javnost, upoštevali njene zahteve) novo ocenitev vrednosti podjetja in odpravo prej zasnovane predkupne pravice tujega partnerja za kateri koli delež premoženja, ki bi ga Salonit prodajal. Če je program olastninjenja podjetja ostal tak, kot je bil zasnovan konec leta 1992, naj bi skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju olastnili nekaj več kot 74 odstotkov družbenega premoženja, vrednega 117 milijonov mark. Računi bi torej pokazali, da bi za delavce ostal kar precejšen del za lastninjenje. Bi ga zmogli zgolj s svojimi lastninskimi certifikati in notranjim odkupom? Seveda lahko nasprotovanje večine zaposlenih v anhovskem Salonitu načrtom, da bi tuji partner postal večinski lastnik, povežemo tudi z bojaznijo pred izgubo delovnega mesta. Prav zdaj naj bi namreč v Salonitu pripravljali seznam odvečnih delavcev, tako imenovanega tehnološkega presežka. Predstavnik sindikata Neodvisnosti KNSS je pred kratkim med eno izmed razprav omenil precej veliko število domnevnih odvečnih delavcev, in sicer 500. Pred dnevi je bilo slišati, da jih bo 200. Ne glede na številko, je preštevanje odvečnih delavcev huda preizkušnja za kolektiv. Še huje pa je. če si zatiskajo oči pred resnico. Če so torej prepričani, da jih bo drugačen program lastninskega preoblikovanja rešil negotovosti in izgube dela. Salonit Anhovo je vendarle eden izmed tistih slovenskih gospodarskih (nekdanjih) velikanov, ki mu spremenjene tržne razmere niso najbolj naklonjene. c e /i/ r A Torek, 8. marca 1994 MEDIANA Medijski vodnik za tujce Inštitut za raziskovanje medijev jena osnovi jesenske raziskave branosti, gledanosti in poslušanosti slovenskih medijev - podatki so bili objavljeni v slovenski Mediani 2/93 - izdal še publikacijo v angleščini. Slovenian Media Guide 94, ki je namenjen predvsem tujcem, prinaša nekoliko splošnejši pregled slovenskega medijskega prostora, hkrati pa, kot je pojasnila direktorica IRM Janja Božič Marolt, medijsko podobo umešča v širši kontekst slovenske družbe in gospodarstva. Zato so v njem poleg aktualiziranih podatkov o več kot osemdesetih domačih časopisih, revijah, radijskih in televizijskih postajah ter desetih satelitskih tv programih zbrane tudi osnovne informacije o demografskih, kulturnih in gospodarskih značilnostih oz. institucijah Slovenije. Kakšni so kriteriji za vključitev medija v raziskavo oz. vpublikaci- j° ? Naše osnovno izhodišče je raziskovanje slovenskega medijskega prostora. V raziskavo so vključeni vsi pomembni slovenski mediji, torej tisti, ki so potrošniško usmerjeni oz. delujejo tržno. V publikacijo pa vključimo medije, ki so zainteresirani za to. torej tiste, ki gredo še korak naprej in svojo tržno naravnanost tudi potrdijo. Kakšne so razlike med zadnjo slovensko Mediano, ki je izšla jeseni, in novo, angleško? Novost v mednarodni, kot ji delovno rečemo, je večje število predstavljenih tiskanih in elektronskih medijev in njihova razdelitev po vsebinskih sklopih, ločimo na primer revije za kulturo, računalništvo, družino itd. Tujci ne poznajo našega medijskega prizorišča tako podrobno, da bi poznali časopise po imenih, in tukaj jih lahko najdejo po vsebinskih sklopih. Podrobno predstavljamo tudi deset v Sloveniji najbolj gledanih satelitskih programov. Slovenian Media Guide smo tokrat obogatili s splošnimi podatki o spremljanju medijev, ki niso naravnani na posamično medijsko enoto. Po drugi strani pa podatkovno bazo Mediane širimo tako, da predstavljamo tudi možnosti oglaševanja na prostem in v kinematografih, dotikamo se tudi institucij, ki so neposredno vezane na oglaševanje: oglaševalske agencije, produkcijske hiše in združenja, ki so vezana na oglaševanje. S podatki o kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih ustanovah pa smo medijsko podobo umestili v širši kontekst slovenske družbe in gospodarstva. Komu je namenjen Slovenian Media Guide in kako iščete poti do kupcev? V prvi vrsti tujim kupcem. Predvsem je to nekaj direktnih naročnikov iz tujine - razni medijski inštituti, tuje agencije in oglaševalci, ki tržijo tudi pri nas, in tuji mediji. V stotine prehajajo številke s pomočjo ministrstva za zunanje za- deve, vladnega urada za informiranje in ministrstva za ekonomske odnose s tujino, ki odkupijo določeno število izvodov in jih pošljejo na državno konzularna predstavništva v tujini. Potencialni kupci so tudi vsa pomembna združenja, ki zadevajo medije in oglaševalce oz. agencije. Osredotočeni smo na Evropo, posamezni primerki pa gredo tudi v Ameriko oz. na Japonsko. Do kupcev skušamo priti z oglaševanjem v domačih in tujih publikacijah, preko osebnih vključevanj v posamezna združenja, obiskov na seminarjih in izobraževalnih dogodkih v tujini, nekaj pa tudi preko naših medijev samih, to je tistih, ki imajo poslovne vezi s tujino. Kakšno naklado ima angleška Mediana, kakšna je cena izvoda, kje je prag finančne uspešnosti? Naklada je zaenkrat 900 izvodov, smo pa pripravljeni tudi na ponatis. Diskete tokrat nismo pripravili, ker ta Mediana ne služi toliko medijskemu planiranju kot predstavljanju naših medijev v kontekstu slovenskega gospodarstva in družbe. Cena izvoda je pri individualnih nakupih štiristo mark, projekt pa postane profitabilen pri 500 do 600 prodanih izvodih. Tujcem bodo zanimive primerjave nekaterih splošnih podatkov. Kakšna je v Sloveniji spremljanost medijev v primerjavi z drugimi evropskimi državami? Najnovejših podatkov iz zahodnoevropskih držav za lani še nimam. ker tudi njihovi tovrstni medijski vodiči šele izhajajo. Dejstvo pa je, da gremo pri branju časnikov in revij v korak z njimi, po poslušanju radia smo časovno pred njimi, po gledanju televizije pa smo nekje v sredini. Primerjava z ne najbolj svežimi podatki iz sosednje Italije pokaže celo, da pri nas dnevno poslušamo radio kar trikrat več časa kot Italijani - vendar na to ne moremo stoodstotno priseči, saj gre v našem primeru za čas spremljanja (ne aktivnega poslušanja) radia, italijanski podatek pa ni natančno opredeljen. Kakšni trendi so prisotni na slovenskem medijskem trgu? Če smo pred leti govorili, da slovenski medijski trg začenja oživljati, lahko to zdaj z gotovostjo potrdimo. V zadnjih nekaj mesecih smo dobili nekaj novih revij in časopisov različnih formatov, namenjenih različnih ciljnim skupinam, nove komercialne radijske postaje, nove televizije. Po drugi strani ugotavljamo razslojevanje prej enovitih avditorijev, ljudje torej počasi sledijo ponudbi na medijskem trgu. Laže in hitreje se navajajo na nove radijske programe, teže in počasneje pa na nove tiskane medije. Tu so navade bolj zakoreninjene, tiskani medij je treba kupiti, radijski program se pa »ulovi«. Potrjuje pa se, da je slovenski avditorij relativno zahteven in selektiven. Poleg splošno znanega pojavljanja novih medijev torej opažamo pretok avditorijev iz enih medijev v druge. Zbiranje in analiziranje podatkov o medijskem prostoru je pri nas relativno nova dejavnost. S kakšnimi problemi se srečujete pri tem? Največja težava je naša zaprisežena objektivnost. Raziskovanje medijev je v tem pogledu zelo nehvaležna naloga, ker se naročnik vedno znova sooča z realnostjo. Osebno bi sicer želela, da bi vsem našim medijem avditoriji vedno znova naraščali, dejstvo pa je, da je to nemogoče. Soočanje medijev z vedno novimi podatki je torej ena izmed »težavic«, s katero se spopadamo. Po drugi strani so kupci Mediane tudi oglaševalci oz. oglaševalske agencije, čeprav je še premalo tistih, ki so prepričani, da so ti podatki potrebni. Nekaj krivde je mogoče tudi na naši strani, ker se doslej očitno nismo dovolj tržili oz. nismo dovolj naredili na področju izobraževanja. Zato bomo spomladi pripravili izobraževalne dogodke o uporabi Mediane in prednostih njenih podatkov. Drugih težav, odkar imamo stalne zanesljive sodelavce, ni. JASNA LEŠNJAK Cannes 1994 Letošnji mednarodni kanski oglaševalski festival bo od 20. do 25. junija. Dela za filmsko in tiskano konkurenco je treba poslati takoj (objavljeni rok je 18. marec!), o-sebne prijave pa do 14. maja, če želite, da bodo vaši podatki objavljeni v festivalskih adresaijih. Znana sta že tudi predsednika obeh žirij: John Hegarty, kreativni direktor agencije Bartle Bogle Hegarty iz Londona, bo vodil filmsko žirijo, Nizan Guanzes, predsednik DM9 Publiciado iz Sao Paula, pa žirijo za oglase in plakate. In še novi naslov: International Advertising Festival, Woolverstone House 2nd Floor, 61/62 Bernes Street London W1P 3 AE, tel.: +71 636 6122, faks: +71 636 6086. DELO * stran 5 MAGAZIN Kazen za tuje besede Francozi bodo odslej strožje kaznovali uporabo angleških besed, tako imenovano frangleščino, v oglaševanju. Odziv dela javnosti na predlog novega zakona je, da v drugih državah pripravljajo ostrejše kaznovanje za nasilje, medtem ko Francozi dlakocepijo z besedami. Francozi imajo zakon o obvezni uporabi francoščine v oglasih sicer že od leta 1975, vendar so bile kazni doslej očitno preblage (plačati je bilo treba 102 dolarja za vsako napačno uporabljeno besedo!). Pogosto uporabljane angleške besede so »air bag«. »cash« in »box Office«, kaznovani pa so bili npr. tudi avtorji Grundigovega spota za slogan »Made by You«. V predlogu ostrejšega zakona, o katerem bo parlament razpravljal prihodnji teden, predvidevajo tudi ukinitev vladnih subvencij tistim, ki bodo v oglasih uporabljali angleške besede namesto francoskih. EURONEVVS v Sloveniji TV Slovenija se je pridružila panevropski satelitski in kabelski televiziji Euronevvs, ki je evropski odgovor na ameriški CNN in ga podpira 15 nacionalnih televizij v večinski državni lasti v posameznih državah. Informativni program oddajajo 20 ur na dan, s sinhronizacijo v angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem in španskem jeziku. V Sloveniji bodo imeli v kratkem več ur programa Euronevvs, dogovorili pa so se tudi o izmenjavi programov, poroča Euromarketing. Bo Ted Turner ameriški predsednik? Varujmo ogrožene vrste! Agencija Karnath & Partner iz Frankfurta je izdelala oglasno in plakatno akcijo za varovanje okolja. V enem od štirih oglasov so zapisali: »Večina ne razmišlja o varovanju ogroženih vrst, dokler ni ničesar več za varovanje.« Art direktor akcije je Christoph Schnee, tekstopisec Daniel Brunner, fotograf Jochen Miiller. BAROMETER DVAJSETIH NALOŽBENO NAJZANIMIVEJŠIH SLOVENSKIH PODJETIJ Delež izbora v % Petrol Lek Krka Zdravilišče Rogaška Pivovarna Laško Radenska Mura Zavaroval. Triglav Zdrav. Atomske topi. Neimenovani Zlatarna Celje Mercator Istrabenz Koper Neimenovani Zavaroval. Adriatic Neimenovani Slovenijales Merkur Kranj Delo Fructal Telraz. — Delo — stik, 1.3. in 2.3.1994 N = 1525 Podjetja, ki bi še želela sodelovati v našem naložbenem barometru in tako preveriti svojo pozicijo pri potencialnih investitorjih, lahko pokličejo za dodatne informacije Delo Stik, Aleksandra Bratino, tel.: 13 29 182. ODNOSI Z JAVNOSTMI PR proti marketingu ali z njim? Prejšnjo sredo so se na povabilo PR centra Studia marketing na rednem mesečnem srečanju sestali člani slovenske sekcije mednarodnega združenja IABC (International Associations of Business Communicators) in v okviru svojega programa obravnavah vprašanja o razmerju med odnosi z javnostmi in marketingom. Gost srečanja dr. Zlatko Jančič je v uvodnem predavanju zanikal, da bi obstajalo temeljno nasprotje med odnosi z javnostmi in na novo pojmovanim marketingom. Obe disciplini naj bi vsaka s svojimi potmi in orodji prispevali k skupnemu cilju - utrditvi menjalne paradigme, kjer poleg menjave stopata v ospredje tudi družbeni interes in razvoj družbene odgovornosti. Na srečanju so se člani slovenskega IABC tudi dogovorili, da bodo prihodnja tematska srečanja ob simbolični kotizaciji odprta tudi za vse tiste, ki ji zanimajo odnosi z javnostmi in komunikacijski menedžment. N. S. S. POGLED IZ DUBLINA ZLATA URA MM ZA KREATIVNEGA DIREKTORJA NAJBOLJŠE OGLAŠEVALSKE AKCIJE Dizajn in strategija Vemo, daje učinkovit dizajn tesno povezan s kakovostjo našega življenja in da lahko dobro zasnovani in oblikovani izdelki izboljšajo naše delovno in domače okolje. Učinkovit dizajn ima lahko merljiv in blagodejen vpliv na poslovanje in, kar je še pomembneje, lahko je in bi tudi moral biti povezovalna sestavina identitete podjetja in podjetniškega procesa. Če naj bi bila identiteta podjetja res metoda povezovanja ustvarjalnosti z identifikacijo ciljev in sistematizacijo procesa menedžmenta, potem je bilo v preteklosti veliko primerov zelo neprimernega izvajanja programov uveljavljanja identitete podjetja. Med temi podjetji so bile velike multinacionalke, ki na svojo identiteto niso gledale kot na popolno in vseobsegajočo obnovo razumevanja in pojmovanja organizacije, strategije in izdelkov. Namesto tega so se ukvarjale z dragim in površnim igračkanjem s površinsko podobo, na primer z logom, in v tem videle strateške cilje. V Zahodni Evropi so bila osemdeseta leta obdobje »logoma-nije«, ko so plitve zunanje spremembe šteli za globlje in pomembne za identiteto podjetja, čeprav do njih ni prišlo. Ob takšnih primerih se morda zavemo pomena strateškega dizajna, povezovalnega elementa med funkcijo dizajna in strateškimi cilji, na primer marketinškim. Strateški dizajn ne le da zadeva oblikovanje loga in označevanja izdelkov, ampak je osnovno sporočilo in koncept celotne organizacije. Ustvarjalna podoba strateško oblikovane identitete podjetja ima veliko sporočilno moč za odjemalce, zaposlene, dobavitelje in delničarje. Odličen primer je pivo Kilkenny Irish Beer, ki ga je na domači in britanski trg poslala pivovarna Guinness Brevving. Rdeče irsko točeno pivo, ki so ga prodajali tudi v steklenicah in pločevinkah, je nekaj časa nosilo Smithwickovo znamko. Da bi se irska piva na evropskih trgih ločila od drugih, je Guinness poiskal podobo, ki je ustrezala njegovim načelom nepretrgane tradicije in »irskosti«. Nova znamka je Kilkenny Irish Beer. Točeno pivo, ustekleničeno ali v pločevinkah je v zeleni embalaži, z letnico ustanovitve pivovarne v Kilkennyju (1710). Celostna podoba daje izdelku nadih tradicije, vrednot in trdnosti. Uvedba tega izdelka v različnih oblikah je prinesla tudi spremembo marketinških struktur. Pivovarni je novo sporočilo prineslo novo identiteto. Opozorimo, da dizajn in podoba nista le grafična rešitev nalepke na izdelku. Gre za strateški premik, ki ustvarjalnost tako v dizajnu kot tudi v procesu menedžerskega odločanja zlije v etos, ki je vsestransko povezan s celotnim podjetjem, ne le z njegovim majhnim ali minljivim delom. TONY O ROURKE ROGLA Pokrovitelj TOBAČNA LJUBLJANA spodbuda odličnosti Razpisujemo natečaj za najboljšo slovensko oglaševalsko akcijo 1993/94. Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci oglaševalskih akcij, ki so bile narejene v Sloveniji in so bile domači ali tuji javnosti predstavljane od maja 1993 do aprila 1994. Kreativni direktor najboljše ocenjene akcije, dobitnice priznanja ZLATI MM ’94, prejme osebno nagrado ZLATO ZAPESTNO URO MM darilo pokrovitelja Tobačne Ljubljana. Soustvarjalci nagrajene akcije dobijo po izboru žirije spominske zapestne ure MM. Žirija lahko podeli več spominskih zapestnih ur MM. Prijave z dokumentacijo sprejema uredništvo Marketinškega magazina, Ljubljana, Dunajska 5, do 25. aprila. Prijavnino 60.000 SIT plačate po prejemu računa. Slavnostna podelitev bo 24. maja na Marketinškem klubu ’94 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prijavnice in podrobnejše informacije dobite v uredništvu MM, Dunajska 5, 61000 Ljubljana, tel.: 061 318-593. SOZ SLOVENSKA OGLAŠEVALSKA ZBORNICA SEKRETAR ZBORNICE Upravni odbor Slovenske oglaševalske zbornice razpisuje prosto delovno mesto sekretarja zbornice: Pogoji: visokošolska izobrazba pravne, ekonomske ali humanistične smeri - aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov - poznavanje propagandne problematike - delovne izkušnje na področju stroke (tržno komuniciranje) Nudimo odlične delovne pogoje, izobraževanje v tujini in dober osebni dohodek. »Od kandidata pričakujemo vizijo razvoja in oblikovanja zbornice in s tem slovenske oglaševalske scene ter optimalno vodstveno kreativnost pri svojem delu.« Prijave sprejemamo do 31. marca na naslov: Slovenska oglaševalska zbornica Slovenska 54 (VI.) 61000 Ljubljana 10. Tribuna tržnega gospodarstva Društvo ekonomistov Celje letos še posebej skrbno načrtuje programski in organizacijski del desete Tribune tržnega gospodarstva, ki bo od 26. do 28. maja na Rogli. Na letošnji tribuni bodo udeleženci poskusili ugotoviti vzroke, ki ovirajo oziroma omejujejo možnosti naših podjetij za enakovredno konkurenco na svetovnih trgih, in razpravljali o aktualnih temah našega (tržnega) gospodarstva, ki posredno in neposredno zadevajo to področje. Med predvidene teme so organizatorji letos ponovno uvrstili, tokrat kot osrednjo temo. lastninjenje podjetij (Leto 1994 - leto lastninjenja?), saj pričakujemo, da bo ta dolgotrajen in doslej ne preveč uspešen proces preobrazbe podjetij vendarle končan. Kmalu bo torej tudi znano, koliko je tujina zares zainteresirana za vlaganje svojega kapitala v naše gospodarstvo. Tudi o tem bodo posebej govorili na tribuni. Naša država poskuša z raznimi sporazumi, tudi z dvostranskimi dogovori s posameznimi državami o prosti trgovini, odpirati gospodarstvu poti na nova in nekatera stara tržišča. Vendar ostaja napomembnejša naloga postopno približevanje in končna priključitev Slovenije največji gospodarski skupnosti in naši največji zunanjetrgovinski partnerici - Evropski uniji. Kot vemo, se bo po nedavnih uspešnih dogovorih članstvo v Evropski uniji razširilo z vključitvijo Avstrije. Finske, Švedske in morda tudi Norveške. Udeležence tribune bodo referenti seznanili s stanjem odnosov med Evropsko unijo in Slovenijo in možnostmi nadaljnjega razvoja in sodelovanja. Programsko geslo tribune Slovensko gospodarstvo - enakovreden partner na svetovnih trgih? bo okvir še za marsikatero tržno zani mivo in aktualno razmišljanje. Posebej opozorimo še na uvodne referate in razprave v posameznih panelih, v okviru katerih bodo u-deleženci ugotavljali (ne)uspešnost svojega (ne)tržnega poslovanja, ki tudi vpliva na večjo ali manjšo sposobnost enakovredne konkurence na svetovnih trgih. LUDVIK REBEUŠEK V Londonu je pred kratkim izšla biografija Teda Turnerja, medijskega magnata in lastnika CNN z naslovom »Ni tako lahko, kot se zdi«. Pijača, ženske, jahte, manične depresije in izjemni uspehi, vse to je le del njegovega zanimivega življenja. V modemih korporacijah ga na vodilnem položaju ne bi obdržali en sam dan, pravi njegov biograf Porter Bibb, kljub temu ali pa prav zato, je dosegel že skoraj vse. Ni jih malo, ki so prepričani, da njegove sedanje politične ambicije segajo do mesta ameriškega predsednika, in Jane Fonda bi bila brez dvoma prava prva dama. Odložena prepoved oglaševanja tobaka Češki parlament je preklical prepoved oglaševanja tobaka, ki jo je potrdil decembra lani in bi morala začeti veljati 1. marca letos. Prepoved so odložili do konca leta 1994. Reakcija čeških medijev na sprejem prepovedi je bila silovita, poleg mnenj za in proti so razkrili tudi politično afero. Philip Morris je namreč pred preklicem prepovedi petim češkim parlamentarcem plačal obisk plantažnih nasadov v Lausanni. ti pa so se branili, da izlet nikakor ni vplival na njihovo odločitev pri glasovanju. Leni Američani Državno združenje ameriških restavracij je opravilo tržno raziskavo, ki je pokazala, da bi kar 41 odstotkov Američanov naročilo kosilo ali večerjo v klasični restavraciji z dostavo na dom, če bi imeli možnost ža to. Doslej sta to možnost izkoristila le dva odstotka Američanov. Ameriški kupci čedalje več izdelkov, ne le hrano, naročajo od doma. Ni torej čudno, da so se na trgu že pojavile specializirana podjetja za dostavo naročenega blaga ali hrane na dom. Trgovine in restavracije, ki nimajo organizirane lastne dostavne mreže, deloma izgubljajo nadzor nad celotno storitvijo za kupca, vendarle so še vedno v prednosti, saj jim ni treba vlagati v drag vozni park manjših dostavnih avtomobilov. Poleg tega je lenoba ameriških kupcev lahko le začasna in že v kratkem se utegne sedanja težnja sprevreči v svoje nasprotje. Nova knjiga: Managerska komunikologija Med prvimi letošnjimi strokovnimi knjigami, ki jih je izdala založba Gospodarski vestnik, je Managerska komunikologija dr. Pavaa Brajše. Po avtorjevem mnenju sta interpersonalna komunikologija in komunikacija strateški vedi in instrument sodobnega razvitega menedžmenta. Uspešnost podjetja je odvisna tudi od intenzivne in kakovostne komunikacije med sodelavci pri njihovem srečevanju z vsakdanjimi problemi in ustreznega reševanja medosebnih konfliktov na delovnem mestu. Dobro poznavanje tega področja pa je pogoj strokovne usposobljenosti ne samo menedžerjev, ampak tudi njihovih sodelavcev. Dr. Pavao Brajša je svoje delo zasnoval kot nekakšen priročnik v treh poglavjih. V prvem obravnava komunikacijo v podjetju, v drugem prikaže tehnike reševanja različnih problemov in v tretjem konfliktne situacije v podjetju in njihovo reševanje. Svojo razlago popestri s številnimi praktičnimi primeri, tabelami in shemami. G.D. MM Stran ureja uredništvo MM - Marketing magazina Oglaševalski . ODMEV TflmfP Film tedna: Podarim dobim V tednu od 28. februarja do 6. marca 1994 je bil gledalcem televizije Slovenija najbolj všeč oglaševalski nlm za Podarim dobim. Mea 362 anketiranci ga je kot najbolj všečnega v zadnjih sedmih dneh ocenilo 8,56 % anketirancev. Na drugem mestu je Loto s 6,08 % in na tretjem pa Coca-Cola s 3,87 %. Tudi po priklicu je na prvem mestu Podarim dobim z 21,8 %. Oglaševalski ODMEV kontinuirano spremlja odziv potrošnikov na oglaševalska sporočila, predvajana po televiziji m radiu in objavljena v dnevnih časopisih in revijah ter na velikih plakatnih mestih in displejih. Podatki so pridobljeni na podlagi telefonske ankete, ki poteka od ponedeljka do nedelje, na reprezentativnem vzorcu telefonskih naročnikov (350). G RA L Marketing. Dunajska 29, bi 000 Ljubljana, tel.: Obl/311 167, faks: Obl/13 23 154. r K Pr 6. stran ★ DELO ZIRINOVSKEMU NAPOSLED PREPOVEDAN VSTOP Vladimir Grozni drugič med Slovenci Vladimir Volfovič Žirinovski, samozvani pretendent na položaj prvega inoža Rusije, postaja v Evropi in drugod po svetu persona non grata Vladimir Volfovič (zoprniki pravijo Adolfovič) Žirinovski je torej drugič prišel med Slovence. V malo drugačnih okoliščinah kot prvič, ko je zrl v otok bleski, kinč nebeški, udobno sedeč v pletenem naslanjaču na pletni, pripravljajoč se na pravoslavno pridigo na katoliški leči. Tokrat je vodja ruske liberalnodemokratske stranke doživel omejeno gibanje, v VIP (very important persons) salonu sicer, a vendarle samo enem samem salonu. Tako je bila prekinjena mednarodna popotniška manija najznamenitejšega opozicijskega vodje ruskih strank. Pravzaprav koledarsko natančna kronika njegovih pohodov na tuje niti ni potrebna. Pomebnejša je veriga verbalnih izpadov v ruskem imperialno—šovinističnem slogu. Še bolj pa veriga izgonov oziroma pred nosom zaloputnjenih vrat. (Pri slovenski diplomaciji s časovnim zamikom.) Žirinovski s svojo stranko sodi v Liberalno internacionalo, a menda edinkrat, ko je šel v Helsinke na sestanek Internacionale, očitno ni naredil prida liberalnega vtisa, za povrh pa so mu zoprniki v stranki medtem doma zakuhali (neuspel) puč. Kar zadeva mednarodne stike, se je doslej najbolje počutil med postaranimi člani Hitlerjugend in SS. pa tudi njihovimi potomci. Med njimi je bil deležen neskaljene gostoljubnosti in radodarnosti. Čeprav je na tujem med prvimi obiskal francoskega profaši-sta Jean-Marie Le Pena (ali ravno zato), pri drugih francoskih politikih ni bil zaželen. Ker ga ruski veleposlanik v Parizu ni hotel sprejeti, je Žirinovski vzrojil: »V Franciji je preveč Judov in na tejle ambasadi prav tako!« (Mimogrede: več njegovih biografov navaja, da je bilo njegovemu dedu ime Aron in da je oče ime Wolf Aronovič dal spremeniti v Wolf Andrejevič. Sin in vnuk vztrajno zanika židovsko poreklo, a so biografi izbrskali, da je bil v študentovskih letih ne le član, marveč celo v vodstvu sionistične organizacije; zlobneži trdijo, da po nasvetu KGB.) A vrnimo se k Nemcem rjave sorte. Njegov glavni pokrovitelj se piše Gerhard Frey. Premoženjsko stanje: tako bogat, da kar zaudarja, kot se izražajo Nemci. Frey je založnik, izdajatelj pronacistične Deutsche — National Zeitung (povprečno nad 60.000 prodanih izvodov), predvsem pa predsednik Deutsche Volksunion, stranke s 26.000 člani. Osebni in strankarski stiki: pogostni in prisrčni. Med obiskom v Nemčiji je Žirinovski za Die Welt izjavil: »Avstrija naj okupira Slovenijo in tako zagotovi nemški dostop do Sredozemlja.« Kmalu zatem je dobil slovensko vstopno vizo. No, glasno je tudi modroval o tem, da bodočnost pripada trojni osi Moskva — Berlin — New Delhi, da je Romunija umetna država, v kateri žive italijanski Cigani. (Pardon, to je povedal v Sofiji.) Potlej je tu tudi kar bogat avstrijski trgovec z ruskim lesom in drugimi dobrinami Edvvin Ne-uwirth. Ta ga je povabil v hotel Reinsberg na avstrijskem Koroškem. Žirinovski je bil v spremstvu njegovega glavnega blagajnika Alekseja Vedenkina in mednarodne suite modernih postsocialističnih poslovnežev. Med njimi je bil 26—letni Anton Nenahov, šef Global Money Management Financial Services (s sedežem v Amsterdamu). Vr- An 4'CT,:g ŽIRINOVSKI Z ŽENO GALINO ALEKSANDROVNO nimo se h gospodu Neuvvirthu: bivši oficir VVaffen SS, javni zagovornik teorije, da nacisti v Auschvvitzu niso sežigali Židov. Aja, v avstrijskem gorskem hotelu je bil tudi Stanko Stoilov, »evropski gospodarski svetovalec« Žirinovskega. Kar je lepa kariera, potem ko je bil Stoilov v življenju že pomočnik cirkuškega čarovnika (v Bolgariji), cirkuški tehnik (na Češkem) in lastnik nočnega bara na Dunaju. Žirinovski je bil njegov gost v Bolgariji. Izgnali so ga, ker je zmerjal predsednika države Želja Želeva. Tako ima Žirinovski zdaj zaprta vrata v Nemčiji, Avstriji, Bolgariji in naposled tudi pri nas v Sloveniji. Mogoče je še kaj upanja s Srbijo in Črno goro. Š. J. Torek, 8. marca 1994 NEZAŽELENI GOST SE POSLAVLJA Kranjec) Vladimir Žirinovski pred odhodom z Brnika (Foto: Miško r;bsi AFERE Z ZIRINOVSKIM Negotov poslanski mandat Vodja ruskih liberalnih demokratov Žirinovski bo moral morebiti znova na volitve — Je stranka volilno kampanjo plačevala s fiktivnimi računi? Od kod Žirinovskemu denar, ki mu ga ne manjka? OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 7. marca — Nenaden in nenavaden volivni uspeh Vladimirja Žirinovskega z liberalno-demokratsko stranko Rusije (LDPR) na decembrskih ruskih parlamentarnih volitvah dobiva vse bolj temne sence. Najprej se mu je stranka v bistvu razklala na dva dela, nato je sodišče v rajonu Ščjolkovo moskovske regije ugotovilo, da je bil sam Žirinovski, ki je dobil mandat z zmago v enomandatnem okrožju in ne po strankarski listi, izvoljen s kršitvijo votivnih postopkov, zaradi česar utegnejo biti volitve za njegov stolček ponovljene. Zdaj pa so mediji začeli še gonjo, v kateri ga obtožujejo, da je predvolivno kampanjo plačeval s fiktivnimi računi in da medijem še do danes ni poravnal denarnih obveznosti. ba je šla takole: LDPR je 6. decembra »kupila« še zadnje ure predvolivne kampanje na TV Ostankino (prvi kanal) in radiu Ta afera je doslej še najbolj odmevala v ruski javnosti: dva moskovska dnevnika Segodnja in Moskovskij komsomolec (z naklado čez milijon izvodov) sta namreč zgodbo o fiktivnih računih objavila z mastnimi naslovi na prvih straneh, podkrepljeno s fotokopijami dokumentov, ki potrjujejo goljufijo, kasneje pa je Žirinovski vso zgodbo še potrdil Neodvisni televiziji (NTV), kjer je dejal, da bo račune »že plačal«, ampak da ima zdaj bolj pomembne načrte z denarjem in sicer ob organizaciji pomladanskega kongresa stranke... Zgod- Majak, ta nakup pa so medijskim hišam potrdili s fotokopijami (lažnih!) položnic, kjer je pisalo, da jim je LDPR že nakazala 26 milijonov rubljev čez Pro-gresbanko, na podlagi česar je RTV odstopila eter Zirinovske-mu. Računovodstvo RTV je do konca februarja (tri mesece) čakalo na denar, potem pa se je obrnilo v Progresbanko za pomoč, a je dobilo odgovor, da banka »takšnega naloga od IZRAEL Bodo Židje morali iz Hebrona? Nekateri izraelski politiki napovedujejo možnost, da bi židovske priseljence izselili iz tistih mest na zasedenih območjih, v katerih so Palestinci v večini — Židovska naselja kot tempirana bomba OD NAŠEGA DOPISNIKA KAIRO, 7. marca — Včerajšnje množične demonstracije v Tel Avivu, kjer je približno 250.000 ljudi zahtevalo od vlade v Jeruzalemu, naj odpravi židovska naselja na zasedenih ozemljih in tako omogoči začetek mirnega reševanja židovsko-palestinskega spora, so nakazale možno rešitev krize. Z demonstranti se je po svoje strinjala tudi Šulamit Aioni, ministrica za telekomunikacije, ki je hebronske židovske priseljence označila kot »ekstremiste in rasiste«. V pogovoru za izraelsko televizijo je javno predlagala, naj vlada te skrajneže čimprej »brcne« iz Hebrona, izognila pa se je seveda vprašanju, kaj bo z drugimi židovskimi naselji na zasedenih ozemljih, ki naj bi, kot vsaj za zdaj razmišlja izraelska vlada, ostala tam, kjer so. Podobno kot Šulamit Aioni razmišlja tudi minister za pravosodje David Libai, ki je dokaj jasno namignil, da v vladi resno razpravljajo o tem, naj bi židovske priseljence izselili iz tistih mest na zasedenih ozemljih, kjer so Palestinci v ogromni večini. To zdaj še posebej velja za He- bron, kjer v središču mesta živi okrog 400 židovskih priseljencev, ne upoštevaje seveda tistih 6000, ki so nastanjeni v zdaj že malodane zloglasni Kirjat Arbi na robu mesta. Gre za znano skupino, ki se je leta 1979 nasilno vselila v opuščeno hebronsko bolnišnico Hadasah in po osemmesečnih pogajanjih z vlado potem tam tudi ostala. Kot pravi David Libai, je njegovo ministrstvo tako rekoč že pripravilo načrt za njihovo selitev, toda končno besedo o tem mora seveda reči še vlada. Ta se kajpak dobro zaveda, da je pred sila zahtevno nalogo, saj Židje, ki tam živijo, zlepa ne bodo hoteli iz Hebrona. . . Toda izraelska vlada bo z židovskimi naselji, ki jih je na okupiranih območjih (Gaza, Za- hodni breg, Golan) zdaj že več kot 140, nekaj morala storiti. »Ta naselja so nekakšna tempirana bomba, ki mora čimprej s palestinskega ozemlja,« je v Jeruzalemu izjavil znani palestinski voditelj Fejsal Huseini, ki pravi, da je Hebron spremenil tako rekoč vse. Po tem pokolu sta po njegovem vprašljiva celo sporazuma iz Osla in Kaira, saj sta bila sklenjena v povsem drugačnih okoliščinah. • Egiptovski parlament je na svojem sobotnem zasedanju obsodil pokol v Hebronu, toda zunanji minister Amr Musa je ob tem vendarle dodal, da se mirovna pogajanju kljub masakru morajo nadaljevati. Vodstvo PLO je po svoje pripravljeno nadaljevati mirovna pogajanja, saj kljub Hebronu pravzprav nima druge možnosti, toda pred tem od Izraela seveda zahteva trdna jamstva za varnost Palestincev na zasedenih ozemljih. To je Američanom v Was- hingtonu zelo jasno povedal tudi posebni odposlanec PLO dr. Nabil Šat, toda kot trdijo izraelski viri, se v State Departmentu le delno strinjajo s palestinskimi zahtevami. Palestinci namreč zahtevajo mednarodne čete, ki naj bi skrbele za varnost na okupiranih območjih, poleg tega pa naj bi v resoluciji o Hebronu, ki jo zdaj premlevajo v OŽN, Vzhodni Jeruzalem priznali kot del zasedenih ozemelj. Izraelci odločno zavračajo oba predloga, še zlasti seveda tistega v zvezi z Jeruzalemom, namesto na mednarodne čete pa pristajajo na mednarodne opazovalce. Morebiti je prav zaradi tovrstnega ■zavračanja palestinskih zahtev včeraj v Vzhodnem Jeruzalemu prišlo do silovitih protestov, v katerih je bilo ranjenih najmanj 20 Palestincev in vsaj dva izraelska policaja, promet na ulicah tik ob obzidju veličastnega starega mesta pa je bil zaradi tega zaprt za več ur. . . BRANKO SOBAN LDPR ni nikoli prejela«. Stvar je postala jasna: Žirinovski je programski čas, na podlagi katerega je na volitvah tudi zmagal, kupil z lažnimi računi, brez realnega denarnega kritja! Žirinovski prevare ni skrival, čeprav se je ob tem skrajno cinično obnašal: preko NTV je prosil Ostankino in Majak, naj počakata s plačilom, ker je njegov uradni račun trenutno prazen, vse prilive, ki bodo prišli na ta račun, pa namerava porabiti »za trenutno mnogo bolj pomembne stvari«, kot je denimo organizacija kongresa LDPR v aprilu letos. Obenem je NTV sporočila, da je Žirinovski v omenjene medije poslal svoje komisarje, ki so prinesli denar v gotovini, vendar ga računovodstvo ni hotelo sprejeti; veljajo samo uradna denarna nakazila preko bank. To je nov dokaz, da ima Žirinovski dovolj denarja na razpolago (vprašanje je le, od kod ga jemlje?), vendar svoj tekoči račun vneto prazni zato, da bi prikril sledi svojega denarnega bogastva; obenem se vneto ravna po najslabših vzorih iz ruske industrije, kjer je neplačevanje računov postalo že nacionalni šport. In to poslanec, ki naj bi z zakonske strani naredil vse, da bi se ta krog neplačil zaprl! Skratka gre za afero, ki bo, če ne v materialnem, potem pa v moralnem pogledu močno škodila Žirinovskemu in LDPR. Poslej ga bodo vsi, tudi mediji, jemali drugače. Moskovski komsomolec celo predlaga: v vsakem prenosu iz dume (ki so zdaj zakonsko obvezni!) naj RTV odreže nastope Žirinovskega in njegovih članov ter v tem času predvaja reklamne napise, dokler se dolg ne pokrije. Žirinovski bo izginil z ekranov, RTV pa bo služila denar. S spornim mandatom Žirinovskega je zaplet podoben. Žirinovski je namreč kandidiral dvakrat, kot nosilec strankarske liste in kot posameznik v enomandatnem okrožju Ščjolkova v moskovski regiji. Ker je bil izvoljen v obeh primerih, je vzel raje mandat iz okrožja, svoje prvo mesto na strankarski listi pa prepustil novemu človeku, s čimer je pridobil en mandat za stranko. Toda potem je sodišče Ščjolkova ugotovilo, da je bilo pri enomandatnih volitvah v tem z'Tn okrožju storjenih toliko proceduralnih napak, da je bil poraz demokratskega protikandidata neizogiben (med demokrati je na volivnem listku kandidiralo nekaj imen, čeprav so vsi odstopili svoje kandidature v prid Gajdarjevemu kandidatu^, in volitve bo treba ponoviti. Žirinovski bi sicer lahko v tem položaju vzel tudi drugi pripadajoči mandat s strankarske liste, vendar bi bilo to v nasprotju z novim pravilnikom dume, za katerega pa sam vodja LDPR pravi, da bo »izjemoma ustrezno korigiran«. Pa tudi če bi moral ponovno na volitve, pravi, bi spet zanesljivo zmagal. V kar pa ta hip nihče ni pretirano prepričan, tudi sam Žirinovski očitno ne, sicer se ne bi pritožil na sklep sodišča in lobiral za sprejem »izjeme« v pravilniku dume, da bi do nadaljnjega ostal poslanec. Tudi ta zadeva pa kaže, da tako škandalen politik kot Vladimir Volfovič v ruski politiki ne more imeti velike prihodnosti. DARIJAN KOŠIR RUSKO GOSPODARSTVO V 1994 Jelcin in Černomirdin vztrajata pri reformah Ruska izvršilna oblast je naposled izoblikovala smernice ekonomske politike v novih okoliščinah — Novi program naj bi bil politično bolj sprejemljiv OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 7. marca — Po redni letni poslanici ruskega predsednika Jelcina (24. februarja) in po referatu, ki ga je s premierom Černo-mirdinom pripravil za razširjeno zasedanje vlade (minuli petek), je končno mogoče sestaviti mozaik ruske gospodarske politike v letu 1994, ki je po volitvah in Gajdarjevem odstopu najbolj skrbela privržence reform. Reforma bo sicer temeljila na vladnem programu, sprejetem 6. avgusta lani, vendar z nujnimi popravki, ki jih je predsedniku v glavnem priporočil ekonomski komite dume pod vodstvom Sergeja Glazjeva; tako naj bi bil novi program bolj realističen in tudi politično sprejemljiv. Jelcin, ki je v zadnjih tednih prevzel pobudo glede snovanja ekonomske politike v državi (Černomirdin samo še ponavlja predsednikove teze), je na obeh omenjenih prelomnih sejah zelo jasno opredelil »novo etapo gospodarskih reform v Rusiji«. Ta, kot rečeno, delno temelji na programu iz avgusta 1993, ki vsebuje naslednje temeljne smernice: zajezitev usihanja industrijske proizvodnje, znižanje proračunskega primanjkljaja na 8 do 10 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda, znižanje mesečne inflacije na 5 do 7 odstotkov, znižanje državno določenih cen po obsegu na 3 do 5 odstotkov bruto proizvoda, dokončanje vavčerske faze privatizacije, reformo bančnega sistema in državne ukrepe za spodbujanje naložb. Jelcin je navedene smernice zdaj opremil s konkretnimi nalogami, med katerimi je nekaj prav zanimivih. Nato je na področju industrije predvideno ustanavljanje finančno- industrijskih podjetij (združb) po korejskem vzoru, ki bi združila močan sovjetski industrijski potencial z nastajajočim domačim finančnim kapitalom, o katerem je Černomirdin v referatu zatrdil, da ima na domačih rubeljskih in deviznih računih 28 milijard dolarjev(!), okrog 20 milijard pa še na tujem. Te združbe naj bi postale »oporne točke gospodarske rasti«, svojevrstne lokomotive razvoja, ki bi potegnile industrijo iz krize z močno usmeritvijo v izvoz. In tretjič, vlada bo delež bruto proizvoda za strukturno-investicijsko politiko letos zvišala z 1,7 na tri odstotke BNP. Temu sledijo korekcije na drugih področjih: privatizacija, katere vavčersici del bo končan L julija, bo potlej potekala izključno na podlagi »investicijskih natečajev« za gotovino s programi razvoja domačih in tujih inve- • Na domneve o velikanskih kreditnih vlaganjih v posamezne sektorje gospodarstva (kmetijstvo, vojska, rudarstvo itd.) je vlada odgovorila na dva načina: v Černomirdinovem referatu je rečeno, da bo podpora ostala »kvečjemu na ravni lanskega leta«, po drugi strani pa je predlog proračuna za leto 1994 tako restriktiven, da ne dopušča prevelikih finančnih apetitov posameznih lobijev. Proračun s 120 bilijoni rubljev dohodkov, 182 bilijoni izdatkov in 62 bilijoni rubljev (okrog 20 milijard dolarjev oziroma 10 odstotkov BNP) proračunskega primanjkljaja še vedno omogoča dosego večine ciljev iz novega vladnega programa. Finančni apetiti ministrov in njihovih lobijev sicer segajo do 237 bilijonov, spričo dokajšnje usklajenosti novega reformnega programa vlade z interesi dume pa ni pričakovati, da bodo poslanci pri obravnavi proračuna povečali primanjkljaj za 55 bilijonov rubljev. In vendar bo šele končna različica proračuna pokazala, ali so lobiji tudi tokrat premagali Jelcina ali ne. Najprej, reforma bančnega sistema predvideva nadomestitev centralne banke z zveznim rezervnim sistemom (FRS) po ameriškem vzoru, tako da bo edina naloga osrednje denarne ustanove skrb za trdnost valute in nizko inflacijo, ne pa za »spodbujanje rasti« v posameznih podjetjih in regijah, kar zdaj počne ruska centralna banka. stitorjev;.davčna reforma se bo usmerila na decentralizacijo (več davčne svobode regijam), na bolj učinkovito pobiranje davkov (lani se je tako izgubila tretjina proračunskih prilivov!) in na odpravo nesistemskih davčnih ugodnosti; začela se bo demono-polizacija industrijskih velikank; v kmetijstvu je predviden velik zasuk predvsem na področju za- Kdo bo plačal poroko? V Moskvi so v škripcih zaradi srbskih denarnih zahtev, toda tudi na Zahodu bo denar za hrvaško in bosansko obnovo težko šel iz rok OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 7. marca — Koliko milijard dolarjev se bo po preoblikovanju BiH in Hrvaške v hrvaško-muslimansko (kon)federacijo steklo v Zagreb in Sarajevo ? Hrvaška politika, zlasti njen diplomatski del, v zmagoslavnem razpoloženju, govori tako kot da so že zdaj vsa vrata evropskih in svetovnih finančnih ustanov na stežaj odprta. Ne glede na mednarodni pritisk, zlasti ameriške adiministra cije na Zagreb, ki je izsilila koreniti preobrat v v hrvaški politiki, je treba reči, da je Hrvaška začela ekonomsko razmišljati in tako pokazala tudi Srbiji, kam pelje ekonomska izolacija. Tudi zato bo glavni Clintonov pogajalec na Balkanu Charles Redman jutri skušal v Beogradu - nemara zadnjič - privoliti Miloševiča in Karadžiča, da se bosanski Srbi enakopravno vključijo v ameriški projekt hrvaško-muslimanske federacije BiH, ker jih drugače čaka beda, s kakršno se na korejskem polotoku bodejo podložniki znamenitega Sunga. Pravzaprav so zdaj na potezi Srbi, ker lahko bojeviti del Balkana spremenijo v prostor za sodelovanje ali pa v nadaljevanje vojne, s čimer pa lahko za več generacij pretrgajo hudo načeto popkovino s civiliziranim sve- SARAJEVO Mir deluje predvsem stresno Premirje brez granatiranja razdiralno deluje na duševnost predvsem mladih Sarajevčanov — V zadnjih desetih dneh je Nevropsihiatrična klinika sprejela na zdravljenje več kot 300 pacientov OD NAŠEGA SODELAVCA SARAJEVO, 7. marca — Mir, ki vlada v zadnjih dneh v Sarajevu, in kolikor toliko normalizirane življenjske razmere so šele pokazali, kako razdiralnih je bilo teh 22 mesecev za Sarajevčane, posebej za mlade. Natančnih podatkov ni, toda osmrtnice, katerih število v časopisih se ne zmanjšuje, temveč povečuje, kažejo, da se s prebivalci glavnega mesta dogaja nekaj čudnega in skrb zbujajočega. Vse več ljudi, starejših od 60 let, umira nenadne smrti, v osmtrnicah za mladimi pa piše, da je njihova smrt tragična. Gre za samomore. Zdravniki trdijo, da je Sarajevo po številu samomorov na nezavidljivem prvem mestu v Evropi. Toda kljub vsemu niti na policiji niti v zdravstvenih službah ne vodijo te črne evidence. »Konec neposredne smrtne nevarnosti, ki je povzročala stalno psihično napetost, in sprostitev vseh obrambnih mehaniz- mov organizma je pri mnogih, posebno pri tistih, ki nimajo posebnih nalog, povzročila hude psihoze,« je povedal direktor Nevropsihiatrične klinike v Sarajevu prof. dr. Ismet Cerič. »Samo včeraj in ponoči bi lahko na kliniko sprejel več kot 30 zelo resnih primerov psihičnih motenj. Največkrat iščejo pomoč mlad ljudje, ki jim je vojna vzela vso vi alnost. Na kliniki je le 120 ležišč, zdaj pa se tukaj zdravi 270 pacientov. Veliko jih pri- haja tudi na ambulantno zdravljenje. To so lažji primeri,« je povedal prof. Cerič. Očitno so ljudje čustveno zlomljeni. To se izraža z razdražljivostjo, agresivnostjo, zaprtostjo ali gibi, trzljaji, ki jih ne morejo kontrolirati. Najpogostejši so izbruhi razdražljivosti, ki se kažejo v tem, da bolnik svojega najbližjega obtožuje, da je četnik, da je kriv za smrt ali trpljenje nekoga, in v grožnjah, da bo ubil sebe ali koga drugega. Nesreča je še toliko večja, ker so skoraj vsi mladi moški v vojski in imajo orožje. V Sarajevu zato pravijo, da je treba paziti, ker se najprej strelja, šele nato premisli. Dodatna obremenitev za duševnost vseh predstavlja dolgotrajna blokada mesta. Mnogi bi želeli oditi. Neka meščanka češkega rodu mi je prav danes zelo resno govorila, da bo v teh dneh za deset dni odšla smučat na Visoke Tatre na Češkem. Na mlade depresivno deluje tudi to, da ne morejo iz Sarajeva ali da ne jedo drugega kot fižol. Že dva meseca ljudje kot humanitarno pomoč niso dobili drugega kot fižol, moko in malo olja. Svet kot da se je zaklel, da bo te ljudi popolnoma psihično uničil, pravijo zdravniki. Nekaj časa je prihajal samo riž, nato makaroni in leča, zdaj pa fižol. Od konzervirane hrane so se ljudem v nekem trenutku uprle ribe. Konzerv zdaj že nekaj mesecev ni na seznamu humanitarnih artiklov. Neka deklica je svoji materi besno očitala, da je neumna, ker je že toliko stara, pa ne zna kuhati drugega kot fižol. Veliko časa bo potrebnega, ocenjuje primarij Cerič, da se vzpostavi izgubljeno ravnotežje najprej v človeku, nato v družini in nazadnje v vsem mestu. Ljudje so zaradi nenehnega granatiranja in ostrostrelcev otrdeli, spremenili so se njihovi medsebojni odnosi, vendar tega niso niti opazili. Nekateri so naenkrat odrasli, drugi pa ostareli. Nekateri so uspešnejši v vojni, drugi v miru. Šedaj je treba te posebnosti vrniti na prava mesta. Moj sosed inženir, sicer Slovenec, seveda ne bom omenil njegovega imena, saj je takih veliko, mi je pripovedoval, da mu je zdaj veliko težje. V tej vojni je namreč izgubil hčerko. Bila je vojna. V Sarajevu so vsak dan umirali ljudje. Vsaj pet na dan. Smrt hčerke je bila sicer strašna, toda tedaj nekaj povsem normalnega. Sedaj pa v zavest prihaja bolečina; sosed pravi, da se mu vse pogosteje pojavlja vprašanje: zakaj? V človeku se je dve leti podiralo, zdaj pa se zdravniki zelo pogosto spopadajo s primeri pa- ranoje. Ljudem se pojavljajo senzitivno paranoidne klinične slike. V vojni ni nihče nikogar gledal, vsaj mislili so tako. Sedaj pa se ljudem zdi, da jih vsi opazujejo. Pred skoraj pol leta je profesor Ismet Cerič za Delo povedal, da je 90 odstotkov Sarajevčanov duševno bolnih. Zdaj pa na podlagi raziskovanja ocenjuje, da je v bistvu vsak Sarajevčan med vojno doživel vsaj dva ali tri strese, ki so morali vplivati na njegovo psihično in mentalno stanje. Sredi lanskega leta je Nevropsihiatrična klinika po določeni metodi izvedla raziskavo in na podlagi naključnih vzorcev ugotovila, da so bile pri 63 odstotkih preiskanih izražene psihične motnje, vsak od njih pa je doživel stresno situacijo. Na Nevropsihiatrično kliniko prihaja manjše število tistih, ki potrebujejo pomoč, le tisti namreč, ki prepoznajo obolenje pri sebi ali pri članih svoje družine in jih ni sram prositi za pomoč. Klinika je ločila stare, predvojne paciente od vojnih, pa tudi vojne je razdelila v dve skupini: na tiste, ki naj se zdravijo doma, in one, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Organizirana je patronažna služba, ki obiskuje tiste, ki se zdravijo doma. Zaradi pogostih poskusov in tudi izvršenih samomorov, je povečana kontrola: več je vizit na kliniki in obiskov na domu. To je zdaj, ko primanjkuje goriva in vozil, vse treba narediti peš in sploh ni lahko. Na terenu delajo tudi posebne ekipe psihologov in sociologov, ki v šolah in krajevnih skupnostih organizirajo skupinsko terapijo. Sarajevo je zdaj nekakšen laboratorij za znanstveno raziskovanje. Sem prihajajo svetovno priznani nevropsihiatri, da bi pomagali in ponudili lastne načine zdravljenja. Vsak mesec pride za en teden na kliniko znan francoski psihoterapevt iz Pariza, prav v teh dneh pa je v Sarajevu kon-zultant Svetovne zdravstvene organizacije dr. Mario Riali iz Trsta kot psihiater konzultant, ki predstavlja tako imenovani »trš-čanski model« skupinske terapije. ki zelo ustreza sarajevskim razmeram prav zaradi malo postelj na kliniki in velikega števila pacientov. ZDRAVKO LATAL ASEAN o varnosti v Aziji BANGKOK, 7. marca (STA) — V Bangkoku se je danes začelo tridnevno zasedanje šestih držav članic ASEAN. Pogovarjali se bodo o kriznih točkah v Aziji. Na srečanju naj bi tudi pripravili regionalni forum ASEAN o varnostnih vprašanjih, zjutraj pa so že proučili ameriško stališče do varnostnih problemov v Aziji. Zasedanju predseduje sekretar v tajskem zunanjem ministrstvu Pracha Guna-Kasem. tom. Razen tega je tudi še povsem odprto vprašanje, če bo v tem primeru Zahod zares odvezal mošnjo in bogato nagradil Hrvate in Muslimane, ker kapital ni mogoče prisiliti, da potuje in se oplaja v enem najbolj nestabilnih delov Evrope, četudi bi ga najvplivnejši zahodni politiki — gre pa za tako imenovani hrvaški in muslimanski del Balkana — hoteli spremeniti v cvetoči vrt novoveškega kapitalizma. V Zagrebu menijo, da je Red-manovo potovanje v Beograd in nato v razdeljeno Sarajevo na muslimanski in srbski del in na koncu še v Zagreb, dogovorjeno tudi v Moskvi, ker je Rusija zaradi domačih razmer s težavo sprejela konec jugoslovanskega imperija, razbitje večnacionalne, multikulturne BiH pa bi ji na tleh sedanje federacije povzročilo nove težave. Tudi gospodarske, ker je Moskva z vsemi od- prtimi računi na Zahodu, ki so ZR Nemčijo stali že okoli 80 milijard mark. tako rekoč zadnji up za financiranje izolirane velike Srbije. Prav iz ZR Nemčije, kjer so pred sedanjimi hrvaško-musli-manskimi pogajanji opozarjali Zagreb, da bo zaradi vpletenosti v bosansko-hercegovsko morijo usahnila nemška pomoč hrvaškemu gospodarstvu, prek finančnega ministra Thea VVaigla sporočajo, da Bonn ne bo mogel sodelovati pri povojni obnovi na tleh nekdanje Jugoslavije, ker ima Nemčija dovolj lastnih finančnih težav. Če je takšna razmišljanja moč zaslediti v Nemčiji, ki je navzlic ohladitvam v meddržavnih odnosih med tujimi hrvaškimi prijatelji na prvem mestu, potem se kajpak zastavlja vprašanje, kako o gospodarski obnovi Hrvaške in deloma BiH, ker ima slednja vsaj obljubljeno vestranbko pomoč bogatih islamskih držav, razmišljajo v Parizu, Londonu in Washing-tonu? Kaže, da bodo z doto ob hrvaško-muslimanski poroki precej večje težave kot so ob zaroki lahko pomislili najbolj črnogledi. PETER POTOČNIK sebnega kmetijstva, ki je zaživelo šele oktobra lani; pri neplačevanju med podjetji so predvideli stečaje nelikvidnih podjetij in prevzem podjetij dolžnikov s strani upnikov; na socialnem področju, kjer nepopolna zaposlenost dosega štiri milijone ljudi, poleg ohranitve socialnih jamstev kot novost omenjajo predvsem javna dela; pri inflaciji pa je cilj znižanje rasti cen s sedanjih 13 do 15 odstotkov mesečno (v februarju) na pet odstotkov v decembru, kar naj bi bila »zmerno predvidljiva stopnja inflacijske varnosti«. Lahko rečemo, da seznam nalog ni sporen; 0 nujnosti realizacije navedenega nihče ne dvomi, vprašanje je le, ali je vlada sposobna uresničiti Jelcinov program. DARIJAN KOŠIR »VVashingtonski sporazum je krona 1 Vi l«i«l « Tudman zavrača očitke o nenačelnosti hrvaške politike OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 7. marca - Hrvaška politika je konstantna, zato po besedah avtorja te trditve, hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana, nedavni washing-tonski sporazum med Hrvati in Muslimani ni ne preobrat v njej ne narek ZDA, »ker gre za politiko, ki jo izvajamo od prvega dne po volilni zmagi«. Medtem ko so na sinočnji seji predsedniškega sveta Herceg-Bosne postavljali pogoj za ustanovitev hrvaško-muslimanske (bošnjaške) federacije BiH. da bo tako preoblikovana nova država stopila v konfederacijo z Zagrebom, bodo na Hrvaškem počakali do končnega razpleta krize v Bosni in Hercegovini, predvsem na rešitev srbskega vprašanje, šele nato naj bi na Hrvaškem razpisali referendum o konfederaciji. Po enomesečnem premoru je hrvaški predsednik na redni tiskovni konferenci povedal, da v federaciji BiH pričakuje tudi bosanske Srbe in da načeloma nima nič proti konfederaciji Hrvaške in federacije BiH z vsemi tremi državotvornimi narodi, tudi Srbi. čeprav bi tedaj nastala nova vsebina, »ki bi jo morali vsestransko proučiti«. Zanikal je govorice, da se namerava kmalu v Beogradu ali Zagrebu sestati s Slobodanom Miloševičem, ker do takega sestanka lahko pride le, ko bo Beograd priznal Hrvaško v njenih avnojskih mejah. Moti ga, ker vvashingtonskega sporazuma javno še ni podprl Alija Izetbegovič. ki je pred dnevi spregovoril o desnem (hrvaškem) in levem (srbskem) fašizmu. ki da groža Muslimane. Hrvaški Srbi so v primerjavi z bosanskimi v povsem drugačnem položaju, »ker so na Hrvaškem manjšina, v BiH pa državotvorni narod. Hrvaška pa ima povsem jasna zagotovila glavnih mednarodnih dejavnikov, da zagospodari na celotnem območju, ki je pod srbsko okupacijo«. Tudman tudi ne verjame, da se je Jelcinova Rusija umestila v srbski interesni prostor tako. da bi zavarovala okupirana območja, »ker je bila uradna Moskva vsaj do zdaj za ozemeljsko celovitost in nedotakljivost Hrvaške«. P P. Ofenziva proti Rdečini Khmerom PHNOM PEN H, 7. marca (AFP) — Kamboške vladne enote so včeraj začele obsežno ofenzivo proti Rdečim Khmerom v Paili-nu. kjer imajo vojaško oporišče. POLJSKA Cariniki krpajo mreže Tihotapci so samo lani oškodovali poljsko državo za približno dve milijardi dolarjev — Šef poljske carine jim je zdaj napovedal vojno OD NAŠEGA SODELAVCA VARŠAVA, 7. marca — Novi šef poljske carine Ireneusz Sekula, katerega vrnitev na politično prizorišče je bila precejšnje presenečenje za javnost, je napovedal vojno tihotapcem. Nekdanji komunist in podpredsednik v vladi Mieczyslawa Rakosvskega je postal po razpadu komunističnega režima uspešen poslovnež, kar je sedanja vladajoča levica uporabila kot pomemben vzrok in opravičilo, da ga postavi na to odgovorno mesto. Novi šef carine je že na začetku odkril, da je poljska država samo v lanskem letu oškodovana za najmanj dve milijardi dolarjev zaradi lukenj v predpisih in v carinski mreži na mejnih prehodih. Sekula je odločno napovedal, da bo v kratkem času moderniziral mejne prehode in zakrpal mrežo, skozi katero so se iznajdljivo zmuznili razni nepošteni »poslovneži«, čeprav ni zadovoljen z zmanjšanjem deleža proračunskih vlaganj v razvoj carinske mreže. Dodatna sredstva bodo zagotovljena z modernizacijo mejnih prehodov, saj bodo glavni investitorji zasebni lastniki restavracij, menjalnic, carinskih in potovalnih agencij. Novi računalniški in satelitski sistem naj bi carini- kom omogočil učinkovito odkrivanje lažnih faktur in druge pogoste goljufije na meji. Parlament bo dobil načrt novega zakona o carini, ki med drugim predvideva tudi ustanovitev carinske policije. Njena naloga ne bo nadzorovati kolege, ampak izvajati inšpekcije na cestah, v skladiščih in delavnicah v notranjosti države. Carinski uradi bodo odprti v vsakem večjem mestu, da bi lastniki podjetij lahko opravili vse formalnosti na območju največ 30 kilometrov. Novi predpisi bodo skupaj z moderno tehniko močno olajšali sodelovanje s carinskimi službami v drugih državah. Poljska carinska služba zdaj nadzoruje več kot sto mejnih prehodov in zaposluje 10.600 ljudi, to število pa se bo povečalo še za petino. Več kot polovica carinskih postaj na meji ima velike probleme s PTT zvezami, nekatere od njih pa komunicirajo z oblastjo le po kurirju. Dokler se ne popravi splošna situacija v poljski telekomunikacijski mreži, bodo nekatere od teh postaj vzdrževale zvezo prek satelita, ki bo služil tudi za spremljanje prometa na cestah. Pomoč pri modernizaciji carinske službe so že ponudile znane svetovne firme IBM. General Electric in ICL. V ta namen bo porabljena tudi finančna pomoč Evropske unije v višini približno 55 milijonov ekujev. Poljski cariniki so imeli zelo pomembne uspehe pri preprečevanju izvoza kulturnega in zgodovinskega blaga. Tako so lani na mejah zadržali in zaplenili 1327 ikon. 187 slik in približno 4000 kosov raznih numizmatičnih in juvelirskih dragocenosti 1LIJA MARINKOVIČ f 1 K Torek, 8. marca 1994 DOHODNINA ’93 DELO ★ stran 7 Višina davka bo odvisna *udi od uveljavljanja olajšav LJUBLJANA, 7. marca - Praksa preteklih let je pokazala, da večina ljudi napiše in odda davčno napoved v zadnjem tednu, če ne že kar predzadnji ali zadnji dan v marcu. Če je bilo takšno ravnanje v času izrazitih inflacijskih skokov razumljivo in je bilo to še dodatni razlog za špekuliranje s časom (čim pozneje oddaš napoved, tem kasneje boš prišel na vrsto za temeljito »obdelavo« na davkariji in s tem odmero ter seveda plačilo državi še neporavnanega davka), pa zdaj ni nobene potrebe za tovrstno manevriranje. Ne le, da bi s postopnejšim oddajanjem davčne napovedi razbremenili sebe (ker davčno napoved moramo napisati, sami ali s pomočjo kakšnega svetovalca) in tudi davčno službo, imeli bi tudi zadoščenje, da smo pomagali privarčevati pravzaprav svoj denar, s katerim mora država pokrivati dodatno zaposlitev in nadurno delo davkarije. ter drugi z zakonom predpisani Prav do 31. marca, ko se izteče rok za oddajo davčne napovedi, nam res ni treba čakati — Vzemimo si čas in zberimo vse potrebne paprije, ki jih potrebujemo za izpolnjevanje davčnega obrazca in bodimo natančni pri uveljavljanju olajšav — Kaj vse smo že med letom poravnali državi? Vse potrebne podatke za pisanje davčne napovedi smo od izplačevalcev dohodkov že dobili, znan je tudi podatek o lanskoletni povprečni bruto plači (pomemben zu uveljavljanje olajšav za vzdrževane družinske člane), znana je dohodninska lestvica z revaloriziranimi zneski, po kateri se lahko razvrstimo v davčni razred, glede na višino lanskoletnih prejemkov in odbitkov, ki jih lahko uveljavljamo pri zniževanju osnove za odmero dohodnine. Kakšna osnova za odmero dohodnine ? Davčna osnova je seštevek vseh med letom izplačanih dohodkov, od katerih se odštejejo že plačani in z zakoni predpisani davki in prispevki za socialno zavarovanje (pokojninsko in obvezno zdravstveno zavarovanje) prispevki. Ta davčna osnova pa se lahko z uveljavljanjem olajšav, ki jih predpisuje zakon o dohodnini, ustrezno zmanjša. Osnova za odmero dohodnine je pri plačah in pokojninah bruto dohodek, zmanjšan za že plačane uzakonjene prispevke; pri katastrskem dohodku je to KD, zmanjšan za tisti del dohodka, za katerega veljajo oprostitve in olajšave; pri dohodku iz dejavnosti je to dobiček iz dejavnosti posameznega leta, zmanjšan za znižanja in olajšave; pri dohodku od prodaje premoženja je to po davčnih pravilih ustvarjen dobiček ob prodaji; pri dohodkih iz premoženja pa je to izplačana udeležba ' pri dobičku, razlika med prejetimi in revalorizacijskimi obrestmi, znesek najemnine zmanjšan za normirane stroške (40 ali 60 odstotkov) oziroma de- Novost za upokojence Čeprav je načelno tudi pri pokojninah z dohodnino tako kot pri plačah, pa vendarle obstajajo razlike. Akontacijo dohodnine skoraj praviloma plačujejo (jim obračunavajo) upokojenci le navidezno. Zaradi sistema neto pokojnin in zato, ker upokojenci pač ne plačujejo več prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (plačevali so ga ves čas aktivne zaposlitve), je bilo ob uvedbi bruto sistema obdavčevanja zaradi primerljivosti pač nujno uporabiti tak način preračunavanja neto pokojnin. Bruto pokojnine naj bi tako bile »povečane« z navidezno prištetimi prispevki in akontacijami dohodnine. Ker pa v resnici tega upokojenci ne plačujejo, gre torej le za navidezne prispevke. S prispevki so dejansko obremenjene le višje pokojnine oziroma tisti del mesečne pokojnine, ki je nekaj višji od povprečne slovenske plače. Tudi zaradi tega mnogim upokojencem z nižjimi pokojninami letos sploh ne bo več treba pisati napovedi za odmero dohodnine. To so predvsem tisti upokojenci, ki jim je pokojnina predstavljala v preteklem letu edini vir dohodka, razen tega pa je bila tako nizka, da imajo na odrezku pokojnine pod rubriko »davek od osebnega prejemka« v vsem letu ničlo. Takšnih upokojencev' je po ocenah republiške uprave za javne prihodke v Sloveniji kar okrog 200.000. Tudi enkratni znesek, ki so ga dobili izplačanega lani poleti kot dodatek za rekreacijo, ne sodi med obdavčljive prejemke. To si lahko zapomnijo tudi tisti upokojenci, ki bodo pač zaradi višjih pokojnin ah kakršnihkoli drugih dohodkov med letom morali pisati davčno napoved. 'janske stroške; pri dohodku iz premoženjskih pravic pa je ta osnova 60 odstotkov bruto avtorskega izplačila ali honorarja za plačan izum, tehnično izboljšavo ipd- Ce ne bi že med letom v obliki akontacij dohodnine državi plačevali davkov, bi se nam večini davkoplačevalcev zdaj prav zares hudo pisalo. Ker pa je država že med letom pobirala svoj delež (na plačilnih listkih je to pisalo) in sicer najmanj 12 in največ 30 odstotkov bruto plače (stopnja obdavčitve je progresivna glede na bruto plačo in uveljavljanje morebitnih olajšav za vzdrževane družinske člane, invalidnost ali starost), k čemur pa moramo prišteti, še okrog 23 odstotkov obveznih socialnih prispevkov, bo po končnem obračunu zdaj država na našo srečo pač pobrala ustrezno manj denarja. Olajšave za izdatke Osnovo za odmero dohodnine in davka, ki ga bomo torej morali plačati državi najkasneje mesec dni potem, ko bomo prejeli odločbo davkarije, pa si lahko znižamo z uveljavljanjem olajšav. Po zakonu namreč lahko znižamo znesek za odmero dohodnine za 10 odstotkov. Tolikšen je namreč največji možni odbitek za določene izdatke, ki smo jih imeli med letom. Med te pa sodijo iz kar precej dolgega seznama možnih olajšav vse tiste znane, za katere pa velja, da jih lahko uveljavljamo le na podlagi računov in potrdil. Olajšava je tako znesek za nakup delnic, obveznic in morebitna vloga v ustanovitev podjetja, vplačilo deleža v zadrugo ipd. Ker je mogoče uveljavljati olajšavo za nakup vrednostnega papirja samo enkrat, ga je potrebno predložiti v potrditev davčni službi. Imetniki delnic lahko izkoristijo tudi možnost uveljavljanja olajšave, če so del udeležbe pri dobičku reinvestirali v podjetje, zadrugo, družbo. Največ ljudi bo zanesljivo lahko uveljavljalo kot olajšavo izdatke pri nakupu zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, nakup zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov in sploh izdatkov za zdravljenje (plačila zdravstve-nih storitev, zdravljenje v zdravi- Z UJ LU c s 4/ ^ e 4? CENTER BRDO, SKLAD ZA RAZVOJ MANAGEMENTA, d.o.o. VODENJE POSLOVNIH PROCESOV Dva pettedenska seminarja, eden v nemškem in drugi v angleškem jeziku. KOMU JE NAMENJEN Udeleženci seminarja so hitro napredujoči managerji srednje ravni in nadarjeni mladi managerji, ki so na vmesni stopnji svoje kariere, na prehodu od specialističnih do bolj splošnih strateških odgovornosti. PROGAM SEMINARJA Pettedenski izobraževalni program zagotavlja temeljit in celovit vpogled v vsa funkcionalno področja in pripravlja udeleženca za vodenje v mednarodnem okolju. Obdelane bodo naslednje teme: • Finance • Računovodstvo in nadzor • Marketing • Management proizvodnje • Organizacija in pomen kadrov » Informatika • Komunikacijske ter pogajalske tehnike in metode • Podjetništvo « Strateško vodenje in poslovna politika • Obvladovanje sprememb v mednarodnem poslovnem okolju OBLIKE IN METODE DELA Seminar se izvaja po sodobnih učnih metodah, kot so študije poslovnih primerov (čase studies), delo v majhnih skupinah, individualni študij in računalniške simulacije. Med študijem udeleženci pripravijo projektno nalogo, ki obravnava konkreten poslovni problem njihovega podjetja. KDAJ Pettedensko izobraževalna programa potekata v treh modulih in sicer: v nemškem jeziku: prvi modul od 21. marca do 1. aprila, drugi modul od 20. junija do 1. julija, tretji modul od 17. do 21. oktobra 1994 v angleškem jeziku pa: prvi modul od 18. do 29. oprila, drugi modul od 6. do 17. junija, tretji modul od 10. do It Oktobra 1994. univerz PREDAVATEUI Zagotovilo za visoko kakovost seminarja so predavatelji, ki prihajajo iz uglednih evropskih poslovnih šol, in konzultantskih hiš. Na seminarju prav tako predavajo uspešni domači in tuji poslovneži. POGOJI ZA VPIS Za udeležbo na seminarju je potrebno aktivno znonje tujego jezika (nemščina oziroma angleščina) in vsaj dve leti delovnih izkušenj. Znanje tujega jezika bomo preverjali na sprejemnem izpitu. Rok za prijave za seminar v nemščini je 17. marec 1994, zo seminar v angleščini po 4. april 1994. Za vse dodatne informacije nas pokličite. liščih, če jih je tja napotil zdravnik). Tudi plačani prispevki in premije za povečanje socialne varnosti v zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zaposlovanju so lahko olajšava. S potrdili za stroške izobraževanja ob delu in za pridobivanje novih znanj (tudi učenje jezikov in nakup ustrezne literature, pripomočkov) si prav tako lahko pomagamo zmanjšati osnovo za odmero dohodnine. Enako velja pri izdatkih za znanstveno raziskovalno delo (vključno z nakupom računalnikov in računalniške opreme, naprav za merjenje fizikalnih lastnosti, mikroskopov ipd.). Tudi nakup novih oziroma obnova starih osnovnih sredstev je lahko olajšava, ki znižuje davek od dohodka, denimo iz kmetijstva in iz dejavnosti. Tako je lahko olajšava gradnja in adaptacija gospodarskih poslopij, nakup kmetijske mehanizacije, preurejanje prostorov v turistične namene ipd. toda uveljavljajo jo lahko le tisti, ki imajo uradno prijavljeno svojo dejavnost, obrt oziroma tisti, ki plačujejo katastrski dohodek. Med olajšave z računom sodijo tudi stroški za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, če s tem davčni zavezanec rešuje svoj stanovanjski problem. Priznali pa jim bodo tudi plačane obroke stanovanjskega posojila, s katerim rešujejo svoj stanovanjski problem. Prav tako je mogoče uveljavljati kot olajšavo izdatke za preurejanje bivalnih prostorov (za nakup materiala, plačilo storitev, kot so beljenje in vzdrževanje stropov, sten, popravilo strehe, vrat, vodovodne, toplotne in električne napeljave), etažni lastniki stanovanj v blokih lahko uveljavljajo tudi 80 odstotkov plačanega etažnega prispevka za vzdrževalna dela v bloku, najemniki stanovanj pa lahko uveljavljajo kot olajšavo 80 odstotkov letne plačane stanarine oziroma najemnine za stanovanja. Za davčno olajšavo štejejo tudi izdatki za gradnjo malih hidroelektrarn in izdatki za varstvo okolja (urejanje kanalizacije, čistilnih naprav, priključitev na javno kanalizacijo, nakup peči za ogrevanje, namenjene izključno vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene (na podlagi potrdil). Osnovo za dohodnino pa si lahko zmanjšamo tudi za plačane samoprispevke (v višini celotnega zneska, ki je bil plačan v preteklem letu), če so bili ti samoprispevki izglasovani uradno, z referendumom. Olajšave za vzdrževane družinske člane Davkoplačevalci, ki vzdržujejo katerega od družinskih članov, imajo možnost, da si osnovo za odmero dohodnine zmanjšajo za starši oziroma posvojitelji davčnega zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta sredstva manjša od višine posebne olajšave. V tem primeru se olajšava prizna samo, če starši živijo v skupnem gospodinjstvu ali pa v kakšnem drugem gospodinjstvu in zanje zavezanec krije del stroškov (če živi vzdrževani družinski član denimo v domu starostnikov ali v kakšni drugi družini, ki skrbi zanj), vendar mora zato imeti potrdilo socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. Kolikšne so torej olajšave za vzdrževane družinske člane? Za prvega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana je ta olajšava v višini 8 odstotkov povprečne letne bruto plače v 1993. Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se davčna olajšava poveča še za dva odstotka, torej je olajšava za drugega otroka 10 odstotkov povprečne letne bruto plače, za tretjega otroka 12 odstotkov povprečne letne plače, za četrtega otroka je olajšava 14-odstotna, za petega 16-odstotna itd. Ker se olajšave za vzdrževa- ne družinske člane seštevajo, pomeni, da lahko nekdo za dva vzdrževana otroka uveljavlja 18-odstotno olajšavo, za tri otroke 30-odstotno olajšavo, za štiri 44-odstotno olajšavo in za pet otrok 60-odstotno olajšavo. Dodatna še 4-odstotna olajšava velja za otroka (otroke), ki se šola na srednji, višji ali visoki šoli zunaj kraja stalnega bivališča (ne glede na to ali je ta kraj v isti občini). Za otroka, ki je moten v telesnem in duševnem razvoju, je mogoče uveljavljati olajšavo v višini 20 odstotkov povprečne letne bruto plače v državi, za otroka, ki je trajno nezmožen za delo, pa je ta olajšava 50-od-stotna. Za invalide s pravico do tuje pomoči velja po dohodninskem zakonu, da se osnova za odmero dohodnine zmanjša za celoletno povprečno bruto plačo zaposlenih v Sloveniji. Vsi tisti davkoplačevalci, ki so že dopolnili 65 let, pa lahko uveljavljajo takoimenovano starostno olajšavo v višini 8 odstotkov povprečne lanskoletne bruto plače v državi. vzdrževanje hiše, stanovanja, nakup zdravil 'osnove odštejemo znesek spodnje meje ra- Dodatno znižanje davčne osnove nam princ- mo še znesek davka, ki velja za navedem .JSia 3.945.636 iHHi : j .366.178 + 28% Md 35 V. «wd 40 V. nad 45 % nad 493.296 986.410 1.972.820 3.945.639 Čas pisanja napovedi za odmero dohodnine LJUBLJANA, 7. marca - Do 31. marca, ko se izteče z zakonom predpisani rok za oddajo dohodnine, je res še več kot tri tedne časa. Toda prav do zadnjega, ko bo gneča na oddajnih mestih največja, nam res ni treba čakati, zato se počasi kar pripravimo na pisanje in po možnosti tudi računanje dohodnine za leto 1993. Čeprav ni človeka, ki bi rad in z veseljem plačeval davke državi, pa je to vendarle naša z zakonom predpisana dolžnost, s katero državljani omogočamo delovanje države (pa ne le kot državnega aparata temveč tudi šolskega sistema, izgradnjo in vzdrževanje cest ter drugih infrastrukturnih sistemov, obrambe itd.). Po zakonu smo torej dolžni do 31. marca oddati davčni službi napoved o vseh prejetih dohodkih v preteklem letu. Dohodnina je namreč davek na celoletne dohodke posameznika in predstavlja enega od ključnih virov za financiranje javne porabe. Čeprav je 1. januarja letos začel veljati novi zakon o dohodnini, bomo davčno napoved za odmero dohodnine 1993 pisali še po starem, tako torej, kot smo jo pisali lani in predlani. Davek na dohodek se namreč odmerja in plačuje za nazaj. V davčni napovedi - posebnem obrazcu, ki ga v vseh knjigarnah prodajajo skupaj z natančnimi navodili za izpolnjevanje in je letos natisnjen z oranžno-rdečimi barvami, prodajajo pa ga po 12 tolarjev - bomo tako prijavili vse obdavčljive dohodke minulega leta. Ker smo že med letom plačevali akontacijo dohodnine pri določenih prejemkih, bomo znesek že plačane dohodnine pri vpisovanju podatkov seveda vpisali v posebno rubriko. Prav tako bomo vpisali tudi zneske plačanih socialnih in drugih prispevkov ter izdatke, za katere je po zakonu mogoče znižati davčno osnovo in uveljavljati olajšave. Zelo pomembno je, da smo pri vpisovanju podatkov v obrazec za odmero dohodnine natančni in pa, da ne »pozabimo« k dohodkom in seštevku le-teh vpisati zneskov zaslužka pri honorarnem delu, akviziterstvu ipd. Ne gre namreč podcenjevati organiziranosti davčne službe in vsako leto bolj dodelanega sistema nadzora nad izplačili dohodkov, ki pri odmeri dohodnine lahko pokaže zobe davkoplačevalcem, še posebej davčnim utajevalcem. In če so nam na občinskih davkarijah prvo in drugo leto pisanja davčnih napovedi še nekako spregledali napake (ne pa tudi utaje) pri izpolnjevanju obrazcev, se zdaj, ko naj bi o vsem bili pravzaprav že dovolj dobro seznanjeni, pač ne kaže pretirano zanašati na prizanesljivost in popustljivost. Bodimo zato raje natančni in kar najbolj pošteni, pa se bomo ognili zapletom z davkarijo in kaznim, ki nas lahko doletijo. Po zakonu o dohodnini so vsi obdavčljivi dohodki pravzaprav obdavčeni že sproti z akontacijami dohodnine. Zato na izpiskih, ki smo jih dobivali v zadnjih dneh od izplačevalcev dohodka o skupnih izplačilih v preteklem letu zelo natančno piše, kolikšna so bila ta izplačila in koliko od omenjene vsote je že bilo med letom odvedenega v državno blagajno kot akontacija dohodnine. Obdavčljivi dohodki so po zakonu torej: — osebni prejemki oziroma plače (tudi tiste za delo v tujini, na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi in to v višini plače, ki velja za enaka dela v Sloveniji), nadomestila plač ter drugi prejemki iz delovega razmerja. Ti prejemki so lahko razen denarja še boni ali delna izplačila v naravi (v blagu); k obdavčljivim prejemkom sodijo tudi prejemki v obliki izplačanih stimulacij in ugodnosti v zvezi z delovnim razmerjem (uporaba službenega avtomobila v privatne namene); — pokojnine (če niso tako nizke, da med letom zanje ni bila obračunana akontacija dohodnine); — prejemki za priložnostno opravljene storitve; — dohodek iz kmetijstva oziroma katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč; — dobiček, dosežen pri opravljanju dejavnosti; — dobiček pri prodaji premoženja (od prodaje premičnin, vrednostnih papirjev, prodaje nepremičnin); — obresti na dana posojila, — dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem (od zemljišč, prostorov za opravljanje dejavnosti, stanovanj ipd.),: — dohodki iz premoženjskih pravic (avtorske pravice pri izdaji knjig, plošč, CD, pri izumih, tehničnih izboljšavah ipd.) Napoved za odmero dohodnine mora izpolniti vsak posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji in tisti, ki je prebival v naši državi najmanj šest mesecev preteklega leta ter je prejemal kakršenkoli dohodek, ki je obdavčljiv po zakonu o dohodnini Kazni za »pozabljivost« Po zakonu o dohodnini nas lahko doleti tudi denarna kazen, če zaradi »pozabljivosti« ne oddamo davčne napovedi, če pri pisanju napovedi zamujamo ali pa če goljufamo. Če namreč obrazca za davčno napoved ne oddamo v predpisanem roku ali če v napovedi ni vseh podatkov, ki so potrebni za odmero dohodnine, nas lahko kaznujejo z najmanj 50.000 tolarji. Ustrezno visoka (najmanj 400.000 tolarjev) je lahko tudi kazen v primeru lažno spisane davčne napovedi. Davčnim uslužbencem, ki se bodo ukvarjali s preverjanjem napisanega v oddanih napovedih pač ne bo težko ugotoviti resničnosti vpisanega, saj bodo imeli na voljo vse podatke o izplačilih, o že plačanih dajatvah. V republiškem računskem centru, odkoder je voden ves nadzor in odmera davkov od dohodkov, bodo tudi letos skrbno »tehtali« težo zaslužkov in temu primernih davkov. kurjavi z lahkim kurilnim oljem ali plinom) in izdatki za varčevanje z energijo (oprema in izvajanje del za ogrevanje s toplotnimi črpalkami, z uporabo sončne energije; gradbeni izolacijski materiali; atestirana oprema, ki zmanjšuje porabo električne energije v gospodinjstvu; termo-statski radiatorski ventili ipd.). Pri vsem tem naštevanju možnih oljšav, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero dohodnine, pa ne gre mimo olajšav za vzdrževanje in obnavljanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov — te lahko uveljavljajo le uradno priznani imetniki kulturne dediščine — spomniti pa velja še na olajšave za plačane članarine političnim strankam in sindikatom. Enako velja za prostovoljne denarne prispevke in vsakega vzdrževanca. Vzdrževa-nec pa je lahko zakonski partner (mož ali žena), ki nima lastnih sredstev za preživetje; razvezani zakonec’, če mu je s sodbo oziroma s sporazumom priznana pravica do preživnine; otrok oziroma otroci ali posvojenci do 18. leta starosti (če se šolajo, pa do največ 26. leta starosti) in polnoletni otroci ali posvojenci brez zaposlitve, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši oziroma posvojitelji in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje ter nimajo lastnih sredstev za preživetje ali pa so ta manjša od olajšave, ki jim pripada po zakonu. Za vzdrževane družinske člane se štejejo tudi za delo nezmožni otroci oziroma posvojenci, ne glede na starost, razen teh pa tudi pastorki, vnuki (če nimajo več staršev) in Brdo pri Kranju 64000 Kranj Tel: 064 221 761 Fax: 064 222 070 Cenjenim strankam sporočamo, da bosta bencinski črpalki na avtocesti v Postojni zaradi obnovitve zaprti od 7.3. do 20.5.1994. V tem času bomo podaljšali obratovalni čas na bencinski črpalki v Senožečah, ki bo poslovala NEPREKINJENO od 0 do 24 ure. OMV - ISTRA d.o.o. Koper y IOMV-ISTRA] -y življenju prijazna energija V GROUP B. UVELJAVLJAM ZMANJŠANJE OSNOVE ZA: B.l. 1. sredstva, vložena v obveznice, delnice in vloge po predpisih; ki urejajo ustanavljanje podjetij, ter v deleže zadrug 2. znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti, in znesek sredstev, vloženih v preure-ditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva I I j 3. reinvestirani del izplačane udeležbe v dobičku • 4. znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in ko-munikacijskih ovir za invalida v teh objektih sTTCoo 5. znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo 6. sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine v sporazumu, sklenjenim z imetnikom spomenika soglašala 7. prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca, na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije 8. znesek sredstev, vloženih v nakup zdravi!, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščin za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje G.OoO 9. znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobitev novih znanj Z^.T)~60 10. znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti ipd.) 11. znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del 56-000 12. plačane članarine političnim strankam in sindikatom V2T 000 13. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednosti daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam. B.ll. I 14. plačane zneske samoprispevka | 15 invalidnost s 100 % telesno okvaro, zaradi katere mi je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Skupnosti oziroma Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov DA obkroži 16. dopolnjenih 65 let starosti DA ISTRA BENZ\ Uveljavljanje olajšav Na 3. strani obrazca »Napoved za odmero dohodnine za leto 1993« v rubriki B. I. vpisujemo zneske, ki smo jih lani porabili za tiste namene, s katerimi si lahko po zakonu o dohodnini za lansko leto zmanjšamo davčno osnovo za 10 odstotkov. V rubrike, ki natančno razvrščajo posamezne skupine teh možnih olajšav, bomo denimo vpisovali zneske, porabljene za nakup vrednostnih papirjev, za nakup ali adaptacijo stanovanja, stanovanske hiše, izdatke za nakup zdravil, knjig, za izobraževanje ob delu, za plačane članarine političnim strankam, za dt. nartu, prispevke humanitarnim organizacijam ipd. V rubriko B.ll. na tej strani pa bodo za uveljavljanje olajšave vpisali znesek tisti, ki so lani plačali samoprispevek, odgovor DA pa bodo obkrožili davčni zavezanci, ki uveljavljajo olajšavo za invalidnost. Pod točko 16 pa bodo enak odgovor obkrožili vsi, ki so upravičeni do starostne olajšave (8 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v letu 1993). 8. stran * DELO DOHODNINA ’93 Torek, 8. marca 1994 Dobro je vedeti, kaj in kam vpisujemo v napoved LJUBLJANA, 7. marca — Obrazec za izpolnjevanje napovedi dohodnine za leto 1993 je skorajda enak lanskoletnemu, le da je drugačne barve, hkrati pa je novo to, da ga morajo do konca marca izpolniti in oddati tudi vsi, ki imajo (prejemajo) dohodek od dejavnosti. Zasebniki morajo namreč po novem oddati davčno napoved enako kot vsi drugi »navadni« davkoplačevalci, prej so lahko oziroma so morali čakati na odločbo davčne uprave o višini dobička. Pisanja davčne napovedi pa so po novem oproščeni tisti upokojenci, ki so med letom prejemali pokojnine, od katerih jim niso obračunavali nobene akontacije dohodnine in razen tega niso imeli med letom nobenega drugega dohodka razen pokojnine. Razen obrazca za odmero dohodnine (prav je, če imamo dva izvoda oziroma če izpolnjeni obrazec»potem fotokopiramo za svojo dokumentacijo) potrebujemo še dokumente o naših dohodkih v preteklem letu, bančni izpisek prometa na žiro računu, pustimo prazno) deležni od našega delodajalca in zanje nismo posebej plačevali akontacije dohodnine. V vrsti s številko 13 vpišemo najprej znesek bruto regresa v stolpec s številko 8, nato pa kih so upravičenci nadomestil dobili od že omenjenih izplačevalcev. Tisti, ki so lani med letom dobivali več vrst teh nadomestil, morajo vsoto teh sešteti. V vrsto s število 16 vpišemo v naslednji stolpec lOa v isti vrsti podatke o morebitnih prejemkih še akontacijo dohodnine. Vse na- za priložnostno opravljanje stori-vcdene podatke smo dobili od tev yse prejemke seštejemo in Upokojenci in zavarovanci, ki morajo oddati napoved, pa v vrsto nižje vpišejo še svojo evidenčno številko. Tem splošnim podatkom sledijo podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je davčni zavezanec dobil med letom 1993. potrdila o naših izdatkih v preteklem letu, če jih bomo vpisovali v obrazec in z njimi uveljavljali olajšave. In ko se lotimo pisanja, bodimo pozorni na zapisano v posameznih rubrikah, pri čemer si vsekakor pomagamo z branjem priloženega navodila k obrazcu napovedi, pa saj nas na to že takoj na začetku prve strani opozori z debelejšimi čr- 1 kami zapisan in uokvirjen (desno zgoraj) stavek: Pred izpolnjevanjem preberite priložena navodila! Prva stran Zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti pod oznako 31 obkrožijo DA. Za večino pa se bo izpolnjevanje napovedi začelo z vpisovanjem osebnih podatkov, kamor sodi tudi izbira in ustrezna označitev jezikovne variante, v kateri bomo pisali napoved. Z velikimi tiskanimi črkami nato vpišemo priimek in ime, naslov stalnega oziroma, kdor tega nima v Sloveniji, naslov začasnega bivališča v času oddajanja napovedi. V okenca ob imenu vpišemo enotno matično številko občana (EMŠO), v okenca ob naslovu pa datum rojstva (leto, mesec, dan). V vrsti pod številko 11 se vpisujejo zneski plač in nadomestil, pod stolpec s številko 8 vpišemo znesek bruto plače ali nadomestila, v naslednjega pod lOa vpišemo seštevek že plačanih akonta- izplačevalca naših dohodkov. Naslednja vrsta z označeno številko 14 je namenjena za vpisovanje pokojnin in nadomestil, izplačanih pri ZPIZ. Upokojenci, ki so dolžni pisati davčno napoved (če je njihova pokojnina tolikšna, da so že med letom plačevali akontacijo dohodnine oziroma so imeli med letom razen pokojnine še kakšen drug dohodek), najprej vpišejo pod stolpec 8 znesek bruto pokojnin in nadomestil, nato pa v sosednji stolpec lOa še znesek dejansko plačane akontacije dohodnine, v stolpec znesek vpišemo pod prvi stolpec 8, seštejemo tudi plačane akontacije dohodnine za omenjene prejemke in jih vpišemo pod stolpec lOa, če je šlo za prejemke v Sloveniji, in pod stolpec lOb, če je šlo za prejemke iz tujine. Če izplačevalec teh dohodkov ni posredoval obvestil o teh prejemkih (za akviziterstvo, prodajo od vrat do vrat), si bruto znesek lahko izračunate sami: priliv na žiro račun se pomnoži s koeficientom 1,25, akontacija dohodnine pa se dobi tako, da se bruto znezek pomnoži z 0,20 (dvajetodstotni S površnim branjem navodila za izpolnjevanje davčne napovedi si lahko samo škodujemo — Katera potrdila in podatke sploh potrebujemo? — Tudi zasebniki oddajajo napoved do 31. marca — Odpustek za upokojence s povprečnimi in slabimi pokojninami cij dohodnine, stolpec lOb pa je namenjen vpisu podatka o plačanem davku tistih davčnih zavezancev, ki so delali v tujini za slovenskega delodajalca in so imeli delovno razmerje sklenjeno v Sloveniji. Četrto okence (stolpec 11) pa je namenjeno zapisu seštevka vseh že plačanih prispevkov za socialno varnost in drugih po zakonu obveznih prispevkov v preteklem letu. V vrsti s številko 12 vpišemo pod stimulacije in bonitete seštevek vseh stimulacij in bonitet, ki smo jih bili (če smo jih bili, če ne, 11 pa znesek obračunanih prispevkov in v stolpec 13 še znesek obračunanega fiktivnega, ne pa tudi dejansko plačanega davka. Vse te podatke je upravičencem posredoval ZPIZ. V vrsti nižje (številka 15) se pod »ostala nadomestila« vpišejo zneski tistih davčnih zavezancev, ki so dobivali nadomestila ministrstev (za zdravstvo, za obrambo) in zavodov (za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje). Obvestila o bruto prejemkih, plačanih akontacijah za dohodnino in plačanih obveznih prispev- davek. Devizni prejemki se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije, kakršen je veljal na dan prejetja določenega zneska oziroma po srednjem mesečnem tečaju, ki je pač veljal ob prejetju določene vsote. Enako se v tolarje preračuna tudi plače in pokojnine iz tujine. Neto zneske plač iz tujine se vpisuje v vrsto s številko 17 in pod stolpec 8, neto znesek plačane akontacije dohodnine v Sloveniji se vpiše v stolpec lOa, znesek plačanega davka v tujini pa pod stol- pec lOb, nazadnje pa je treba pod stolpec 11 vpisati še znesek plačanih obveznih prispevkov. Podobno se vrsto nižje (označena s številko 18) vpisujejo tudi zneski pokojnine iz tujine. Tisti, kije dobil plačano pokojnino za več let, mora vpisati celoten znesek, ki ga je prejel v letu 1993, za natančnejšo razmejitev takega dohodka pa mora izpolniti še rubriko na drugi strani dohodninskega obrazca v poglavju z oznako A.III. Druga stran Označena je z A.II. Drugi odhodki. Na tej strani morajo označeno vrstico 21 ustrezno izpolniti kmetje, obdavčeni po katastrskem dohodku od kmetijskih in gozdnih zemljišč. V stolpec 8 vpišejo znesek, ki je zapisan v odločbi o odmeri davka iz kmetijstva -za leto 1993, v stolpec lOa pa odmerjeni davek, če ke bil KD dovolj velik, v stolpec 11 pa znesek plačanih prispevkov. Zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti morajo v vrstico 31 zapisati le znesek predpisane akontacije dohodnine (stolpec lOa), okence v stolpcu številka 8 pa bo po vsej verjetnosti ostalo prazno, saj zneska dobička iz dejavnosti ne bodo mogli vpisati, ker tega podatka do konca marca, ko morajo oddati napoved, preprosto še ne bodo dobili (odločba o odmeri davka iz dejavnosti), jim bodo pa ta podatek vnesli v napoved na davkariji sami. V vrstice od 32 do 35 bodo vpisovali podatke tisti, ki pridobivajo dohodek iz dejavnosti pri obrtnikih in podjetnikih, v vrsto s številko 36 pa vpišejo (naj bi jih) podatke vsi, ki so v preteklem letu neregistrirano opravljali dejavnost — morali bi biti vpisani v ustrezen sodni register za opravljanje dejavnosti, pa niso bili in so torej šušmarili. Pri dobičku iz kapitala s pro- Tečajnica za obračun dohodkov iz tujine 1993 ATS (100) FRF (100) DEM (100) ra (100) CFH (100) GBP (D USD (D ECU (D HRD (D Jan. 871.1295 1806.9214 6128.7260 6.6424 6700.9258 151.6779 99.1190 120.1091 11.6250 feb. 877.8665 1823.7474 6176.9777 6.6573 6680.1763 145.9195 101.2868 120.0263 9.3913 Mrtf. 895.2028 1853.3059 6296.7410 6.5166 6823.3894 151.4283 103.8113 -122.2386 7.6296 Apr. 926.0170 1926.2054 6515.7932 6.7455 7109.4741 160.4569 104.2541 126.8545 6.4667 Maj 961.5037 2006.2056 6764.0657 7.3572 7500.1563 168.3401 108.5463 132.2173 5.2160 Jun. 986.7388 2062.7451 6943.5463 7.6330 7780.0883 173.0921 114.2431 135.7725 4.3240 Jul. 995.9845 2059.5045 7009.8621 7.5994 7929.9615 179.7720 120.1222 136.5223 3.4704 Avg. 996.8450 2005.6686 7p14.1465 7.4165 7944.1650 177.6485 119.1223 133.8767 2.8231 Sep. 1005.7430 2021.7856 7077.0783 7.3272 8090.2225 175.1933 115.0601 134.5196 2.2423 Okt 1026.1757 2057.2613 7219.2920 7.3878 8211.8484 177.6597 118.2042 137.1710 1.7154 NuV. 1052.0097 2128 9626 7398.2866 7.5529 8396.3995 186.2153 125.7651 141.9211 1.9920 Dec. 1075.2922 2211.3645 7568.2844 7.6644 8833.3650 192.8986 129.3676 146.0337 2.0000 pov. 19S3 972.6257 1996.9732 6842.9000 7.2000 7666.6893 170.0252 113.2419 132.2802 4.9080 B.Hi. Uveljavljam posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane Priimek in ime EMŠO leto rojstva Sorodstveno razmerje 2. odstavek 8. čl. (+4%) 3. odstavek 8. člena čas vzdrževanja Znesek lastnih sredstev Znesek prispevkov za preživljanje oziroma preživnina (20%) (50%) od meseca do meseca 2 3 4 5 6 7 8a 8b 9 10 2>X02.^S002A! A 12. 2,2.01 9^650Q^G A A 12_ - Sorodstveno razmerje: A otrok oziroma posvojenec B vnuk ali pastorek C zakonec D starši oziroma posvojitelji E drugi člani kmetijskega gospodinjstva Uveljavljam razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere je posebno olajšavo uveljavljal v svoji napovedi v tabeli B.lll. zavezanec ............................................................................................ EMŠO ................................................. (priimek in ime) Za preživetje otrok(a) prispevam na podlagi sodne odločbe (sporazuma, dogovora o preživljanju) št. z dne Otrok(ci) so mi zaupani po sodni odločbi: obkroži Stalno prebivališče družinskih članov: ............................................................................................. Delovno razmerje imam sklenjeno pri ? b d . o. o....... ui\cn Am PRIPOMBA ZAVEZANCA dajo nepremičnin (vrstica 41) in premičnin (vrstica 42) se upošteva le tisti dobiček, ki so ga z odločbo ugotovili na davkoplačevalčevi izpostavi republiške uprave za javne prihodke in na podlagi tega tudi odmerili davek. K temu davku pa se ne prišteva prometni davek od prometa z nepremičninami. V rubriko dohodki iz premoženja v vrsti 51 se vpiše izplačana udeležba pri dobičku solastnikom podjetij, vrstico nižje se vpiše znesek obresti na posojila fizičnim in pravnim osebam, v vrsti s številko 53 pa vpišejo svoj dohodek tisti, ki so oddajali v najem poslovne prostore denimo, hišo, stanovanje. Če je bila prejeta najemnina za več let skupaj, se vpiše celoten znesek, za razmejitev dohodka pa se podatki z oznako, pod katero vrstico smo že vpisali celoten znesek, ponovno vpišejo v rubriko A.III. V rubriko dohodki iz premoženjskih pravic vpišejo zneske vsi, ki so prejeli dohodke iz naslova avtorskih pravic (tudi za izume, tehnične izboljšave ipd.). Tretja stran — olajšave za izdatke V rubriko B.I. na tretji strani obrazca bomo najprej vpisovali zneske, ki smo jih v preteklem letu porabili kot izdatek za vse tiste namene, s katerimi si lahko osnovo za odmero dohodnine zmanjšamo v skupnem znesku za največ 10 odstotkov. Bodimo natančni in v okenca, ki opredeljujejo to porabo vpisujmo le zneske, za katere imamo ustrezne račune in potrdila. Na ta način se lahko izognemo kasnejšemu zapletu, ki ga lahko povzroči preverjanje na davkariji. Pod B.II. na tretji strani spodaj pa vpišemo v okence znesek, s katerim si lahko zmanjšamo davčno breme v primeru, da smo plačevali lani za samoprispevek - pod 14 se vpiše celoten znesek samoprispevka v tem letu. V vrstici pod zaporedno številko 15 obkrožijo DA vsi, ki uveljavljajo olajšavo za invalidnost (olajšava v višini letne povprečne bruto plače), v vrstici 16 pa enak odgovor obkrožijo vsi, ki so imeli v preteklem letu dopolnjenih najmanj 65 let (starostna olajšava v višini 8 odstotkov letne povprečne bruto plače v državi). Na žiro račun, odprt pri HOJ \ £ o 10O - 62 o - 4 2.^ -16 S 9 2. 4 - A\iZA2A2>. pod št.... so mi bili v letu 1993 nakazani dohodki v višini 'il OO I ( V U3UŽ>U-)Akn........» 4S.3,. -1994 Podpis zavezanca: Četrta stran - olajšave za vzdrževance V rubriki B.III. na zadnji strani bodo podatke vpisovali vsi, ki uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane. Tudi tu velja biti natančen in ne spregledati navodila za pravilno označevanje (od priimka in imena z enotno matično številko, vrste olajšave, pa do sorodstvenega razmerja vzdrževancev). Pripravila Marjeta Šoštarič IZPOLNI IZPOSTAVA Datum prejema napovedi: Zaporedna številka iz seznama prejetih napovedi: Pred izpolnjevanjem preberite priložena navodila! Zavezanec za davek od dohodka iz dejavnosti pod oznako 31 obkroži OA NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE za leto 1993 jezikovna varianta (1 slov., 2 slov.-ital., 3 slov-madž.) OSEBNI PODATKI Priimek in ime Podatke vpisujte s tiskanimi črkami! 'iLO dčkJUC ..............J AM C 2 Naslov bivališča: naselje, ulica, hišna številka ........tiOS* XA.......2-2l ;................. Poštna številka, ime pošte • _ _ . [KPnofdToi UAUičAAjOA Enotna matična številka občana staosHisasEEHiSis Datum rojstva leto mesec dan iom eh Številka upravičenca □ □ [ A. PODATKI O DOHODKIH ZAVEZANCA Zneske vpisujte v tolarjih brez stotinov! A.i. Osebni prejemki Prejemek Znesek Akontacija dohodnine Prispevki za soc. varnost in posebni prispevki po zakonu Obračunana neplačana akontacija oznaka vrsta v RS I v tujini 7 8 lOa lOb 11 13 n. plače in nadomestila \. l(S2_. W £ ao. TSH-I&S xxxxx 12. stimulacije oz. bonitete xxxxxx xxxxxx xxxxx X X X X X 13. regres &2 SSM -3.50^ X X X X X X X X X X X xxxxx 14. pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u xxxxxx 15. ostala nadomestila xxxxxx xxxxx 16. prejemki, doseženi s priložnostnim opravljanjem storitev xxxxx xxxxx 17. plače iz tujine XX XXX 18. pokojnine iz tujine - MF-HUJP oor it. 1 Tiskane na okoloikem papirju DZS. d. d.. ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN Obr. 7,201 A.II. Drugi dohodki oznaka Dohodek Znesek Normirani odhodki oziroma stroški Akontacija dohodnine Prispevki za soc. varnost in posebni po zakonu vrsta v RS v tujini ~ lOb 7 8 9 10a | katastrski dohodek kmetijskih »n 21. i gozdnin zemljišč, zmanjšan za oprostitve in olajšave X X X X X X X X X X X | DOHC 31. )DKI IZ DEJAVNOSTI dobiček (38. člen ZD) XXXXXXXXXXX X X X X X XXXXXX ! XXXXX 32. dobiček (51 .a člen ZD), dosežen pri fizičnih osebah X X X X X X X X X X X 33. dobiček (51 .b člen ZD), dosežen pri fizičnih osebah x.xxxx - X X X X X X 34. 35 dobiček (51 .a člen ZD), dosežen pri pravnih osebah . X X X X X X dobiček (51 ,b člen ZD), dosežen pri pravnih osebah xxxxxx 36. dobiček (46, člen ZD) X X X X X X X X X X X X X X X X DOBIČEK IZ KAPITALA 41. j dosežen s prodajo nepremičnin xxxxx xxxxx.x xxxxx i ! 42. dosežen s prodajo premičnin ■ xxxxx xxxxxx xxxxx DOHODKI IZ PREMOŽENJA 51. izplačana udeležba pri dobičku X X X X X X X X X X X X X X X X 52. obresti na posojila X X X X X X X X X X X X X X X X 53. doseženi z oddajanjem v najem X X X X X X xxxxx DOHC 61. >DKI IZ PREMOŽENJSKIH PRAVIC dohodki iz avtorskih pravic 2.-14.999 &V.601 •52.8LS 62. dohodki iz izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav 1 A.iil. Prejemki in drugi dohodki, ki izvirajo iz več let, oziroma dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto Prejemek oziroma dohodek Znesek Število let oznaka vrsta 7 8 14 - Pomembne številke Povprečna letna plača zaposlenih v Sloveniji je bila lani 905.184 tolarjev. To je pomemben podatek za izračun dohodnine. Še zlasti, ker so na to povprečno plačo preračunani tudi odstotki olajšav, za vzdrževane družinske člane in otroke, za invalide, za davčne zavezance, ki so starejši od 65 let. 4 odstotke povprečne plače je 36.207 tolarjev (če za enega otroka uveljavljata olajšavo oba starša; dodatna olajšava za šolanje otroka na srednji, visoki ali višji šoli izven kraja bivanja) ; 8 odstotkov povprečne plače je 72.415 tolarjev (starostna olajšava, olajšava za vzdževanega družinskega člana in olajšava za enega otroka); 10 odstotkov povprečne plače je 90.518 tolarjev (olajšava za drugega otroka); 12 odstotkov povprečne plače je 108.622 tolarjev (olajšava za tretjega otroka ali pa za prvega otroka na šolanju zunaj stanelga bivališča - 8 odstotkov + 4 odstotki); 16 odstotkov povprečne plače je 144.829 tolarjev (olajšava za dva otroka denimo); 20 odstotkov povprečne plače je 181.036 tolarjev (olajšava za otroka, motenega v duševnem ali telesnem razvoju); 50 odstotkov povprečne plače je 452.592 tolarjev (olajšava za delo trajno nezmožnega otroka). ii. A ■ J ) '4 A PREPIRI MED ZAVEZNIKI Umberto Bossi zmerja Berlusconija in Finija Vodja Severne zveze: Berlusconijevci so otroci krščanske demokracije, ne bomo vladali s fašisti — Vitez odgovarja: Vi ste kri naše krvi... OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 7. marca — Umberto Bossi, vodja Severne zveze, je čedalje ostrejši in bolj surov: divje napada tiste, s katerimi je sklenil volilno zavezništvo. Za Berlusconija in njegovo stranko Naprej, Italija! trdi, da sta dediča nekdanje pentokracije (vladavine petih strank), Finija pa nenehno opozarja, da Severna zveza ne bo šla v vlado s fašisti. Medtem ko mu Fini vrača milo za drago, se Berlusconi še kroti, le sem ter tja zbadljivo reče, da se pač ve, kdo je najmočnejši, in da zato drugi izgubljajo živce. Volilni shodi, ki jih prireja Se-zveza, so doslej najbolj verna divji. V Bologni, ki je že deset letja komunistična in kjer je kandidat za poslanca vodja PDS Occhetto, so pričakali Bossija s takim truščem in kričanjem, da se je dokaj hitro pobral drugam. Rdeča Bologna se je tako maščevala za žalitve in grožnje, ki jih je bil pred nekaj tedni deležen župan, ko je na kongresu Severne zveze kot gostitelj poz- dravil navzoče in spregovoril o solidarnosti severa in juga. Tudi v Firencah ni bilo kaj bolje, čeprav je Bossi lahko izpeljal zborovanje do konca. Kot že nekajkrat doslej je ostro obračunal z zaveznikoma. Za Berlusconija in njegovo stranko pravi, da da so to otroci krščanske demokracije, dediči pentokracije, torej tiste vladavine petih strank, združenih okoli krščanske demokracije in socialistov, ki je pokopala DAMIJAN SLABE Majhno ni nepomembno Litva, Latvija in Estonija, tri majhne državice, s katerimi smo se Slovenci pred in takoj po padcu berlinskega zidu tako radi primerjali, še prej pa z njimi po volji in zaradi zvite previdnosti Beograda in Moskve dolgo nismo smeli imeti kakšnih pretirano prijateljskih odnosov (niti pobratenih mest), postajajo ključna točka nemško-ruske evropske igre. V njej se bo pokazalo, do kam sme in zmore »Evropa«, toda hkrati se že kaže tudi to, kako pomembne so lahko za Evropo majhne državice na ključnih križiščih in ob pomembnih (hladnih severnih ali toplih južnih) morjih — če se seveda zavedajo svojega položaja. Nobeno naključje ni. da je Moskva minuli vikend zagrozila vsem trem baltiškim državicam z ukinitvijo vseh vitalnih surovinskih dobav, če ne bodo spoštovale interesov (v njih živečih) Rusov. Trije baltiški zunanji ministri namreč jutri (v sredo) na povabilo Klausa Kinkla prihajajo v Bonn in nemški zunanji minister je že vnaprej napovedal, da misli Nemčija do konca leta kot njihov »zagovornik in advokat« (v drugi polovici leta bo predsedujoča v EU) zanje zagotoviti podpis asociacijskih sporazumov in kar najhitrejšo integracijo v EU, Nato in WEU. kajti: »Bodočnost Baltika je v Evropi«. Pod takim naslovom je Kjnkel v avtorskem članku (kar zanj ni ravno običajno) minuli vikend na skoraj pol strani v Die Weltu pojasnil vse argumente, ki govorijo v prid taki nemški pohtiki. Vse tri baltiške državice so bile od nekdaj sestavni del Zahodne Evrope, trdi Kinkel. Povsod, od Rige in Tallinna do Vilniusa je mogoče videti zahodnoevropsko kulturo, identiteto in mentaliteto. Vse tri državice so bile od nekdaj gospodarska, trgovinska in kulturna bližnjica Evrope na poti z Zahoda na Vzhod, zato mora biti Baltik tudi v bodoče »integracijsko morje«, kjer se bodo srečevale članice EU (Nemčija), skandinavske države, ki so takorekoč že (z letom 1995) v Evropski uniji in baltiške države, ki vstopajo vanjo (Poljska kot članica višegrajske skupine, Litva, Latvija in Estonija pa kot prve izmed nekoč sovjetskih republik). Pribaltiške državice so namreč tradicionalno zgodovinsko stičišče Zahoda in Vzhoda, Severa in Juga, zato so po Kinklovih trditvah tudi idealen primer in dokaz o zraščanju kontinenta. Hkrati so pogoj za stabilnost Evrope in na njihovem primeru je potrebno preveriti praktično delovanje bodoče evropske varnostne strukture in dokumentov KVSE. Estonija bo v tem letu verjetno gospodarsko najbolje razvijajoče se država med vsemi vzhodnoevropskimi državami, zato ob njenem vključevanju v EU ne kaže spregledati tudi političnega, gospodarskega in nenazadnje moralnega vpliva te poteza na razvoj v vseh ostalih nekoč sovjetskih republikah in tudi v Rusiji. Bodočnost baltiške trojice je torej po Kinklovo tudi logičen sestavni del nekakšnega evropskega »Marshallovega duhovnega plana«, s katerim bo edino mogoče tudi kulturno in miselno, ne pa zgolj geografsko zaokrožiti povezovanje celine. Povsem mogoče je, da na te (zgolj na kratko povzete) Kinklove argumente gledamo preveč po slovensko, če v njih vidimo Slovenijo kot najhitreje razvijajočo se nekoč jugoslovansko republiko, Jadran in Ljubljansko kotlino pa kot pomembno evropsko križišče in hkrati gospodarsko, trgovinsko in kulturno bližnjico med Zahodom in Vzhodom ter Severom in Jugom Evrope. Celo naša objadranska soseda Italija je (povsem primerljivo z Baltikom) članica EU, Avstrija je že skoraj članica. Madžarska je bodoča članica iz višegrajske skupine in Hrvaška je nam sosednja objadranska država, ki je bila svoj čas prav tako republika razpadle Jugoslavije — in (nenazadnje) Srbijo lahko vzamemo za balkansko Rusijo, ki jo je potrebno demokratizirati. Res je sicer, da Slovenija in Hrvaška nista Estonija ali Litva, in da je ob Jadranu in na Balkanu marsikaj drugače kot ob Baltiku in v nekdanji SZ, toda kljub temu je mogoče Nemcem (in ostalim Evropejcem), ki naj bi v majhni Sloveniji menda ne videli nobenih strateških interesov (razen Italijanov, seveda), vendarle v vsakem trenutku poriniti pod nos iste Kinklove zgodovinske, kulturne, gospodarske, politične, varnostne, ravojne in strateške argumente, ki jih sam zagovarja v zvezi s Pribaltikom. Toda pred tem je seveda potrebno naše zunanjepolitične stratege, ki javnost prepričujejo, da zaradi naše majhnosti menda v Evropi nimamo nobene posebne strateške teže (s čimer nekateri verjetno opravičujejo predvsem svojo majhno težo), prepričati, da naša zunanjepolitična strategija ne more biti le prosjaški beg od Balkana ali pa preplašena zaplankanost oziroma vedno prepozno navezovanje na posamezne nam mogoče sorodne (višegrajska) skupine držav, kjer bi v paketu mogoče dosegli tisto, česar sami ne zmoremo. Naša edina logična strategija mora biti integrativna - predvsem z vsemi sosedami! (kar nam že lep čas dopovedujejo naših prošenj že naveličani Nemci) in tudi z Balkanom, kajti to ne pomeni avtomatično reanimacije že zdavnaj mrtve Jugoslavije. Tudi Evropa bo namreč že jutri lahko le preko nas (kot najkrajše bližnjice med Italijo in Madžarsko ali Avstrijo in Grčijo) integrirala celino, ali pa nas bo obšla tako kot ostala sprta balkanska plemena (če seveda ne bodo sprejela niti prisilne demokratizacije). To, da smo majhni, torej ne more biti vedno razlog za našo nepomembnost. Prej je res narobe: pogosto smo nepomembni predvsem zaradi naše majhnosti (tiste v glavah, seveda). _ Italijo. Glede na to, da je Berlusconi pritegnil v zavezništvo tudi neofašistično stranko MSI, je Bossi zdaj začel vpiti, da iz te moke ne bo kruha, češ da Severna zveza že ne bo vladala s fašisti. Zavezništvo Berlusconi-Bossi-Fini je poroka iz koristoljubja, kajti Severna zveza je močna na severu, MSI na jugu, Berlusconi pa računa na tiste sredinske volivce, ki so doslej glasovali za krščansko demokracijo. Po razdelitvi kandidatov znotraj zavezništva je največ dobila Severna zveza, toda Berlusconi se je pog- • Silvio Berlusconi kot lastnik televizije in poznavalec medijev čedalje bolj skrbi za svoje zunanjo podobo. Od zadnjega konca tedna so njegovi shodi v odločilnih trenutkih zaprti za fotoreporterje, kajti utegnili bi posneti in dati v tisk kakšno neprimerno fotografijo. Njegov štab je poslal vsem uredništvom kopico novih uradnih fotografij — vitez pri svojem letalu, vitez nazdravlja s šampanjcem, vitez objema otroke, vitez v športnem puloverju (s podloženimi rameni, da je širši) — zraven pa dopis s prošnjo, naj iz fotodokumentacij po-mečejo vse »stare« slike. nal v kampanjo s tolikšnim »ameriškim« aparatom in zanj dela toliko televizij in raziskovalnih agencij, da je zaveznike moral pograbiti strah. Odtod Bossijev bes. Toda Berlusconi je miren. Na včerajšnji konvenciji v Firencah, kamor se je pripeljal s svojim reaktivcem, velikanskim štabom, varnostniki itd., je še vedno mirno govoril o »skupnem boju zoper komuniste in neokomuni-ste«, za zaveznike pa je svetopisemsko dejal, da so »kri naše krvi in meso našega mesa«. Trenutno ga bolj kot Bossijevi napadi motijo veliki časopisi, ki da so vsi proti njemu, odpor državne televizije RAI ter »nagajanje« oblasti. Trdi namreč, da v njegova podjetja kar naprej prihajajo financarji in nekaj iščejo. Gotovo ne z dobrimi nameni, dodaja. STANE IVANC MAREC 1994 flCs-Sif1'* Oto Reisinger, Vjesnik, Zagreb EU IN BOSNA Senca obeh velesil nad evropsko varnostjo Vključitev ZDA in Rusije v razpletanje bosanskega klobčiča ne dokazuje zgolj drugorazredne vloge Francije in EU na tem kriznem žarišču OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 7. marca — Leto dni potem ko je za državne vajeti poprijela zmernodesničarska koalicija golistov (RPR) in liberalcev (UDF), se francoska zunanja politika sooča z vsaj dvema novima elementoma: kljub diplomatskim spodbudam, kot je najnovejša resolucija varnostnega sveta (št. 900), Pariz izgublja osrednjo vlogo v prizadevanjih za gašenje bosanskega požara, težišče odločanja o zunanjepolitičnih opcijah pa se polagoma seli iz Elizeja v Matig-non in na Quai d’Orsay. Predsednik Fran^ois Mitter-rand je še pred dvema tednoma ponovil tezo, da je bila ravno Francija pobudnica vseh zamisli za mirno rešitev bosanske vojne, poleg tega pa ima na območju krize v bivši federaciji največji kontingent vojakov pod modrimi čeladami (več kot 6.000). Šef države ima prav, navsezadnje je prav iz Pariza prišla pobuda za sklic sveta severnoatlantskega zavezništva, na katerem so zagrozili z uporabo letalskih sil, če KITAJSKA »Special 301« proti piratom Vprašanje zaščite intelektualne lastnine je osnovni problem v gospodarskih odnosih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko - Seznam ameriških družb, ki zahtevajo zaščito svojega imena na Kitajskem OD NAŠEGA DOPISNIKA PEKING, 7. marca — Kitajska se že davno ne boji več ameriškega orožja, vendar ima Washington še danes neko orožje, zaradi katerega se dejavnikom v Pekingu ježijo lasje. To je seznam, imenovan Special 301. Država, ki jo ameriška vlada uvrsti nanj, je zaznamovana kot območje, kjer intelektualna lastnina ni zaščitena pred piratstvom, zato se povsem spremeni poslovna politika ameriških družb do nje. Kitajska je v zadnjih desetih letih postala pravo cesarstvo industrijskih falsifikatov, zato je stalni kandidat za ta seznam. Velikih družb, ki se zaradi tega izogibajo kitajskega trga, mogoče ni tako veliko, za vlado v Pekingu pa je največji problem to, da mesto na tem sezmanu pomeni težko premostljivo oviro za vstop v GATT. Ameriška državna komisija za mednarodno trgovino ocenjuje, da prav zaradi nedovoljene uporabe intelektualne lastnine v posameznih državah proizvajalci v ZDA letno izgubijo od 24 do 61 milijard dolarjev profita, kar po drugačnem preračunu pomeni 130 tisoč delovnih mest. Največji del takšne kraje se izvrši v azijskih državah. Potem ko je bil januarja 1992 med Pekingom in Washingto-nom podpisan memorandum o sporazumu o pravni zaščiti intelektualne lastnine, je LR Ki- tajska sprejela še vrsto zakonskih predpisov, ki naj bi vnesli več reda na to področje. Na sodiščih že imajo oddelke za primere s te kategorije, ustanovljeno pa je tudi posebno sodišče za reševanje patentnih sporov. O tem, kako se zakoni izvajajo in koliko je sodstvo učinkovito, pa imajo Američani in Kitajci različna mnenja. Problem je zapleten tudi zaradi tega, ker imajo prav prvi, ki trdijo, da to, kar dela kitajska vlada, še zdaleč ni dovolj za preprečitev kraje intelektualne lastnine, pa tudi drugi, ki prepričujejo, da več praktično ne morejo narediti. Kako je to v praksi, kaže primer Levi-Stra-ussa, ki se je lani umaknil s kitajskega trga, kar pa niti malo ni vplivalo na število hlač, jopičev in drugih konfekcijskih artiklov z njegovim znakom, ki se še naprej prodajajo na kitajskih ulicah in v zasebnih trgovinah. Nekateri poznavalci pogajanj o tej problematiki trdijo, da je vprašanje zaščite intelektualne lastnine osnovni problem v kitaj-sko-ameriških poslovnih odnosih. Seznam ameriških družb, ki so zahtevale zakonsko zaščito svojega imena v Kitajski, se začenja z Disneyjem, katerega figurice Mickey Mousa in Donald Ducka se vedno znova zlorabljajo v kitajskih televizijskih reklamah in na izdelkih za otroke, in se nadaljuje z več proizvajalci CD plošč, video kaset in računalniških programov. Kitajska ima na primer 15 tovarn, v katerih na leto izdelajo 70 milijonov kompaktnih plošč, od tega jih gre velik del čez mejo pod ime- KOSOVO Kolektivni pohod na Beograd Srbski priseljenci, ki niso zadovoljni z odnosom avtohtonih kosovskih Srbov, napovedujejo, da bodo jutri množično odpotovali v Beograd — Srbe skrbi hitro naraščanje prebivalstva albanske narodnosti OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 7. marca - Srbski priseljenci, ki so v »južno srbsko pokrajino« prišli v okviru programa kolonizacije, niso zadovoljni s tem, kako jih sprejemajo tamkajšnje srbske oblasti, zato so napovedali za 8. marec kolektivni pohod proti Beogradu. mesto »okrepitve« iz Srbije na- Po besedah Dragana Iciča, predsednika Združenja Srbov, so jih pričakali zelo sovražno. V stanovanja, ki so jim bila obljubljena, so oblastniki vselili svoje sorodnike, njihova politika pa je najbolj razjezila srbske intelektualce, »ki živijo v skrajno slabih razmerah«. Nezadovoljstvo srbskih priseljencev tako postavlja pod vprašaj Program za naseljevanje Kosova, s katerim hoče Miioševičeva politika spremeniti etnično sestavo Kosova, kjer zdaj prevladujejo Albanci. Naseljenci obtožujejo srbske oblasti na Kosovu, da so veliko denarja, ki je bil namenjen za gradnjo približno 200 njim namenjenih stanovanj, vzeli lokalni funkcionarji in ga zapravili za osebne potrebe, večina stanovanj pa ni zgrajena. V nekaj zgrajenih stanovanjih pa so na- selili svoje sorodnike. Kljub vztrajanju Beograda, da je treba s kolonizacijo spremeniti etnično strukturo prebivalstva v škodo Albancev in korist Srbov, se ta struktura ne spreminja. Znani demografski statistik dr. Srdan Bogosavljevič pravi, da je število Albancev med popisom leta 1953 in tistim leta 1981 (popis leta 1991 so Albanci bojkotirali) raslo po povprečni stopnji 32 odstotkov v desetih letih, število Srbov pa le po stopnji šest odstotkov. Iz obdobja v obdobje raste število Albancev, število Srbov pa se zmanjšuje. Tudi če se stopnja rasti ne bo spreminjala, bodo Srbi potrebovali več kot sto let, da podvojijo število prebivalcev, Albanci pa • Po ocenah iz leta 1991, takratni popis je večina Albancev bojkotirala, je v Srbiji živelo skupaj 9,779 milijona prebivalcev, od tega 65,9 odstotka Srbov in 17,1 odstotka Albancev. Na Kosovu je v tem letu živelo 1,956 milijona prebivalcev, od tega 9,9 odstotka Srbov in 81,6 odstotka Albancev. »Kosovo kot kraj srečevanja albanskega in srbskega naroda je kot sod smodnika, saj je v izobilju le orožja. Bojeviti Srbi hitijo, bojeviti Albanci pa odlašajo, malokdo pa si prizadeva za umiritev strasti in urejanje življenja zunaj gladiatorske arene. Mlada populacija Albancev je vojaško sposobnejša, tako da približno 17 odstotkov Albancev daje več kot 23 odstotkov vojaških obveznikov Srbije. Če je spopad edina rešitev, potem je obnašanje Srbov, ki hitijo vanj, in Albancev, ki se mu izogibajo ali bolje, z njim odlašajo, ob tem pa popolnoma ignorirajo Srbijo, popolnoma logično,« končuje dr. Srdan Bogosavljevič. samo 25. Pod istimi pogoji bi se število Albancev in Srbov v Srbiji izenačilo med letoma 2050 in 2060, v Srbiji bi torej takrat živelo po približno 11 milijonov Srbov in prav toliko Albancev. Omenjeni beograjski znanstvenik je ob tem, ko je govoril o tem »srečanju narodov«, povedal, da je visoka rast števila albanskega prebivalstva predvsem posledica izredno visokega naravnega prirastka oz. visoke natalitete in stalnega zmanjševanja umrljivosti. Srbi pa imajo nasprotno poleg padanja natalitete še malenkosten dvig smrtnosti zaradi staranja prebivalstva oz. povečanja deleža starejših in zmanjšanja deleža mlajših prebivalcev v populaciji. Tako se je na enega umrlega v osrednji Srbiji, kjer živijo večinoma Srbi, rodilo leta 1990 le 1,12 otroka. To razmerje je med Albanci 1 : 6,72. To še konkretneje prikazuje, koliko hitreje raste število albanskega prebivalstva od srbskega. SLOBODAN DUKIC nom katerega od svetovnih proizvajalcev. Število osebnih računalnikov, prodanih na kitajskem trgu, v primerjavi s količino programov, ki jih je mogoče dobiti, navaja Business Software Albance na sum, da je 95 odstotkov softwara (vrednega približno 322 milijonov dolarjev) piratskega izvora. Pred nedavnim je na kitajskem jugu izbruhnil pravi škandal, ko so ugotovili, da je Institut za reflektivne materiale v Shenzhenu izdelal celo 650 tisoč ilegalnih kopij programov z Microsoftovim zaščitnim znakom. Ameriški računalniški velikan je zahteval odškodnino in dobil - celih 260 dolarjev, tako da se zdaj nadaljujejo mučna pogajanja, primer pa se bo znašel tudi na Ljudskem sodišču. Kdo bi sploh lahko pričakoval, da bo kitajski profesor, ki je odkril čare računalnika, zmožen dati 500 do 700 dolarjev za originalni program, če je njegova mesečna plača približno 50 dolarjev. ZORANA BAKOVIČ iz okolice Sarajeva ne umaknejo težkega orožja. Poseg pakta Nato v bosansko krizo je za francosko diplomacijo še pomembnejši, ker so zaveznice privolile v grožnjo z zračnimi napadi šele potem, ko jih je zunanji minister Alain Juppe posvaril, da utegne Pariz umakniti svoje čete iz Bosne. Poleg tega je francoski veleposlanik Jean-Bernard Merimee marca prevzel žezlo predsedujočega v varnostnem svetu, še pred tem pa je bil pobudnik ducata resolucij o reševanju bosanske krize, ki so jih doslej sprejeli v »direktoriju« svetovne organizacije . Toda prav vključitev natovskega zavezništva v prizadevanja za gašenje balkanskega požara je pokazala, da Francija in Evropska unija izgubljata vlogo glavnih političnih posrednic v bosanski vojni. Umik težkega orožja z obronkov Sarajeva je posledica grožnje severnoatlantskega pakta in okrepljenega pritiska moskovske diplomacije, ki jima je uspelo doseči, kar si je bruseljska grupacija (pre)dolgo zaman prizadevala. Tudi zato, ker Evropska unija nima vojaških sil, in še nekaj časa ne bo imela, da bi lahko učinkovito posegla na krizna območja po celini. Poleg tega mirovne formule, ki so ta hip v obtoku, krepko odstopajo od francosko-nemškega načrta (o delitvi Bosne na tri narodnostne entitete), ki je sicer dobil podporo dvanajsterice, predvsem pa čedalje bolj poudarjajo pomen ameriško-ruske-ga posredovanja za rešitev krize. Dokaz temu je že \vashingtonski sporazum med Hrvaško in Bosno, ki je bil na Quai d’Orsayu deležen dokaj hladnega sprejema. Do premikov pa prihaja tudi v francoskih centrih odločanja o zunanjepolitični strategiji države. Za razliko od gospodarskega ali notranjepolitičnega področja, ki sta po ustavi popolnoma v rokah vlade, kar v časih, ko imata Elizej in Matignon različni poli- tični barvi, povzroča občasne napetosti, je zunanja politika skupno lovišče šefa države in ministrskega predsednika. Še toliko bolj, kadar gre za odločitve, ki terjajo udeležbo francoske vojske, kajti te so v izključni pristojnosti državnega poglavarja, ki je po ustavi šef oboroženih sil. brez njegove privolitve torej ni mogoče na tuje pošiljati vojaštva. Premier Edouard Balladur, ki je svoje sožitje s Frangoisom Mitterrandom zasnoval povsem drugače — manj burno — kot Ja-cques Chirac v letih 1986-88, v javnosti pogosto poudarja, da so glavne zunanjepolitične odločitve plod soglasja v trikotniku med Elizejem. Matignonom in Ouai d’Orsayem. In doslej ni bilo opaziti kratkih stikov med levičarskim predsednikom in zmernodesničarsko vlado. Toda že pobuda o politični rešitvi bosanske krize, ki je najprej dobila očetovstvo Alaina Juppeja in njegovega nemškega kolega Klausa Kinkla, da bi novembra lani postala uradna mirovna strategija Evropske unije, je pokazala, da se težišče zunanjepolitičnega odločanja v Franciji polagoma odmika iz Elizeja. Četudi se v Parizu še zdaleč ne odrekajo skupni evropski zunanji in varnostni politiki, pri čemer bi slednjo zaupali Zahodnoevropski uniji (WEU). niti francosko-nemško-belgijskemu vojaškemu korpusu kot zametku bodoče evropske armade, je prav v času zmernodesničarske vlade prišlo do zagrevanja odnosov med Natom in Francijo, ki se je na januarskem vrhu severnoatlantskega zavezništva pokazala kot močno zavzeta za »revitalizacijo« pakta in okrepitev njegove vloge v Evropi. In nosilec nove strategije ni Fran<;ois Mitterrand, znan kot dolgoletni tekmec Charlesa de Gaulla, ki je Francijo leta 1966 iztrgal iz vojaške strukture pakta Nato, temveč generalovi politični dediči, ki krmarijo sedanjo francosko vlado. BOŽO MAŠANOVIČ Christopher na obisku v Avstraliji CANBERRA, 7. marca (AFP) — Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je danes prispel na tridnevni uradni obisk ! v Avstralijo. Dr. Rugova pred aretacijo? OD NAŠEGA DOPISNIKA PRIŠTINA, 7. marca — Sodne procese proti »albanskim secesionistom« se da razumeti tudi kot »zapiranje obroča« okrog dr. Ibrahima Rugove in najvplivnejše stranke Albancev, ki jo vodi, Demokratske zveze Kosova. S tem dejanjem, tako pričakujejo dobro obveščeni srbski viri na Kosovu, bi bil dokončno presekan »kosovski vozel«, z mednarodnega prizorišča pa bi izginilo vprašanje kosovskih Albancev, ki bi jim »postalo jasno«, da s »fantomsko« Republiko Kosovo — ne bo nič. Omenjene sodne procese, na katerih je bilo v minulih 15 dneh obsojenih več kot 30 Albancev, so srbske oblasti prikazale kot trden dokaz, da imajo kosovski Albanci lastno teroristično vojsko, namiguje pa se, da je glavni in-spirator terorizma in poveljnik te vojske prav dr. Rugova. Eden od glavnih dokazov za to je odkritje in aretacija njegovega 11-članskega ministrstva za obrambo, ki naj bi se mu čim prej sodilo. Ti ljudje so že v dosedanji preiskavi povedali, da obstaja albanska vojska s približno 40.000 člani. Vodi jo Hajzer Hajzari (aretiran je), v generalštabu pa je nekaj visokih vojaških oficirjev nekdanje JLA, po narodnosti Albancev. Navajajo tudi njihova imena in dejavnost: oboroževanje in urjenje Albancev za nasilno odcepitev Kosova od ZRJ. Oblikovani so tudi lokalni štabi, urjenje se izvaja na Kosovu in v Albaniji, glavna tehnična pomoč in orožje pa prihaja iz Tirane. Kot dokaz za to, da naj bi bila ta vojska formirana prav po ukazu dr. Rugove in njegove Demokratske zveze, pa navajajo neko fotografijo (niso je še pokazali) tega albanskega voditelja v uniformi glavnega komandanta albanske vojske. Posneta naj bi bila na nekih vojaških vajah, za katere ne povedo, kje so bile, kdaj in v kakšnem obsegu (tako da jih Srbi niso opazili). Dr. Rugovi so že nekajkrat vzeli potni list in ga privedli na »informativni pogovor«. Takrat so pogosto krožile zgodbice, da je aretiran. Oblast je to takoj zanikala s podkrepitvijo, da za to ni razloga, saj dejavnost dr. Rugove obravnavajo kot »verbalni delikt«. Če bi ga obtožili terorizma, bi seveda bili razlogi. Toda te poteze ni pričakovati prav kmalu, ker je tudi srbskim oblastem jasno, da bi takšna poteza izzvala reakcije v svetu in tako obrnila pozornost proti Kosovu, od tega pa bi imel Beograd samo — škodo. Zdaj ni jasno, ali gre le za preizkušanje mnenja sveta in zgodbe o aretaciji dr. Rugove lansi-rajo namerno. Toda da obstajajo takšne želje, da se obroč zares zapira in »preizkuša pulz«, kot trdijo v DSK, dokazuje tudi to, da je proti njegovemu namestniku dr. Antonu Koljaju že vložena obtožnica in izdano zaporno povelje. Napoveduje se tudi možnost aretacije drugega podpredsednika gibanja dr. Fehmija Agani-ja. Ker je bilo v vodstvu že prej nekaj nesoglasij, bi bilo lahko zaradi groženj z aretacijami razbito, dr. Rugova pa ostal osamljen. Tedaj ga mogoče ne bi bilo treba več aretirati, ker bi prišlo (spet s pomočjo oblasti) do razpada vse-albanskega »separatističnega« gibanja na Kosovu .. . BRANKO JOKIČ POMLAD V »FRANJI Piše: ZDRAVKO VIDRIH Zato se je odločil, da bo prvo, dr. Pavlo Jerinovo, razporedil za upravnico novo nastale bolnice v Trnovskem gozdu, pozneje imenovano bolnišnica »Pavla«, drugo, dr. Franjo Bojc, pa za upravnico bolnice v soteski Pasice. Tako nekako je v prispevku »Legendarna bolnišnica Franja zapisal Lado Ambrožič-Novljan. In še naprej: »Takšno je bilo novoletno darilo za mladi dekleti, veliko breme smo zvalili na videz slabotna ramena mladih partizank, ki sta dokazali, da sta junaški ženi...« Dr. Franja se je dokaj hitro spoznala in vživela z osebjem, ranjenci in oddelki: še zlasti bolničarko in inštrumentarko Lido Zlatoper-Pohar, Pino Črnica, pa njenim možem komisarjem Antijem, ki je ravno odhajal na novo dolžnost in novim komisarjem Dušanom, Jožetom Čerinom, vojaškim vodjem Ivanom Goljatom, krojačem Maksem Grilcem, bolničarko Slavico Hmelakovo, bolničarjem Rudijem Ka-trašnikom-Gašperjem, graditeljem Petrom La-pajno, bolničarko in ljudsko pesnico Pavlo Le-banovo, ekonomom Stanetom Lotričem in Jožetom Troho, kuharjem Simnovič Viljemom, pa bolničarjem Francem Šmidom-Vinotokom, ki je postal pozneje vodja oddelka v Davči, medicincem Brankom Štadlom-Petrom, kuharico Anico Štucin - Košpirc, bolničarjem Danilom Šuligojem, ki je imel na skrbi tudi maskiranje objektov in je pozneje postal bolničar v »le- teči« kirurški ekipi dr. Franceta Derganca, delavcem Antonom Tronkerjem, pa delavko Jolando Žagar-Narduzzi, bolničarjem Alojzem Plesničarjem-Gigijem, ki je pozneje prevzel vodstvo oddelka na Cerkljanskem vrhu in mnogimi drugimi, od katerih je bilo odvisno uspešno zdravljenje, skrb za življenje in varovanje. Bolnica v grapi se širi, izpolnjuje se vsak dan. Vsak dan dovažajo nove ranjence. Mnogi ozdraveli odhajajo nazaj v enote, nekateri pa ostanejo kar med osebjem. Šest dni po prihodu dr. Franje prinesejo večjo skupino borcev, ki so bili ranjeni ob zahrbtnem napadu Nemcev na partijsko šolo v Cerknem. Pa preletimo kratko kroniko bolnice: — 23. decembra 1943 prvih sedem ranjencev in začetek delovanja, — 22. januarja 1944 prevzame vodstvo dr. Franja Bojc, dr. Viktor Voljčak postane šef sanitete 9. korpusa, — 28. januarja 1944 sprejeto 12 hudo ranjenih iz partijske šole. — marca in aprila 1944 začetek gradnje dveh barak ob zgornjem toku s 70 ležišči, — 24. aprila 1944 prvi napad nemške patrulje s severne strani, — 24/25 aprila 1944 evakuacija bolnišnice (zaradi nevarnosti) z 28 nepremičnimi ranjenci v oddelek C in na Pokljuka 10 v Davči, — 18. maja 1944 premik ranjencev iz Davče na Jelovico zaradi pretečega izdajstva, — 22. junija vrnitev bolnišnice v sotesko Pasice, kjer deluje do osvoboditve oziroma do odhoda v Gorico, — avgusta 1944 prenos hudih ranjencev na začasno letališče na Notranjsko in odvoz oziroma let za Bari, — 25. julija—1. oktobra, nova uprava, ki jo vodi dr. France Podkoritnik — Očka (kaj se je zgodilo z dr. Franjo je druga zgodba). Najlepše jo je dr. Franja opisala v knjigi: »Pisma svojemu sinu«. — 1. oktobra dr. Franja Bojc ponovno upravnica — vse do osvoboditve, — 25. marca 1945 drugi in zadnji napad na »Franjo«, -5. maja 1945 prevoz 98 ranjencev v osvobojeno Gorico Franja in komisarji Dr. Franja se skupaj z osebjem z vsem srcem posveti ranjencem, spodbuja jih k življenju, zdravi jih kot vestna mati in čeprav zelo mlada za tako odgovorno delo, predvsem mlajšim nadomešča pravo mater. Koliko noči je prebedela ob ranjencu, mu »dvigala moralo«. Pa kako hudo je bilo, ko je ranjenec podlegel in se je morala od njega poslavljati. Ranjenci smo verjeli v dr. Franjo in njene sodelavce. Z njo smo se čutili varne . . . Dr. Franja je bila v prvi vrsti zdravnik, šele potem upravnik, ki je bila odgovorna za vse delo v bolnici, torej tudi za varnost, morda nekoliko manj za politiko. Zato ni čudno, da je včasih prišlo do nesporazumov med njo in kakšnim prenapetim komisarjem. Morda leži tudi tu del odgovora, zakaj je morala začasno iz bolnice. Žganje za anestezijo S kakšnimi sredstvi so zdravili in od kod so jih dobivali? Začetna sredstva so bila zelo skromna, kasneje jih je bilo več in so bila boljša. Ker v začetnem obdobju ni bilo pravih sredstev za omamo, zato so v hujših posegih uporabili domače žganje, pri amputaciji udov specialno orodje, pri obtežbah nog oziroma zlomih in izvinih so se zadovoljili s steklenico polno vode. Zdravniki so se morali skratka znajti, kakor so vedeli in znali. Dr. Franja o tem piše: »Preskrba s sanitetnimi potrebščinami je bila organizirana v glavnem tako kot dobava hrane. Ob kapitulaciji Italije, še zlasti po novembrski ofenzivi je ostalo malo sredstev. V bolnici v Cerknem so se ohranili le manjši instrumenti, ki so jih prenesli v Franjo. Praktično zalog ni bilo. Na pomoč so priskočile terenske organizacije. V paketih, ki so potovali preko javk, je bil obvezilni material. Največkrat je bila prav s tem izražena velika dejavnost in zavednost primorskih žena. Poslani zavitki so bili sešiti, največkrat iz starih rjuh, plenic, platna ali kosa kotenine. Vse je bilo skrbno oprano, obrobljeno in zlikano in z na-potnim pismom prinešeno na javko ali poslano po kurirski zvezi. Med povoji so bile steklenice z jodovo tinkturo, mast za mazanje ozeblin, mazila proti revmi, nekaj označenih tablet. . . « Specialitete in zdravila so v začetku dobivali po zvezi, ki jo je v Žireh in Gorenji vasi organiziral dr. Voljčak. Celo iz Gradca so prihajala zdravila. Spomladi je prišla sanitetna pošiljka od zavezniške vojske. Vsebovala je več 100 medeninastih posodic z etrom, nad petsto ampul pentotala za vensko anestezijo, tisoč Kramerjevih opornic za fiksiranje kosti, deset-tisoč povojev, nad dvatisoč nepremočljivo pakiranih mavčnih povojev, petdesettisoč tablet sulfamida, ampule morfija in koeina in mnogo drugega. Sredi leta 1944 je bila ustanovljena skrita centralna apoteka, ki je oskrbovala vso saniteto 9. korpusa, ki jo je organiziral in vodil mag. Uroš Rupreht. Za specialitete in inštrumentarij je organizirala dobavne kanale prav do Milana in Gradca; pa tudi iz lekarne Rauh Inšavnik iz Kranja, pa iz Št. Vida ob Glini na Koroškem in iz Dunaja; celo iz Prage so prihajala zdravila. Objavimo samo eno od mnogih pisem, ki jih je prejela dr. Franja: »Tov. Franja! Dobil sem zvezo s Koroško, s to zvezo mi je omogočena dobava sanitetnega materiala, kakor tudi kirurškega orodja. Vsled tega mi čimpreje pošlji natančni seznam, katere vrste sanitetnega materiala ti najbolj primanjkuje, sporoči tudi katere vrste kirurškega orodja najbolj in najprej rabiš. Torej, čimprej, da mi dotični ne odide. Te tovariško pozdravlja! Na položaju 30. 6. 1944 Matija s. r. Dr. Franci Derganc — kirurško delo Dr. Derganc med drugim piše: »Iz sabotažne čete, ki je taborila v gozdovih Sv. Jošta nad Kranjem, so me kurirji pripeljali v štab 9. korpusa, ki je bil avgusta 1944 na Lokvah v Trnovskem gozdu. Tu sem prvič slišal o bolnišnici Franji - in sicer iz ust same dr. Franje. Kmalu je z dr. Poharjem bil na poti v to bolnišnico. Do Cerknega so se pripeljali, od tu pa vzeli pot pod noge. Ko so zavili s poti proti šumenju vode, muje dr. Edvard rekel: »Zdaj pazi, da ne padeš. Sli bomo po vodi, od kamna do kamna. Posvetil ti bom vsako stopinjo z baterijo«. In naprej: »Naenkrat se je med šumenjem vode razlegel krik STOJ!. Kurir Zoro je uredil vse s stražarjem in čez nekaj trenutkov je dr. Derganc stal v krogu cele vasi barak. Sprejel jih je dr. Očka, ki ga je poznal že iz ljubljanskih zaporov leta 1942. Zdaj opravlja začasno funkcijo upravnika Franje«. Dr. Derganc dodaja: »Izmučen sem bil pa so me nahranili in poslali spat«. Skupaj z bolničarko Lido in dr. Očkom je obiskal oddelek A na Cerkljanskem vrhu, kjer sta Pina in Gigi skrbela za manj nevarne ranjene. Obiskal je tudi oddelek D v Davči, kjer je operiral več ranjencev, med njimi je bil tudi Evstahija Baloha, ki je bil nekdanji boksarski prvak in moj poznejši sobojevnik v jurišnem bataljonu 31. divizije. Od tedaj so se vrstile operacije iz dneva v dan tako v bolnicah, kakor na terenu. »Leteča kirurška ekipa«, tako jo je krstil šef sanitete korpusa dr. Edvard Pohar, ki jo je tudi ustanovil, je bila prva kirurška ekipa na Primorskem in dr. Derganc prvi kirurg. Ta ekipa, ki je štela deset članov, med njimi je bil najbolj znan Danilo Šuligoj, je od septembra 1944 do maja 1945 sodelovala v desetih večjih akcijah na 18 krajih. Akcije so bile — napadi na sovražne postojanke v Hotedrščici, Poljanah, Gorenji vasi. Trnovem, Sv. Križu, Idriji in Gorici, Grgarju, Predmeji, Otlici, Opčinah pri Trstu in drugje. Dr. Derganc je z ekipo opravil skupaj 416 operacij, od tega 118 v ekipi, druge pa v bolnicah in na terenu. Vse seveda v zelo težkih razmerah, brez prave luči, v kmečkih hišah, v šotorih in pod vedrim nebom. Tedaj so v Franji sterilizirali vse - tudi operacijsko perilo in obvezni material, tako da se tudi ena pooperativna rana ni zagnojila. Tedaj se je dr. Derganc spomnil na poročilo velikega ruskega kirurga Pirogova. 's * * * 4 Varstvo avtorskih pravic aktualno bolj kot prej O najnovejšem zakonskem gradivu so se njegovi predlagatelji pogovorili včeraj z generalnim sekretarjem FIA Michaelom Crosbyjem Dvodnevni delovni obisk generalnega sekretarja mednarodnega 7 avtorske agencije za Slovenijo, združenja igralcev (Federation Internationale des Acteurs — FIA) je v svoji predstavitvi našega za-Michaela Crosbvja, ki se je odzval vabilu Združenja dramskih umetnikov Slovenije, so na ministrstvu za kulturo včeraj izrabili za pogovor o pravkar pripravljenem delovnem gradivu zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki čaka na obravnavo in sprejem v vladi, nato pa na običajni parlamentarni postopek. Michael Crosby, ki je prišel na funkcijo v mednarodni organizaciji igralcev s sedežem v Londonu iz Avstralije, je uvodoma potolažil svoje gostitelje s podatkom, da slovenski ZDUS sploh ni najmanjša organizacija v tem združenju, saj imata manj članov denimo igralski organizaciji na Cipru ali v Belorusiji. Ob koncu pa je svoje navdušenje ob prvem stiku s Slovenijo med drugim izrazil z besedami, da povsem brez potrebe opozarjamo na domnevne posebnosti in nepopolnosti »družbe v prehodnem obdobju«. Večina pogovora je bila namenjena obravnavi vse zahtevnejše in vse univerzalnejše pro- O novi podobi stare celine Izšla druga številka 14. letnika revije Filozofski vestnik / Acta Philosophica Tokratna tematska številka Filozofskega vestnika, podnaslovljena z Questioning Europe, je posvečena znanstveni obdelavi radikalnih geografskih, političnih in duhovnih sprememb, ki so v zadnjih letih zaznamovale staro celino. S problematiko razumevanja Evrope in evropskega danes so se spopadli filozofi, sociologi in teoretiki iz mednarodnega kroga. O državljanstvu in nacionalnih državah, o razmerju med mitičnimi odkritji, utopičnimi prostori in postsocialistični kulturi, o različnih političnih konceptih razsvetljenstva, o liberalizmu in parti-kularizmu v novi Evropi ipd. pišejo Hauke Brunkhorst, Aleš Erjavec in Marina Gržinič, John Keane, Gorazd Korošec, Tomaž Mastnak, Aletta J. Norval, J.G.A. Pocock, Rado Riha, Braco Rotar in Jelica Šumič Riha. V uredništvu so se odločili za elitistično izdajo in vse tekste natisnili v originalih oz. v prevodih v tuje jezike. Vsem »analfabetom« oz. »monofabetom« preostanejo le kratki povzetki v tukajšnjem jeziku. Z. L. blematike varovanja avtorskih in sorodnih pravic, ki je po mnenju gosta postala zlasti aktualna z naglim razvojem sodobnih tehnik snemanja, predvajanja, posredovanja in razmnoževanja av-' torskih del. Sekretar mednarodne organizacije igralcev je z izkušnjami iz tujine opozoril na probleme pravic izvajalcev pri širjenju televizijskih, filmskih in video programov (posebej na sporno razmerje med producentom, avtorjem in izvajalci oziroma nosilci t. i. malih avtorskih pravic) ter se posebej zavzel za jasno razločevanje med pravicami avtorjev in izvajalcev. Eden od soustvarjalcev zakonskega predloga, Miha Trampuž kona poudaril, da je nastal ob študiju tujih zgledov ter iz želje, da bi tudi na tem področju postali kompatibilni z razvito Evropo. Poseben problem, katerega razreševanje bo zanimivo za skupine izvajalcev, ki soustvarjajo avtorska dela v rednem delovnem razmerju, se po njegovem odpira v iskanju praga med pravicami, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe z delodajalcem, in izvajalskimi avtorskimi pravicami. V tej točki sta se vključila v pogovor tudi predstavnik sindikata umetniških delavcev na RTV Slovenija Igor Likar in predstavnica ZDUS Majda Gr-bac. Danes, 8. marca, ob 14. uri bo Michael Crosby na Mali sceni MGL spregovoril o delovnih pravicah, socialni in pravni zaščiti, mednarodnih konvencijah in sindikalni organiziranosti čla- ŠLAVKO PEZDIR nom ZDUS. ŽIVLJENJE IN DELO SLOVENCEV V ARGENTINI PO LETU 1945-Ob veliki razstavi v Šolskem muzeju je izšla tudi knjiga dr. Janeza Arneža v 500 izvodih. Knjiga na 104 straneh in z dvema zemljevidoma govori o Slovencih v Argentini nekdaj in sedaj, zlasti velik delež pa ima obdobje po letu 1945. Na koncu je podan podrobni pregled vsega gradiva, ki je na ogled na razstavi. (Foto: Aleš Černivec) Mesec kulture dijaških domov Tradicionalni »Teden kulture«, ki ga vsako leto prirejajo ljubljanski dijaški domovi, se je letos razširil v mesec, ki bo potekal od 8. marca do 7. aprila. Njegovo otvoritev so pripravili glasbeni solisti in mladinski zbor, ki domujejo v enem izmed dijaških domov. Na njihov kulturni mesec jih bo danes ob 20. uri v prostorih Slovenske filharmonije spremil nagovor letošnje dobitnice nagrade Prešernovega sklada, igralke Judite Zidar. Poleg današnjega otvoritvenega koncerta se bo zvrstila še množica glasbenih prireditev, otvoritev razstave likovnih, fotografskih in ročnih izdelkov dijakov, promocija meddomskega literarnega glasila ter tri dramske predstave (Genetove Služkinje, Partljičeve Oskubite jastreba in Solni Barbare Orel). Minister Pelhan v Južni Avstraliji Slovenski minister za kulturo Sergej Pelhan se je v nedeljo, 6. marca, v Adelaidi udeležil otvoritve prve razstave o zgodovini slovenskih priseljencev v Južni Avstraliji. S slovenskimi izseljenci pa se je v njihovem klubu v Adelaidi dalj časa pogovarjal o aktualnih razmerah v domovini in o slovenski kulturni politiki. Kot so sporočili iz slovenskega veleposlaništva v Canberri, se bo minister Pelhan v prihodnjih dneh srečal s predstavniki južnoav-stralskega parlamenta, z direktorjem svetovno znanega adelaidskega umetniškega festivala pa naj bi se pogovarjal o možnih oblikah sodelovanja. Razstavo, ki bo v adelaidskem migracijskem muzeju odprta tri mesece, je slovesno odprl zastopnik premiera Južne Avstralije. (STA) Koncert solidarnosti Ženski forum Združene liste pripravlja danes ob 18. uri v Domu španskih borcev koncert solidarnosti v korist otrok in njihovih učiteljev, pregnanih iz BIH, ki že leto dni delujejo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. V okviru skupine »Kulturni vikend otrok iz BIH«, ki mnogim predstavlja njihovo edino družino, se pregnani otroci udeležujejo glasbenih, likovnih, literarnih in filmskih ustvarjalnih ur, ki najbrž tvorijo redke trenutke miru in veselja v njihovih tragičnih življenjih. Solidarnostni koncert je namenjen podpori nadaljnjega obstoja njihove male ustvarjalne delavnice. Desetletnica delovanja Vodnikove domačije Ob desetletnici delovanja Vodnikove domačije, kulturnega središča ljubljanske občine Šiška, so sodelavci domačije pripravili tri prireditve: nocoj ob 19. uri bodo nastopili avtorji Pesmi štirih Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec, v četrtek, 10. marca, ob 18. uri bo prof. France Pibernik predaval o zamolčani slovenski literaturi, v torek, 15. marca, ob 18. uri pa dr. Jože Pogačnik o slovenski kulturi v zamejstvu. Izbor z mednarodnega videofestivala Danes in jutri bodo v Informacijskem centru Moderne galerije ob 18. uri predstavili izbor del prvega mednarodnega videofestivala vzhodnoevropskih držav, ki se je pod naslovom »Ostrane-nie: minljivi miti — nove realnosti« odvijal lanskega novembra v stavbi Bauhausa v nekdanjem vzhodnonemškem Dessauu. Festival je vključeval tudi predstavitev produkcije videoarhitekturnih del, nastalih v obdobju 1991/92 v okviru delavnice Bauhause \Vorkshop. Izbor iz festivala bosta predstavila direktor festivala Stephen Kovats (kanadski arhitekt madžarskega rodu in vodja avdiovizualne skupine v današnjem Bauhausu) ter Inke Arns, Kovatseva idejna in organizacijska sodelavka. Slovenci v Argentini po drugi svetovni vojni V Šolskem muzeju v Ljubljani so včeraj odprli razstavo o Slovencih v Argentini po letu 1945 Izseljeniško društvo Slovenija v svetu in raziskovalni institut Studio Slovenica iz Nevv Yorka sta v Šolskem muzeju v Ljubljani pripravila razstavo o življenju in delu Slovencev v Argentini po letu 1945. Zelo odmevna in bogata, celo največja in najbolj izčrpna razstava doslej, je že na otvoritvi vzbudila veliko zanimanje. Na otvoritvi razstave je imel slovenstvu, je dejal Arnež. »Če daljši nagovor vodja raziskovalnega instituta Studio Slovenica dr. Janez Arnež. Dejal je, da smo Slovenci živeli do pred kratkim kot narodna manjšina, čeprav na svoji zemlji. Potem je govoril o Slovencih v prejšnjem stoletju in na začetku 20. stoletja in se v drugem delu nagovora zaustavil pri Slovencih po letu 1945. Dejal je, da se je višek slovenske dekadence pričel z letom 1945, ko je komunistična oblast uničila vse zasebne slo-vensko-narodne ustanove in organizacije ter dopustila le državne, jugoslovansko-prosrbsko naravnane institucije. Posebej pa se je zaustavil pri zgodovini anti-komunističnih beguncev leta 1945, ki so nosili s seboj v svet kulturne vrednote slovenstva. Dosežki slovenske politične emigracije v Argentini niso nikak čudež, ampak le izraz zvestobe »Včasi me še nekoliko veseli mej te ljudi zaiti« Založba Mondena je ob 150. obletnici Jurčičevega rojstva izdala zbornik Jurčič, naš sopotnik Izbor Jurčičevih pripovedi, rokopisov in prvotiskov ter esejev in člankov o pisateljevi dediščini, skupaj z opisom Jurčičeve pešpoti od Višnje Gore do Muljave, s katerim Muljavci, Višnjani in prebivalci današnje Ivančne Gorice in Grosupljega predstavljajo pisatelja kot svojega sopotnika, ni naključen: po besedah pisca uvoda Iva Frbe-žarja Jurčič živi v zavesti in kulturi tamkajšnjih kmečkih ljudi, intelektualcev, šolnikov, mladine. Jurčič ni shranjem v steklenici kulturnega formalina kot nedotakljivi spomenik, ampak mu je uspelo ostati blizu ljudi — postal je njihov vsakdanji sopotnik. zorili ljubljanski študentje leta 1911, v poznejših letih pa so zadevo vzeli v svoje roke Muljavci). Dr. Boris Kuhar piše o Jurčičevi domačiji kot narodopisnem muzeju (Slovenski etnografski muzej je hišo prevzel v oskrbo 1966), nekaj malega pa doda tudi o domačih jedeh. Vinko Petrič in Željko Kozinc predstavljata v sklepnem prispevku Jurčičevo pešpot, ki pelje skoz vasi, kjer je še mogoče videti izvirno dolenjsko arhitekturo, in mimo krajev Jurčičeve mladostne ljubezni. V zborniku so objavljene fotografije iz nekdanjih uprizoritev Jurčičevih del na prostem in pa ponatis štirih strani šestnajstega poglavja Doktorja Zobra v rokopisu. IGOR BRATOŽ V zborniku, ki so ga pripravili Ivo Frbežar, Mihael Glavan, Željko Kozinc in Bogi Pretnar, ga predstavljajo najprej s Spomini na deda in znamenitima posladkoma, Jesensko nočjo med slovenskimi polharji in Kozlovsko sodbo v Višnji gori. V drugem delu so objavljeni Spomini o Josipu Jurčiču Frana Levca, Mihael Glavan pa je prispeval zapisa o veliki Jurčičevi slavnosti na Muljavi davnega avgusta 1882 in o Doktorju Zobru. V zadnjem delu zbornika Željko Kozinc objavlja pripoved Poslednjič na Muljavi, Bogi Pretnar v spisu Klic Jurčičevine pregleda uprizoritve dramatizacij Jurčičevih pripovednih del na Muljavi (Desetega brata so pod Gričarjevim kozolcem na Muljavi prvič upri- Saluzzi Family v Cankarjevem domu Nocoj ob 21. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopila Saluzzi Family, ki jo vodi Dino Saluzzi, igralec na bandoneon ali argentinsko harmoniko. V skupini so še Celso Saluzzi, Felix Saluzzi, Jose Saluzzi, Cesar Franov in Mauricio Russillo. (M. Z.) bi bilo več takih v Sloveniji, bi bilo manj hlapcev tujcem, več kulture in znatno boljše gospodarstvo. In vsega tega si zavedni Slovenci želimo.« Razstava v šolskem muzeju prikazuje ogromno dokumentarnega gradiva, med drugim nad 400 fotografij o življenju Slovencev v Argentini, nekaj sto knjig, revij, koledarjev, zbornikov Svobodna Slovenija, gramofonskih plošč, tiskov za potrebe Cerkve, časopisov, glasil, razmnoženih na ciklostil. . . kot je razvidno iz kataloga oziroma knjige, ki spremlja razstavo, obsega seznam razstavljenih del večino v Argentini po letu 1945 objavljenega gradiva, vendar pa ne vsega. Zato organizatorji vabijo k izpopolnjevanju gradiva v knjižnici instituta Studia Slovenica. Želja je tudi, da bi vse gradivo ostalo v Šentvidu nad Ljubljano, kasneje kot možna stalna razstava. MARIJAN ZLOBEC Novi razstavi V ljubljanski Mali galeriji (Moderna galerija) bo nocoj ob 20. uri otvoritev nove razstave iz cikla Velika imena sodobne svetovne umetnosti; po treh kiparjih se zdaj predstavlja domači avtor, slikar Žarko Vrezec. V Delovem razstavišču Cicero pa bo ob 19. uri otvoritev kiparske razstave Bojana Šlineta (1933); v otvoritvenem programu bosta nastopila Miha Dovžan (citre) in Jožica Kališnik (mezzosopran). Mali Nodier V Francoskem kulturnem centru, imenovanem po Charlesu Nodieru, bo odslej namesto informacije o njihovem programu, izhajal bilten Le Petit Nodier. Prva številka (za marec in april) je izšla prav ob priložnosti, ko so v povsem polni Šentjakobski cerkvi priredili koncert ansambla za staro glasbo iz Strasbourga Parlement de Musique. Program (v francoskem in slovenskem jeziku) je tako zdaj predstavljen temeljiteje, s fotografijami in tudi z avtorskimi teksti. . V.R.M POSLEDNJA PREMIERA V SOLKANU —v---------------- Zenski in moški boji PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V NOVI GORICI: August Strindberg, Oče (Fadren, prevod Mojca Kranjc). Režija Dušan Mlakar, dramaturgija Diana Koloini, scenografija Janja Korun, kostumografija Jerneja Jambrek, lektorstvo Srečko Fišer, oblikovanje luči Samo Oblokar. Igrajo: Bine Matoh (Stotnik), Teja Glažar (Laura), Barbara Babič (Berta), Milan Vodopivec (Doktor Ostermark), Ivo Barišič (Pastor), Marjanca Krošl (Dojilja) in Rastko Krošl (Nojd). — Premiera je bila v četrtek, dne 3. marca 1994 v Solkanu. Dve uri, odmor po drugem dejanju. Majhen kamenček, mimogrede vržena izjava, da moški nikoli ne ve, ali je zares oče svojih otrok, je dovolj, da se sproži plaz in da se Strindbergov »oče« zlomi ter nazadnje v strašnem dvomu in nevrozah umre od kapi. In da njegova žena Laura tri-umfira: »Moj otrok! Samo moj!« Otrok pripada materi, edinole ženska ima v njem »prihodnost«, pripoveduje Strindberg, v otroku tudi svoje »posmrtno življenje«, torej je ženska od moškega, ki mu je tovrstna »večnost« nedostopna, »močnejša« in ima zmeraj »prav«, kajti tudi pravica je na strani močnejšega. Ker je po Strindbergu »ljubezen med spoloma boj,« je zmagovalka vedno le ženska. Ko moški opravi nalogo »nujnega očeta«, postane odveč in se mora »brez časti« ukloniti. Če noče, če si skuša kot Strindbergov Stotnik npr. vzgojiti hčer po svoji predstavi, ga je treba zlepa ali zgrda pripraviti do tega, da bo kapituliral ... Danes gledamo Strindbergovo naturalistično »žaloigro« (1887) bodisi kot dramatizacijo neke vnaprej postavljene »teze«, pač o »tragični« moški inferiornosti nasproti »demonični« ženski naturi, bodisi kot anekdotičen primer iz »psihopatologije vsakdanjega življenja«. Strindbergova mizoginija je sicer še zmeraj sugestivna, na neki način tudi pretresljiva, naj bo za običajno pamet »kot problem« še tako mar- ginalna in še tako v neskladju s patosom in strastjo, s katerima je v Očetu postavljena na oder. Zlasti za argumentacijo, na kateri temelji filozofija tega ženo-mrzništva in ki je vsaj z znanstvenega stališča postala medtem docela anahronistična, se zdi, da je tu s pretirano polemično oz. »avtobiografsko« jezo privlečena za lase, razumljiva in prepričljiva skoraj samo še z vidika piščevih lastnih težav z zakonskimi ženami. Vsekakor je danes v Strindbergovem patosu nekaj tragikomičnega, kar nam ne dovoljuje več, da bi Očetovo »tragedijo« gledali brez rezerve in distance, tudi ironičnega značaja. Uprizoritev, ki jo je v Novi Gorici postavil režiser Dušan Mlakar (z dramaturginjo Diano Koloini), ostaja zvesta strindber-govski zgodovinski slavi. Zvesto in s subtilnostjo sledi dramatikovemu besedilu, zaupajoč v prvi vrsti njegovi psihoanalitiki in trdni dramski zgradbi. Ne prvo ne drugo ga ne pusti na cedilu: predstava je na enak način kot besedna predloga »bien faite«, in sicer v tistem smislu, kot se ta termin uporablja za francoske drame (in vodvilje) iz prejšnjega stoletja — učinkovito odmerjena v ritmu in kompoziciji, izostrena v dogajanju, hitra, napeta, brez mrtvih mest, razvidna in precizno poantirana, kakor je treba, tako v konverzaciji kot v dramatičnih situacijah — v vsem tem pa seveda »igralska« v prvobitnem in kompletnem teatrskem pomenu te besede. Poglavitna junaka sta pri Strindbergu dva, oba kajpada zakonca, stotnik Adolf in Laura, že dolgo ne več ljubimca, le še oče in mati v spopadu za hčer — drugi so zraven zato, da asistirajo in komentirajo njun obračun. Bine Matoh preigrava naslovno vlogo vse od začetka pa do njenega žalostnega konca z mračno, hudo, nevrotično zadrtostjo, s katero ne prizanaša nikomur, še celo sebi ne. Strindbergovega filozofičnega ljubo-sumneža in protiženskega boriv-ca predstavlja kot rahločutnega, nemara celo nežnega, vendar neizpolnjenega, v samem sebi negotovega in zato toliko bolj agresivnega plašljivca, popolnoma nenadarjenega za kakršnekoli zakonske postelje. Igra ga, kakor da bi že sam vedel ali vsaj slutil, da si s svojim paranoičnim čudaštvom (samoljubjem?) nazadnje ne bo pridelal drugega kot blaznost: nenehoma, sprva skrivaj, nato zmeraj bolj odkrito voha okrog sebe, kako blizu je že bolezen, in sploh ne podvomi niti o ženini zavratni moči niti o svoji spolni idr. marginalnosti. Lauro igra Teja Glažar. nikakor ne slabo, kot trdo. brezobzirno in cinično intrigantko, le da brez globlje, finejše prizadetosti; v njeni Lauri je nemara več »navadne« hudobije kot dc-moničnosti, kakršna je predpisana pri starem Nordijcu. Barbara Babič z več kot zanesljivo neposrednostjo in pretresenostjo predstavlja mlado Berto, ničesar krivi predmet starševskega spora. Enako Marjanca Krošl staro Dojiljo, ki je že tako dolgo pri hiši, da o vseh vse ve, vendar ne more, noče ali ne sme poseči vmes. Pastorja, Laurinega brata, nazorno in stvarno igra Ivo Barišič, prav tako Milan Vodopivec nebogljenega zdravnika Oster-marka in Rastko Krošl mladega vojaka Nojda. Zares izvrstno scenografijo — zaprta, klavstrofobična škatla s sinjkasto motnimi stenami, za katerimi slutimo zasneženo planjavo, Stotnikova »tigrova kletka«, s hodnikom ob strani, ki je sestavni del igralnega prostora in hkrati na »potujen« način zunaj od njega — je k uprizoritvi prispevala Janja Korun, skupaj z njo Samo Oblokar več kot izrazito pomenljivo izoblikovano luč. PS. To je bila poslednja uprizoritev na starem odru v Solkanu. prihodnjič aprila bomo že v novi hiši. Poslovili smo se z dolžnim spoštovanjem — ne brez sentimentalnosti - do stvari, ki so minile v tem dobrem, tesnem prostoru v teh desetletjih in za katerimi zdaj ne ostaja nič drugega kot neizbrisna, četudi bežna in nevidna sled. Zdaj se bo marsikaj moralo začeti na novo. Naj bodo zvezde mile! ANDREJ INKRET PETI KONCERT ZA MODRI ABONMA Očarljiva Morska deklica Dirigent Tetsuji Honna je po dveh tednih že drugi gostujoči dirigent simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z Daljnega vzhoda. Leta 1992 je naš orkester igral na slavnostnem koncertu nagrajencev mednarodnega tekmovanja dirigentov v Budimpešti, prvo nagrado pa je na tem tekmovanju dobil prav Tetsuji Honna. In tako se je zgodilo, da je takratno druženje našega orkestra (orkestra Slovenske filharmonije) z nagrajenim dirigentom ostalo v spominu, kot možnost in dogovor za abonmajski diptih. Tetsuji Honna, rojen leta 1957 v Koriyami, je študiral na tokijski univerzi, izpopolnjeval pa se Seminar o oblikovanju bivanjskega okolja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pripravlja seminar na temo Osnove oblikovanja bivanjskega okolja, ki ga bosta vodili Vesna Vidmar, industrijska oblikovalka, in Andreja Skrt, psihologinja. Seminar, ki se bo začel 23. marca ob 18. uri in bo trajal do konca aprila, je namenjen vsem, ki jih zanima odnos človek — okolje. Spodbujal bo ustvarjalen odnos in celostni pristop do oblikovanja bivalnega okolja. Potekal bo enkrat tedensko v galeriji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Deset pomeznih enot bo vključevalo teoretično uvajanje in praktične vaje. Razgledi Št. 19 (978) - 9. oktobra 1992 - Ustanovljeni 1952 - Glavni in odgovorni urednik Marko Crnkovič - YU ISSN 0S47-9276 - Cena 180 SIT je v Evropi (v Amsterdamu). Zdaj živi na Dunaju, dirigirat pa je prišel tudi k nam. Zmotno bi bilo pričakovati, da bo japonski dirigent dirigiral (in predstavil) japonsko glasbo, naivno bi bilo pomisliti, da bomo skupaj z japonskim mojstrom taktirke spoznali tudi sadove starodavne kulture japonskega cesarstva. In kadar se zalotim pri takšnim zmotnih mislih, si ne morem zamisliti kontrastne podobe — našega umetnika, ki na Japonskem predstavlja japonsko kulturo 18. in 19. stoletja. Najbrž nimamo pravega poguma, predvsem pa se ne znamo prilagoditi zahtevam, ki jih terja nova podoba evropsko-ameriškega glasbenega sveta. To podobo so v osemnajstem in devetnajstem stoletju, še bolj pa v dvajsetem stoletju osvetljevali tudi umetniki — skladatelji, kakršni so bili Wolfgang Ama-deus Mozart, Aleksander Ze-mlinsky in Maurice Ravel. Skladbe teh treh mojstrov so sestavljale spored obeh (petih) koncertov za modri abonma. Aleksander Zemlinsky je bil dolga leta pozabljeni in zapostavljeni skladatelj. Zdaj ga odkrivamo; po Lirični simfoniji tudi s tristavčno fantazijo za orkester Morska deklica. Ta glasba izžareva mojstrsko orkestracijo, inventivne izpeljave, ki najdejo svoj vrh v zadnjem stavku, pri-povednost in lepoto izraza, z dramatičnimi izpostavami, pa vendar s čudežnim liričnim razpoloženjem. Morska deklica Aleksandra Zemlinskega je glasba prihodnosti, vrača pa se v preteklost. Z razvneto muzi-kalnostjo jo je poustvaril orkester Slovenske filharmonije. Po prvem delu koncerta, ki ga je v celoti napolnila glasba Aleksandra Zemlinskega. smo poslušali Mozartovo glasbo. Japonski dirigent Tetsuji Honna jo je prebral, skrbno pa je izdelal tudi njene tehnične podrobnosti. Vsebina se mu je zdela »pretežno vedra«; takšna je bila tudi podoba orkestrove spremljave, ki je bila (poslušal sem četrtkov koncertni večer) tu in tam ritmično preveč svobodna, predvsem pa v živem nasprotju s solistom. Samo ta — nemški pianist Peter Rosel — je v resnici vedel, kako se ravna z Mozartovo glasbo. Samo ta je Koncert za klavir in orkester št. 19 v F-duru Wolf-ganga Amadeusa Mozarta poustvaril s pravilno odmerjenimi tempi in zelo jasnim (umetniškim) pogledom na dano snov. Peter Rosel je pianist najvišjega umetniškega pogleda, to je pianist naravnih tehničnih dispozicij in muzikalnega občutja. Tretja točka abonmajskega koncertnega sporeda je bila tudi za najširši krog poslušalcev. Ravelov Bolero je znana glasba; to je glasbena pripoved, ki jo večina poslušalcev zna na pamet. Tudi zato je ta snov nevarna; interpretacija te glasbe se posreči (le) največjim mojstrom. Japonski dirigent Tetsuji Honna si je izbral zelo hiter tempo; stalno hitrost je zaupal bobnarju, ki ga je posedel v ospredje - med viole in violončele. Josip Mihelčič (s podpisanim ni v sorodu) je to svojo vlogo izpeljal temperamentno in s potrebno napetostjo. Temperamentna izvedba pa je bila delo celotnega orkestra in v njem so se odlikovali mnogi solisti. Bolj kot dirigentova je bila interpretacija orkestrova. Zadovoljen pa je bil tudi gostujoči dirigent. . . PAVEL MIHELČIČ Goebbelsovi učenci med Slovenci Borci pa (še)kar naprej proslavljajo, piše Janez Stibrič iz Domžal. Rekel bi: In bomo, pa če komu to paše ali ne, ker tudi imamo kaj proslavljati. Ni se nam treba zatekati v davno preteklost in samo tam iskati vzrokov za proslave. V javnosti se nič ne krepi vaša miselnost o dvomljivosti delovanja borcev, ki jo hočete vsiliti Slovencem. To so le vaše neuslišane želje, ki se nanašajo tudi na predsednika Kučana. Glede gospoda Kučana in drugih gospodov politikov pa bi rekel, da se druži vsak s svojimi, eni z domoljubi in borci, drugi s slabiči, ki so se uvrstili med odpadnike v času, ki je bil za narod usoden. Kar pa se tiče nasvetov, ki jih gospod Stibrič daje borcem NOB, naj jih raje obdrži kar zase. Dovolj smo stari in izkušeni, da znamo sami odločati, katere stranke bomo podpirali. Sam sem že davnega leta 1959 presodil, da ne sodim v ZKS in sem izstopil. Še danes nisem v nobeni stranki in tudi ne bom. ZK se je takrat že vidno začela spreminjati v Zvezo karieristov, kar je nujno peljalo v polom. Danes je veliko tistih, ki so začeli takrat in pozneje vstopati med komuniste, v desničarskih strankah, nekateri celo na vodilnih mestih, in so sedaj najhujši obrekovalci NOB in enoumja, ki so ga namesto v demokracijo spremenili v brezumje, ki se bo prej ali slej sprevrglo v polom ali diktaturo. Sicer pa je vse, kar je napisal gospod Stibrič, eno samo ponavljanje, že ničkolikokrat ponovljena zbirka laži, natolcevanj, podtikanj itd. Da bi pisanju dali videz verodostojnosti, manipulirajo z resničnimi dogodki in jih spreminjajo v polresnice oziroma enostranske resnice. Samo za primer naj navedem to, kar lahko vsakdo ve ali preveri. Kot nit se v vseh protiborčevskih zmazkih ponavljajo očitki o visoki borčevki pokojnini, ki ni in ni nikoli obstajala. Obstaja le borčevski dodatek, pa še tega prejemajo samo borci z nizko pokojnino, ki že v NOB niso bili na položajih. Ravno tako po vojni niso imeli dobro plačanih služb in nekateri med njimi so bili celo zaprti. Gospod Stibrič in njegovi pa še kar naprej posiljujejo Slovence z lažnimi borčevskimi pokojninami. Če bivši visoki funkcionarji prejemajo visoko pokojnino, jo zaradi funkcije in ne zato, ker so bili borci. Sicer pa so celo te pokojnine prava revščina v primerjavi s tistimi, ki so si jih določili današnji politiki. Vse to o pokojninah je ponavljanje že povedanega. Da pa ne bi še naprej ponavljal, končujem z nasvetom: Vsakdo naj se, ne glede na to, kateri strani pripada, zaveda, da samo resnica, tudi če je še tako neprijetna, pelje v spravo in razcvet naše mlade države, obtoževanje in goebbelstvo pa v še hujše zlo, kot smo ga že doživeli. ŽARKO ŽBOGAR. Grajska 18, Piran Trgovina, kjer dobite največ! To je naslov oglasa, ki ga je v Delu objavila Firma KORA, Ljubljana, Levarjega ulica. To firmo vodi g. Ramšak in trguje s kotalnimi ležaji, tesnili in mazivi za industrijo. Uspelo mu je postati distributer švedske firme za kotalne ležaje SKF ter organizirati predstavništva še v Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti. Naslov oglasa je zelo privlačen in lahko kupca zelo zavede. Prav to se je zgodilo tudi nam. Lani smo pri firmi KORA naročili dva le-žajna sklopa SKF in s »trgovsko spretnostjo« so nas oškodovali najmanj za 8800 DEM. Tržna vrednost omenjenih ležajnih sklopov franco slovenska meja je bila brez carine 900 DEM za kos, firma KORA pa nam je za dva kosa zaračunala 756.000 SIT. Po takratnem deviznem tečaju (ca. 65 SIT/DEM) je to zneslo 11.630 DEM. Od tega se je odlilo v Italijo 6,500.000 LIT. Poslovodja g. Ramšak pravi, da je trgovina svobodna, kar je razumeti tako, da lahko trgovec kupca ožame za toliko, kolikor mu pač luknje v zakonodaji dopuščajo. Pri takih trgovcih je namen prijaznih oglasov speljati kupce na tanak led. Ne spoznam se dosti na trgovino, vendar vem, da obstajata mafijski način trgovanja, pri katerem je »trgovina svobodna«, kot pravi g. Ramšak, in pošten način trgovanja, ki ga pozna industrijsko razviti svet in kjer je blago naprodaj po tržni vrednosti. Pri poštenem trgovanju se kupcu ni treba bati, da ga bo trgovec ogoljufal, trgovec pa sam ve, koliko je blago vredno in koliko mu je dovoljeno pri poslu zaslužiti. Ocenjujem, da so pri nas težnje za pošteno trgovanje dokaj razgibane. Dokaze za to vidimo tako v novi zakonodaji kot v poostrenem in obsežnejšem delovanju tržne inšpekcije, pa tudi Društvo za zaščito potrošnika prispeva svoje. Prav zaradi podpore slednjemu sem se odločil za objavo tega prispevka. Nepoštene trgovce in lovce na neupravičene dobičke je treba predstaviti javnosti. Pri vsej zadevi me pa čudi ravnanje firme SKF, ki je na našem tržišču že dolgo prisotna in je vedno veljala za solidno. Le kako to, da je kljub našim opozorilom zaupala distribucijo svojih izdelkov firmi KORA, ko pa imamo dovolj poštenih ljudi, ki bi to delo opravili enako dobro ali boljše. Očitno gre firmi SKF v komercialnem pogledu dovolj trdo, da je privolila v sodelovanje s firmo dvomljivega slovesa. JOŽE HLEBANJA, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, Ljubljana Resnica je drugačna Želim dodati nekaj svojih mnenj v zvezi s člankom »Precenjena vojna škoda v dobro župnijskemu uradu Gornja Radgona«. Novinar Jože Biščak v omenjenem članku v Delu dne 23. 2. 1994 navaja, da denar, namenjen za odpravo vojne škode v občini Gornja Radgona, ni bil pravilno razdeljen in da cerkev v notranjosti v času agresije na Slovenijo ni bila poškodovana. Čeprav živim v Ljubljani, sem bila v času vojne na dopustu v domači vasi v bližini Gornje Radgone. Po odhodu agresorja in pri prvem možnem ogledu mesta Gornja Radgona sem si med drugim ogledala tudi cerkev in župnišče. Poleg vseh poškodovanih stanovanjskih hiš in blokov tudi cerkvi in župnišču ni bilo prizanešeno. Na cerkvi je bilo največ škode na zvoniku in uničenih je bilo več oken. Posledice so bile vidne tudi v okolici. Najbolj je bila poškodovana na novo tlakovana pot do cerkve, po kateri so vozili tanki. Tudi župnišče, ki je dalo v času agresije našim vojakom TO zatočišče in vse vrste pomoči, je bilo odzunaj močno poškodovano od strelov, toda pri ogledu notranjosti sem se prav zgrozila nad škodo, ki so jo napravile tankovske granate na oknih in notranji opremi. S tem člankom ne želim spominjati na grozote junijske vojne, ko je TV ponesla v svet sliko o barbarskem uničevanju kulture nekoč »bratskega« naroda. Že večkrat je bilo namreč povedano, da je bila slika porušenega zvonika radgonske cerkve pomemben kamenček v mozaiku priznanja Slovenije. Ko danes hodim po mestu Gornja Radgona, na vseh prizadetih objektih ni več sledov agresorjevega dejanja. Tako mislim, da je bil denar, ki je bil namenjen za popravilo vojne škode, nastale na cerkvi in župnišču, pravično uporabljen in da taki članki žalijo Radgončane, ki takrat vojne niso gledali iz varne razdalje, ampak so v njej sodelovali. ANGELA KOSI, Mucherjeva 7, Ljubljana 8. marec — mednarodni dan žensk Iz enciklopedije Slovenije, 7. zvezek, stran 46; izšla 17. 12. 1993: Mednarodni dan žensk, tudi dan ženske, 8. marec, praznik v spomin na velike ženske demonstracije v ZDA 8. 3. 1909. Demonstrantke so zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog C. Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Ko-benhavnu 13. in 14. 8. 1910. Namen M.D.Ž. je bil spodbujati socialistično solidarnost moških in žensk, večjo udeležbo žensk v socialističnem gibanju, boj za splošno volilno pravico ter zaščito žensk in otrok. Prvič so ga praznovali 1911 v Nemčiji, Švici, na Danskem, v Avstro-Ogrski in s tem tudi na Slovenskem; tu so bila prva zborovanja 19. 3. 1911 v Zagorju ob Savi, Trstu in na Jesenicah. Manifestacija se je nadaljevala v času med vojnama, vendar je bilo praznovanje omejeno na krog socialistično in komunistično usmerjenih žensk. Po letu 1945 je postalo praznovanje 8. marca v Sloveniji splošno, razširjeno v družbi in družini; vključevalo je tudi počastitev mater. F.R.O. — okrajšava za: dr. Franc Rozman, redni prof. na Fil. fakulteti, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino Ljubljana. Namenoma sem izpisala iz Enciklopedije Slovenije razlago in pomen mednarodnega dneva žensk v upanju, da bo ta razlaga zadosten razlog, da letos ne boste pozabili na nas in nam boste v časopisu Delo čestitali k našemu prazniku. Pred časom smo slišali na koncu dnevnika TV Slovenije sledeče: »Sedaj ne bo praznikov vse do 1. maja, če (ne) izvzamemo 8. marec, ki ga nekateri še vedno sramežljivo praznujejo.« Moram jim povedati, da ga ženske ne praznujemo nič »sramežljivo«. Mogoče je pa vas, moških, tako »malo v hlačah«, da nam sedaj, ko usihajo pravice (do dostojnega življenja, brezposelnost) predvsem ženskam, nimate korajže ne javno ne zasebno čestitati za naš praznik? To velja še posebej za TV Slovenijo! Ali pa imate mogoče slabo vest? Spomnim se, da je pred kakim letom (ali dvema) čestital ženskam za 8. marec gospod Marjan Podobnik. Bila sem prijetno presenečena. Bil je eden redkih, če ne kar edini politik, ki nam je čestital. Pri meni je, čeprav nisem članica njegova stranke, pridobil precej točk kot človek in tudi kot politik. Sedaj pomagam delati svojemu možu seznam vseh naših znank in prijateljic, ki jim bo za 8. marec odrezal skromen nagelj-ček in jim čestital, da se vsaj na svoj dan ne bodo počutile pozabljene in odrinjene. Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj položili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. Jaz osebno čestitam vsem državljankam za praznik 8. marec — mednarodni dan žensk. UUDMILA JEREB. Ul. padlih borcev 16. Ljubljana Odgovor gospe Ljerki Bizilj Novinarka Ljerka Bizilj je na TV javno zanikala trditev predsednika IS SML Marjana Vidmarja, da bi katera novinarka RPL od mesta prejela stanovanje v izmeri 102 kvadratna metra. Dejstva so drugačna. Sedanji novinarki RPL, ne glede na to, ali je na RTV zaposlena ali ne. je bilo od mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo, ki ga je takrat vodila Jasmina Držanič, dodeljeno popolnoma novo stanovanje v izmeri 102 kvadratna metra. To se je zgodilo malo pred sprejetjem stanovanjskega zakona, na podlagi katerega je potem ta novinarka stanovanje odkupila po bagatelni ceni. Mesto je stanovanje kupilo za protivrednost 228.520,49 DEM, novinarka pa naj bi ga odkupila za protivrednost23.709.33DEM. Iz naše dokumentacije je razvidno, da je mestu plačala protivrednost 14.225,20 DEM. A h je razlik odo 23. 709.33 DEM plačala tudi svojemu delodajalcu, nam ni znano. ANDREJ MEGLIČ, Predstavnik za tisk SM Ljubljana A < < Torek, 8. marca 1994 Pokličite nas! Nikar ne brskajte po te- a le tonskem imeniku. Za- 1 vrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in a njeni bližnji okolici, o ka- J terih bi bilo treba po va- o šem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne ° strani v časniku se vam je 0 najbrž večkrat zazdelo, ■ da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično živ- ° Ijenje. Kaj ko bi nas poklicali J in nam sporočili svoje • pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. ' o o o o o o o o ^ ■-’, ■ .>«1 TINA Z BRATOM - Tinini oblikovalski uspehi so tako navdušili Luko, da je tudi sam poskusil kipariti. ANJA IN JAKOV - Vsak, ki je imel priložnost opazovati umetnika in »njegove« otroke pri ustvarjanju, je lahko videl, da seje med njimi spletlo veliko prijateljstvo. Zato se večina otrok, ko zaključijo en sklop delavnice - deset dveurnih srečanj - vedno znova vrača. Jakov Brdar pa pravi, da se ne da izmeriti, kdo od teh srečanj odnese več, otroci ali on. USTVARJALNO OZRAČJE - Kup gline na sredi mize kar vabi. da vanj zakoplješ prste in oblikuješ, kar ti srce poželi. Morda sanjski grad, morda slona ali pa . . . KAJ BO NASTALO? - Ko se enajstletni Juš loti oblikovanja kosa vlažne gline, še ne ve, kaj bo nastalo pod njegovimi prsti. Največkrat kakšna žival, na primer labod. Ko se naveliča gnetenja, stopi v ski-cirni kotiček ateljeja, kjer se njegova domišljija izživi še z risanjem. Tudi pikado je tukaj in zdi se, da ne po naključju. Vsaka poteza mora (čim bolj natančno) zadeti. Jr - Mm Jr JKmBmKmKMmmmmZ t GLINA JE UBOGLJIVA, ČE SO PRSTI DOVOLJ SPRETNI - Mojster iz Lončarskega podjetja Komenda, ki je gostoval v kiparski delavnici, je bil deležen veliko občudovanja. Otroci so zamaknjeno opazovali, kako se brezoblična gmota na lončarskem kolesu pod njegovimi spretnimi prsti spreminja v vazo, skledo, modelček za potico... Ko so se v lončarjenju preskusili še sami, so bili izdelki pač takšni, kot njihove izkušnje. Opomini za že plačano najemnino V Deluje bil 3. 3. 1994 na 7. strani objavljen članek »Opomini za že plačano stanovanjsko najemnino« o sporu med Mestom Ljubljano na eni strani ter občinami in Stanovanjskim skladom na drugi strani zaradi lastništva stanovanj solidarnostnega sklada. V njem je bil objavljen podatek, da so občine in Stanovanjski sklad na glavni obravnavi dne 1. 3. 1993 izbojevali pomembno zmago. Občine naj bi namreč po preteku 21 dni, ko bo sodišču predložen seznam solidarnostnih stanovanj, dobile nazaj pravico razpolaganja s temi stanovanji. Tako je vsaj razbrati iz izjave predsednika upravnega odbora Stanovanjskega sklada Borisa Andreeja. Zaradi korektnega informiranja javnosti moramo pojasniti naslednje: Na pritožbo Mesta Ljubljana je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena na 1. stopnjo v novo sojenje. V novem postopku se bodo izvajali tisti dokazi, na katere napotuje Odločba Višjega sodiš- ča in kot to zahteva postopek. V okviru tega dokaznega postopka bo Mesto Ljubljana predložilo sodišču omenjeni seznam stanovanj, pridobljenih s solidarnostnimi sredstvi. To pa je povsem nekaj drugega kot pridobiti pravico razpolaganja, ki bi jo občine in Sklad eventualno dobili šele po pravnomočni sodni odločbi. Če je predložitev omenjenega seznama na sodišče za eno stran v tem sporu pomembna zmaga, je treba povedati, da je to za zdaj le želja ali pa nepoznavanje stvari. Vsekakor pa bega in zavaja javnost. IS SML, predstavnik za tisk Andrej Meglič Kot je bilo že večkrat povedano in sporočeno v sredstvih javnega obveščanja, je naše podjetje poslovni pooblaščenec Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin. V okviru pogodbeno dogovorjenih del opravljamo tudi in-kaso najemnin za stanovanja, ki so jih s sklepom pristojnega organa posamezne občine prenesle na Stanovanjski sklad ljubljanskih občin. Glede na ugotovljene dolgove po knjigovodski evidenci, ki je že v preteklem letu presegalo 60 odstotne celotne zaračunane najemnine, smo dolžnikom, vsaj za delno kritje še neplačanih obveznosti, izstavili opomine, ki so po mnenju Mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo neupravičeni. Opominjanje je le del finančne izterjave. Lastnik terjatve pa se bo odločil, ali bo proti dolžnikom začel postopek prisilne izterjave. V teh postopkih bo lastnika zastopal zakoniti zastopnik — javni pravobranilec, in ne naše podjetje. Povedano potrjuje, da opravljamo za Stanovanjski sklad ljubljanskih občin le določene administrativno-tehnične storitve, ki so neodvisne od upravljanja večstanovanjskih hiš, v katerih je Stanovanjski sklad ljubljanskih občin lastnik posameznih ali večine stanovanj. Stanovanjsko podjetje Ljubljana, Franc Pirc, generalni direktor Sklep sem podpisal jaz V petek, 4. marca, je bil v Delu na 7. strani objavljen članek z naslovom Vodstvo bi nam moralo dati še eno priložnost, v katerem piše, da se je vodstvo koncerna Litostroj odločilo odpustiti 20 delavcev, ki so se šolali iz dela. Izjavljam, da sem sklep o prekinitvi delovnega razmerja za Dušana Ogriča podpisal jaz. Sklep sem zahteval zato, ker je Ogrič med šolanjem v treh letih od zahtevanih izpitov do 28. 2. 1994 ni opravil 8 izpitov, čeprav bi moral po programu šolanja do 31. 12. 1994 opraviti vse izpite in zaključni izpit. Dušan Ogrič je zaposlen v Tovarni viličarjev in zato z njegovo odpovedjo dr. Jože Duhovnik nima nič skupnega, saj je imenovani neposredno podrejen meni. Litostroj, Tovarna viličarjev Borut Podvršič. direktor KS Mengeš hoče mestno občino MENGEŠ, 7. marca - V krajevni skupnosti Mengeš so bili od 2. do 5. marca štirje delni zbori krajanov, na katerih so se izrekali o referendumskem območju. V Topolah, Loki, Mengšu in na Dobenem so se krajani soglasno odločili za referendumsko območje Mengeš. O ponudbi 1 rzi-na, da bi KS Mengeš z njim oblikovala skupno referendumsko območje oziroma občino Trzin, sploh niso glasovali. Pač pa so podprli željo po oblikovanju mestne občine Mengeš. J. P. IZ NAŠIH KRAJEV | Veliko zanimanje za vrtičke GORNJA RADGONA, 7. marca - Že nekaj let v Gornji Radgoni veliko ljudi najema zemljišča za gojenje vrtnin. Lani jim je krajevna skupnost dala v najem 340 vrtičkov in z najemnino zbrala 255.00(1 tolarjev. Štiridesetim vrtičkarjem, ki so uredili gredice na grajskem hribu, je KS odstopila zemljo brezplačno. Kaže. da bodo tudi letos lahko ustregli vsem povpraševalcem. (F. K.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v torek. 8. marca, pokopali 75-letnega upokojenca Miljutina Ajdiča (ob 10. uri), 92-letno upokojenko Marijo Jezeršek (ob 11. uri), 82-letno upokojenko Ivanko Ogrin (ob 12. uri), 85-letno upokojenko Ano Levec (ob 13. uri) in 62-letnega upokojenca Jožeta Novaka (ob 14. uri). VIC: Na viškem pokopališču bodo ob 15. uri pospremili na zadnjo pot 65-letnega upokojenca Avgusta Kerenčiča. DRAVLJE: Na pokopališču v Dravljah bodo ob 16. uri pokopali 74-letno upokojenko Danico Ogrizek. (Š. M.) Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: - Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. — Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. - Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje je umeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ŽF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato smo podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in. priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelj a, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slovenijo najkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so rodile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta Clara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. - S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih mestih. - V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. — Do vodilnih mest, poslanskih in drugih funkcij nas pride le malo. čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? — V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? — Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. - Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. - Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. - Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. - Manj afer. manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. — Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA. Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner & Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže /nravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti. tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujuče«, »različne kombindcije«. pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami...» K sreči so vsaj nemške in angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK, Cesta IV/4. Velenje flaigiidsag r Angina in dolga pot zdelali Urško Hrovat Druga skupina slovenskih alpskih smučark po 26-umi poti dopotovala v Kalifornijo - Toplo oblečena in s smučmi prava paša za ameriške Mehičane LOS ANGELES — Potovanje »čez lužo«, iz Londona prek Severnega tečaja do Los Angelesa, je bilo za petčlansko slovensko žensko smučarsko reprezentanco vse prej kot prijetno. Zlasti za Urško Hrovat, saj se jo je lotila močna angina in je morala vseh 26 ur, kolikor je trajala pot iz Ljubljane do deževne Kalifornije, prebedeti. Njen nastop na petkovem slalomu na Mammoth Mountainu je zaradi izčrpanosti vprašljiv. V superveleslalomih, ki bosta na sporedu v sredo in četrtek, zanesljivo ne bo sodelovala. V slovenski reprezentanci upajo, da se bo slalomska šampionka pozdravila in da bo uspešno branila bronasto slalomsko kolajno, ki jo ima ta čas še v žepu, čeprav jo bo morala še trdo braniti. Tik za petami ji je namreč Italijanka Morena Gallizio, ki pred ameriškim razpletom zaostaja 24 točk. »Angino sem staknila v Lillehammerju, pred tem pa sem bolehala že od začetka janurja. Od zaključka OI nisem trenirala. Upam, da bom zbrala dovoij moči in da bom lahko normalno, seveda kolikor je to možno v teh razmerah, tekmovala v Kaliforniji,« je bila Urška Hrovat polna upanja po prihodu na »mamutska« smučišča, ki ležijo bližje San Franciscu kot Los Angelesu. S Hrovatovo sta iz Slovenije v nedeljo dopotovali tudi Nives Sitar in Nataša Bokal. Obe sta na zadnjih tekmovanjih v evropskem jiokalu pokazali dobro formo. Se zlasti Sitarjeva v superveleslalomu. V Mammoth Mountainu se bosta pridružili Špeli Pretnar, Katji Koren (21. in 24 v smuku v kanadskem Wisthler Mountainu) in Alenki Dovžan, ki so na zbirno mesto v Los Angelesu dopotovale iz Vanco-uverja. S slovensko reprezentanco so v Los Angeles potovale nemške reprezentantke, ki prav tako kot naše niso bile zadovoljne z ameriško letalsko družbo United. Let, ki naj bi od Londona do Los Angelesa trajal le 11 ur, se je zaradi štiriurne zamude v Londonu in enournega pristajanja v Los Angelesu, zavlekel, tako da je letalo na pacifiški obali pristalo pozno ponoči. Za utrujene potnike nabito polnega letala (bilo jih je več kot 250) je bil nočni prelet, z milijoni lučmi osvetljenega megapolisa prava paša za oči. Tako kot so bili na letališču smučarji s slalomskimi koli in smučmi. Čeprav je bila temperatura ozračja v Los Angelesu 15 stopinj celzija (dan prej je bila 24), so se ameriški Mehičani ( v šestnajstmilijon-skem Los Angelesu jih živi skoraj sedem milijonov), ki so se vračali z nedeljskega izleta iz Ci-udad Mexica, Cancuna, Guadalajare in drugih mehiških mest, radovedno ozirali za toplo oblečenimi Evropejci, saj je bila večina izmed njih v kratkih hlačah in majicah. Urško Hrovat je najbolj navdušila mladenka, ki se je bosa sprehajala po pločniku. Sodeč po obleki, ne zaradi revščine. Najboljše smučarke na svetu, ki bodo v naslednjih dneh zaključile vsakoletni svetovni pokal, so vsega vajenim prebivalcem Los Angelesa bržkone dajale videz eksotični turistov, le »dilce«, ki so jih pozorno čuvale, so se jim zdele najbrž preozke, da bi z njimi lahko drseli po valovih Pacifika na Long Beachu. Pravijo: sto ljudi, sto okusov. V Los Angelesu jih je na milijone. Zaradi tega je bila denimo TV porota o črncu, ki se je pred kamerami odpovedal preveč svetlopoltemu otroku (mati je bila mešanka), prej komedija, kot pa resna zadeva. V središču vseh športnih poročil in prenosov pa so te dni v Ameriki košarkarji. Poklicni košarkarji lige NBA se borijo za mesta v končnici, študentje pa za nastop v »fi-nal fouru«. O smučarjih je v časopisih zaslediti le kakšno vesti-co. Pravijo, da bo v Koloradu in Vailu boljše. VITO DIVAC Bo Olimpijina forma vzela voljo tekmecem? Z Novakom in Lopezom moštvo prvaka ne bo imelo več težav z nasprotniki, ki se branijo — Maribor in Mura imata še rezerve LJUBLJANA — Uvodne tekme spomladanskega nogometnega nadaljevanja si je ogledalo 8000 gledalcev ali v povprečju 1000 na tekmo, kar je - posebej zato, ker ni bilo nobenega prestižnega derbija - kar dober obisk. Solidne igre na štartu pa v naslednjih krogih obetajo še večje zanimanje navijačev, tako bi bilo lahko že v nedeljo, ko bi utegnila že samo Maribor Branik in Mura privabiti toliko gledalcev, kot jih je bilo na vseh uvodnih tekmah. SLOVITI ANGLEŽ POKOŠEN — Branilci Rome so v mestnem derbiju grobo pokosili zvezdnika Lazia Paula Gascoigna (na tleh), Hrvat Bokšič (11) in Nizozemec Winter (S) sta ostro protestirala, vse skupaj se je končalo z rumenim kartonom in zmago Lazia. (Telefoto: Reuter) SCT Olimpija je bila na štartu daleč najbolj prepričljiva, solidni (a telesno slabo pripravljeni) Koprčani pa so jo še srečno odnesli. Z Novakom, Lopezom in Siljkom je Olimpija veliko pridobila, konkurenca za igralna mesta pa se je tako zaostrila, da je trener Bojan Prašnikar v hudih škripcih, ko izbira enajsterico. Tako se je na primer zgodilo, da v nedeljo sploh ni zaigral mladi Cimerotič, ki je bil med pripravami eden najboljših igralcev, medtem ko je preobrat — kar zadeva gole - napravil Pavlin, ki je bil veliko jesensko razočaranje. Z Lopezom in Novakom je Olimpija dobila bočna igralca, ki sta sposobna zlomiti še tako magazin ZVEZDNIK TEDNA: RAJMOND DEBEVEC Rekorder tudi prvak Naš najboljši strelec, šestkratni svetovni rekorder, je na EP v Strasbourgu v Franciji prvič osvojil zlato kolajno z zračno puško LJUBLJANA — Rajmond Debevec je doslej kot za šalo zmagoval na tekmovanjih za svetovni pokal z zračno in malokalibrsko puško. V svoji zbirki odličij ima med drugim dva kristalna globusa za zmagi v svetovnem pokalu z MK puško. Za leto 1991 so ga proglasili za najboljšega strelca na svetu. Z naj večjih tekmovanj, kot so OI, SP in EP, pa doslej ni imel najžlahtnejšega odličja. Na letošnjem EP z zračnim orož- puško s 700,0 krogi (597 + 103,0)' jem v Strasbourgu pa je 30-letni Raj- presegel svojo najboljšo svetovno mond Debevec zanesljivo zmagal znamko, za krog v rednem delu tek- z zračno puško ter obenem najbolje upravičil svoj drugi naslov najboljšega strelca na svetu za leto 1993, s ka terim ga je med EP v Franciji nagradilo Združenje svetovnih strelskih novinarjev. Strelec Olimpije ima kar 6 svetovnih rekordov, in sicer z zračno puško s 596 krogi v rednem delu tekmovanja in s finalom s 699,4 kroga (596 + 103,4) ter z MK puško 3 x 40 v rednem delu s 1186 krogi in s finalom s 1287,9 kroga. Svetovni rekorder bo za vselej ostal z MK puško stoje s 391 krogi in kleče s 397 krogi, saj so lani pri Svetovni strelski federaciji (UIT) sklenili, da poslej z MK puško 3 x 40 ne bodo priznavali več svetovnih rekordov v posameznih disciplinah, marveč bodo upoštevali skupne seštevke. Svojo odlično formo je Debevec letos napovedal že na mednarodnem tekmovanju v Račah, ko je z zračno • Poravnati dolg z Bambergom »Človek bi se požrl zaradi tega, kako smo izgubili s Hagnom. Vodili smo, v zadnji minuti so tekmeci dosegli tri trojke, ko pa smo napravili osebno napako nad najslabšim, je pa še ta zadel oba prosta meta in s tem edini točki na tekmi. Pa smo izgubili za 2 točki. Znesli smo sicer nato v nedeljo nad Hannovrom, sam sem dosegel 18 točk, a to ne pomaga dosti. Do konca lige so še tri kola, 27. t.m. pa se začne v končnica. Kot zdaj kaže, bomo v naši skupini le tretji, s čimer v pr vem krogu izgubimo prednost do mačega igrišča. Najbrž bomo igrali z Bambergom, s katerim imamo ve liko neporavnanih dolgov. Vsi komaj čakamo na ta spopad, pripravljamo se nanj, trener Pešič pa bo zato v zadnjih ligaških kolih najbrž dal nekaj več priložnosti mlajšim,« razlaga Teoman Alibegovič, ki sicer še ni obupal in sodi, da se njegova Alba še vedno lahko poteguje za vrh. Razen Bayerja iz Leverkus na so vsi drugi ligaši v zgornji polovici obeh skupin bolj ali manj izenačeni. zato tudi Berlinčani še niso povsem brez možnosti. »Zanima pa me tudi, kako bo kaj z akcijami slovenske reprezentance še pred jesenjo, ko nas čakajo povratne kvalifikacijske tekme za nastop na EP,« sprašuje Alibegovič, ki tudi ne skriva zamisli, da bi morda Zdovca Alba zvabila v Ber lin, nič manj zanimiva pa ni tudi ta, da bi se slovenska reprezentančna trojka vrnila v Ljubljano . .. • Lepa serija zmag Košarkarji solunskega Iraklisa so v soboto premagali Patro, kar je bila njihova sedma zaporedna zmaga, kajti prejšnji teden so dobili tudi z Arisom v njegovi dvorani. Kljub tem zmagam pa so še vedno šesti. »Na kaj več pa tudi ne moremo računati,« pravi Jure Zdovc. »Lahko sicer dohitimo Panathinaikos in Peristeri, a smo v razliki medsebojnih srečanj slabši od obeh. Šesti bomo torej ostali, sedmi za nami, Pangrati. pa zaostaja za nami že za pet zmag. Arisu gre zelo za nohte in kaj lahko se zgodi, da bo padel iz osmerice, ki v prihodnji sezoni računa na Evropo. Sam sem prejšnji teden preležal gripo z visoko vročino, a sem nato v soboto kar dobro igral. Dosegel sem 15 točk, naša zmaga pa ni bila nikdar v nevarnosti.« Iraklis je prejšnji teden odigral tudi pokalno tekmo z atenskim AEK. jo dobil in se uvrstil med najboljšo osmerico. Pri žrebu četrtfinalnih parov je imel posebno srečo, saj bo igral doma, za nasprotnika pa je dobil edinega drugoligaša, ki se je znašel med osmerico. Tako ima nastop v polfinalu praktično že zagotovljen. (S. T.) • Knockouti in izključitve V finalu španskega pokala so košarkarji Barcelone premagali Olimpijinega tekmeca v finalu evropske- ga pokala Taugres s 86:75 (40:32). Suh podatek, ki ne pove ničesar, razen, da je Taugres očitno v dobri formi, sicer se ne bi prebil celo v finale. To pa je lahko opozorilo tudi za Ljubljančane. Španski pokalni finale pa ni bil le košarkarska, temveč tudi boksarska predstava. Naj prej se je zaradi težav z eno izmed tabel za košem tekma začela s tričetrturno zamudo, televizija je vse to prenašala in ponavljala posnetek padca Taugre-sovega naturaliziranega Argentinca Nicolaja, ki je v polfinalu po zabijanju padci na glavo in se zavedel šele v bonišnici, kjer je še zdaj. Ko se je finale končno začel, je prišlo že po eni minuti in eni sekundi do prve ponovitve. Taugresov Portoričan Rivas je v protinapadu malo porinil barcelonskega centra Massenbur-ga. Ta pa se samo s tekmečevo osebno napako ni mogel sprijazniti, temveč je 125 kilogramskega na sprotnika s pravim krošejem položil na parket. Seveda je bil izključen. Tik pred začetkom 9. minute je prišlo do »ponovitve«, toda v nasprotni smeri. Taugresov center Banni-ster je knockoutiral barcelonskega reprezentanta Andreuja. Čeprav ga ni tako dobro zadel kot Massen-burg Rivasa, je tudi njega doletela izključitev. Brez Bannistra pa Taugres seveda ni imel več prave možnosti za uspeh, pa čeprav je bil spet izredno razpoložen Perasovič (25 točk), ki so ga izbrali tudi za najboljšega igralca zaključnega pokalnega turnirja. (V. S.) • Kukoč proti naslonjaču? NEW YORK — Nič lepšega kot praznovati 22. rojstni dan v domačem kraju, si je pred gostovanjem v San Antoniu mislil center Orlanda Shaqu-ille 0’Neal. Tam je preživel otroštvo in igral do študentskih let, zato si je močno želel predstaviti rojakom v kar najlepši luči. Po treh tretjinah je kazalo, da bo izpolnil svoje namere, saj je njegovo moštvo vodilo 84:68. Tedaj je v ospredje stopil »Admiral« Robinson in popeljal soigralce k nizu 21:5 in izenačenju na 89:89, v odločilnih trenutkih pa nekajkrat blokiral slavljenčeve mete in zagotovil »Spursom« mirno končnico. Chicago je izgubil petič zapored, prvič po aprilu 1989, davek neuspehov pa je kot kaže prvi plačal Toni Kukoč. Scottie Pippen je javno kritiziral SplitČanovo igro v obrambi in dejal, da bi verjetno imel veliko težav celo s pokrivanjem svojega naslonjača. Proti Clevelandu se Kukoč ni pojavil v moštvu, ozadje njegove odsotnosti pa še ni povsem razjasnjeno. Rezultati: San Antonio : Orlando 111:103 (D. Robinson 36 točk, 13 skokov, 6 blokad, Ellis 22; O Neal 32), Cleveland : Chicago 99:95 (J. VVilliams 23, Phills 19; Myers 17), New Jersey : Philadelphia 126:99 (Gilliam 20, Coleman 13 točk, 12 skokov, 10 asistenc; Barros 25), Denver : Minnesota 117:97 (Abdul-Rauf 23, L. Ellis 21; C. Smith 25), Phoenix : Utah 92:103 (Ceballos 22; K. Malone 30, Stockton 18 točk, 20 asistenc), Sacramento : Seattle 85:102 (Richmond 24; Payton 24, Askew 19). movanja, v skupnem seštevku pa za 0,6 kroga. Med drugim je na preglednem tekmovanju v Ljubljani v finalu zadel 105,0 kroga, torej kar dva več kot tedaj, ko je dosegel svetovni rekord. V Zagrebu je gladko premagal Rusa Fedkina, prepričljivo je bil najboljši na dvobojih s Hrvati, seveda pa je z odličnimi izidi zmagoval tudi na vseh domačih ligaških in preglednih tekmovanjih. Debevec je na EP leta 1990 v Moskvi z zračno puško osvojil srebrno kolajno, lani na EP v Brnu je bil bronast, letos pa je na EP postal končno zlat. Na letošnjo sezono, poleti ga čaka PRVIČ EVROPSKI PRVAK — Rajmond Debevec v Milanu še SP z zračno in MK puško, se je naš najboljši strelec skrbno pripravljal. »Na treningih sem vpeljal novost, pomagam si z računalniškim simulatorjem z infra-rdečim sistemom. Računalnik zabeleži vsa dogajanja v zadnji sekundi merjenja in proženja. Tako lahko na koordinacijski krivulji natanko ugotovim, kdaj bi moral sprožiti za idealen strel oziroma zadetek. Na enem zadnjih treningov bi zadel celo 599 krogov, ko ne bi pri zadnjem strelu zamudil 0,18 sekunde pri proženju. Simulator sem si kupil v Rusiji, skupaj z računalnikom, ki mi ga je podaril IBM Slovenija, pa je naprava vredna kar 10.000 mark,« pravi novi evropski prvak. Letošnja sezona je zelo pisana, naporna, raztegnjena in zato še posebej zahtevna. Med EP in SP, ki bo poleti v Milanu, so kar dobri štirje meseci. »Težko je obdržati toliko časa vrhunsko formo. Sicer pa se moram dokazovati oziroma potrjevati na vsakem tekmovanju, posebej §e največjih, kot je tudi EP. Če nisi v samem vrhu, hitro izgubiš samozavest, kar se seveda pozna pri rezultatih. Cilje imam visoke, zlasti na SP z MK puško, s katero sem že dvakrat doslej popravil svoj svetovni rekord. No, skrajni čas je že bil, da sem tudi zračno puško na EP dokazal, kaj resnično zmorem,« je zadovoljen Rajmond Debevec. Na največjih in najpomembnejših tekmovanjih mu je v oporo tudi ekipa. No, ekipne kolajne na EP in še manj pa na SP Še ne moremo pričakovati. V Evropi so od naših strelcev z zračno puško bolj izkušeni Rusi, Ukrajinci, Francozi, Nemci... V Milanu pa bodo na SP na ognjeni liniji še odlični Američani in Azijci, tako da bo konkurenca še hujša, kot je bila v Strasbourgu. Posebno skrb s trenerjem Lojzetom Mikoličem namenjata psihološkim pripravam. Debevec si je na največjih tekmovanjih privoščil vse preveč spodrsljajev. Res je težko nositi breme favorita, toda Debevec je dovolj izkušen in zrel, da lahko premaga tudi ta pristisk. Zlata kolajna na EP to tudi najbolje potrjuje. Rajmond Debevec je izvrsten tudi s samostrelom. Lani je s samostrelom v Buly les Minesu v Franciji na SP ubranil tudi naslov svetovnega prvaka na 10 m, kar mu je odločilno dvignilo »rating« v boju za najboljšega strelca na svetu za leto 1993. Dvojno priznanje v treh letih bo našemu najboljšemu strelcu nedvomno v spodbudo, zato si tudi od njegovih nastopov na SP lahko veliko obetamo. BOJAN KAVČIČ • Sampras v petih nizih INDIAN WELLS — Prvi s svetovne teniške lestvice, Američan Pete Sampras, je osvojil že tretji turnir v novem letu. Po zmagah v Sydneyju in Melbournu je osvojil še turnir z nagradnim skladom 1,7 milijona dolarjev v ameriški zvezni državi Kaliforniji. V ponovitvi polfinala z decembrskega Grand slam cupa v Mtinchnu se je maščeval Čehu Kordi za takratni poraz in ga po nekaj več ko treh urah premagal v petih nizih - s 4:6, 6:3, 3:6, 6:3. 6:2. Prva nagrada je bila 245.000 dolarjev, druga pa 129.000. Steffi Graf zmaguje DELRAY BEACH - Št. 1 med teniškimi igralkami na svetu, Nemka Steffi Graf, niza zmage. V finalu turnirja z nagradnim skladom 400.000 dolarjev je premagala drugo nosilko, Španko Sanchez Vicario s 6:3, 7:5. To je že 83. turnirska zmaga Grafove, za katero pa se je morala potruditi, saj je imela tekmica pri 5:4 v drugem nizu dve zaključni žogi na servis Nemke, ki pa sta ostali neizkoriščeni. Rekordna naskoka na lestvicah NEW YORK - Na svetovnih teniških lestvicah ni večjih sprememb. Med ženskami ima Nemka Steffi, kije letos sploh še neporažena, zdaj rekordni naskok pred Španko Sanchez (429.47 : 264,79 točk), pa tudi med moškimi je Pete Sampras po zmagi v Indian VVellsu še povečal prednost pred Nemcem Stichom, ki je ostal na drugem mestu. Juventus ni zaustavil Milana TRST — V 26. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je bilo doseženih samo devet golov (tekma Reggiana - Parma je bila zaradi poškodbe sodnika Pairetta prekinjena), toda na večini igrišč je bilo kljub temu izredno razburljivo. V derbiju kola Juventu-su ni uspelo zaustaviti zmagovitega pohoda Milana k tretjemu naslovu, Eranio je z golom že v 15. minuti vse opravil. Teoretično bi moštvu trenerja Fabia Capella naslov odvzela le še Sampdoria, medsebojna tekma teh dveh nasprotnikov pa bo na sporedu že v nedeljo na San Siru. Sampdorii je zmago tudi tokrat zagotovil odlični Gullit, katerega nastop proti nekdanjim soigralcem bo v nedeljo posebno doživetje. V rimskem derbiju med Laziom in Romo že pet let ni bilo zmagovalca, tradicija pa je bila tokrat prekinjena, Signori je namreč že v 6. minuti dosegel zmagoviti gol. Toda ni dosti manjkalo, da bi se tekma spet končala z remijem, kajti Gianni-ni je zastreljal enajstmetrovko. Inter je na San Siru končno le zmagal, zmago z videmskim moštvom pa mu je zagotovil Sosa. Florijančičev Cremonese se je z gostovanja na Sardiniji vrnil s točko, ki mu daje vse več upanja za obstanek v ligi. Izpadu so Reprezentanti na Bledu Kandidati za sestavo hokejske reprezentance Slovenije že vadijo — Na SP skupine C na Slovaško pojde 23 hokejistov — Brez Brodnika naj bližje Lecce, Atalanta in Reggiana, četrtega drugoligaša pa bo treba poiskati med Udinesejem, Genoo, Romo, Cremonesejem in Piacenzo. (I. F.) BELGIJA BRUSELJ — »Ubijalec iz Slovenije«, to je najnovejša predstavitev Saša Udoviča v medijih. Udovič je v zadnjem kolu prikazal doslej najboljšo igro, dosegel dva gola, nad njim pa je bila storjen tudi prekršek za enajstmetrovko. Sijajna učinkovitost Udoviča uvršča ob bok Hrvatu Josipu Webru, ki je že nekaj let prvi »golgeter« Belgije, Sašo pa ne strelja enajstmetrovk in ima najboljši odstotek izkoriščenih priložnosti. Weber je v tem kolu dosegel »hat-trick« in s tem še povečal prednost na lestvici strelcev, Sašo pa je zdaj na petem mestu s 14 goli. Rezultati: Beveren : Ghent 3:1, Mechelen : Cercle Brugges 0:4, Mo-lenbeek : Antwerpen 0:1, Genk : Wa-regem 2:1, Charleroi : Lierse 1:0, Standard : Ostend 0:0. NEMČIJA Rezultati: Duisburg : Wattenscheid 2:1, Dynamo : Koln 1:1, Bayer L.: Borussia M. 0:1, Stuttgart : Hamburg 4:0, Leipzig : Borussia D. 2:3, Karlsruhe : Niirnberga 3:2, Schalke : Ka-iserslautern 2:0, Bayern : Werder 2:0. Vrstni red: Bayern 30, Duisburg 29. Kaiserslautern, Karlsruhe in Hamburg 27, Eintracht, Bayer L. in Wer-der 26, Dynamo 25, Stuttgart, Borussia D., Borussia M. in Koln 24, Fre-iburg in Schalke 21, Nurnberg 17, Wattenscheid 16, Leipzig 14. »granitno« strnjeno obrambo, s Siljkom pa »ubijalca« nasprotnikovih vratarjev. Prašnikarjeva igra s tremi igralci v konici napada pa ob razmeroma počasni obrambi tudi nasprotnikom daje nekaj možnosti za hitre nasprotne napade, za katere je Koprčanom tokrat manjkal igralec »a la« Rudonja. Za Bežigradom se torej v spomladanskem nadaljevanju obeta tudi nekaj golov v Olimpijini mreži, seveda pa jo bo sila malo • V taboru Potrošnika so v zvezi s sporno rusko trenersko diplomo trenerja Iva Šajha za sredo napovedali novinarsko konferenco. Sajha po napovedih ni bilo na klopi Potrošnika na tekmi z Živili, sodeč po tem, da je vodil sestanek pred tekmo in med odmorom pa v klubu ne pomišljajo na prekinitev sodelovanja. Z licenco je Potrošnika s klopi vodil mladinski trener Maučec. klubov odneslo bolje kot Koper. Za Olimpijo je edina nevarnost »razpad sistema«, njen spomladanski »pogon« je namreč bistveno dražji, tako da nad klubom še naprej »visi« vprašanje: kdo bo to plačeval? Prvoligaška konkurenca je v seštevku le preveč bleda, da bi se bilo mogoče zanašati na bistveno povečan obisk. Ali so vijoličasti z novincema Milkom Djurovskim in Marinkom Galičem sposobni nadoknaditi 5 točk zaostanka za Olimpijo. pri čemer bi razliko za dve točki znižali z zmago v medsebojnem srečanju v Ljudskem vrtu? Igra Mariborčanov na Viču v tej smeri ni dala odgovora, srečna zmaga proti oslabljenemu in zelo povprečnemu nasprotniku je potrdila, da bo moral ambiciozni trener Branko Horjak še marsikaj postoriti, predvsem pa uveljaviti »Olimpijino« igro prek bokov, pri kateri je tokrat povsem odpovedal reprezentant Peter Binkovski, medtem ko Kariča zaradi kartonov ni bilo v moštvu. V popolni zasedbi je pričakovati napredek v igri, toda zdi se, da bo imel Maribor še naprej več problemov z »zaprtimi« nasprotniki. Sicer pa. videli bomo že v nedeljo, ko v Ljudski vrt prihaja Potrošnik. Mura je imela s podobnim nasprotnikom v Novem mestu veliko manj problemov, čeprav so bile igralne razmere še težje. Sobočani bi lahko zmagali precej višje, toda v nadaljevanju so se preveč »šalili«. Murina »rezerva« se imenuje Alfred Jermaniš, ki je med pripravami vse preveč počival, kot da ne bi vedel, da kaj velja le, če je »stoodstotno« pripravljen. V zvezi s tem zelo sposobnim fantom bi kazalo reči - tudi ob interesu slovenske reprezentance - da bi ga sla po denarju utegnila pokopati. V boju za obstanek je Mavrica z rahlo nepričakovano zmago proti neposrednemu tekmecu v Dekanih malo zmešala načrte, toda Istragasa Jadrana še zdaleč ne kaže odpisati. Celo Krkin položaj s štirimi točkami zaostanka še zdaleč ni brezupen. FRANCI BOŽIČ • Poker »Razposajene kocke« TRST — V Tržaškem zalivu je minulo nedeljo jadralni klub Barco-la-Grignano spravil pod streho še četrto, sklepno regato 13. jadralnega »Zimskega pokala« za večje regatne jadrnice. Na regatnem polju pred Trstom je bilo v treh vikendih, tri regate so bile februarja, na štartu nekaj več kot 40 jadrnic, osrednja pozornost pa je šla najdaljšim regatnikom, kjer smo imeli poglavitnega favorita na morju prav Slovenci. Lani splovljena koprska Razposajena kocka je premočno dobila vse štiri regate in osvojila tudi naslov skupnega zmagovalca. Koprčani so z Mitjo Kosmino za krmilom, dve regati je jadrnico krmaril Zvonko Bezič. lovoriko JK Barco-la-Grignano osvojili pred avstrijskim regatnikom »loxlo« in italijanskim »Gerenimom«. Regate tradicionalnega mednarodnega »Zimskega jadralskega pokala« pred Trstom gre vzeti z delno rezervo, saj v najdaljšem razredu, kjer koprska Gaia Cube s svojo standardno posadko ni imela pravih tekmecev. Prave in najkakovostneje zasedene mednarodne regate namreč še pridejo. Gre pa uspeh Koprčanov vzeti kot napoved, da bodo imeli Italijani na vseh večji regatah v sezoni z uigrano posadko Razposajene kocke obilo dela in da ji bodo kos najbrž le najslovitejši italijanski re-gatniki iz severnega Jadrana kot so Pegaso. Citta di Trani, obnovljeni Rimini-Rimini. Fanatic in morda še kdo. (F. S.) ŠPORT EKSPRES - ŠPORT EKSPRES LJUBLJANA - Počitek za naše najboljše hokejiste je bil kratek. Že včeraj zjutraj se je na Bledu zbralo 28 kandidatov za sestavo članske reprezentance Slovenije, ki bo od 18. do 27. t.m. sodelovala na SP skupine C na Slovaškem. Tehničnemu vodstvu reprezen- tance, ki ga vodi selektor in trener Rudi Hiti, se na priprave ni odzval edinole branilec Andrej Brodnik, ki se je zaradi poslovnih obveznosti odrekel nastopanju v reprezentančnem dresu. Tom Jug, ki je bolan, se bo reprezentanci na ledu pridružil v sredo. Na pripravah so: Simšič, Bolta, M. Razinger, Mohorič (vratarji), • Hokejisti Acronov Jesenic in Olimpije Hertza so doslej odigrali 180 prvenstvenih tekem, 89 na Jesenicah in 91 v Ljubljani. Jeseničani so dobili 98 tekem, jih 71 izgubili, 11 pa se jih je končalo neodločeno. Skupna razlika v golih je 838:728 v korist Jeseničanov. Obe moštvi pa sta bili doslej precej uspešnejši v svoji dvorani. Jeseničani so v Podmežakli dobili 62 tekem, jih 23 izgubili in 4 remizirali, razlika v golih pa je v njihovo korist s 461:302. Ljubljančani so v Tivoliju dobili 48 tekem, jih 36 izgubili in 7 remizirali, razlika v golih pa je 426:377 v korist zele-no-belih. (A. S.) Vaterpolski pokal že nakazal usmeritev DP Prvo letošnjo lovoriko zasluženo osvojili Kranjčani, v prvenstvu pa je pričakovati veliko težav LJUBLJANA — Nihče ne pomni, da bi bila na kakšni domači prireditvi tribuna v tivolskem bazenu tako polna, kot je bila minuli konec tedna na tekmah slovenskega vaterpolskega pokala. Za ta šport, igralce, vaterpolske delavce in privržence je to vsekakor nadvse spodbudno, nasprotno pa razmere in odnosi v njem ne pomenijo nič dobrega. Vaterpolo je bil na pokalnih tekmah na kar lepi ravni, teden dni pred začetkom državnega prvenstva kar obetavni, zaradi česar bi se morali kar veseliti začetka bojev za naslov državnega prvaka. Prvi favorit gotovo ostaja Triglav, ki je povsem zasluženo osvojil tudi pokal. Koprčani še niso nastopili z vsemi okrepitvami, je pa na dlani, da bodo Kranjčanom zelo resen tekmec. Drugi kranjski klub, Kranj ’90, je v pokalu sicer še premagal okrepljeno Ljubljano, ki pa se bo ob večji uigranosti gotovo lahko realno potegovala za tretje mesto v prvenstvu. Drugim klubom je videti, da so šele na začetku ustvarjanja resnejših ekip, ki tudi v prvenstvu najbrž še ne bodo resneje posegale v boj za višje uvrstitve. Žal pa se v Tivoliju ni dalo povsem skriti napetosti, ki vlada med najboljšimi klubi, posledice pa se poznajo tudi v »delu« zveze. Povsem jasno je že danes, da samo z domačimi sodniki državnega prvenstva ne bo mogoče pripeljati do srečnega konca. Tokratni poskus s Hrvati se je kar obnesel, a ga bo treba še doreči. Preveč nezaupanja je namreč v domačih logih, preveč spletkarjenja in računanja, preveč klanov in očitkov, da bi v doglednem času lahko napravili red. Zato bi morali državno prvenstvo zavarovati že pred njegovim začetkom, pa čeprav VZS nima niti novega statuta. Ponovitev lanske škandalozne sezone bi namreč lahko vaterpolo pahnila v brezno, iz katerega res ne bo več izhoda. (S. T.) Za 1. mesto Triglav : Micom Koper 6:4 (4:1, 1:2, 0:1, 1:0) Strelci: Štirn, Troppan in Grabec po 2 za Triglav; Stopar 3 in Štromajer 1 za Micom Koper. Za 3. mesto Kranj ’90 : Ljubljana 10:9 (1:2, 2:3, 3:1, 4:3) Strelci: Bečič 3, Vončina Košir, Zupanič, Kociper, Jerman, Čadež in Rauter po 1 za Kranj ’90; Ivanko 4, Hraste 2, Krelj, Galič in Alidanovič po 1 za Ljubljano. Mlinarec, M. Pajič, Bešlagič, Vukčevič, Potočnik, Zajc, B. Pajič, 8. Kumar (branilci), A. Razinger, M. Smolej, Kopitar, Beribak, N. Zupančič, Gorenc, Tišler, T. Vnuk, Rojšek, Crnovič, A. Lešnjak, J. Vnuk, Jan, Varl, J. Smolej (napadalci). Reprezentanco sestavljajo igralci z Bleda, Celja, Jesenic in Ljubljane. Prvi del priprav bo do sobote, v nedeljo bodo hokejisti prosti, v ponedeljek pa se bodo vnovič zbrali ter trenirali do odhoda na Slovaško, Rudi Hiti bo po pripravah izbral 23 hokejistov, ki bodo branili slovenske barve na SP skupine C. Zapletlo pa se je z Bešlagičem, Vukčevičem, Varlom in J. Smolejem, ki so jih vpoklicali k vojakom, vendar vodja reprezentance Jože Kovač upa, da bodo s TO našli skupni jezik in omogočili četverici nastop na Slovaškem. V sredo se bodo članom pridružili še mladinci, ki se bodo pripravljali na EP skupine C. Prvenstvo bo na Bledu prav tako od 18. do 27. t.m. Trener mladinske reprezentance Slovenije Vlado Š vej d a je na priprave povabil 24 hokejistov. To so: Ivanič, Petronijevič, Glavič (vra-tarji); Lotrič , B. Kranjc, Zugsvitz, • Državni prvaki so bili minule dni kar »razprodani«. V petek zvečer so jih v jeseniški Kazini slovesno sprejeli generalni pokrovitelj, podjetje Acroni, in predstavniki jeseniške občine. »Čeprav Jesenice niso več tako železarske, kot so bile včasih, vsi skupaj še naprej čutimo gene jeklarstva, energije, znanja, ki ga vi na svojevrsten način potrjujete na ledu,« je poudaril direktor podjetja Acroni, inž. Anton Šte-blaj. Hokejistom je tudi letos čestital jeseniški župan inž. Božidar Brudar in se imenu občanov zahvalil hokejistom za številne prijetne trenutke. V imenu kluba so spregovorili predsednik kluba Zdenko Cund, podpredsednik Roman Smolej in kapetan moštva Murajica Pajič. (S. U.) Rebolj, Brane, Kelgar , Wagner, Obersnel (branilci); Avgustinčič, G. Krajnc, Pfeifer, Lajevec, Pa-vlovšnik, Kem, Kos, Breznik, Por, Hafner, Kalan, Pretnar, Bergant (napadalci). BOJAN KAVČIČ Enajst pokalov v Linzu LINZ — V avstrijskem Linzu se je v nedeljo končalo drugo kvalifikacijsko tekmovanje za evropsko prvenstvo v show dancu. ki bo aprila v Belgiji. Slovenijo so predstavljali plesalci plesne skupine Mojce Horvat in sicer solisti, dvojice in članska skupina. Pomerili so se s plesalci Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Madžarske. Svoje programe so dobro odplesali, saj so osvojili kar 11 pokalov, tako da se je večina kvalificirala za EP. Prva mesta so osvojili Gaynor Jakič, Miha Podrepšek in para An-drenšek-Lumbar ter Podrepšek-Voje. Drugi so bili pari Petek-Tu-nja, Guček-Crkvenjaš in Mazaj-Lu-štrek. Tretji pa sta bili solistki Katja Petek in Nastja Kanduč ter par Po-točnik-Belantič. Članska skupina je osvojila 3. mesto, medtem, ko so se najmlajša in dve mladinski skupini, z dvema prvima in enim drugim mestom, uvrstili na EP že na prvi kvalifikacijski tekmi, ki je bila pred mesecem v Haushamu v Nemčiji. MARUŠA GUČEK Drsalci iz 14 držav na Jesenicah JESENICE - Od 25. do 27. t.m. bo dvorana Podmežakla prizorišče 3. mednarodne tekmovanja v umetnostnem drsanju za mladinske in pionirske kategorije za »Triglav Trophy«. Doslej je 14 držav prijavilo svoje tekmovalce in tekmovalke. To so: Nemčija, Švedska, Velika Britanija, Japonska, Belorusija, Dovolj imamo Kerriganove in Hardingo ve!___________________ BOSTON — Dobitnica srebrne olimpijske kolajne v umetnostnem drsanju, Američanka Nancy Kerrigan, ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu, ki se bo začelo 20. marca na Japonskem. Kot pravi, sta ji škandal pred začetkom OI, pa tudi silovit pritisk javnosti v Lillehammerju, izčrpala zadnje atome moči, po drugi strani pa želi ponuditi priložnost za mednarodno uveljevitev svoji olimpijski rezervi, 14-letni Michelle Kwan. Vprašljiv je tudi nastop Tonye Harding, saj Ameriška drsalna zveza čaka na razplet preiskave komisije, ki se še vedno ubada z vpletenostjo letošnje ameriške prvakinje pri napadu na Nancy Kerrigan. Japonski prireditelji so medtem že pozvali novinarje, naj drsalcem prizanesejo z novimi nadaljevanji sage Kerrigan — Harding. »Siti smo že zgodbic o mučenici Nancy in zlobni Tonyi. Številnim asom, ki so v Lillehammerju ostali popolnoma neopaženi, ste naredili veliko krivico,« je povzdvignil glas predsednik organizacijskega odbora SP Katsu-ichiro Hisanaga. Otroci, žrtve države_________________ BERLIN — Po pisanju berlinskega časnika Morgenpost, so v nekdanji nemški demokratični republiki celo otroci uživali prepovedana poživila, da bi izboljšali svoje športne dosežke. Nedavno odkritje zaupnih spisov tajne vzhodnonemške policije Stasi je razkrilo, da so v NDR med leti 1970 in 1980 pripravili podroben program pospeševanja športnega razvoja otrok, mlajših od 14 let. Le-to se je izvrševalo brez vednosti otrok in staršev, saj so jih bodoči zvezdniki uživali v obliki »osvežilnih napitkov, vitaminskih tablet in sladkarij«. Osrednji nemški kriminalistični urad zadnje leto pospešeno raziskuje ozadje umazane igre in je že ovadilo 12 strokovnjakov, osumljenih posredovanja poživil mladoletnim osebam. Odkrili so tudi, da so številne bivše športnice kasneje rodile telesno ali duševno prizadete otroke. Bokšič navija za Gascoigna RIM — Hrvaški nogometni zvezdnik Alen Bokšič je potreboval le štiri mesece, daje postal idol navijačev rimskega Lazia. Z vrha lestvice priljubljenosti je spodrinil Angleža Paula Gascoigna, za katerega pa Bokšič pravi, da ga neizmerno spoštuje. »Ko sem igral za Marseille, sem slišal, da Paul uživa velik ugled. Po prestopu v Laziu sem se lahko v to sam prepričal. Je odličen igralec z izrednim znanjem — skratka osebnost, ki jo zelo spoštujem,« Bokšič pohvalno govori o novem soigralcu. Eriksson ostaja pri Sampdorii RIM — Švedski trener Sven Goran Eriksson, ki letos blesti s Sampdorio, je prejel kar nekaj ponudb slovitejših italijanskih klubov. Eriksson je že zavrnil ponudbi Interja in Lazia in pravi, da bo verjetno podaljšal pogodbo s Sampdorio. Spremembe na trenerskem stolčku pa se obetajo pri Interju in Laziu. V Inter naj bi se po dveh letih vrnil najuspešnejši italijanski trener Gi-ovanni T pattoni. Lazio pa naj bi prevzel trenutno najbolj cenjeno trenersko ime v Italiji, Ceh Zdenek Zeman. Madžarska, Francija, Nizozemska, Turčija, Hrvaška, Češka, Izrael, Avstrija in Slovenija. Prireditelji pa pričakujejo prijave še iz Švice, Slovaške, Italije in Ukrajine. Boje na ledu bo sodilo 16 mednarodnih sodnikov. Ljubljana prepričljivo boljša LJUBLJANA — Na igrišču pri obrambnem ministrstvu za Bežigradom je bilo konec tedna živahno. V tekmi prvega kola državnega prvenstva v rugbyju sta se pomerili Ljubljana in veteranska ekipa Ca-valiers. Zmagali so Ljubljančani, prepričljivo z 88:0 (38:0). Nato sta se v prijateljski tekmi pomerili še moštvi Green Dragons in Zagreba. Gostje so zmagali s 33:0 (20:0). (M. U.) Devet državnih rekordov ŠKOFJA LOKA - V športni dvorani Poden so pripravili prvo klubsko prvenstvo v triatlonu moči. Med izredno zanimivim tekmovanje je bilo doseženih kar devet državnih rekordov. Iztok Jurenec iz Celja je v kategoriji do 67,5 kg izboljšal štiri rekordne dosežke (počep 100 kg, bench press 90 kg, vlečenje od tal 145 kg in triatlon 335 kg), Primož Štajer (Partizan, Škofja Loka) je postavil tri rekoide v kategoriji do 82,5 kg (počep 190 kg, vlečenje od tal 195 kg in triatlon 520 kg) in Artur Fischbacher (Panter Ljubljana) v kategoriji do 110 kg dva rekorda (počep 240 kg, triatlon 640 kg). V kategoriji bench press je zmagal Štajer pred Fischbacherjem in Mlinaričem (Tržič), v absolutni konkurenci pa je bil najboljši Štajer s 6,57 točke pred Fischbacherjem (6,29) in Bertalaničem (Postojna) (6,05). Ekipno je zbral največ točk Panter iz Ljubljane, drugi je bil Oskar & Co iz Postojne, tretje mesto pa je zasedla Olimpija iz Ljubljane. (S. V.) Velenjčanke so zmagale v gosteh LJUBLJANA — Drugi del ligaškega prvenstva v squashu se je začel s pričakovanimi izidi, kajti povečini so vodilni gostili ekipe s spodnjega dela lestvice. Napovedi, da sta naslova že oddana so tako še bolj realne, najbližji zasledovalci obeh ekip Squashlanda pa niso bili posebej prepričljivi. V moški ligi so vse zmage ostale doma, edina tesnejša odločitev pa je bila v Mengšu. Lanski prvaki so namreč nastopili z nepopolno ekipo in vnaprej predali dvoboj zadnjih igralcev, najboljši pa popolnega presenečenja seveda niso dovolili. V okrnjenih zasedbah so sc predstavili tudi Sobočani in Vojničani, kar se v letošnjem prvenstvu dogaja nekoliko prepogosto, zanimiv pa je bil tudi dvoboj Janežič (Fit) : Bežan (Voj), ki ga je prvak dobil šele s 3:2. Rezultati: moški - 8. kolo: Hrast : M. Sobota 5:0, Fittop : Vojnik 5:0, Konex Velenje 4:1, Squashland prost; 9. kolo: Squashland : M. Sobota 5:0, Fittop : Velenje 3:2, Konex : Vojnik 4:1, Hrast prost; ženske - 8. kolo: Hrast : M. Sobota 3:0, Fittop : Vojnik 2:1, Konex : Velenje 1:2, Squashland prost; 9. kolo: Squas- hland : M. Sobota 3:0. Fittop : Velenje 1:2, Konex : Vojnik 1:2. Hrast prost. Vrstni red, moški: Squashland 14 Fittop in Konex po 12. Hrast 10. Vojnik 4. Velenje 2, M. Sobota 0; ženske. Squashland in Velenje po 14. Fittop 10, Vojnik 6, Hrast in Konex po 4. M Sobota 0. (Ž. Z.) Točki le Mariborčanom LJUBLJANA — Odbojkarji Vi-lede in Salonita Anhovo so minuli konec tedna gostovali na Češkem. Le Mariborčani so enkrat zmagali. Izidi - Dukla Liberec : Salonit 3:0 ( 9, 8, 9), Dukla Liberec : Vileda 3:0 ( 12, 7, 3), Vitkovice Ostrava : Salonit Anhovo 3:2 ( -7, -7,13,6, 13), Vitkovice Ostrava : Vileda 1:3 (11, - 10, -1, -12). Smelt Olimpija : Savinjska 95:71 (41:35) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, gledalcev 200, sodnika Potočnik (SK) in Pukl (Mb). SMELT OLIMPIJA: Horvat 11, Daneu 10(1:1). Razič 17 (4:7), Jovanovič 6 (2:2), Belina 1(1:2). Hauptman 28, Šetina 6 (0:2), Kraljevič (0:1). Gorenc 9(1:1), Nossov 3(1:1), Durišič 4. SAVINJSKA: Govc 13 (0:1). Sta-vrov 7 (1:2), Škrabe 6 (2:2). Pctrano-vič 29 (10:13), Rovšnik 2, Stcgič 8 (2:2), Kuhar 2, Cizej 4 Kar 19 minut so zdržali borbeni Polzelani v povsem enakovrednem dvoboju in v prvem polčasu kar nekajkrat vodili, največ za štiri točke. Šele tik pred odmorom so jim domači »ušli« za šest točk. Mirne igre gostov in uspešnega zadevanja pa je bilo v nadaljevanju hitro konec, kajti trener Sagadin je na parket poslal najmočnejšo peterko, ki je v dobrih desetih minutah nadaljevanja z delnim rezultatom 33:12 napravila »red« na igrišču in pozneje razliko povečala na 30 točk. Proti koncu so gostje malo ublažili poraz, nasploh pa so lahko s svojim nastopom kar zadovoljni, saj domače vsaj za nekaj časa prisilili k resni igri. Kakšnih 50 »hmeljboysev« je v Tivoliju dajalo vtis, da jih je 500, a prav pomagati svoji ekipi s tem tudi niso mogli. (S. T.) ŠAH Bareev premagal Beljavskega LINARES - Na šahovskem veleturnirju je bil prost dan. Prekinjeno partijo 7. kola sta nadaljevala le Rus Evgenij Bareev in Ukrajinec Aleksander Beljavski. Zmagal je Bereev. Vrstni red: Karpov 7,5, Kasparov 6, Kamsky in Sirov po 5, Kram-nik in Anand po 4,5, Lautier, To-palov in Bareev po 4, Gel t and 3,5, J. Polgar 2,5, Ivančuk in Ulescas po 2, Beljavski 1,5. Slak zmagal v Domžalah DOMŽALE — Končan je tradicionalni 12. memorialni šahovski turnir Iva Sonca, na katerem je sodelovalo 24 šahistov. V zadnjem kolu je Slak premagal dotlej vodilnega Vavpetiča in osvojil prvo mesto. Zelo dobro se je s 3. mestom odrezala Ipavčeva, presenetljivo visoko pa se je uvrstil tudi Kamničan Sitar. Končni vrstni red: Slak, Vavpetič in Ipavec po 6,5, J. Skok in Sitar po 6, Ivačič, Osolin in Penko po 5,5 itd. (J. S.) 'l 4 t 1 I Torek, 8, marca 1994 Čeprav objavljen, še vedno strogo zaupen Mag. Janez Širše zoper dr. Miho Brejca - Domžalsko sodišče oprostilo dr. Brejca žaljive obdolžitve - Novinarji so morali ven, ko so brali dokument o kontroli telefonov DOMŽALE, 7. marca — Na tukajšnji enoti ljubljanskega temeljnega sodišča je danes tričlanski senat pod predsedstvom sodnice Alijane Ravnik dr. Miho Brejca oprostil obtožbe, da je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Zasebni tožilec mag. Janez Širše bo zato moral plačati stroške kazenskega postopka, to je 50.000 tolarjev povprečnine, in potrebne stroške obdolženca ter njegovega zagovornika. Seveda pa ima možnost pritožbe. Potem ko je stalna vladna komisija treh ministrov po razrešitvi predstojnika VIS dr. Miha Brejca 9. februarja lani (na njegovo mesto je bil postavljen mag. Janez Širše) opravila pregled dela VIS. ie njen predsednik Miha Kozinc pozval Brejca, naj da na njeno poročilo (strogo zaupne narave) pripombe. Le-ta mu jih je v pismu poslal 14 strani. in kot smo danes zvedeli, tudi v vednost ljubljanskemu tožilcu Tomažu Miklavčiču in predsedniku komisije državnega zbora za nadzor nad zakonitostjo obveščevalnih služb dr. Francetu Bučarju. Med drugim pa je bil v pripombah tudi stavek, zaradi Ropar v kampu na Ježici LJUBLJANA. 7. marca - V soboto okrog tri četrt na štiri zjutraj je neznanec oropal receptorko Avtokampa Ježica. Nasilnež je odnesel 38 tisoč tolarjev gotovine in ga policija še išče. Uslužbenka, ki je bila sama v recepciji, je v soboto zjutraj sprejela bodočega gosta, mlajšega moškega. Neznanec je najel sobo. receptorki je dal celo svojo osebno izkaznico, kajti račun bi moral, kot je to v navadi, plačati takoj. Uslužbenka je tudi takoj napisala račun, nezanec pa je rekel, da mora še nekam telefonirati. Stopil je do telefona, ki je nameščen na steni v recepciji in ker ni dobil zveze - ni znano, ali je res telefoniral ali pa se je Ie delal, torej pripravljal na rop — vrnil do pulta in s solzivcem poškropil receptorko po obrazu. Ženska je zakričala, ropar je še enkrat uporabil solzivec. toda receptorki se je vseeno posrečilo zbežati na prosto. Tudi vrata je za seboj zaklenila. Neznanca pa to ni ustavilo. Iz odprtega predala je vzel denar, potem pa z nogo razbil spodnjo šipo na zaklenjenih vratih recepcije. zlezel ven in izginil v temo. Seveda je z mize odnesel tudi svojo izkaznico in račun, ki ga je napisala receptorka. K. D. Marke v nezaklenjenem stanovanju CELJE. 7. marca — v petek popoldne je v Prožinski vasi neznanec. namesto za sank, po stopnišču hiše. v katerem je gostilna. odšel v prvo nadstropje in ob pritisku na kljuko ugotovil, da je stanovanje odklenjeno. Kasneje je lastnik ugotovil, da ga je neznančev obisk drago stal. V spalnici je tat pregledal predale v omari, v enem od njih odkril 6100 nemških mark in 140 tisoč tolarjev in vse skupaj pobasal v žep. Morda je po uspešnem delu celo stopil v gostilno in pošteno plačal zapitek. Kdo ve. ^ noči na soboto je neznanec obiskal motel Pri ribniku v Kozjem. Nič ni odnesel. Take sreče pa ni imel lastnik gostilne Betlehem v Rogaški Slatini. Iz lokala je izginil računalnik s tiskalnikom. televizor, glasbeni stolp, priročna blagajna' telefon, štiri mize in 30 škatlic cigaret. Na svoj račun je prišel tudi nepridiprav, ki je vlomil v trgovino kmetijske zadruge v Vren-ski Gorci in se dobro založil. Ukradel je 300 zavojčkov cigaret. Mi. K. katerega je Širše 17. junija lani vložil zasebno tožbo. »Dejstva iz tega stavka so bila pridobljena po operativni poti, na osnovi kontrole telefona. To pa je bilo treba še preveriti. Stavek je bil napisan le zato. da bi pojasnil komisiji, zakaj gospodu Siršetu nisem predal gradiva o zadevi Hit. Nisem ga nameraval žaliti, niti nisem razširjal teh zadev v javnosti,« je danes Brejc ponovil svoj zagovor s prejšnje obravnave. »V uvodnem delu je gospod Brejc najprej govoril na splošno o korupciji, nadaljeval, da je splošno znano, da sem bil prijatelj z Danilom Kovačičem, kar je povsem subjektivna ocena, razen tega pa postavil eksplicitno trditev, da mi je Hit prek podjetja Vista nakazal neka sredstva v tujino. Že iz registra podjetja Vista je razvidno, da smo ustanovitelji štirje. SDK je opravila ustrezne preglede in tovrstnih finančnih tokov ni ugotovila. Poleg tega niti v zapisu kontrole pogovora, objavljenem v Delu, ni bilo omenjeno moje ime, zato ni ime! nikakršne osnove za svojo trditev,« pa je ponovil Širše. (Šlo je za zapis KT, ki ga je: opravil VIS, o pogovoru med Darkom Makucem in Dušanom Luinom. kako bi izpeljali plačilo firmi Vista v Italiji. Delo ga je objavilo 20. maja lani.) »V zapisu je bil naveden lastnik firme Vista. Ali je bil še kakšen drug lastnik Viste minister?« je med drugim vprašal Siršeta zagovornik, odvetnik Jože Hribernik. (Takrat je bil Janez Širše še minister za turizem). »Ne,« je bil odgovor. Svoj odnos do Kovačiča pa je zagovorniku razložil kot »povprečen ali podpovprečno površen poslovni odnos«. Nakar je Brejc poudaril, da je ugotovitve KT vseskozi jemal z rezervo, kar je videti že iz stavka, ki sledi inkriminiranemu, zato bi bilo treba gledati njegovo pismo kot celoto. »Kako bi se danes izrazili - ali je Hit nakazal sredstva Visti ali ne?« ga je vprašal Siršetov pooblaščenec, odvetnik dr. Peter Čeferin. »Danes ne vem nič več kot takrat. Kajti takrat sem naročil, naj se- V petek bodo policisti ponovili akcijo LJUBLJANA, 7. marca - Na območju ljubljanske uprave za notranje zadeve so v petek zvečer policisti — sto jih je bilo vseh skupaj — začeli s poostrenim nadzorom prometa, dobro pa se ve. kaj pomeni. če tako akcijo zastavijo ob koncu tedna, ko mnogi vozniki kljub opozorilom vseeno pregloboko pogledajo v kozarec. Policisti so tako od petka ob devetih pa do sobote ob štirih zjutraj ustavili 1779 vozil in za 266 voznikov odredili preizkus z alkotestom. Izkazalo se je. da je bilo za volanom 119 vinjenih šoferjev, od katerih so za nameček 14 poslali tudi na strokovni pregled oziroma krvno preiskavo. Preizkus ali pregled je odklonilo 44 voznikov. Poleg tega so v sedmih urah zaradi najrazličnejših prekrškov 163 voznikov prijavili sodniku za prekrške. 60 jih je kar na kraju plačalo kazen, za 95 prekrškarjev so izpolnili plačilni nalog. 201 voznik je bil deležen opozorila, ob dovoljenje pa je bilo kar 115 voznikov. Dodamo lahko samo še to. da bodo akcijo v petek, 11. marca, ponovili. K. D. konkretni KT preverijo, pa sem bil prej razrešen,« je dejal Brejc. Sporni zapis kontrole pogovora je danes prinesel na sodišče kot strogo zaupen dokument uslužbenec SOVE. Ker je bil ves čas v sodni dvorani, je sodnica zavrnila zahtevo dr. Ceferina, da bi mu postavil eno samo vprašanje in sicer: »Ali je danes zapečaten dokument kadarkoli zapustil hišo VIS in če je, za koliko časa ter kje se je hranil«. Menila je. da je tudi dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Alijana Ravnik poleg tega ni pristala na predlog obgh odvetnikov, naj bo javnost (pet novinarjev in prinesitelj dokumenta) prisotna v dvorani, ko bodo brali ta dokument v dokaznem postopku. Vse je postavila pred vrata. »Saj to je smešno!« je komentiral njeno odločitev Jože Hribernik, saj da je bil zapis KT objavljen v časniku, ki ima okrog 100.000 izvodov naklade. »Nič naj ne bo skrito pred javnostjo!«, se mu je pridružil dr. Čeferin. A zaman. Sodnica pa se je sklicevala na 288. člen ZKP, češ da je dokument označen kot strogo zaupen. Drugi dokument, ki ga je bilo tudi treba prebrati, dopis predsednika ljubljanskega temeljnega sodišča, pa je bil označen celo kot uradna tajnost. Še več, javnost je izključila tudi pri razglasitvi sodbe z razlago, da je s tem ugodila dr. Čeferinu. Ta je namreč pred tem pripomnil, da bi morala biti obravnava tajna tudi v času njegovega končnega govora, če že bo zaradi branja dokumentov, saj bo uporabil dejstva iz njih in jih analiziral. »Potem pa pazite, kaj boste govorili«, mu je pred sprejetjem sklepa odvrnila sodnica, zaradi česar je bil ogorčen. Pri javni obrazložitvi sodbe je bilo rečeno, da sodišče sprejema zagovor obdolženca. Poleg tega je bil formalno še do septembra lani pooblaščena uradna oseba in je imel razlog verjeti v to, kar je zapisal. Zato je izključena protipravnost njegovega ravnanja. Sodišče je sprejelo tudi izpoved mag. Siršeta, razen v njegovih razlogih za odstop z mesta predstojnika obveščevalne službe. Kot enega od treh razlogov je namreč navedel tudi pripombe dr. Brejca vladni komisiji. Zakon o vladi pa jasno navaja drugačne razloge. BARBARA GUČEK Prometna učna ura Tradicionalna akcija z naslovom Šolska ura v prometu, ki je bila tokrat namenjena več kot dva tisoč učencem drugega razreda osnovnih šol z ljubljanskega podeželja, je hvalevredno dejanje vseh, ki skrbijo za varnost naj mlajših v prometu. Na slovenskih cestah se je namreč lani zapletlo v prometne nesreče, ki so se končale z mrtvimi in ranjenimi, več kot 1600 otrok in mladoletnikov, ki so 651 nesreč povzročili sami. Umrlo je kar 34 otrok oziroma deset manj kot leto poprej. Žal pa se je v letošnjih prvih dveh mesecih smrtno ponesrečilo že enajst otrok in mladoletnikov. Bežna analiza nesreč, v katerih so bili vpleteni otroci in mladoletniki, kaže, da so za večino smrtnih, pa tudi drugih nesreč z ranjenimi odgovorni zgolj odrasli oziroma starši. Kaj pomagajo vsa prizadevanja prometnih strokovnjakov, ki se trudijo vcepiti najmlajšim skrb za lastno varnost v prometu. ko pa starši, ki tovrstne pomoči v mladosti niso bili deležni ali so nanjo že pozabili, ravnajo povsem drugače. Tudi tako, da otroke s slabimi zgledi pri spoštovanju prometnih predpisov dobesedno silijo h kršitvam. Da bi se temu izognili, prometni strokovnjaki že spet opozarjajo starše, naj skušajo vsaj tedaj, ko so z njimi njihovi nadobudneži, spoštovati prometna pravila, kajti znano reklo, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, se potrjuje v vsakodnevnem življenju najmlajših. Lepo vreme in bližajoča se pomlad sta zvabila na ceste že prve vnete kolesarje in celo voznike koles z motorjem. Slednji so po policijskih statističnih podatkih lani povzročili 412 nesreč z ranjenimi in mrtvimi in se med povzročitelji uvrščajo na drugo mesto za vozniki osebnih avtomobilov. Policijski inšpektorji pravijo, da se zavedajo, da po zdajšnji zakonodaji ne morejo stopiti na prste vsem mladoletnim kršiteljem, ki se vozijo naokrog, denimo, brez varnostne čelade ter z raznimi vragolijami in prehitro vožnjo ogrožajo svojo in varnost drugih v prometu. To, da policija ne more denarno kaznovati otrok in mladoletnih kršiteljev, je že dolgo znano, manj pa najbrž, da je varnostna čelada namenjena zaščiti glave mladega mopedista in da naj bi bila kazen le kot nekakšna spodbuda, da bi bili naši otroci zaščiteni pri morebitnih padcih z mopedom. Zdravniki, pa tudi vsi tisti starši, katerih otroci so si poškodovali glavo in so zdaj odvisni zgolj od svojih roditeljev, vedo, da si kar dve tretjini ponesrečenih poškoduje glavo. Očitno naša družba s tem, ko nemočna opazuje dogajanja na naših cestah, še zlasti ob nesrečah najmlajših, prevzema nase veliko odgovornost, namesto da bi jo prenesli na tiste, ki so resnično krivi za nesreče in zanje le redko odgovarjajo. Kaj so odnesli od šolske ure v prometu učenci, bo pokazal šele čas, a je že zdaj jasno, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Mlade, ki so dov-zetnejši za dogajanja v prometu in se hitro učijo, moramo vzgajati v duhu za lastno varnost vsaj toliko časa, da jim promet pride v kri in meso. To velja še zlasti za mlade, ki so kot novopečeni vozniki izpostavljeni mnogim prometnim pastem in le od njih samih je odvisno, če bodo preživeli obdobje od 18. do 25. leta starosti, v katerem se smrtno ponesreči največ mladih ljudi tako na evropskih cestah, kot tudi pri nas. Bržčas ni družine, ki si ne bi želela zdravja in veselja v krogu domačih, a to je odvisno od naše splošne in prometne kulture. ŽARKO HOJNIK MINULI TEDEN 6 LETOS ŽE 77MRTVIH Zmikavt je kar sam prišel na policijo GROSUPLJE, 7. marca — V petek sredi belega dne. bilo je okrog poldneva, je vaščanka iz Kala pri Ambrusu dobila nepričakovan in nezaželen obisk. Pred njeno hišo se je namreč ustavil avto, iz njega so skočili trije Romi. ki so ženski pobrali denar in se potem spet odpeljali. Na ogled so prišli policisti, ki so kmalu ugotovili, kdo so predrzni tatovi. Vsi trije so iz romskega naselja Kuželjevec pri Zagradcu in kot so ugotovili in v poročilu zapisali policisti, je trojka - sestavljali so jo petindvajsetletnik z nenavadnim imenom Miha-Marinko S., 18-letni Mirko S. in 16-letni Roman - v zadnjih dneh zagrešili še nekaj tatvin in s tem tako razjezili občane, da so jim ti obljubili maščevanje. Trojica se namreč ni kaj dosti skrivala, ko je kradla. Tako so na Kalu ukradli motorno kosilnico, iztočili bencin iz avta in izmaknili 50 klobas. Za zdaj naj bi bila zadeva urejena, saj je Miha-Marinko v očetovem spremstvu še isti dan sam prišel na policijski oddelek v Ivančni Gorici, kjer so ga pridržali do izročitve preiskovalnemu sodniku, njegova pomagača pa bosta tudi prišla na vrsto. K. D. Predrznež na avtobusni postaji LJUBLJANA, 7. marca — V soboto. malo pred deveto zvečer je 55-letna Ljubljančanka čakala na avtobus na postaji ob Celovški cesti v Šiški, ko je mimo prišel neznanec in ji iztrgal torbico, potem pa izginil v temo. Odnesel ji je nekaj denarja in osebne dokumente ter jo tako oškodoval za približno 20 tisočakov. (K. D.) Mladoletni mopedist s pištolico LJUBLJANA, 7. marca —Sinoči okrog sedmih so na Zasavski cesti v Dolskem policisti ustavili 16-let-nega Simona iz Ljubljane, ki je mimo priropotal z mopedom. Fant je moral pokazati, kaj vse ima v žepih in izkazalo se je, da ima pri sebi pištolo v obliki svinčnika, prirejenega za izstreljevanje malokalibrskih nabojev. »Pisalo« so mu vzeli in ga prijavili sodniku za prekrške. Fant je povedal, da je »svinčnik« istega dne dobil od svojega prijatelja. (K. D.) Audi 80 v plamenih LJUBLJANA, 7. marca — Pri križišču Ceste v Kleče in Ulice ljubljanskih brigad je pred dnevi požar zajel osebni avto audi 80, ki je bil že dlje časa parkiran tam. Avtomobil, Pretepeni obležal nezavesten Oskrbnik oziroma najemnik Partizanskega doma na Kopah se je tako razjezil nad tremi Žalčani, da je enega od njih med pretepom zelo hudo poškodoval SLOVENJ GRADEC. 7. marca — Včeraj zjutraj je na policijsko postajo v Slovenj Gradec telefoniral žičničar in povedal, da se z osebnim avtom od Partizanskega doma na Kopah proti Slovenj Gradcu peljeta neznana mlajša moška, ki sta močno okrvavljena. Policisti so nato voznika, 23-letnega G. M. in sopotnika, 22-letnega G. A., ustavili na lokalni cesti in ju spravili v slovenjgraško bolnišnico. Kriminalisti so kasneje ugotovili. da so se 22-letni G. A.. 23-letni G. M. in 28-letni K. J., vsi iz Žalca, v soboto z avtom pripeljali na Koroško. Ko so okrog Slovenj Gradca obiskali kar nekaj gostinskih lokalov, so se okrog 21. ure odpeljali še na Partizanski dom na Kopah, kjer so nadaljevali s popivanjem. Kako uro so bili tam. nato pa so dom zapustili, saj jim je najemnik doma. 40-letni Š. D. iz Slovenj Gradca, prenočišče odklonil. Vsi trije so torej odšli, nato pa so se skušali neopazno vrniti skozi zadnja vrata. Tam jih je v predprostorih zalotil najemnik ter od njih ponovno zahteval, naj odidejo iz lokala. Ker so fantje vztrajali pri svojem. jih je Š. D. z rokami potisnil skozi vrata, zato so ga napadli. eden ga je celo treščil po obrazu. Ni bilo hujšega. Lažja poškodba. To pa je najemnika oziroma oskrbnika vseeno tako razburilo, da je skočil nadnje, jih začel pretepati in loviti okrog planinske koče in po parkirišču. K. J. in G. M. se je posrečilo pobegniti po strmem pobočju pod domom. G. A. pa ni imel sreče. Oskrbnik ga je ujel. hudo pretepel in zbrcal, ko je fant že ležal na tleh in mu tako povzroči! posebno hude poškodbe (odprt zlom lobanje in udarnino možgan). Razkačenega Š. D. sta nato pomirila natakarja ter ga spravila nazaj v lokal. Čez čez četrt ure se je G. M. vrnil v lokal in najemnika ponovno prosil za prenočišče, želel pa je tudi telefonirati, da bi poklical zdravniško pomoč. Š. D. mu je dal le kozarec brezalkoholne pijače in ga potem, ko je plačal račun, spodil iz lokala ter tekel za njim čez parkirišče, vendar ga ni ujel. G. M. je nato še enkrat prišel v lokal, ko pa je zagledal razjarjenega najemnika, se je raje obrnil. Okoli enajstih je S. D. natakarjema naročil, naj odideta na parkirišče in trojico dokončno odslovita. Natakarja sta našla G. A., ki je ležal na tleh in je močno krvavel iz glave, ob njem pa je bil G. M. prav tako ves krvav, in ju prosil za pomoč. Povedal je še. da je K. J. pobegnil, sam pa je izgubil ključe od avta. Natakarja sta hudo ranjenega G. A. odnesla do avtomobila. ga položila na zadnji sedež ter ga pokrila s spalno vrečo. Ker je menil, da ima ključe morda K. J., ga je Š. D. odšel iskat. Ko se je vrnil, je jezen, ker ga ni našel, pograbil leseno palico in z njo razbil steklo na vratih avtomobila, v katerem sta spala G. A. in G. M., nato pa se še sam odpravil spat. V slovenjgraški bolnišnici so poleg že naštetih poškodb pri 22-letnem fantu ugotovili tudi delno ohromelost in podhladitev. Policisti so zoper Š. D. napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, zoper Žalčane pa zaradi pretepanja. J. S. ki je bil poškodovan v prometni nesreči — zgodila se je že lani decembra — je lastnica sicer peljala na zavarovalnico, da so ocenili škodo (avto je bil zadet od zadaj), potem pa je avto parkirala pri križišču, ker se je odločila, da bo prodala kar takega. Doslej še niso ugotovili, zakaj je izbruhnil požar in tudi škode še niso ocenili. (K. D.) Osumljen nezakonitega lova RIBNICA NA POHORJU, 7. marca — Policista iz Podvelke sta pred dnevi na gozdni cesti nad naseljem Josipdol v občini Radlje ustavila osebni avto, ki ga je vozil 29-letni Beno M. iz Josipdola. V avtu je bil tudi Danijel S., prav tako z Josipdola. Radovedna policista sta v prtljažniku našla lovsko puško z daljnogledom, kalibra 5,6 mm in vojaško avtomatsko puško CZ. Obe sta bili voznikova last. Policisti so ugotovili, da je Beno M. nezakonito lovil v času varstvene dobe in sicer junija lani ter sredi februarja letos, ko je v gojitvenem lovišču GG Maribor ustrelil gamsa in divjo kozo ter lastnike tako oškodoval za dvesto tisoč tolarjev. Pri Benu M. doma so opravili tudi hišno preiskavo in našli šest nabojev kalibra 5,6 mm. Policijski oddelek iz Podvelke je Bena M. ovadil zaradi nezakonitega lova. oba pa so prijavili tudi sodniku za prekrške. (N. K.) Usodno prehitevanje v škarje ČRNI KAL. 7. marca - Osemdesetletni Koprčan Viktor Lenarčič je včeraj ob 18.10 vozil osebni avto po magistralni cesti od Kozine proti Kopru. Pri gostilni Gabrovec nad Črnim ka-lom je začel prehitevati osebni avtomobil s prikolico, ki ga je pred njim vozil 72-letni Ignacij Sedmak iz Kopra. Po prehitevalnem pasu. nasproti, pa je prav takrat z osebnim avtomobilom prehiteval tudi 52-letni Jože Donko iz Ljubljane. Lenarčičev in Dankov avtomobil sta s prednjima levima deloma silovito treščila skupaj. Lenarčičevo vozilo je po trčenju odbilo na rob ceste, Dankovo pa v levo, v prikolico Sedmakovega vozila in čez rob ceste, kjer je zdrsnilo po pobočju. V razbitine Lenarčičevaga vozila, ki so popadale po cesti, se je potem z osebnim avtom zaletel še 39-letni Iztok Lesjak iz Kopra, ki je pripeljal iz koprske smeri. Trčenje je bilo usodno za voznika Lenarčiča. ki je umrl še pred prihodom reševalcev. V nesreči se je huje ranil tudi Donko, ki so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. I. U. DELO ★ stran 13 Razred na kolesih | , §§ r ^ fm * J m LJUBLJANA, 7. marca — Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, notranje ministrstvo, ljubljanska policija, Združenje šoferjev in avtomehanikov in Kompas-Hertz so že devetnaj-stič organizirali akcijo z naslovom Šolska ura v prometu. Tokrat se je učne ure v prometu oziroma »pouka« v 30 avtobusih Kompas-Hertza udeležilo 2100 učencev drugega razreda osnovnih št>1 iz petnajstih občin ljubljanske regije. Z vožnjo po mestnih cestah naj bi podeželski šolarji, ki redko pridejo v stik z gostim prometom, spoznali vse nevarnosti mestnega vrveža, seveda ob pomoči prometnih policistov. Po končanem enournem pouku so se šolarji zbrali v Hali Tivoli, kjer so jim v okviru oddaje Klub klobuk pripravili krajšo prireditev. (Foto: Blaž Samec J V helikopterju do Kliničnega centra POVLJE NAD PREDDVO-ROM, 7. marca — V Kliničnem centru zdravijo hudo ranjeno 46-letno Antonijo Kovše iz Gameljn. V nedeljo je skupaj z možem sestopala po gozdni poti z Velike Poljane pod Storžičem proti Povijam. Antonija je nehote stopila na z listjem prekito korenino, padla in si ori tem zlomila nogo. Mož jo je oskrbel in odhitel nazaj do koče, od koder so po CB postaji klicali dežurnega meteorologa na Kredarici, ki je nato o nesreči obvestil kranjsko policijo. Ti so za helikopterski prevoz zaprosili dežurne pilote MNZ z Brnika, ki so na kraj nesreče pripeljali tri gorske reševalce postaje GRS Kranj in zdravnika dr. Iztoka Tomazina, ki je po brezžični radijski postaji, med plezanjem v severni steni Velikega vrha, slišal za nesrečo in se ponudil za pomoč. Tudi ponj so prišli s helikopterjem. Ponesrečenko so prenesli na jaso v gozdu, od koder so jo dvignili v helikopter z jeklenico in odpeljali v Ljubljano. Klasičen transport bi bil zaradi odprtega zloma in hudih bolečin za ponesrečenko preboleč. (M. K.) Pridno je sekal na tujem SLOVENSKE KONJICE, 7. marca — Šestdesetletni Franc D. iz Slovenskih Konjic je lani in v začetku letošnjega leta pridno drvaril. Konkretneje sekal in žagal je v gozdu v Starih Slemenih. Pri tem pa se mu je zgodila nerodnost. Sekal naj bi namreč v tujem gozdu in še brez vednosti lastnika. S tem si je nakopal sum, da je storil gozdno tatvino in še ovadbo. Posekal in prodal naj bi okoli 300 kubičnih metrov bukovine. Pravega lastnika bukovine naj bi Franc s sečnjo oškodoval za okoli pol milijona tolarjev. (Mi. K.) V športno dvorano »po glasbo« NOVO MESTO. 7. marca — Včeraj, ob pol treh zjutraj, so novomeški policisti ustavili osebni avtomobil, v katerem so se peljali 20-letni I. D.. 184etni U. V. ter še en mladoletnik, vsi iz Novega mesta. Ko so policisti pregledali avtomobil, so v prtljažniku našli glasbeni stolp. Kaj hitro se je izkazalo, da so mladeniči pred tem vlomili v ograjeno skladišče športne dvorane Marof v Novem mestu, kjer so stolp, vreden približno 250 tisoča-.kov, tudi ukradli. Stolp so zasegli in ga vrnili lastniku, nepridiprave pa so ovadili javnemu tožilstvu. (J. S.) Ni zvozil ovinka NOVO MESTO, 7. marca - Si-noči, okrog osmih, je 26-letni Jože Pavlič iz Dolnje Težke Vode vozil yamaho od Težke Vode proti Koroški vasi. Ko je pri Gornji Težki Vodi prehitro pripeljal v ovinek, ga je začelo zanašati. Izgubil je oblast nad motorjem in se prevrnil, nato pa je nekaj metrov drsel in se zaletel v zemeljski usek. Hudo ranjenega motorista so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za približno pol milijona tolarjev. (J. S.) Sopotnik hudo ranjen NOVO MESTO, 7. marca - Včeraj popoldne je 23-letni Marjan Hočevar iz Grmovelj vozil osebni avto od Škocjana proti Do-bruški vasi. Zunaj Škocjana je prehitro zavozil v levi ovinek, zato ga je začelo zanašati. Zapeljal je na desni rob vozišča, nato pa ga je odbilo prek ceste, kjer je bočno drsel po stmini ter se prevračal. V' nesreči se je hudo ranil sopotnik. 17-letni Ignac Hočevar iz Grmovelj. ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode je za približno milijon tolarjev. (J. S.) Ali nasilnež res ni vedel, kaj počne? KRANJ. 7. marca - Pred petčlanski senat kranjskega sodišča je dopoldne stopil obtoženi, še ne 21-letni Simon Švab iz Tržiča. Tožilec ga bremeni za več kaznivih dejanj — dveh ropov, hude telesne poškodbe, napada na uradno osebo in nasilniškega obnašanja. Tržičan si je štiri kazniva dejanja »prislužil« 15. januarja zvečer. V podvozu pod magistralno cesto je napadel dve starejši Tr-žičanki, ju pretepel in jima ukradel torbici. Danes je sodnikom povedal, da si ne zna razložiti, zakaj je to sploh naredil. Vzrok je iskal v alkoholu in drogah. Tisti dan je že dopoldne začel piti pivo in vodko, zaužil je tudi dve tableti LSD. Po sporu z dekletom je opit odtaval proti domu in ko je bil v podvozu. mu je šinilo v glavo, da bi prvega, ki bo prišel mimo, napadel in pretepel. Obtoženi je že pri dvanajstih letih začel piti, pet let kasneje je prvič kadil travo, poskusil je že hašiš in zadnje mesece prešel na tablete in pivnike LSD. Obžaluje dejanje in mu je žal. Že pred pravnomočnostjo sodbe bi rad šel na prestajanje kazni in kasneje začel življenje na novo. Opisal je tudi vzroke za nasilniškega obnašanja. Jutri so na glavno obravnavo, ki jo vodi predsednik senata sodnik Marjan Pogačnik, vabljene priče. MIRKO KUNŠIČ PREPOZNO OPAZIL PEŠCA V mraku in megli so pešci bolj ogroženi. Oblecite svetlejša oblačila in ne pozabite na kresničko. ŽIVITE VARNO! FRANJO FRANČIČ Bele smrti 12. nadaljevanje Steklo se je poblisknilo v svetlobi. — Iz bližnjega hriba je udaril odmev poka petarde. — Kaj pa je zdaj to, bombe, kje pa je policija? se je zakrohotal kozavi obraz in izpil gin do dna. Tudi oba pajdaša sta zarezgetela v smehu, kot da bi šlo za šalo stoletja. 27. Na policiji seveda ni bilo tako živahno in namesto mark so si delili bone. — In s to mizerijo naj otroku kaj kupim, se je jezil Kovačev sodelavec. — Dobro, dobro, pustimo pirhe. Dedka mraza in škrate pri miru. deset mladih pobov smo dobili, k nam pridejo trije, kdo jih bo vzel? je vprašal šef. Nihče se ni javil. — Prav. jih vzameva midva s Kovačem. Ste že pozabili, da ste bili tudi sami nekoč zelenci, jih je podražil. Inšpektor Kovač se je vrnil z obiska pri bivši. Podaril ji je mali bonsai, ki ga je stal celo bogastvo. — Saj, vesela sem ga. samo kako je s tvojo obljubo? Osebe in dogodki so izmišljeni, vsaka podobnost z resničnostjo je žal le naključje. - Resnično ne vem, zadnji dve leti sem bil na Silvestra dežuren in resnično mislim, da mi pripada prost dan. - Samo misliš, ne veš? — Samo do dveh delam, pa basta! - Poznam to! — Ne, ne poznaš! je bil odločen. - Res?! - Ja. če bo treba pustim službo! — In jaz ti naj verjamem?! — Kakor hočeš, jaz sem mizo za dva že rezerviral. — Prav, dajem ti še zadnjo priložnost .je bila ljubezniva bivša, ki pa mu ni dovolila prespati. — Le kaj si bo mislila mama, je bila sramežljiva. — Kaj neki, saj sva bila poročena! — Saj, bila, a nisva več, če nisi morda pozabil! ga je odločno zavrnila. Takšnih žensk ne delajo več, je pomislil, moram si jo priboriti nazaj. Trije mladci, ki so hodili šele v prve letnike policijske akademije, se niso prav nič udobno počutili v tem zakajenem brlogu. - No, fantje, samo brez panike, dolgčas vam ne bo. je rekel šef in sedel z dvema v prvi avto. Neuničljiv je, je pomislil inšpektor Kovač in živčno grizljal zobotrebec. Na zdravnikov nasvet je omejil cigarete na škatlico na dan. Samo, ko mu je mladenič ponudil, se ni mogel ubraniti. Bogato okrašeno mesto je utripalo v čarovniji barv. Večinoma se je pripravljala, da novo leto preživi doma. A to je bil čas, ko je bilo največ samomorov, nasilja, vlomov, čas, ko je samota dobila novo razsežnost. 28. Bruno je nemirno prestopal ob alfi. — Kje hudiča zamuja, je mrmral skozi zobe. Z lutkasto punčko sta se poznala šele teden dni in, če ne bi imel robe, ne bi šla z njim. — Prekleta, če me pusti na cedilu! je sikal. Po pol ure čakanja je le odpeljal do malega mesta ob rtu. Pri svetilniku so se zbirali mladi, ki bi počili kaj vase. pa niso vedno imeli. Hors je bil drag, mali vlomi, ropanje doma in pri sorodnikih, prostitucija, vse to ni vedno bilo dovolj za šus. Prihajal je petek. Govorili so: petek, čas je za metek! A niso samo govorili, tega so se tudi držali. Nobena cena ni bila previsoka, da jo ne bi plačali za dozo, ki je peljala v svet svetleče pozabe. Bruno je ostro zavrl. Lutkica je hodila ob obali. Nekoliko jo je zanašalo. — Hej. kje hodiš, prisedi, jo je povabil Bruno. — A ti si, mali makaronar, imaš kaj, saj ne rabim nujno, samo malo rezerve nikoli ne škodi, je padla na sedež. Besen je divje speljal. - Saj nisem mislila tako, saj veš, da znam biti dobra do tebe. 4 — Novo leto bo jutri in res ne bi rad ostal sam, ji je vrgel skozi zobe. — Name lahko vedno računaš, stari, je poželjivo rekla in mu odpenjala hlače. Z glavo se je sklonila v naročje. — Saj imaš robo? - Mala, zate vedno, je rekel zadovoljno. Pri drevoredu je ostro zavrl in zapeljal v temo. Avto inšpektorja Kovača se je ustavil nedaleč stran. JOHN MOLE Mnogoženec 14. nadaljevanje Policija je prišla po Glorio ob sedmih zvečer. Peljali so jo na obalo, da bi identificirala truplo. Vihar in plima sta pojemala. Ostanki razbitih kolib so bili raztreseni po vsej obali skupaj z ribiško in drugo opremo. »Poglejte, smehlja se,« je rekla. Tistega večera so pri poročilih objavili smrt treh jadralcev, enega upokojenca in dveh psov, ki so bili žrtve enega najhujših viharjev na jugu Anglije v zadnjem desetletju. Alex in Tony sta žaro s pepelom prinesla iz krematorija naslednji dan. »Morava res to narediti?« je vprašal Tony. »Mama pravi, da si je želel, da bi ga tako pokopali. Njegov pepel moramo stresti v morje.« »Saj je že imel en pogreb v morju. Morje ga je izpljunilo na obalo. Mar ni to dovolj?« »Mami to veliko pomeni. Kaj pa naj bi drugega naredila?« Tony je glede na hobi, ki ga je imel njegov tast, pomislil, da bi si Phil morda želel biti pokopan kje drugje, vendar je diplomatsko molčal. Šla sta iskat Glorio. Sedela je na zadnjem sedežu z žaro v naročju. S pogrebno hitrostjo so se vozili po sprehajališču in iskali parkirni prostor. »Policiji sem zagrozila, da jih bom tožila. Nobene pravice nimajo, da pri preiskavi l omenjajo tisto kolibo. To ni res. Tvoj oče ne bi nikoli imel česa takega. To je obrekovanje. Tiste stvari niso bile last tvojega očeta. Koliba je bila last nekoga drugega. Priznati bodo morali, da nimajo prav in oprati očetovo čast. To je gnusno. Tvoj oče je bil spodoben človek. Poročena sva bila petintrideset let, zato vem, da je bil čist. Novinarjem sem povedala, da bom tožila. Ne zaradi sebe. zaradi njega. Najbrž se obrača v grobu. Če bi bil zdaj tukaj, bi imel kaj povedati.« S prsti je bobnala po žari. »Ali mora biti tukaj?« je vprašal Tonv. »Ne bi šli kam bolj na samo?« »Sem je vsak dan prihajal na sprehod. Ne tam, pri tistih umazanih kolibah. Tu mu je bilo všeč, Bog mu bodi milosten,« je rekla Gloria in si s prsti obrisala oči. Alex je vodila pogrebno povorko čez cesto in po stopnicah do obale. V žalnih oblekah so stopali med ležalniki, gradovi iz peska in žogami. »Morali bi iti ven na morje, drugače bodo valovi vrgli pepel nazaj na obalo,« je pripomnila Alex. »Nisem vzel kopalk,« je zinil Tonv in utihnil, ko ga je Alex grdo pogledala. »Morali bi oditi na konec pomola.« je predlagala Gloria. »Preveč vetrovno je,« se ni strinjal Tony. »Najeti bomo morali čoln,« je vztrajala Alex. Poiskali so lastnika čolna in Alex in Tony sta se sama odpeljala na odprto morje. Gloria je ostala na suhem, medtem ko sta hči in zet izvajala zadnji obred. »Bi morala vstati?« je vprašala Alex. »Prevrnila se bova,« je odvrnil Tonv in trdo požrl slino. »Kaj je treba reči ob takih priložnostih?« »Prah si in v prah se povrneš. Ne vem. Na svidenje, očka. Daj no. začni že.« Odprla je žaro in začela njeno vsebino stresati v morje. Veter ji je pihnil prah v oči in na črno obleko. »Hitro, obrni se,« je zavpil Tony. »Kaj bova naredila z žaro?« je vprašala. »Tudi njo bova vrgla v morje.« Posodo je potopila v morje in ko je bila polna vode jo je zaprla. Nato jo je vrgla v morje. Ni se hotela potopiti, plavala je na površju. »Ne moreva je kar tako pustiti, naplavilo jo bo na obalo.« »Pa kaj potem,« je odvrnil Tony. »Ni prav. Nikoli ne veš, zakaj jo bodo uporabili.« »Za rože, za piknik, za pijačo?« Tako sta Tony in Alex v svojih najboljših oblekah začela loviti žaro v vodi. Na obrežju so ju opazovali brezskrbni kopalci in zbegana vdova. 7. Tony je imel uvodno predavanje za nove praktikante. Dva dni je govoril o zgodovini podjetja, njegovi organizaciji, poslanstvu in vlogi praktikantov pri uspešnem delovanju podjetja. Potem so jim predavali vodje oddelkov, ki niso bili izbrani zaradi svojih sposobnosti, ampak zaradi zgovornosti. Za Tonyja so bila uvodna predavanja najpomembnejša. Saj bodo nekateri med njimi tu preživeli vse življenje in nikoli ni prepozno, da jih seznani z zakonom džungle. Nikoli ni vedel, ali pomeni krč v želodcu, ki ga je zagrabil vsakokrat, ko je stopil pred novince, napad živcev ali usmiljenja. Za nekatere srečneže bo bivanje v podjetju kratko. Kakor hitro bodo našli kaj boljšega, bodo brez obotavljanja odšli. Za nekatere druge srečneže bo to začetek bleščeče kariere. I 14. stran ★ DELO REPORTAŽE _gžž==^ — ZANIMIVOSTI - RAZVEDRIIO —: 1=11111111111111 Torek, 8. marca 1994 ■ Kako premagati spanec Strokovnjaki družbe Light Sciences iz mesta Braintree v Massachusettsu izpopolnjujejo metode za premagovanje spanca s pomočjo svetlobe. Njihovo prizadevanje so izkoristili vesoljci, zdaj pa delajo na projektu, ki bo pomagal nočnim delavcem in tistim, ki trpijo za nespečnostjo ali ki si po daljšem potovanju z letalom težko povrnejo občutek za dan oziroma noč. Mathevv Weisman meni, da se ljudje težko prilagajajo nočnemu delu in dnevnemu spancu ter da je človek ustvarjen za to, da najpomembnejša dela opravi podnevi. Na človekovo budnost vplivajo določeni hormoni, ki jih lahko umetno spodbujamo ali blokiramo. Kako prevarati organizem in shajati brez spanca? Center, ki uravnava naš občutek za čas, je v možganih, natančneje, gre za snopič neuronov v hipotalamusu. Prek očesa svetloba pošilja signale do omenjenega centra v možganih, ki upravlja z izločanjem hormonov. Center lahko treniramo s pomočjo usmerjenih svetlobnih dražljajev retine in tako po želji nastavimo našo notranjo uro. Strokovnjaki lahko stimulirajo retino oziroma ustrezni možganski center s posebnimi računalniško krmiljenimi napravami. Močnejša svetloba tako spodbudi naše biološke reakcije. Svetlobni trening, upajo znanstveniki, bo morda v prihodnosti pozdravil nespečnost in nadomestil terapijo z zdravili. ■ Vroči britanski alimenti Britanska agencija Child Support Agency (CSA) varuje pravice otrok ločenih staršev in skrbi. da očetje plačujejo alimente za svoje sinove in hčere, ki sojih prepustili materi. Kljub plemenitim ciljem je ta organizacija zadnje čase zelo osovražena zaradi strogih in doslednih metod izterjave denarja. Njeni nasprotniki jo v parlamentarnih razpravah primerjajo s špansko inkvizicijo in ge-stapom, češ da so zaradi nje milijoni Britancev obsojeni na revščino. Njenim uslužbencem grozijo celo s smrtjo, jabolko spora pa so zlasti vrtoglave vsote, ki jih bivši možje morajo plačati za vzdrževanje potomstva in ki v določenih primerih znašajo tudi do tisoč odstotkov posameznikove plače. V demonstracijah zoper CSA se je februarja zbralo nekaj tisoč jeznih staršev in otrok. Na transparentih so razkazovali ganljive parole: Dovolj je uničenih družin, pustite mojo pri miru! ali Vzdrževanje da, izsiljevanje ne! CSA menda vnaša razdor med ločence, zato ker pogosto razveljavlja dogovore, ki so jih sporazumno sklenili na sodišču. Nekateri očetje, ki živijo pod pritiskom omenjene ustanove, razmišljajo celo o izselitvi iz domovine. Bil je celo že primer samomora zaradi alimentov in nekaj poskusov umora bivših soprog. V spore o vzdrževanju otrok je v Veliki Britaniji vpleteno nekaj milijonov ljudi. Vsak tretji zakon razpade, torej je med 55 milijoni Britancev cela armada ločencev in upravičencev za alimente. Najvztrajnejši nasprotnik agencije CSA je neka škotska organizacija, ki je samo v osmih tednih svoje kampanje zbrala 1200 članov. To ni leto družine, ampak leto uničevalcev družinskega življenja, tarna Škot Drewett, vodja skupine jeznih očetov. Ko se je Margaret Thatcher leta 1990 v parlamentu zavzela za varovanje pravic otrok do vzdr-ževalnine. je javnost sprejela to pobudo z odprtimi rokami. Vlada je z novo zakonodajo predvsem želela zmanjšati stroške socialne pomoči (120 milijonov dolarjev na leto). Milijon samohranilcev v tej državi namreč prejema socialno podporo, samo četrtina pa jih dobi vzdrževalnino. Z izterjavo alimentov država lahko prihrani velikanske vsote denarja. Očetje se pritožujejo zlasti zaradi metod dela agencije, češ da ne preganja nepoštenih očetov, ampak izkorišča tiste, ki so tako ali tako že pripravljeni finančno podpirati svoje otroke. Marsikateri obupani britanski oče zato razmišlja, da bi pustil službo, ker bi se mu brezposelnemu godilo bolje. ■ Tobak buri ameriške duhove Ameriške proizvajalce tobaka razburja predlog zveznega zakonodajalca, po katerem bi tobak razglasili za opojno drogo. Zaradi tega je na newyor-ški borzi padla vrednost delnic največjega ameriškega proizvajalca cigaret Philip Morris. Vodja Zvezne uprave za hrano in zdravila David Kessler je prvi ukazal uvrščati tobak med droge, zato ker vsebuje nikotin. V' tem primeru bi cigarete ne smeli prodajati na trgu, temveč samo v lekarnah. Za to se zavzemajo tudi nekadilske organizacije, ki obtožujejo proizvajalce, da tobaku načrtno dodajajo nikotin, da povzročijo zasvojenost. Ameriška javnost je ostro obsodila cigaretne reklamne kampanje, ki manipulirajo z mladostniki in za svoje mračne cilje uporabljajo simpatične maskote, kot je na primer Joe Camel. Ameriški ortopedi so prišli na dan z ugotovitvijo, da so poškodbe ramen resnejše pri kadilcih kot pri nekadilcih. V gonjo zoper kadilce se je vključilo 1400 restavracij iz verige McDonalds. V svojih prostorih so namreč prepovedali kajenje. Kljub široki kampanji poznavalci pravijo, da zakon, ki bi tobak uvrstil med droge, ne bo dobil širše podpore. Zaradi te najnovejše pobude so tobačne tovarne v Ameriki utrpele precejšnjo škodo. ■ Papirnate poročne obleke Na festivalu mode v Arezzu so konec februarja predstavili poročne obleke za enkratno uporabo. Obleke so narejene iz tim. ekološko varčnega papirja, vsi modeli pa so kopije kreacij slavnih modnih ustvarjalcev, kot so Valentinovo, Christian Dior in Yves Saint Laurent. Papirnate modele je ustvaril oblikovalec Samuele Mazza, stanejo pa okoli 650.000 lir, kar pomeni, da z nakupom takšnih oblek italijanske neveste lahko prihranijo nekaj milijonov lir. Papirnatih oblek ni moč oprati, prodajajo pa jih s kratkoročno garancijo: zdržale naj bi vsaj do konca poročnega obreda. Obiskovalci razstave so se prepričali, da so papirnati modeli prava paša za oči, o njihovi uporabnosti žal še ni poročil, ker so jih komaj začeli prodajati. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1879 se je rodil nemški kemik Otto Ha/m, ki je izvedel leta 1938 skupaj s Strassmannom cepitev uranovega jedra; Nobelov nagrajenec leta 1944 (umrl 1968). Otto Habn je bil ves čas nasprotnik nacionalsocializma. Večkrat je odkrito zavrnil kake posebne želje stranke, čeprav je bilo to v tistih časih nevarno. »Stranka« nas je pustila pri miru, je povedal leta 1946, »ker se nas je v določenem smislu bala, po drugi strani pa je upala, da bomo odkrili kaj, kar jim bo pomagalo, da bodo obvladovali svet.« m Hahnova razlaga elementa radija ni bila po okusu fizikalnega kemika Gustava Tammanna, ki je imel častni naziv tajnega svetnika. Na zasedanju Bunsenove družbe je razložil Hahn svojo teorijo cepitve atoma, Tammann pa je bil drugačnega mnenja: »Kar nam sporoča dr. Hahn, je nedokazano in položaj radija kot elementa je vprašljiv.« Hahn se je takoj oglasil in rekel: »Tajnik svetnik se moti.« Učena družba je onemela ob tej drznosti. Pozneje je rekel neki prijatelj Hahnu: »Dragi kolega, če hočete v Nemčiji kaj doseči, tedaj nikoli ne oporekajte kakemu tajnemu svetniku!« Hahn je zamišljeno odgovoril: »Bog ne daj, da bi mi kdaj naprtili to titulo. Imam dovolj drugih skrbi. ..« 8. marec V 14. stoletju se je v mali Aziji pojavila nova močna turška država, ki je v 16. in 18. stoletju prevzela oblast nad skoraj vsemi arabskimi državami: Egiptom. Sirijo, Jordanijo, Irakom, Libanonom in Izraelom. Turški imperij je razpadel med prvo svetovno vojno. Nekaj desetletij pred razpadom pa so se v tem delu sveta pojavila nove sile, evropske kolonialne države, med katerimi je imela najpomembnejšo vlogo Velika Britanija. Francozi so se leta 1830 zasidrali v Al-žiru, nekaj let pozneje s o prišli Angleži v Aden, leta 1882 v Egipt, 1899 v Sudan. Evropejci so prinesli v arabske dežele nekaj več svobode, kar pa med arabskim prebivalstvom ni vzbudilo simpatij. Nasprotno. Nove možnosti in nove vrednote so vzbujale občutek podjarmljenosti in željo po svobodi. Arabski nacionalizem se je začel organizirati proti koncu minulega stoletja v tako imenovanih arabskih skrivnih društvih. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno leta 1875 v Bejrutu, potem pa so nastajala še v drugih velikih mestih. Med mladoturško revolucijo so se odnosi med Arabci in Turki pomirili, ko pa so mlado-turki po zmagi zavračali vse arabske zahteve, so se odnosi med novo oblastjo in arabskimi nacionalisti zaostrili do skrajnosti. Prve svetovne vojne se je Turčija udeležila na strani Nemčije in Avstro-Ogrske, Arabci pa so se zbližali z zavezniki in jim tudi vojaško pomagali. Junija 1916 so se arabska plemena dvignila k uporu proti Turkom in oktobra istega leta se je šerif Husein iz pokrajine Hedžaz, član ugledne rodbine Beni Hašem, torej neposredni potomec Mohameda, oklical za kralja Arabcev. Toda Velika Britanija in Francija ga nista podprli, priznali sta ga samo za kralja Hedžaza, kar je že bil prej. Ze pred meseci sta si velesili s posebnim sporazumom razdelili arabski svet. Arabci za sporazum niso vedeli in so še julija 1919 na nacionalnem kongresu v Damasku zahtevali ustanovitev neodvisne Sirije, ki naj bi obsegala današnjo Sirijo, Libanon, Jordanijo in Izrael. Njen kralj Fejsal pa je 8. marca 1920 razglasil neodvisnost nove države. Poleti istega leta so Francozi z vojsko vkorakali v Damask in izgnali kralja, Britanci pa so se utrdili v Iraku in Palestini. Dogodki na današnji dan 1152 V Aachnu je bil okronan za kralja Friderik iz rodbine Staufovske, ki so mu Italijani zaradi rdeče brade dali vzdevek Barbarossa. 1856 Rodil se je italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo (umrl leta 1919). 1886 Rodil se je ameriški biokemik Edvvard Calvin Kendall, kije prvi iz ščitnice izločil hormon tiroksin (umrl leta 1972). 1910 Ameriške socialistke so prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Manifestacija je vzpodbudila Klaro Zetkin, da je na drugi ženski konferenci v Koebenhavnu predlagala 8. marec za praznik žensk. VODORAVNO: 1. odločen človek, 8. luna, ko je vidna vsa njena površina, 12. znano dunajsko zabavišče z velikim kolesom, 13. otroška roka, 15. gora v Julijcih med Krnico in Trento, odlična razgledna točka (2601 m), 16. fizikalna enota za merjenje jakosti električnega toka, 17. ime slovenskega dramskega igralca Levarja. 18. plemenit les za oblogo pohištva, furnir, 19. Ludolfovo število, 21. nepregledna daljava, širjava, 22. po-steklenina. lošč, 23. travniška cvetica, iz katere semen pridobivajo opij. 24. naš šumnik in srbohrvaška črka, 25. meso iz zgornjega dela prednje noge prašiča, 26. tuje žensko ime, 27. partizansko ime narodnega heroja Djure Pucarja, 28. prvi predsednik slovenskega parlamenta (France), 29, rimska naselbina na kraju današnjih Trojan, 31. tinta, 32. nemški alpski smučar (Peter), 33. velika bela morska ptica, strakoš. NAVPIČNO: 1. vročinski izpuščaj na ustnicah pri gripi, 2. srbska filmska igralka (Milena), 3. gozdni polž brez hišice, 4. ime pesnika Zupančiča, 5. nevarna morska skala, 6. začetnici starejšega slovenskega pevca zabavne glasbe, 7. priprava z dvema kamnoma za ročno mletje žita, 8. krtača, ščetka, 9. gnojna bula, 10. začetnici avtorja »Hlapcev«, 11. avtomobilska oznaka Pančeva, 14. drag kamen prelivajočih se barv, 16. že izumrlo indijansko pleme, 18. slovenski slikar (Nikolaj, 1911-1981), 19. padalčev pripomoček za varno pristajanje, 20. bajeslovni prvi letalec, Dedalov sin, 22. polet, zanos, 23. češki teniški igralec (Milo-slav), 25. egipčanski bog, stvarnik sveta, 26. rudniški voziček za prevažanje rude, 27. ribja koščica, 28. mesto pri Torinu, 29. kemijski znak za argon, 30. avtomobilska oznaka Torina, 31. okrajšava za črnobeli film (KLE) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. cekar, 6. dime, 10. itala, 11. Oirati, 13. bomba, 14. Krišna, 15. Anu. 16. Bosanka, 18. F(riedrich) N(ie-tzsche). 20. Ge, 21. aa, 22. flo-bert, 25. ruž, 28. Pražen. 29. Amati, 31. raženj, 32. Fadil, 33. kaki, 34. tlaka. VIKEND magazin KMEČKA ZENA NA DAMSKEM DOPUSTU Moški tako zdresirani, PO PARTLJIČEVO Televizija, ti si kakor vlačuga da niti ne godrnjajo več Ali gre lahko kmečka žena na dopust? Tega vprašanja si kmetice z ruškega Pohorja že enajst let več ne zastavljajo — Kar odpravijo se Lendavski hotel Lipa je bil v počitniških dneh poln kot vse leto, le malce bolj živo je bilo, za kar so poskrbele dame pri zadnjih mizah velike hotelske restavracije. »Tu nam pravijo, da smo živahne, v Moravcih so nam rekli kar ruški paket, v Crikvenici pa nas je šef strežbe prosil, da naj še pridemo, menda smo bile prava posvežitev predsezone... Povsod nas imajo radi, ker smo vedno za štos,« pripoveduje Helga, predsednica Aktiva kmečkih žena Ruše, ki so letos že petič preživele svoj enotedenski dopust v omenjenem hotelu; sicer pa je pohorskim kmeticam to 11. dopustovanje. Pa si lahko kmečka žena, ki ima, recimo, 30 glav živine v hlevu, privošči teden dni dopusta? »Sodobna kmečka gospodinja si praviloma življenje na kmetiji lahko tako organizira, da se v tednu dni hiša ne podre, je pa čisto zdravo, če mož in otroci na svoji koži skusijo, kaj vse mora mama postoriti, ko drugače tega niti ne opazijo. So pa težave, če so otroci še manjši ali pa je bolezen v družini, potem pač kakšenkrat ne greš in ti je zelo hudo, saj na ta teden čakamo vse leto,« je odločna Tončka, ki zagotavlja, da so njihovi možje že tako »zdresirani«, da niti ne godrnjajo več, Lojzka pa doda, da bi bilo kakšnemu možu celo nerodno, če njegova ne bi šla, saj bi ga drugi »kibicali«: »Ha, ti si pa tvoje ne upaš pustiti. . .« »Res so naši v začetku malce čudno gledali, drugi pa še zdaj, na ta naš dopust. Prvič smo šle pred enajstimi leti v predsezoni v Crikvenico, samo za nekaj dni, potem pa smo dopust vedno bolj podaljševale, in zdaj vemo, da nas ta teden dni v zimskih počitnicah na kmetijah še najlažje pogrešajo. Podaljševale dopusta več ne bomo, bomo pa gledale, da bo vedno pestro, zabavno in, če bo čas, se bomo tudi malce fizično spočile,« se muza Helga in še pripoveduje, kako so prvo leto odšle iz Lendave bolj utrujene kot so prišle, saj so si privoščile prav vse možne terapije, kegljale so, igrale biljard, pretaknile vse kotičke bližnje in daljne okolice toplic, da o plesu in petju tja v pozno noč niti ne govorimo. »Zdaj delamo na tem, da se tudi spočijemo,« izjavi predsednica, druge pa se prisrčno zakrohočejo ob tej izjavi in še isti hip planejo pokonci: »Ančka je zmagala! Živio Pohorje!« ploskajo kolegici, ki je v plesu ob stolih »nažgala« mlade folkloristke. Pa moški, jih kaj pogrešate? Malo že, so priznale, sicer pa telefoni redno pojejo: mamo se vpraša za nasvet, potoži o medsebojnih nesporazumih ali pa ji skušajo na kakšen drug način malce zagreniti dopustniški trenutek. »Nam pa včasih tudi kaj zamolčijo, da nas ne bi vznemirjali,« pripoveduje o svoji izkušnji Lizika: »Ko smo bili v Crikvenici, nam je krava poginila. Čeprav vem, da bi se to zgodilo tudi, če bi bila doma, sem starega dražila: Pri tebi še krava crkne.« Smehu nato sledi nizanje neštetih razlogov, zakaj je bolje, če moški niso zraven. »Brez heca, oba težko gresta s kmetije, sicer pa dedci to tako ali tako noter spravijo,« prekine debato o koristnosti moških na damskem dopustu Heda.(92) Za dopust 450 gibanic Kmetice iz Radvanja pa vse tja do Fale, na območju nekdanje Kmetijske zadruge Ruše, so se dobile v Aktivu kmečkih žena pred 16 leti. Danica: »Takrat je to bilo pod pospeševalno službo in kar nekaj denarja so nam primaknili. Imele smo tečaje in predavanja; vse nam je prišlo zelo prav pri vsakodnevnih opravilih. Potem so nas povabili, da bi na veselici prodajale kaj iz naše kmečke kuhinje. Marsikaj smo prinesle na naš štant, a najraje segajo po gibanicah, natančnjej povedano: po naših štajerskih kvašencah.« Pohorke letno sodelujejo kar na kakšnih 6 akcijah, kot same imenujejo svoj štant. Stroške dopusta si v celoti poravnajo z izkupičkom prodaje svojih dobrot; za eno gibanico iztržijo jurja, torej so jih morale za letošnji dopust prodati kar 450. Ne gledajo si pod prste, vsaka pač speče in sodeluje, kolikor more in zmore. »V aktivu se dobivamo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Težko čakamo ta svoj dan in kar pogrešamo jo, če katere ni. Marsikaj se pogovorimo; življenje na kmetiji je vedno bolj zapleteno in nič manj težko kot je bilo. Zapostavljeni so že naši otroci, ki ne dobijo štipendij, mleko nima cene, les prav tako ne . . . Kar precej poguma moraš imeti, da prevzameš kmetijo, a če postaneš zaplan-kan, je seveda vse še slabše,« je prepričana Helga, Danica pa doda: »V našem aktivu je domala polovica vseh kmetic s tega območja. Želimo si, da bi se nam pridružile tudi mlajše gospodinje; najmlajša med nami je stara 33 let, najstarejša pa 73.« Pa saj ne gre samo za dopust Za mnoge je dopust samoumevna zadeva, pri pohorskih kmeticah pa ne gre le za tedenski umik iz bolj ali manj enoličnega vsakdana. Vsako leto dožive kaj nepozabnega, posebno mesto v nizu spominov pa ima tisti prvi, čeprav najkrajši dopust, s katerim so tako rekoč prekoračile Rubikon dotedanjega pojmovanja položaja kmečke ženske. »Morda se takrat niti nismo zavedale, kaj vse to pomeni: najprej smo morale prepričati same sebe, da se brez nas hiša ne bo podrla, potem pripraviti še družino na to, da mama tokrat ne bo šla le po za njo rezervirani poti do štale ali pa največ — po nakupih. Morda tega niti ne opazimo, ampak prepričana sem, da se je potem, ko smo se recimo v Ber-nardinu učile ličit, slišale in videle marsikaj, kar v domači kuhinji ni moč, si privoščile to, kar smo takrat ravno želele, dvignila tudi naša samozavest,« je prepričana Helga. »Potem laže in raje delam; boljše volje sem. V nedeljo bom sicer obesila črno fano, nato bom pa spet čakala na drugo leto,« je zaključila naše paberkovanje o dopustu kmečkih žensk Heda in odmigala plesat tvvist. MAJDA ŠTRUC O domovina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljudi, ga zasmehuješ . . . Cankar Kdor na Slovenskem ne ve, ko zjutraj vstane z levo nogo, ob koga bi se obregnil, se obregne bodisi ob politiko bodisi ob Televizijo Slovenije. Čeravno vsak prešuštvuje po malem z eno in z drugo. — Ni čudno, da sem slabo spal, ko pa sem gledal tiste politične norce v Žarišču! Prekleta politika! Televizija pa še stokrat prekleta. In ko bo tako tekel dan in skrbi, ko bo draginja težila in bodo davki tiščali, bo padel prvi mrak in Slovenec bo spet sedel pred televizor in čakal na Lada Ambrožiča, Janšo, Podobnika, Kocjančiča, Kopača in gledal, kdo bo koga ... Zraven bo celo sodeloval, sedeč na kavču in z nogami v lavorju . . . Svinja, laže, pa ga je, se ne sprenevedaj. . . Potem bo še kak kanal poiskal in skrivaj malo porniča užil, seveda brez otrok — zaradi vzgoje — in legel spat, zavedajoč, da je grešil. . . In zjutraj, kot rečeno, bo klel: Televizija, ti si kakor vlačuga . . . In televizija je vlačuga. In je psihiatrična bolnišnica. Zato smo jo poslanci nategovali kakor norci, ko smo sprejemali zakon o RTV. Druga numerca! Nekateri prispevki k boljšemu televizijskemu programu so bili prav enciklopedični: — Ne vem, zakaj se prepiramo o pornografi- ji . . . Pornografijo lahko gledamo zato. da pride njihov amandma skoz! - Strinjal bi se. da imata politika in pornografija veliko skupnega. Konec koncev je veliko nabrisanih. . - Ko se gleda pornografija, morajo biti zraven starši, da lahko otroke podučijo o tem. — Ne vem, ali krščanski demokrati gledate pornografijo skupaj z otroki. Navadno se to gleda posebej! — Rupel naj gre k psihoanalitiku, ne pa za mikrofon. — Pučnik in televizija se bojita Janše. . . - Ne bomo dovolili, da bi sredi prenosa cerkvenega obreda prenašali reklamo za mačjo hrano... — Jaz bi dala (repliko) vsem, ki se veselo smejejo v parlamentu . . . In je torej tekel pogovor, kaj je to pornografija, verska in politična propaganda, coitus inter-ruptus, psihoanaliza... In smo nategovali zakon. amandmaje, sebe in kajpada ubogo televizijo vlačugo. Vlačugo politike! Ampak povsod po svetu je potrebno vlačugi plačati. Samo slovenski politiki bi radi kavsali zastonj ali po možnosti še za honorar. . . Sicer pa počakajmo na tretjo numerco! TONE PARTLJIČ Gora do starega mestnega jedra so že prve markacije , Gori, na Polževem in na cilju na Muljavi, kjer jih je pričakala vesela harmonika. PRLEKI, PRLEKI. . . Kako držijo skupaj rojaki dr. Trstenjaka Tradicionalno »4. srečanje Prlekof«, na katerem je bil tudi Prlek vseh Prlekov akademik dr. Anton Trstenjak LJUTOMER, 7. marca — »Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca po hiši sen potaka, varva mačkico. Tralala, tralala...« je v soboto zvečer v ljutomerski športni dvorani stoje, kot se pač za himno spodobi, na ves glas in iz zrca zapelo vsaj tisoč Prlekov in njihovih prijateljev, ki so prišli na tradicionalno, tokrat že četrto prleško srečanje. Med njimi je bil tudi častni občan vseh občin Prlekije in kot ga radi kličejo Prlek vseh Prlekov — akademik dr. Anton Trstenjak. Prišli so iz domače ljutomerske in drugih občin Prlekije, iz oddaljenejših slovenskih krajev so se pripeljali s posebnim vlakom, prišli so tudi Prleki iz Splita, Avstrije, Nemčije, Švice in drugih evropskih držav. Med njimi ni manjkalo imenitnih in znanih Prlekov. Predsednik ljutomerske občine Mirko Prelog je v pozdravnem nagovoru naštel imena doktorjev znanosti Toneta Ferenca, Franca Sunčiča, Slavice Šikovec, Ivana Štuhca, Stanka Ojnika, Stanka Kristla, Slavka Potočnika, Stanka Janežiča, Ludvika Toplaka, mag. Milana Lovrenčiča itd. Na srečanju ni zmanjkalo tudi politikov, med njimi prleške »dikli-ne« in poslanke Vike Potočnik, PRLEŠKE DOBROTE — Vina in hrane, ki je bila zastonj, je bilo na srečanju Prlekov v Ljutomeru več kot preveč. Brhke prleške dekline so obiskovalcem s prleškimi dobrotami postregle kar pri mizah. (Foto: I.G.) prišli so župani sosednjih slovenskih občin, Čakovca, avstrijske Radgone, predstavniki Lions klubov itd. Ljutomerski župan je ponovil staro željo Prlekov, da tudi s takšnimi srečanji njihovi pokrajini, ki je slovenskemu narodu dala na stotine pomembnih ljudi, znova nadenejo izvirno identiteto in prvobitnost. S srečanji želijo spodbuditi kulturno ustvarjalnost in gospodarski razvoj Prlekije in med seboj povezati številne doktorje znanosti iz Prlekije, ki v večini živijo in ustvarjajo izven domače pokrajine. Slovenija kot majhna država bo na ta način še bogatejša, če bodo za vse rečeno poskrbeli tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Kot zanj že velja, je bil iskriv in konkreten dr. Anton Trstenjak. Dejal je, da ima Slovenska akademija znanosti in umetnosti v svojem programu kot glavno nalogo zapisano, da skrbi za ohranjanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda. Tudi Prlekija je z vsemi posebnostmi naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Potrebno jo je na novo oživiti. Prlekija sodi med kulturno najbolj razvite slovenske pokrajine, kjer so se rodili številni svetovno znani kulturni delavci in znanstveniki. Dr. Trstenjak je omenil dr. Frana Miklošiča, ki je bil med vsemi Slovenci deležen največ tujih časti in priznanj. Na srečanju, ki je ob pestrem kulturnem programu in veseli prleški zabavi trajalo do nedeljskih jutranjih ur, so podelili tudi štirinajst štipendij fondacije dr. Antona Trstenjaka v zneskih od 150 do 480 tisoč tolarjev. Iz ptujske občine so jih prejeli Stanko Vršič in Jožica Bezjak (doktorska dela), Marjan Janžekovič (magisterij) in Majda Potrata za pesniško delo Leopolda Volkmajerja. Dobitniki štipendij iz lenarške občine so Janez Goleš za magistrsko delo, Marjan Toš za raziskovalno delo in mariborska Bodočnost za izdelavo brošure o Dominiku Čolniku. Dobitniki štipendij iz ormoške občine so Vera Tr-stanjak (doktorat), Franc Švegl in Simona Šavora za magisterij. Za magistrska dela sta prejela štipendijo Rebeka Rudolf in Henrik Gjerkeš iz ljutomerske občine, za doktorat pa Rudi Štelcer in Anton Hamler iz radgonske občine. IVAN GERENČER Jf V • V Jurčič, nas sopotnik Na noro lepi minuli sobotni dan se je v Višnjo Goro nabralo noro veliko (vsaj 2500) za hojo zagretih pohodnikov, ki so jo mahnili po slovesno odprti novi Jurčičevi pešpoti, 15 km daleč do pisateljeve rojstne Muljave. Najbolj zgodnji so bili planinci iz Grosuplja, Železnikov, Ptuja, pozneje so prišli Celjani in še mnogi, mnogi, z vseh koncev Slovenije so se pripeljali z vlaki, avtobusi, avtomobili. Narava jih je bogato poplačala za trud, na kmetijah in v gostiščih so poskrbeli, da ni bil nihče lačen domačih dobrot. Jurčičeva pešpot bo odslej tradicionalno odprta na pisateljev rojstni dan (4. marca ali vsaj prvi konec tedna okoli tega datuma), letos še 25. maja za šolarje in 24. junija, ko na Muljavi ob kresu podelijo nagrado za najboljši slovenski roman. Sicer pa je prehodna vse leto in tudi dobro označena, primerna predvsem za rekreativni družinski izlet. Več o njej je mogoče izvedeti v jubilejni knjigi »Jurčič, naš sopotnik«, ki je pravkar izšla. B.P., foto: MARKO TURK SEJEM BIL JE ŽIV — Višnjani so bili na moč gostoljubni, poleg njihovega polža in domačih dobrot je bila poleg tudi koza. kipa je zaradi gneče ni videti. MARTIN SPAK — Desetega brata je pohodnikom za kažipot na Starem gradu narisal višenjski slikar Stefan Horvat. POČITEK PRED KRJAVLJEVO KOČO - Eni so šli na proslavo 15(1. obletnice Jurčičevega rojstva, drugi pa so rajši uživali v Krjav-ljevi senci. GLOSA Štiriinštirideset sekund za boljšo TV Ena od zgodovinskih anekdot o tem, kakšne čudne čudi je slovenski človek, je shranjena prav v analih Dela. Ko je pred zares mnogimi leti na Kosovu zavrelo (kot že tolikokrat prej, pozneje pa sploh) in so bili časopisi polni vesti in komentarjev o »dogodkih na Kosovu«, se je v pismih bralcev vlekla polemika o tem, kar bi lahko imenovali sindrom »kako se piše kaša«. Zaradi televizijske okrogle mize o 57. številki Nove revije, ki je bila na sporedu prejšnji ponedeljek in jo je vodila Vida Petrovčič, se je takoj zatem v javnosti razvila plodna razprava o tem, zakaj je bilo oddaje tako nenadoma konec, ali če smo manj strpni, zakaj so jo prekinili, preden je voditeljica lahko rekla, drago občinstvo, lahko noč. Gre za to. da s takšnimi ljudmi, kot je omenjena voditeljica, ki za 44 (štiriinštirideset) sekund prekorači čas, določen za okrogle mize s sklepom, sprejetim dne 10. januarja 1994 ob 10. uri 33 minut in 48 sekund, ne bomo nikdar prišli v Evropo pa tudi gospodarskega razcveta in demokracije ne bomo doživeli. Dosledno upoštevanje pravil in točnost, to naša bo osveta. '. Vse drugo v zvezi s to okroglo mizo ni omembe vredno, če pa je kdo v oddaji videl še kaj drugega kot eno uro, enaintrideset minut in štiriinštirideset sekund, ima preganjavico, bujno domišljijo in je znanstveni fantast. Torej. Zakaj je okroglo mizo o Novi reviji in njeni 57. številki vodila novinarka, katere področje je gospodarstvo oziroma bančništvo? Zato, ker je ljudi s tega področja doslej »pokrival« urednik vse kulture na TVS Jaroslav Skrušnv (Akcent), medtem ko važne teme in ravno takšne osebnosti, to se ve. dosledno in pridno obdelujeta urednika Lado Ambrožič in Rosvita Pesek. Iz česar sledi, da je nekaj narobe z Novo revijo, kajti da je vse narobe z Vido Petrovčič, je tako ali tako že zdavnaj splošno znano. Novorevijaše so porinili novinarki, ki ne le. da na TVS ni priljubljena (na ekranu je že skoraj ni več videti), bivši šef SDK (!) o njej celo misli, da spušča strup, v katerem samo rušilci sistema in sovražna emigracija vidijo nebeško mano. Kar je tudi eden od glavnih vzrokov, da je TVS takšna, kakršna je, ne pa čila, zdrava in vesela. Posledica? Člani Nove revije so bili v ponedeljek ob pogledu nanjo kot uročeni, od tod tudi njihova medlost. A vrnimo se k bistvu. Novinarka je izkoristila priložnost (očitno ni bilo nobenega urednika, ki bi ji poslal listek, ji pomahal) in oddajo podaljšala za štiriinštirideset sekund. Kar je bilo neprofesionalno in skregano z novinarsko etiko. Pravzaprav je čudno, da ni šla v svojih prekrških do konca in vanjo pripeljala Spomenko Hribar, osebo, za katero se ve, da z Novo revijo oziroma njeno 57. številko nima nič skupnega. In še nekaj: urednikom je bilo zaradi štiriinštirideset sekund predolge oddaje preprečeno, da bi se podpisali podnjo, kar je preveč, je pa preveč. Pričakujem, da bodo uredniki TVS na ta spis odgovorili, kajti nisem prepričana, da je bil sklep o sankcioniranju kršitve, daljše od 60 (šestdeset) sekund, sprejet ob H), uri triintrideset sekund. VESNA R. MARINČIČ DELO ★ stran 15 DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM danes! ob 20. uri: OB LETU OSOREJ. Polona Vetrih in Ivo Ban. (ŠD) ob 20. uri: ZGODILO SEJE ČISTO BLIZU VAS/C’est arrivee preš de chez vous. Belgijski film režiserja Remv-ja Belvauxa. (LD. 400 SIT) Torek, 8. 3., ob 21. uri: JAZZ '94. ARGENTINA V CD/ DINO SALUZZI FAMILV' (GD, 1000 SIT) lasba Sobota, 12., ob 20. uri in nedelja 13. 3., ob 18. uri: PIAF, koncert za dva igralca. Igrata in pojeta Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak. (ŠD. 600 SIT) ledalisce ENKRATNI POLNOČNI DOGODEK V ŠTIHOVI DVORANI! Četrtek, 10. 3., ob 24. uri — Damir Zlatar Frev: SOLZNA MARIJA SIRAKUŠKA. Krstna koncertna izvedba. (ŠD. 1000 SIT) Petek, 11. 3., ob 21. uri - P. Shafler: LETICIJA IN LU- ŠTREK. (ŠD. 700 SIT) 10., 11., 18. in 19. 3., ob 20. uri: ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU VAS/ C est arrivee preš de chez vous. Premiera belgijskega filma — izbor s Film Art Festa. Režija Remy Belvaux. (LD. 400 SIT) redavania Sreda. 9. 3., ob 19. uri: SMUČANJE Z OSEMT1SOČAKA - SHISHA PANGMA 93. Predavatelji so člani slovenske himalajske odprave Matej Kranjc, dr. Iztok Tomazin, Urban Golob in Drejc Karničar. Glasbena spremljava Lado Jakša. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. (KD. 400 SIT) razstave Do 10. 4.: JOŽE CIUHA: IZ PARIŠKEGA ATELJEJA. Razstava je podaljšana do 10. aprila! (Galerija CD in Sprejemna dvorana) Do 10. 4.: PA RS P RO FOTO — razstava modne fotografije (Mala galerija CD) Razstave v CD so odprte vsak dan od 15. do 21. ure! videoteka Od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 14. ure. Ogled dokumentarnih posnetkov programa CD in izposoja kaset s sodobnimi filmi in filmsko klasiko! Center za informacije in prodajo vstopnic je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred prireditvijo. Telefon 222-815. GLEDALIŠČA A* R* I »A* D* N * A NA N A K $ 0 S U Dirigent Dieter Rossberg/lgor Švaru _ Režiser Lut/ Hochstraate ___Sceno"raj Rudolf Rischer Knsrumo^rajlu Susanne Birke \ nuslovm \hn;i poje Ana Pusar-Jerič Premiera 12. marca ob 19. uri. Abonmaji: 15. 3. red Torek II.. 17. 3. red Četrtek II . 22. 3. red Torek L. 24. 3. red Četrtek L. 26. 3. red Sobota. 30. 3. red Sreda. Vse predstave so ob 19. uri. Pon.. 14. 3.. ob 15. uri — Čajkovski: HRESTAČ. RAZPRO- DANO! Blagajna: danes med 11. in 13. ter 17. in 19. uro. Rez. po tel.: 331-950 med 9. in 10. uro. 4» DRAMA SNG v LJUBLJANI Torek. 8. mar., ob 19.30 — W. Shakespeare: KRALJ HENRIK IV. Abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Sreda. 9. mar., ob 19.30 — W. Shakespeare: KRALJ HENRIK IV. Abonma DIJAŠKI 8 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Četrtek. 10. mar., ob 18.30 in 21. uri — D. Jovanovič: ANTIGONA. Abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI. Sobota. 12. mar., ob 19.30 — G. Fevdeau: DAMA IZ MAXIMA. IZVEN (KONTO). V glavni vlogi Maja KONČAR. MALA DRAMA Sreda. 9. mar., ob 20. uri — M. Jesih: LJUBITI. IZVEN (KONTO) RAZPRODANO. Četrtek. 10. mar., ob 20. uri - W Allen: ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. IZVEN (KONTO). Petek, 11. mar., ob 20. uri — 1. Torkar: BALADA O TAŠČICI. IZVEN (KONTO). Sobota. 12. mar., ob 20. uri — A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE. IZVEN (KONTO). Monodramski nastop Polone VETRIH. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Rezervacije ob istih urah, telefon 221-511. MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Torek, 8. marca, ob 19.30 — M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO. IZVEN in KONTO, razprodano. NAPOVEDUJEMO: Petek 11. 3., ob 19.30 -A. P. Čehov: GALEB. PREMIERA. Za IZVEN. Vstopnice že v prodaji. Spoštovani obiskovalci MGL! Z veseljem ugotavljamo, da je povpraševanje po naših predstavah veliko, neučakanost gledalstva pa še večja. Vendar moramo kot repertoarno abonmajsko gledališče poleg predstav »za izven« zadostiti tudi abonmajski ponudbi (v letošnji sezoni nas čakajo še tri nove premiere). Zato sporočamo, da bomo »Kliniko Tivoli«, »Pridi gola na večerjo« in »Smrt trgovskega potnika« igrali v vseh razpoložljivih terminih v tej in tudi v prihodnji sezoni. Hvala za razumevanje. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo v PIC MGL. Telefon 210-852. Slovensko Mladinsko Gledališče Ljubljana Torek, 8. marca, ob 10., 11. in 16. uri — K. Čelan: ŽIVALSKI KABA-RET. Gostovanje v Kobaridu in Tolminu. Sreda, 9. marca, ob 20. uri: GOSPODIČNA JULIJA. PREDPREMIERA za člane kluba. Četrtek. 10. marca, ob 20. uri: Petek, 11. marca, ob 19. uri: Sobota. 12. marca, ob 19. uri: GOSPODIČNA JULIJA. Za izven. REŽUA: Eduard Miler. IGRAJO: Nataša Barbara Gračner v vlogi gospodične Julije, Maruša Oblak v vlogi Kristin, Pavle Ravnohrib v vlogi Jeana. Dramaturgija: Tomaž Toporišič, scenografija: Meta Hočevar, koreografija: Matjaž Farič, lektor-stvo: Barbara Zupan, Glasba: Boris Kovač, Masaža: Olga Davidova, Asistent: Dimitrij Gračner. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 1 7.30, telefon 125 33 12, na dan predstave pa tudi uro pred začetkom pri blagajni gledališča. LJUBLJANA, Krekov trg 2 Sreda, 9. marca, ob 19.30 — P. Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Abonma red E in IZVEN. Prodaja vstopnic dan pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860. v koprodukciji s Cankarjevim domom. TOKRAT NIKOLI VEČ V LJUBU ANI ENKRATNI POLNOČNI DOGODEK V četrtek, 10. marca, ob 24. uri: RAZPRODANO! TOKRAT NIKOLI VEČ V LJUBLJANI ENKRATNI POLNOČNI DOGODEK V četrtek, 10. marca, ob 24. uri: RAZPRODANO! • SOLZNA MARI [A SIRAKUŠKA DAMIR ZLATAR F R E Y W¥fflW SliKVKCnglCV 20FSMV krstna koncertna izvedba Glasba: MITJA VRHOVNIK SMREKAR Poje: JOSIPA LISAC V glavnih vlogah: Erik: BORIS OSTAN Agneza: JOŽICA AVBELJ Auata: NIKA JUVAN KALAN Martin: RADKO POLIČ »Avtor«: IGOR SAMOBOR (Štihova dvorana CD. 1000 SIT) SLOVENSKO NARODNO. , GLEDALIŠČE MARIBOR D R A IVI A N O MARIBOR Ponovno na repertoarju Drame SAMO KORAK OD RAJA - V ARENI VRTINCEV STRASTI, LJUBEZNI, KRVI CARMEN POPOLDAN NA ROBU EVROPSKE ZGODOVINE Režiser je Tomaž Pantur, Car-men je Ksenija Mišič in Matjaž Tribušon, Livio Badurina, Brane Šturbej, Aljoša Rebolj, Peter Ternovšek, Milena Muhič, Sonja Blaž, Irena Mihelič, Ana Veble, Anica Sivec, Nataša Sirk, Ivica Knez, Ivo Leskovec, Zvonko Funda in Carmen balet. ČETRTEK, 10. 3., ob 19.30 PETEK.. 11. 3., ob 19.30 ZA ABONENTE IN IZVEN. TOREK, 8. marca, ob 20. uri - A. Dumas: TRUE MUŠKETIRJI. V Minoritski cerkvi. ZA ABONENTE IN IZEN. OperaBalet SLOVENSKO NAR00N0 GLEDALIŠČE MARIBOR Petek, 11. marca, ob 19.30: SIMFONIČNI KONCERT Mariborske filharmonije v Unionski dvorani. ZA ABONENTE IN IZVEN. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Torek, 8. marca, ob 17. uri: ODER HERBERTA GRUNA D. Zlatar Frey: KRI IN KO-ŠUTE Predstava je za izven. Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni, lahko pa jih rezervirate po tel. 25-332. Sreda, 9. marca, ob 10. uri — C. Goldoni —A. Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV. Abonma Srednja rudarska šola Velenje. I!JD©H!© DANES 8.3.: f, EKSKLUZIVNI NASTOP BIG-BAND-a RTV SLOVENIJE Z DIRIGENTOM PETROM UGRINOM IN GOSTOM OTOM PESTNERJEM. Jutri v sredo, 9. 3.: '| TEKMOVANJE !i V KARAOKAH. NAGRADE V četrtek, 10. 3.: GAULOISES BLONDES NIGHT S SKUPINO VIKTORY Vljudno vabljeni! DNEVNI BAR ... / NOČNI KLUB . Vi- W \, M-- sm PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ TEDEN SLOVENSKE DRAME 94 16. 3. OTRVORITEV TSD, Ivan Cankar: KRAU NA BETAJNOVI (PG Kranj); 17. 3. Ervin Fritz: GROFIC PRAŠIČ (LG Ljubljana)«; 18. 3. Milan Jesih: UUBITI (SNG Drama Ljubljana); 19. 3. Marko Vezovišek: JERMANOVO SEME (SNG Drama Maribor); 20. 3. Damir Z Frey: KRI IN KOŠUTE (SLG Celje); 21.3. Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (MGL Ljubljana); 22. 3. Milan Kleč: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ (SSG Trst); 23. 3. Dušan Jovanovič: ANTIGONA (Naroden teater Kuma-novo): 24. 3. Andrej R. Rozman: TARTIF (SMG Ljubljana); 25. 3. Marjan Pungartnik: KRAU FRIDERIK ZOBATI (LG Maribor); 26. 3. Evald Flisar: TOMOR-ROW (Mania Productions London); 27. 3. Evald Flisar: TRISTAN IN IZOLDA (SKG Ljubljana); 28. 3. Ivan Cankar; POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (Freyer teater in CD Ljubljana) Predprodaja vstopnic do 15. 3. od 10. do 12. ter 8.. 10., 11., 14. in 15. 3. tudi od 15. do 17. ure. Študenti in dijaki imajo 50% popust, popuste imajo abonenti PG, omogočamo pa tudi oglede vseh predstav z dodatnim popustom. KINO KINOTEKA: amer. barvni COT-TON CLUB, 1984. Rež.: F. F. Coppola. Gl. vi.: Richard Gere, Diane Lane, Bob Hoskins, Nico-las Cage. Ob 18. uri. Slovenski film DOLINA MIRU, 1956. Režija: France Štiglic. Glav. vi.: John Kitzmiller. Evely-ne \Vohlfeiler, Tugo Štiglic, Maks Furijan, Boris Kralj. Janez Čuk. Predstava je posvečena tudi spominu igralca Maksa Furijana. Dodatek: VOJNI ZLOČINCI BODO KAZNOVANI. 1946 (dokumentarni). Ob 20.30. I 1(11 IANAII riNEHATfcGBAf I KOMPAS: (Miklošičeva c. 38) ob 17.. 19.15 in 21.30. PRAVA STVAR (TRUE ROMANCE), akcijska »črna« komedija. R: To-ny Scott. I: Christian Slater, Pa-tricia Arquette, Gary Oldman, Brad Pitt. KOMUNA: ob 10. uri MATINEJA V IMENU Emme Thompson in Daniela Day — Le-wisa: POSLEDNJI MOHIKANEC, romantično pustolovski. I: Daniel Day — Lewis. Ob 16.30., 19., 21.30. POPOLN SVET (A PERFECT WORLD), drama. R: Clint Eastwood. I: Kevin Costner, Clint Eastwood, T. J. Lowther, Laura Dern. RIKO RICOMAG, d. o. o, v likvidaciji, Lepovče 23, Ribnica po posebnem sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. 504/93 z dne 16. 2. 1994 objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev in sredstev iz naslova zalog naziv izklicna cena/ 1.1 osebni avtomobil VW GOLF, letnik 1990, reg. št. LJ V2-104 1.2 diesel motor TORPEDO, tip T6L912, 5 kosov 1.3 Valjar z gumijastimi kolesi STA-VOSTROJ, tip BW 20R 1.4 elektrovarilni aparat ISKRA E 450, 4 kosi 1.5 elektrovarilni aparat ISKRA E 6 1.6 delovne mize, 5 kosov 1.7 priročna hidravlična stiskalnica RIKO, 7 t 1.8 radialni vrtalni stroj POBEDA, tip RB-70-1600, letnik 1980 1.9 kabina RICOMAG BW 200, 2 kosa 1.10 tračna žaga PRVOMAJSKA 1.11 stružnica ADA POTISJE PA-25, letnik 1978, masa 2930 590.000. 00 570.000. 00 4.560.000,00 40.000. 00 60.000. 00 16.000,00 90.000. 00 530.000. 00 40.000. 00 90.000. 00 380.000. 00 2. Osnovna sredstva in sredstva iz naslova zalog so na lokaciji Lepovče 23, Ribnica. Ogled osnovnih sredstev in sredstev iz naslova zalog, ki so predmet prodaje, je mogoč po predhodni najavi po telefonu št.: 061/ 861-095, vsak dan do preteka roka za oddajanje ponudb, in sicer od 8. do 12. ure. 3. Ponujena cena za nakup osnovnih sredstev in sredstev iz naslova zalog mora biti najmanj enaka izklicni ceni. 4. Varščino v višini 10% od izlicne cene plačajo draži-telji najkasneje do 26. 3. 1994, na žiro račun RICOMAG, d. o. o. v likvidaciji št. 51310-690-10131. 5. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov prodajalca RICOMAG, d.o.o. v likvidaciji, Lepovče 23, Ribnica do 25. 3. 1994, do 14. ure - z oznako »PONUDBA - NE ODPIRAJ«. 6. Odpiranje ponudb bo 26. 3. 1994 ob 10. uri. 7. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 8 dneh po odpiranju ponudb. 8. Osnovna sredstva in sredstva iz naslova zalog bodo prodana ponudniku, ki bo ponudil višjo ceno. 9. Najboljši ponudnik mora plačati kupnino in skleniti pogodbo v 8 dneh po odpiranju ponudb, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. 10. Davek na prodajo ter vse druge morebitne dajatve plača kupec. Stroške demontaže in transporta plača kupec. Prevzem kupljenih osnovnih sredstev in nadomestnih delov mora biti opravljen naslednji dan po vplačilu celotne kupnine. Po tem dnevu nevarnost poškodbe in uničenja preide na kupca. 11. Osnovna sredstva in sredstva iz naslova zalog so naprodaj po načelu »VIDENO-KUPLJENO«. 12294 RIKO RIKOSTROJ, d.o.o., v likvidaciji, Lepovče 23, Ribnica, po posebnem sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. St 505/93 z dne 16. 2. 1994 objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: naziv izklicna cena/SIT 1. 1. stružnica ADA POTISJE, tip PA-1500, letnik 1969 200.000,00 1. 2. brusilni stroj za ploskovno brušenje STAN-KOSTROJITELJNIJ ZAVOD, tip. B1.3d732, št. 36318, letnik 1983, v okvari prečni pomik 305.000,00 1. 3. horizontalni vrtalni stroj, W 100, češki, letnik 1976 700.000,00 1. 4. rezkalni stroj PRVOMAJSKA z opremo, tip GUK IN, letnik 1979 890.000,00 1. 5. pehalni stroj 7403, letnik 1986, ruski 1,970.000,00 1. 6. strojne škarje ALIGATOR 290.000,00 1. 7. mešalec za beton (1557) 7.000,00 1. 8. mešalec za beton (1558) 7.000,00 1. 9. posipalec za sol RIKO 130.000,00 1.10. vozilo renault - trafic 1200 D, št. mot. 631065, št. šas. VF1T5X30001272011 842.600,00 1.11. traktor IMT-560 DV, moč 42.6 KW, pogon na 4 kolesa, letnik 1986 650.000,00 1.12. stroj za izdelavo zobnikov SARATOVSKIJ ZAVOD, tip 5C276 P, letnik 1982 1,750.000,00 1.13. stružnica ADA POTISJE, inv. št. 1, tip PA- C25, letnik 1979 390.000,00 1.14. stružnica PRVOMAJSKA, tip TNP 250x1600, inv. št. 15, masa 2650 kg, letnik 1972 270.000,00 1.15. obdelovalni center CNC STEINEL BFZ-5, elektronika SINUMERIC SIEMENS, letnik 1989 11.400.000,00 1.16. stružni avtomat CND INDEKS GE 42 elektronika INDEKS 200, leto izdelave 1988 9,120.000,00 1.17. obdelovalni center ILR HBG 500 C, elektronika IL RIBAR, letnik 1986 4,520.000,00 1.18. oprema za oskrbo s plinom 2,205.400,00 1.19. kopirni stroj RICOH DT 1750 50.000,00 1.20 kopirni stroj NASHUA 1220S 65.000,00 1.21. pisalne mize STOL tip A-232, več kosov 12.000,00 1.22. miza po meri 270x75x80 cm 15.000,00 1.23. fotelj tip STOL 4511, več kosov 3.000,00 1.24. risalne mize A-O, več kosov 20.000,00 2. Osnovna sredstva so na lokaciji Lepovče 23, Ribnica. Ogled osnovnih sredstev, ki so predmet prodaje, je mogoč po predhodni najavi po tel. 061/861-095, vsak dan od 8. do 12, ure. 3. Ponujena cena za nakup osnovnih sredstev mora biti najmanj enaka izklicni ceni. 4. Varščino v višini 10% od izklicne cene plačajo dražitelji najkasneje do 26. 3. 1994 na žiro račun RIKOSTROJ, d.o.o., v likvidaciji št. 51310-690-10126. 5. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov RIKOSTROJ, d.o.o., v likvidaciji, Lepovče 23, Ribnica do 25. 3. 1994 do 14. ure z oznako »PONUDBA-NE ODPIRAJ«. 6. Odpiranje ponudb bo 26. 3. 1994 ob 10. uri. 7. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 8 dneh po odpiranju ponudb. 8. Osnovna sredstva bomo prodali ponudniku, ki bo ponudil višjo ceno. 9. Najboljši ponudnik mora plačati kupnino in skleniti pogodbo v 8 dneh po odpiranju ponudb, sicer bo prodajalec varščino zadržal. 10. Davek na prodajo ter vse druge morebitne dajatve plača kupec. Stroške demontaže in transporta plača kupec. Prevzem kupljenih osnovnih sredstev in nadomestnih delov mora biti opravljen naslednji dan po vplačilu celotne kupnine. Po tem dnevu nevarnost poškodbe in uničenja preide na kupca. 11. Osnovna sredstva so naprodaj po načelu »Vi-deno-kupljeno«. 122940 UNION: ob 16., 18.15 in 20.30 GOSPA DOUBTFIRE - OČKA V KRILU (MRS. DOUBTFIRE), družinska komedija - evropska in ameriška uspešnica. R: Chris Columbus. I: Robin Williams, Sally Field, Pierce Brosnan. DANES, 8. MARCA, OČKA V KRILU VSEM OBISKOVALKAM PRVE PREDSTAVE PRINAŠA PRESENE-ČENJE! MINI: ob 17., 19. in 21. uri NESKONČEN DAN (GROUND-HOG DAY). romantična komedija. R: Harold Ramis. I: Bill Murray. Andie McDovvell. VIČ: ob 17., 19.15 in 21.30 V IMENU OČETA (IN THE NAME OF THE FATHER), drama. R: Jim Sheridan. I: Daniel Day — Lewis, Emma Thmpson, Pete Postlethwaite. Nominacija za 7 OSKARJEV! Berlin - ZLATI MEDVED! BEŽIGRAD: ob 16. in 18. uri DENIS POKORA (DENNIS THE MENACE), družinska komedija. R: Nick Castle. I: Walter Matthau, Mason Gable, Joan Plowright. Ob 20. uri UNIČEVALEC (DE-MOLITION MAN), Z/F akcijska komedija. R: Marco Brambila. I: Sylvester Stallone, Wesley Sni-pes. FILM SE IZTEKA! V četrtek, 10. 3. ŽIVI - v Andih! ŠIŠKA: ob 16., 18. in 20. uri PRI ADDAMSOVIH 2 (ADDAMS FAMILY VALUES), črna družinska komedija. R: Barry Son-nenfeld. I: Anjelica Huston, Raul Julia in najnovejši družinski prirastek! (nominacija oskar 94 za scenografijo!). FILM SE IZTEKA! OD ČETRTKA NAPREJ BO GOSPA DOUBTFIRE TUDI V ŠIŠKI! TRIGLAV: ob 18.30 POPOLN SVET (A PERFECT WORLD), dama. R: Clint Eastvvood. I: Kevin Costner, Clint Eastvvood, T. J. Lovvther, Laura Dern. Ob 21. uri IZJEMOMA do četrtka, 10. 3. NA OGNJENI ČRTI (IN THE LINE OF FIRE), akcijski thriller. R: WoIfgang Pe-tersen. I: Clint Eastvvood, John Malkovich (nominacija oskar 94 za stransko vlogo!). PRIHAJA V IMENU OČETA! MOJCA: ob 16. in 18. uri ALA-DIN (Aladdin). celovečerna glasbena risanka, DOBITNIK 3 OSKARJEV ZA GLASBO iz studiov Walta Disneyja! FILM SE IZTEKA! PRIHAJA DENIS POKORA! DVOR: ob 16.30., 18.45 in 21. uri GOSPA DOUBTFIRE - OČKA V KRILU (MRS. DO-UBTFIRE), družinska komedija - evropska in ameriška uspešnica. R: Čhris Columbus. I: Robin Wiliiams, Sally Field. Pierce Brosnan. PRIHAJAJO AD-DAMSOVI 2! DANES, 8. MARCA, OČKA V KRILU VSEM OBISKOVALKAM PRVE PREDSTAVE PRINAŠA PRESENEČENJE! DOMŽALE: ob 18.15 in 20.30. GOSPA DOUBTFIRE - OČKA V KRILU (MRS. DOUBTFIRE) družinska komedija — evropska in ameriška uspešnica. R: Čhris Columbus. I: Robin Williams, Sally Field, Pierce Brosnan. DANES, 8. MARCA, OČKA V KRILU VSEM OBISKOVALKAM PRVE PREDSTAVE PRINAŠA PRESENEČENJE! Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo! Celje UNION: amer. komedija MRS. DOUBTFIRE —OČKA V KRILU, ob 16., 18.15 in 20.30. MALI UNION: amer. drama POPOLN SVET, ob 18. in 20.30. FILM SE IZTEKA! METROPOL: amer. družinska komedija DENIS POKORA, ob 16. in 18. uri, amer. »črna« akcijska komedija PRAVA STVAR, ob 20. uri. Maribor GLEDALŠČE: ob 16. uri družinska komedija DEDNIS POKORA. Ob 18. in 20.30 ameriška drama POPOLN SVET. PARTIZAN: ob 16., 18.15 in 20.30 komedija OČKA V KRILU. Predprodaja pri blagajni kina Partizan. Rezervacije samo za naslednji dan po telefonu 26-172! UNION: ob 17.30 ameriška grozljivka DRAKULA. Izjemoma ART PROGRAM: ob 20. uri drama ZEMLJEVID SRCA. Predvidoma zadnjič! UDARNIK: ob 17. in 19.15 komedija OČKA V KRILU. Spremenjene ure začetkov predstav! ŠKOFJA LOKA: amer. PO- POLN SVET - F. G , ob 20. uri. CENTER-KRANJ: amer. komedija GOSPA DOUBTFIRE, ob 16.^ 18. in 20. uri. STORŽIČ-KRANJ: DANES ZAPRTO! ŽELEZAR-JESENICE DANES ZAPRTO! ZAGORJE: amer. NESKONČEN DAN, ob 19. uri. TRBOVLJE: amer. ČEZ DRN IN STRN, ob 17. in 19. uri. SLOVENJ GRADEC: amer. V IMENU OČETA, ob 18. in 20. uri. DNEVNIK »DELO« IZDAJA ČZP DELO. D.O.O. • USTANOVITELJ DELO. D.O.O. • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA. DUNAJSKA C. 5. TELEFON N. C. 13-18-255. • MALOPRODAJA - KOLPOR-TAŽA • SLO DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK DRUŽBENO PODJETJE DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ. P. O. LJUBLJANA. DUNAJSKA C. 5 • NAROČNINA TEL. 13-18-255. 13-29-320. 13-14-226. 13-19-055. 13-15-315. FAX 13-12-163. REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. (161/318-880. LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 5, ZA OBALO TEL. 066/38-603. ZA CELJSKO TEL. 063/441-144. inl. 226. ZA GORIŠKO TEL. 065/25-323, ZA ZASAVJE TEL. 061/ 884-527. ZA DOLENJSKO TEL. 061/318-880, ZA GORENJSKO TEL. 064/216-824, ZA MARIBORSKO TEL. 062/26-245. ZA POMURJE 069/32-566 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 50,00 TOLARJEV. ČETRTKOVA ŠTEVILKA 55. PETKOVA IN SOBOTNA PA 60.00 TOLARJEV • NAROČNINA ZA MAREC 1994 JE 1.455.00 TOLARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 1.309.00 TOLARJEV • ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGI) ŠE 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČZP DELO. D.O.O.. ŠT. 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 733 DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠT. 5011X1-620-133-27620-27820/3 • NOVO - ZA LJUBLJANO: MESEČNA NAROČNINA VEČER- NEGA DELA ZA MAREC JE 1.482.00 SIT • NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • DELO STIK - OGLASNO TRŽENJE. TEL. 318-570. OGLASNA KOMERCIALA. TEL. 13-33-317. FAX. 302-414. DUNAJSKA 5, VI. NADSTR. PRIZIDKA • MALI OGLASI: SPREJEM PO TEL. 13-36-266 ALI OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5. ŠUBIČEVA I • OSMRTNICE: OD PONEDELJKA DO PETKA DO 16. URE OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5 IN ŠUBIČEVA 1. TELEFAKS 13-10-169. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA. DUNAJSKA 5. ALI PO TELEFONU 13-18-255. 13-19-055. 13-15-315 NA PODLAGI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU (UR. LIST RS, ŠT. 4/92) IN MNENJA MINISTRSTVA ZA INFORMIRANJE (ŠT. 23/92), Z DNE 30. 1. 1992 SODI ČASOPIS MED PROIZVODE INFORMATIVNE NARAVE PO 13. TOČKI TARIFNE ŠTEVILKE 3. ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV. TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS SLO DELO 31-255, TELEFAKS 13-34-032. ~ ST 1 KOVA VROČA LINIJA W to 1 Ismm. ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANES! Naročila za objavo oglasov v STIKOVI VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 13-13-201. faks 13-10-169 in na naslov DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5, od 8. do 13. ure za objavo za naslednji dan. LIPOSUKCIJA Trajna odstranitev maščobe in celulita. DR. PIRNAT, 061/557-794. PC RAČUNALNIKI NA OBROKE!!! PC KT Technology, tiskalniki, računovodski programi, NOTEBOOK TOSHIBA... KREDITI! STENTOR, 061/1594-227, 1594-367 RENAULT 19 4 in 5 vrat, DOBAVA TAKOJ! ABC d.o.o. Renault, Nova Gorica 065/27-012, Ajdovščina 065/61-110. RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA, ISA — Teh. park instituta J. Stefan: 123-12-99. PC 386 in 486 ter tiskalniki po ugodnih cenah. AICOM d.o.o. Tel. 061/268-783 ITAL. JEZIK: tečaji, ki so nekaj posebnega Ljubljana ali Primorska, za otroke ali odrasle, začetni, nadaljevalni, priprava za maturo, konverzacijski. Studio Maksima, 061/346-712 non stop SAVNA KLUB BREZA Lepodvorska 13, Lj. vam nudi savno, ročno masažo in sončenje z najsodobnejšim solarijem nemške firme ERGOLINE. Rezervacije in inf. po tel. 061/319-713. CELULITIS učinkovito odpravimo z limfno drenažo. MERITUR, tel. 061/264-264. DOMUS, Slovenska 17 10.—13. ure 16.—19. ure Samo še danes je odprta razstava VRT SPOMLADI. Danes ima informativni dan Alpos iz Šentjurja. Ob 17. uri predava g. Zgonc o okenskih in balkonskih rastlinah. LIFTING BREZ SKALPELA! Gubice, podbradek, uvela koža, celulit. MERITUR/264-264 ESTA d.o.o. tel. 061/26-50-72 Uvoz, montaža in servis gorilnikov OLIYMP ter plinskih kombiniranih grelnikov SAUNIER DUVAL in DE DIETRICH. Kredit 12 mesecev AX - ZAPELJIVEC ZX - ZMAGOVALEC XANTIA - SANTA XM - AVTO USPEŠNIH C 15 - ZA PODJETJE IN DRUŽINO C 25 - PRAVI PARTNER Imate namen kupiti nov avto? V CIMOS-u Vam nudimo široko paleto temperamentnih CITROEN-ov, ki Vam bodo zvesto služili. Vzemite si čas in stopite do Cimosovih salonov v: - KOPRU, Ulica 15. maja 18, tel. 066/32-060, - LJUBLJANI, Dalmatinova 4, tel. 061/312-250 in - NOVI GORICI, Rejčeva 20, tel. 065/28-178. Vsem, ki boste v marcu vplačali katerikoli naš avtomobil, podarjamo izkaznico za enoletno brezpl. servisiranje Vašega novega avtomobila. Dobava vozil takoj! Za kupce vozil ZX pa še posebno presenečenje! PO KUHINJO V METALKO! Do 35% POPUSTA za kuhinjsko pohištvo pri gotovinskem plačilu ob naročilu! Do 20% POPUSTA za vgradne gospodinjske aparate in pomivalna korita! Brezplačen prevoz do 30 km! Gospodinjski aparati in pripomočki - tudi na 5 čekov, brez obresti (1+4, polog 20%)! Do 26. marca! METALKA TRGOVINA - blagovnice Ljubljana, Maribor in Kamnik! PRODAJA STANOVANJ V ŠIŠKI IMOS INŽENIRING prodaja stanovanjske enote v Šiški ob Celovški cesti. Prevzem stanovanj spomladi 95’. Inf. IMOS INŽENIRING, Ljubljana, Linhartova 13, tel. 061/326-461. ZIMSKI ODDIH V MORAVSKIH TOPLICAH - VAŠI OAZI TERMALNIH VRELCEV PRI NAS BOSTE DOŽIVELI UGODJE POLETJA TUDI POZIMI! Naši programi vsebujejo: kopanje v številnih bazenih s termomineralno vodo, jutranjo gimnastiko, aerobiko, fitness. MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA! Upokojenci imajo 10% popust pri 7-dnevnem ali daljšem bivanju. Inf. in rez. tel. 069/48-106, 48-030, 48-210, fax 069/48-607 PC 386 in 486 UGODNO!! TISKALNIKI, RAČ. KOMPONENTE BOcom 061/261-923 ODKUP TERJATEV IN OBVEZNOSTI Uspešno zapiramo terjatve, pri izpolnjevanju vaših obveznosti vam omogočamo dodaten zaslužek. TEHNO-TRADE d.o.o., tel. 065/28-560, 28-624, fax 065/22-158 BOHINJ OAZA ALP SPOMLADANSKI SMUKI NAPROTI Za stare in nove prijatelje SMUČARSKI PAKETI PO IZBIRI: 3 dni - 163 DEM, 5 dni - 259 DEM, 7 dni - 353 DEM; SMUČANJE NA VOGLU - bivanje v Kompas hotelu (polpenz., smuč. karta, TT). Rez.: Kompas-Hotel Bohinj, t.064/723-471, f.064/723-161 RENAULT - RUFAC UGODNE CENE! Takojšnja dobava za R5, Twingo in Clio, R19. Kredit - leasing. »Staro za novo«. Za vsakega kupca darilo. Tel. 061/854-042, 854-666. STROJEPISNI TEČAJ tudi na računalnikih se začne 14.3. pri DSSA-061 /314-937, Resljeva 40 Po RENAULTv KALAN TRADE Medvode Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi vozila R5 five, Clio, R 19 in Tvvingo, OB VSAKEM NAKUPU PRIJETNO PRESENEČENJE. Stare cene. Tel./fax 061/611-022. Del. čas od 8. —17. ure. OSEBNI DOHODKI KADROVSKA EVIDENCA Najnovejši računalniški program. Zahtevajte dodatne informacije, predstavitev, demo disketo. GPG BITING d.o.o., Taborska 13, Grosuplje, tel. 061/763-112 int. 51. MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, Letališka 33 Celje, Teharska 4 386DX/40 SVGA COLOR LR, OUANTUM 170 MB - 137.243 SIT 486/40 SVGA COLOR LR, OUANTUM 170 MB - 148.376 SIT Fax — modem 14.400 v sistemu za 26.300 sit. Multimedia: CD-ROM in SOUND BLASTER zelo ugodno. Hitra dobava. Tel. Ljubljana, 061/1402-222 int. 339, 340, Celje 063/21-150. ZAČETNI TEČAJ KERAMIKE V 32-urnem tečaju se boste seznanili z osnovami ročnega oblikovanja gline. Prijave in inf. CDI Univerzum, Lj., Grošljeva 4, 061/159-95-93 PAPISA - hiša umetnosti, Študentovska ul. 9 Presenetite svoje najdražje — pestra izbira raznovrstnih daril v neposredni bližini ljubljanske tržnice. Tel. 133-62-10. Odprto od 10, —13. in 15.-18. ure, sobota od 10.-13. ure. EURO ŠOLA LJUBLJANA INTENZIVNI (tedenski ali vikend) začetni tečaji ŠPA., SLO., NEM. in ANG. J. Pričetek po 20.3.1994. Tel. 1252-249, 1252-075. DRUŽBENIKI PODJETNIKI Bliža se 31.5.1994 in do takrat se morajo družbe USKLADITI Z NOVO ZAKONODAJO. Seminar bo potekal v hotelu Turist v Ljubljani, dne 25.4.94. Prijave: Izobraževalno središče Miklošič, tel. 061/320-996. MIZICA POGRNI SE BLAGOVNICA BEŽIGRAD VAM DO 12. MARCA v samopostrežbi na oddelku Delikatese PO IZREDNO UGODNIH CENAH nudi mesne izdelke proizvajalca Kras Sežana in Meso Kamnik ter sir Edamec. V SREDO, 9.3. IN PETEK, 11.3. OB 11. IN 17. URI, pa vas vabijo na poizkušnjo Coctail hrenovk iz Mesa Kamnik. OBVESTILA Torek, 8. marca, vabimo na ekskluzivno modno revijo Zagrebških butikov in manekenske skupine iz Zagreba. Dekleta imajo prost vstop! »Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo mag. SIMONA BQ-HANEC zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: »NOVA METODA ZA RAČUNALNIŠKO GENERIRANJE KEMIJSKIH STRUKTUR« Zagovor bo v ponedeljek. 14. 3. 1994 ob 10. uri v sejni sobi dekanata, Aškerčeva 9. -8* ^ ® • PLESNA ŠOLA Petkovškovo nabrežje 35 vabi k vpisu v plesne tečaje: začetni: 8. 3.. ob 19. uri: 16. 3., ob 20.30; nadaljev: 13. 3., ob 18. uri; Začetni za starejše od 30 let: 12. 3., ob 20.30 in nadaljev: 14. 3.. ob 18.30 Vpis vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, tel. 32 00 42! MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM IG, IG 136, 61292 IG PRI LJUBLJANI razpisuje delovni mesti 1. finančnega koordinatorja 2. pooblaščene uradne osebe — ženska Pogoji: pod 1. — višja izobrazba ekonomske, finančne ali komercialne smeri — 2 leti delovnih izkušenj pod 2. — srednja izobrazba družboslovne ali druge sorodne usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj — delo v turnusu 12/24 — zavarovalna doba s povečanjem 12/16 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas; poskusno delo traja 4 oz. 3 mesece. Delavci morajo poleg teh pogojev izpolnjevati še posebne in splošne pogoje, določene v Zakonu o državni upravi. Kandidati naj prijavam priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. 12296 (vea kot plesna Sola) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU od 10. do 12. in od 15. do 20. ure INFORMACIJE, VPIS: 131-02-11 Otroci in odrasli, če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v veseli svet plesa. »Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo mag. ANTON MEDEN zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: »RAZISKAVE FAZ IN RAVNOTEŽIJ V SISTEMU LITIJ-BOR«. Zagovor bo v petek, 11.3. 1994 ob 8. uri v sejni sobi dekanata fakultete. Aškerčeva 9. BABILON Nocoj plesna glasba za vse generacije. Dekleta imajo prost vstop. Sreda. 9. marca nastop Sandre Zupanc—Sendi s predstavitvijo njene nove kasete. — Do 23.30 prost vstop. Četrtek, 10. marca: Nastop popularnega Oliverja Dragojeviča s skupino Faraoni. Vstopnina! Vsak dan od 22.-23. ure Happy Hour z vvhiskvjem Hankev Banni-ster in sokovi Gramni. Osnovna šola Bršljin Novo mesto, Kurirska pot 19 razpisuje prosto delovno mesto PEDAGOGA - PSIHOLOGA za nedoločen čas Nastop dela takoj oz. po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh. 12301 SOS telefon /a ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993 ali 9782 STIGMA - DROGE - AIDS Telefonska linija HOT LINE odslej deluje vsak dan. ra/en sobote in nedelje: dopoldne od 10.30 — 14.30 popoldne od 15. do 20. ure Asfaltex d. o. o. Pavšičeva 4 61000 Ljubljana objavlja prosti delovni mesti 2 delavcev za hidroizolacijska dela za določen čas. Pisne prijave pošljite do 18. 3. 1994 na naslov: Asfaltex d. o o , Pavšičeva 4, 61000 Ljubljana. 12309 r i Andragoški center Republike Slovenije Slovene Adult Education Centre Šmartinska 134a 6)000 Ljubljana. Slovenija tel 386 61 446 482. fax 445 881 DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH NA SEJMU UČILA '94, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, HALA B - SPODNJA ETAŽA Od 8. do 12. marca 1994 na sejmu razstavljajo: ■ ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE, Ljubljana, ■ AVTOTEHNA, d.d.. Ljubljana, ■ GLOTTA NOVA. Ljubljana, ■ ZVEZA UUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE, Ljubljana, ■ IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TUJE JEZIKE, Ljubljana, ■ DEMO, p.c, Ljubljana, ■ MARKTRADE, d.o.o Ljubljana, ■ ZALOŽBA KARANTANIJA, Ljubljana, ■ DOBA, p o. Maribor, ■ GOSPODARSKI VESTNIK, Ljubljana, ■ UNISTAR, d.o.o. Ljubljana, ■ ICOM, d.o.o.. Ljubljana, ■ KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA - BORZA ZNANJA, Ljubljana, ■ ISA - TEHNOLOŠKI PARK IJS, Ljubljana, ■ UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, Ljubljana, ■ UNIKAT, d.o.o., Radomlje, ■ CONART, d.o.o., Maribor, • EVROPA Bled, d.o.o., Bled, ■ VIA, d.o.o., Maribor, ■ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, Ljubljana, ■ CENTER BRDO, Brdo-Kranj, ■ GEA COLLEGE, Ljubljana, ■ CENTER ZA TEHNOLOŠKO USPOSABLJANJE, Ljubljana, ■ GZS - CENTER ZA ZUNANJO TRGOVINO, Radenci ■ EDUCA, d.o.o., Tržič, ■ VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA, Ljubljana, ■ INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN, Ljubljana, • CENTER ZA DUHOVNO KULTURO, Ljubljana, ■ SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, Ljubljana, • INTERESNA SKUPINA Q4, OUALITAS, d.o.o., Kranj, ■ EVROPSKI CENTER ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE, Ljubljana, * COLLEGE ZA KVALITETO ŽIVLJENJA, Grosuplje,* Predstavili vam bomo pregled ponudbe programov za izobraževanje odraslih, video filme, priročnike, računalniške programe in druge pripomočke, ki nam lahko pomagajo, da bo vaše izobraževanje in učenje boljše in prijetnejše. S kakovostnim izobraževanjem odraslih bomo lahko bolje poskrbeli za svoj strokovni razvoj in osebno rast. Obiščite nas na razstavnem prostoru. Veseli bomo, če vam bomo lahko kaj pojasnili in se pogovorili z vami. V ČETRTEK, 1 0.MARCA, JE DAN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH. PRIPRAVILI BOMO NASLEDNJE PREDSTAVITVE IN PREDAVANJA: URA PREDAVALNICA FORUM 1 FORUM 2 10 Borza znanja v praksi Projekt: Komplet: Umetnost (Knjižnica Otona Usposabljanje za učenja Župančiča) življenjsko uspešnost (ACS) (Tangram) 1 1 Novosti iz zavodove Odkrivanje Program za založbe poklicnega cilja spremljanje (Zavod RS za šolstvo) (Doba, d.o.o.) izobraževanja (Demo, p.c.) 1 2 Novosti iz zavodove Center za Izobraževanje na založbe samostojno učenje daljavo (Zavod Rs za šolstvo) (ACS) (Gospodarski vestnik) 1 3 Multi medijsko Sodobne tehnike v Pomen izobraževanja podprto izobraževanju v podjetništvu izobraževanje kadrov (Gea College) (Inštitut Jožef Štefan) (Video center) 1 4 Izobraževanje Vloga Gospodarske Duhovna vzgoja za končnih uporabnikov zbornice in samouresničitev za uporabo osebnih gospodarstva v (Center za duhovno računalnikov poklicnem kulturo - Gama šola) (iSA-IT, Teh. park. IJS) izobraževanju (GZS) 1 5 Odmevi za knjigo Celostno učenje Izobraževanje kot Življenje je učna tujih jezikov in način bivanja v III. ura" retorike po metodi življenjskem obdobju (Vesna Falatov) True learning (Univerza za III. (Giotta Nova) živ.obdobje) 16 Pot do učinkovite Učna kartoteka Kakovost dela in uporabe računalnika (ACS) poslovanja pri poslovanju (Via,d.o.o.) (Oualitas, d.o.o.) 1 7 Ustvarjanje tehnike Uporaba Video v izobraževanju mišljenja, zakonitosti. bioenergotehnolog (ACS) uspešnega učenja ije za diagnoziranje (Unikat, d.o.o.) (College za kvaliteto življenja) Telefon ZATE — ZAUPNI TELEFON za otroke. ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne (061) 9783 vsak dan od 16. — 21. ure SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993 ali 9782. Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne (061) 9783 vsak dan od 16. —21. ure Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a razpisuje prosto delovno mesto bibliotekarja v Oddelku za odrasle in mladino za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba družboslovne smeri (bibliote-karstvo, slavistika, primerjalna književnost, pedagogika ipd.) — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika — trimesečno poskusno delo Če imate smisel za delo z ljudmi in knjigami in organizacijo programa Univerza za III. življenjsko obdobje^ se oglasite v 15 dneh po objavi na naš naslov. Čaka Vas zanimivo delo. Začetek dela po dogovoru. 12305 Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad za tujo tehnično pomoč Ljubljana, Slovenska 50, tel. (061) 13-11-107, faks 302-951 Razpis Evropske unije za prijavo predlogov projektov s področja razvoja demokracije (»Democracy Programme«) za leto 1994 Evropska unija je nedavno objavila novi razpis za prijavo predlogov projektov s področja razvoja demokracije v okviru »Democracy Programme«, ki je namenjen pospeševanju demokracije v 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki so vključene v Program PHARE (Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija), in v ta namen izdvojila iz sredstev PHARE 10 milijonov ECU. Objavljeni program je izrecno namenjen pomoči pri aktivnostih in naporih nevladnih organizacij pri razvoju pluralistične demokracije, pravne države in spoštovanju človekovih pravic v naštetih 11 državah Srednje in Vzhodne Evrope, zato za pomoč v okviru objavljenega programa lahko zaprosijo izključno nevladne in neprofitne organizacije iz teh držav v sodelovanju z najmanj 2 podobnima organizacijama iz dveh različnih držav Evropske unije (ali podobno evropsko transnacionalno organizacijo, ki jo sestavljata najmanj 2 organizaciji iz dveh različnih držav Evropske unije). Pri morebitnih predlaganih projektih s področja izmenjave izkušenj iz parlamentarne prakse pa se lahko pojavljajo kot predlagatelji parlamentarci oziroma politiki v okviru posebej ustanovljenih neformalnih skupin, pri katerih pa morajo obvezno sodelovati predstavniki več političnih strank. Višina sredstev, ki jih je mogoče za izvedbo posameznega predloga oziroma aktivnosti pridobiti iz tega programa, ni določena, predvideno pa je obvezno sofinanciranje predloga s strani predlagateljev v višini najmanj 30% vrednosti predloga (od tega mora neposredni finančni vložek predlagateljev znašati najmanj 20%, ostalo pa so lahko posredni vložki (osebje, oprema, znanje, nepremičnine, itd.). Posamezne predloge je treba pripraviti na predpisanih obrazcih (»PHARE and TACIS Democracy Programme — Application Form«), ki jih skupaj s podrobnejšimi navodili dobijo interesenti v tajništvu Urada za tujo tehnično pomoč pri MZT, pri ge. Vidi Balek. Pripravljene predloge je treba v 5 izvodih poslati neposredno na organizacijo, ki ji je Evropska unija poverila vodenje tega programa, t. j. European Human Rights Foundation, 13, Rue Van Campenhout, B — 1040 Brussels, Belgium (tel. in faks 00-322/736-84-05), kjer dobijo interesenti tudi morebitna dodatna pojasnila. Upoštevane bodo le vloge, ki bodo prispele na navedeni naslov najkasneje do 30. aprila 1994. 12334 Republika Slovenija Vlada Servis skupnih služb, Ljubljana, Župančičeva 6 tel.: 061/1765-400 objavlja prosta dela in naloge v Službi za administrativno tehnična in pomožna dela 1. vodjo obrata družbene prehrane — glavnega kuharja za nedoločen čas Pogoji: — 4-letni program srednjega izobraževanja — V. stopnja izobrazbe gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen izpit iz higienskega minimuma 2. kuharja — za nedoločen čas — štiri delovna mesta Pogoji: — 4-letni program srednjega izobraževanja — V. stopnja izobrazbe gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen izpit iz higienskega minimuma 3. točaja — blagajnika za nedoločen čas — dve delovni mesti Pogoji: — 3-letni program srednjega izobraževanja — IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri (natakar) — 6 mesecev delovnih izkušenj — opravljen izpit iz higienskega minimuma 4. tehničnega manipulanta III. — pomožnega delavca za nedoločen čas — štiri delovna mesta Pogoja:' — osnovna šola — opravljen izpit iz higienskega minimuma Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in priloženo potrdilo o slovenskem državljanstvu sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Republika Slovenija, Vlada, Servis skupnih služb, Župančičeva 6, 61000 Ljubljana. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 061/1765-403. 12298 NIČ VEČ PLEŠASTIH V SLOVENIJI DARNELL TRICOLOGIC SYSTEM bo vsem vam z nasveti pomagal reševati težave, ki jih imate z lasmi, in vas naučil, kako preprečiti plešavost. Po novem o starem problemu: IZPADANJE LAS Zadnje raziskave so pokazale, da večina ljudi prhljaja, seboreje in srbenja lasišča ne jemlje dovolj resno. Vse te težave so sicer nadležne, vendar jim običajno ne pripisujemo večjega pomena. V resnici pa so vse te neprijetnosti prvi znaki bolezni oziroma opozorilo, da se je porušilo potrebno ravnovesje lasišča. Pri močnem prhljaju začno lojnice izločati več maščobe, ki potem skupaj z delčki prhljaja prekrije lasišče in tako prepreči dotok kisika do lasnih mešičkov. Vse to povzroča neprijetno srbenje, lasje se tanjšajo, so brez običajnega leska, hkrati pa začno močno izpadati. Lasni mešički zaradi slabe preskrbe s kisikom ne dobivajo dovolj potrebnih snovi, zato so lasje vse tanjši in krajši, na koncu pa se spremenijo v nekakšen puh, pride pa tudi do okvare samih lasnih mešičkov-do plešavosti. Vse te podatke naštevamo zato, da bi se lahko vsi tisti, ki še vedno ne veste, kako se v resnici začne plešavost, dodobra seznanili s tem. Zdaj vemo, kako je z lasmi, zato lahko ukrepamo v najprimernejšem trenutku in preprečimo prezgodnjo plešavost. Vemo, da ima las kratko življenje, da zraste približno en centimeter na mesec in da nam po naravni poti vsak dan izpade od 30 do 40 las. Če je izpadanje las obilnejše, hkrati pa nas pestijo še prej naštete težave, je treba nemudoma ukrepati, kajti izgubljeni lasje (ne tisti, ki so nam izpadli po običajni poti) ne zrastejo več. Odločili smo se, da se bomo odločneje spoprijeli s plešavostjo. Posvetovalni centri DARNELL TRICOLOGIC SYSTEM delulejo v številnih krajih po vsej Evropi. V centru natančno analiziramo las in lasišče, potem pa vam na podlagi raziskav, ki so jih opravili v znanstvenih laboratorijih, predpišemo potrebno kozmetično nego. Naj ob tem poudarimo, da pri svojem delu ne posegamo na področja, za katera nismo usposobljeni. Od danes naprej smo vam na voljo v našem centru. Če bi radi ohranili lase, se čimprej naročite v CENTRU DAR NELL TRICOLOGIC SYSTEM, kjer vam bomo svetovali. Naročila sprejemamo po telefonu 061/12-63-014, in sicer od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. wm ?• •* .i i POSEBNA PONUDBA MINOLTA 25 kODii/min A4-A4 A3-A3 Prvo polnenje za 5000 kopij Brezplačna dostava, montaža in instaliranje Za vse naše izdelke zagotavljamo: A-Test;_________________________ enoletno garancijo;_____________ originalen Minolta servis; % IVINOLTA d.o.o. BLJANA, Ptujska 19 el: i!!Sl!|i! SKB - nepremičnine & leasing d.o.o. Za zastopanje novega preizkušenega programa potrebujemo tri nove zastopnike z znanjem slov. jezika, lastnim prevozom ter željo po uspehu! Ponujamo: redno zaposlitev in min. tedenski zaslužek 25.000,00 SIT. Informacije po tel.: (061/340-256. 122393 tedenska tribuna slovenskih novic SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993 ali 9782 Ker prihaja do nepotrebnih nesporazumov pri prijavljanju mrliških pregledov, PONOVNO opozarjamo, da ima Inštitut neprekinjeno dežurno službo z izključno telefonsko številko 444-951. Prosimo prebivalstvo Ljubljane, da dosledno spoštuje obvestilo! Mercator-Nanos, d. d. Postojna, notranja in zunanja trgovina ter poslovne storitve objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega prostora s skladiščem in pomožnimi prostori skupne površine 98,20 m2, ki je v pritličju stanovanjsko — poslovne stavbe v Postojni, Ljubljanska cesta 7, stoječe na parcelni štev. 114/3, k. o. Postojna Javna dražba bo v sredo, 23. 3. 1994, ob 13. uri v sejni sobi na sedežu podjetja v Postojni, Tržaška 59. Pogoji: 1. Izklicna cena je 7.800.000 SIT 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani varščini in pa: — pooblaščenci pravnih oseb z izpiskom iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v R Sloveniji ter ustrezno pooblastilo — fizične osebe potrdilo o državljanstvu R Slovenije 3. Varščina v višini 10% izklicne cene mora biti plačana do začetka dražbe na Žiro račun podjetja MERCATOR-NANOS, d. d. POSTOJNA, štev. 52200-601-12664, s pripisom ZA JAVNO DRAŽBO 23/3-1994 ali neposredno pri blagajni podjetja. Neuspelim zdražiteljem bomo varščino brez obresti vrnili najkasneje v 3 dneh po končani dražbi. Uspelemu zdražitelju - kupcu bomo varščino brez obresti všteli v kupnino 4. Kupec mora v 8 dneh po javni dražbi skleniti pogodbo ter plačati kupnino v celoti, sicer varščina zapade. Veljavnost pogodbe je pogojena z danim soglasjem Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. 5. Kupoprodaja se opravi po načelu »videno-kup-Ijeno« in kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 6. Prometni davek ter vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom plača kupec. 7. Za podrobnejše informacije in dogovor o morebitnem ogledu lahko pokličete po tel. štev. 067/25-441,interna 244 12304 Minolta - omogoča rekorde OPREMA ZA TRGOVINE * OBEŠALNIKI ZA KONFEKCIJO * IZLOŽBENE LUTKE in OPRSJA ZA KROJENJE TEDESCO SCAFFALATURE TRST, UI.GHIRLANDAIO 25 Tel. 0039/40/948660-395477, Faks/394288 ČE IŠČETE STANOVANJE ALI POSLOVNI PROSTOR V LJUBLJANI, vam v središču mesta ponujamo še nekaj stanovanj in poslovnih prostorov: - konkurenčne cene - 10% popusta za stanovanja - 15% popusta za poslovne prostore - možnost kreditiranja VSELJIVO TAKOJ ! Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali v naši prodajni službi vsak dan od 7. do 14.30 ure. IMOS d.d., Linhartova 11 a, tel.: (061) 301-746 Dobrodošli med Lekove delničarje V Leku smo 7. marca 1994 uspešno končali javno prodajo Lekovih delnic. Mnogi ste nam zaupali. Vsem, ki ste se nam v procesu lastninjenja pridružili tako, da ste pri nas ali v ekspoziturah Ljubljanske banke svoje certifikate zamenjali za Lekove delnice, se za Vaše zaupanje najlepše zahvaljujemo. Lekovi delavci skupaj z Vami - novimi solastniki podjetja načrtujemo uspešne poslovne dosežke tudi v prihodnje. Dolgoročno vlaganje v trge, znanje in razvoj ter dobre poslovne odločitve so jamstvo za dober uspeh. Smo podjetje, usmerjeno tudi v . izvoz, zato v drugih državah ustanavljamo nova predstavništva in podjetja; poseben izziv pa nam je trg Združenih držav Amerike. >•5 .V- , Pred nami so še številni načrti in cilji. Skupaj jih bomo uresničevali. Javna prodaja Lekovih delnic je torej končana. Obveščamo Vas, da je bilo povpraševanje po naših delnicah zelo veliko. Vplačila delnic z zamenjavo lastniških certifikatov so presegla razpisano število Lekovih delnic, kar pomeni, da se je cena delnice v skladu s Programom lastninskega preoblikovanja podjetja Lek zvišala za 30 odstotkov. Presežek vplačila nad 30 odstotkov boste vsi, ki ste sodelovali v javni prodaji Lekovih delnic, dobili vrnjen v ustreznem znesku na Vaš evidenčni raCun certifikata pri SDK, o čemer Vas bodo tudi obvestili. Ta znesek boste lahko vložili v kako drugo podjetje ali investicijsko družbo. O končnih rezultatih boste obveščeni v sredstvih javnega obveščanja v roku enega meseca. @>ek---------— l ZDRAVA NALOŽBA r 23.50 Z VSO PARO NAZAJ 0.55 FILM ... POROČILA ...VIDEOGLASBA ... UNIVERZA 4 premiere ICvSllC^SJ s k y movies |jQl e n i j a 1 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR SEZAMOVA UUCA, AMERIŠKA NANIZANKA, 7/13 11.35 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.05 RUSKI PRIJATELJ, FINSKA DRAMA, 1/2 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, PONOVITEV 15.30 VIDEOSTRANI 16.20 MOSTOVI 17.00 TV DNEVNIKI 57.10 OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI: POZAVNA, TUBA, 8. ODDAJA 17.30 POT V ŠOLO, NIZOZEMSKA NANIZANKA, 3/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO. TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN (VPS 20.30) 21.15 CARMEN, DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.15) 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME (VPS 22.30) 22.47 ŠPORT 22.51 TV JUTRI 22.55 SOVA RAZCEPLJENE KONICE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 4/6 (VPS 22.55) 23.25 CH1NA BEACH, AMERIŠKA NANIZANKA, 9/17 (VPS 23.20) 0.15 VIDEOSTRANI ORF 9.00 ČAS V SUH 9.05 COSBY SHOW, zab. naniz. 9.30 HUB ZA STAREJŠE 10.15 PAN-OPTIKUM 10.30 DAN, KO JE PRIŠEL DEŽ, pon. filma 11.50 INŠPEKTOR HOOPERMAN, zab. nan. 12.15 ŠPORTNA ARENA 13.00 ČAS V SUH 13.10 MI 13.30 STAN IN OUO 13.35 VSE OSTANE V DRUŽINI, zab. nan. 14.00 VELIKA DOLINA, vestern 14.50 MOJSTRI JUTRIŠNJEGA DNE 15.00 AM DAM DES 15.15 KNJIGA O DŽUNGLI, ris. nan. 15.40 PANDA CLUB 15.50 HOVNOVE SANJE, nan. 16.15 CONFETTI SHOW 16.35 KREMENČKOVI, ris. nan. 17.00 MINI ZIB 17.10 WURUTZER 18.00 ČAS V SUH 18.05 MI 18.30 LJUBEZEN NA PREIZKUŠNJI, zab. nan. 19.22 AKTUALNA ZNANOST 19.30 ČAS V SUH 20.00 ŠPORT 20.15 UNIVER-ZUM, Levi in hijene afriškega Serengetija 21.00 POGLEDI VSTRAN 21.15 TOHU-WABOHU 21.45 AMBO TERNO 21.55 TUCK-ER, am. film, 1988 23.40 ČAS V SLIH 23.45 UJETNIK BREZ IMENA, am. polit, drama, 1983 1.10 TISOČ MOJSTROVIN ORF 14.50 TISOČ MOJSTROVIN 15.00 UPOVA UUCA druž. nan. 15.30 POBRANO V AVSTRIJI 16.00 DRUŽINA MERIAN, nan. 16.45 ARABCI V EVROPI, dok. nan. 17.30 ORIENTACIJA 18.00 COSBY SHOW, zab. nan. 18.30 VSEH DEVET 19.00 AVSTRIJA DANES 19.30 ČAS V SUH 20.00 KULTURNI DNEVNIK 20.15 AVSTRIJSH FINALE ZA PE-SEM EVROVIZIJE '94 21.15 ZUNANJEPOUTIČNO POROČILO 22.00 ČAS V SLIH 22.35 HUB 2 0.00 MISIJA EVREKA, nan. 0.55 TISOČ MOJSTROVLN 6.30 JUTRANJI CLAO, CLAO, risanke 9.30 BABY SITTER, nanizanka 10.00 POSEBNI ZNAH: GENIALNOST 10.30 STARSKY IN HUTCH 10.45 MOJA DVA OČETA, nanizanka 11.30 A-TEAM 12.33 TUKAJ ITALIJA 12.50 CIAO, CIAO, risanke 14.00 ODPRTI STUDIO 14.30 TO NI RAI16.05 FANTJE IZ PRERIJE, nanizanka 17.05 RAZUMEM, OČKA, nanizanka 17.40 ŠPORTNI STUDIO 17.55 POW-ER RANGERS 18.30 BAYSIDE SCHOOL, nanizanka 19.00 WILI.Y, PRINC Z BEL AIRA, 19.30 ODPRTI STUDIO 19.50 RADIO LONDON 20.00 KARAOKE, zabavna oddaja 20.35 CELOVEČERNI FILM 22.40 TORKOV POZIV 0.40 DNEVNE NERODNOSTI 0.50 ŠPORTNI STUDIO 1.20 RADIO LONDON 1.50 STARSKY IN HUTCH 3.00 A-TEAM 4.00 FANTJE IZ PRERIJE 5.00 RAZUMEM, OČKA 5.30 WILEY, PRINC Z BEL AIRA 6.00 BAYSIDE SCHOOL retequatf ro 6.30 AMERIŠKA DRUŽINA 7.15 RESNICA 8.00 PEPELKA, nanizanka 9.00 PRIJETEN DAN, vodi Patrizia Rossetti 10.00 SOLEDAD, nanizanka 11.00 LJUBEZENSKA VROČICA 11.30 POROČILA 11.45 MADDALENA12 JO CELESTE, nanizanka 13.30 POROČILA 14.00 STEZE 15.00 PRVA LJUBEZEN, nanizanka 15.30 PRINCESA 16.00 CAMILLA 17.00 RESNICA, zabavna oddaja 17.30 POROČILA 17.35 RESNICA 18.00 FUNARI, informativna oddaja 19.00 POROČILA 19.30 OBRAT, vodi Gianfranco Funari 20.30 NANIZANKA 21.30 TI ODLOČI, vodi Alba Parietti 22.40 NAJLEPŠI FILMI NA RETE-QUATTRO 23.30 POROČILA 0.45 IZ JUTRIŠNJIH ČASOPISOV 2.00 FUNARI 3.00 OBRAT 3.55 LOU GRANT 4.45 FILM 6.00 MURPHY BROWN 7.00 ROMEO PREDSTAVLJA COSIA IN BRAVA 7.10 OTOK ZAHADOV; 13 X EVROPA OSTR-O ZLATO/IADJA USMILJENJA 8.00 VRABČEK WILLY, madžar. risanka 9.20 MALI BEN HUR, fran. dok. film 9.55 VSE JE LE TEATER, angl. kom. 11.35 OSMI POTNIK 3, am. znan.-fant. grozljivka 13.30 TVTV 14.00 ROMEO PREDSTAVLJA: COSTA IN BRAVA 14.10 OTOK ZAKLADOV; 13 X EVROPA: LEONARDOVE BELEŽNICE/V IMENU HUDIČA 15.00 V DALJNI DEŽELI, am. pust. film 17.15 BETTY, fran. drama 19.00 DAVID BOWIE: PRVIH 30 LET, nem. oddaja 20.00 7.00 Predstavitev na Sky Movies 11.00 THE PIŠTOL 13.00 CHILLY SCENES OF WIN-TER 15.00 RED LINE 7000 17.00 MILES FROM NOWHERE 19.00 THE PIŠTOL 21.00 THE PERFECTIONIST 23.00 UNIVERSAL SOLDIER 0.45 HONOUR TgE MOTHER s k y n e w s Vsako uro so poročila 10.30 ABC NOČNA UNIJA 11.30 PO LETU 2000 12.30 POSLOVNA JAPONSKA DANES 13.30 NOVICE IZ 5S«ž5.'ir*S'KSs-, angl. drama 22.05 LOV NA NEVIDNEGA, - --*--------- am. srhljivka 23.40 MARIJIN LJUBEZENSH LABIRINT, am. erot. film 0.55 POPOLN NADZOR, kanad.-izrael.-fran. srhljivka 2.40 MORAŠ SE BORITI ZA PRAVICO, am. akc. drama 4.20 POKOPALIŠČE NOVIC, am. krim. film, 1990 - igrajo: Bruce Greenwood, Jessica Steen, Gregg Henrv 5.55 VELIKANI NA NEBU, amer.-kitajski dokumentarec LAMENTA 16.15 V ŽIVO IZ PARLAMENTA 17.30 NOVICE IZ SVETA IN POSLOVNA POROČILA 18.00-20.00 V ŽIVO 20.30 TARČA 22.30 DOLGI JEŽIH SUPER C HANN EL 10.00 TRGOVINA 13.00 DANAŠNJE POSLOVANJE 14.00 DANES 14.30 PREGLED EV- ■ teletekst I STRAN 310 - RAČUNALNIŠTVO ... | NOVI MICROCOM MODEM V .FAST | (28.800 bps) j Pri hitrosti prenosa podatkov 28.000 | pbs med dvema modemoma mora iz-j menjava podatkov med računalnikom ! in modemom potekati s hitrostjo | 115.200 pbs, da lahko optimalno iz-I koristimo kompresijo podatkov, ki jo j opravi modem pred pošiljanjem le-i teh po telefonski zvezi. Tolikšna hitrost i predstavlja za večino serijskih vmesni-I kov računalnikov problem, še posebej, I če računalnik uporablja okolje Win-j dows, Microcomov modem pa na ra-| čunalnik priključujemo prek hitrejšega paralelnega vmesnika. 6.03 JUTRANJI PROGRAM 6.45 DNEVNIK 7.00 SONČNI VZHOD 9.00 ČEZ DAN 9.30 RIVIERA 10.30 ŽENSKA PRI ŠTIRIDESETIH 11.30 IGRA 12.00 OPOLDANSH ZVON, POROČILA 12.07 DEUTSCHLANDSPIEGEL 15.40 VAŠKA TV, pon. 16.00 DNEVNIK, VREME 16.11 TELE VIDEO '94 16.17 POJAVI V ŽIVALSKEM SVETU 16.45 ZUNANJE ZADEVE 17.15 BREZ STRASTI O STRASTEH 17.40 ZA BOLJŠI JEZIK 17.50 VHOPI 18.25 MAČEK V ŽAHJU 18.50 KATOLIŠKA KRONIKA 19.07 PRAVLJICA 19.30 DNEVNIK 20.10 COLUMBO 21.35 MINISPOTI 22.27 MITOLOŠKE ZGODBE 23.25 ČAR ŠPORTA 0.35 DNEVNIK BBC Slovenija 2 15.00 VIDEOSTRANI 15.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 16.25 TEDENSH IZBOR SEDMA STEZA 16.45 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 17.25 SOVA, PONOVITEV ŽENSKE IN MOŠH 2, AMERIŠKA NANIZANKA, 2/3 17.55 CHLNA BEACH, AMERIŠKA NANIZANKA, 8/17 18.40 IZ ŽIVLJENJA ZV ŽIVLJENJE: PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.40) 19.10 POSLOVNA BORZA 19.20 TV NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 DOKTOR FIMAY, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 2/6 (VPS 20.05) 20.55 INTERVJU (VPS 20.55) 21.55 PO SLEDEH NAPREDKA (VPS 21.55) 22.25 VIDEOŠPON 23.25 VIDEOSTRANI koper 16.00 EURONEWS 16.10 PONEDELJKOV ŠPORTNI PREGLED (ponovitev) 17.10 TIME OUT-TV nanizanka 18.00 SLOVENSKI PROGRAM STUDIO 2 POGOVOR 18.45 PRIMORSKA KRONIKA 19.00 VSE DANES - TV DNEVNIK 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠH PROGRAM 20.30 KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA 21.40 DOHMENTARNI FILM 22.15 VSE DANES-TV DNEVNIK 22.30 SLOVENSH PROGRAM ŠPORTEL - oddaja o zamejskem športu in športnikih 10.00 ZASEDANJE PARLAMENTA, prenos 16.00 NAPOVED PROGRAMA, VREME 16.05 KOUKO JE VREDEN PODEŽELAN?, iz studia Szeged 16.20 SPOSOJENA ZEMLJA 16.40 ZA OTROKE, risanke, divje gosi 17.05 TELEFONSKA VIDEOIGRA 17.20 V PRIČAKOVANJU 17.50 PRIVATIZACIJA 18.00 VEUH ZORNI KOT, regionalni dnevnik, zamejski program 18.45 STE ZVONILI, MYLORD?, angleška serija 19.40 ZELENA TOČKA, rekreacijski šport 20.05 STUDIO '94, kulturni tv tednik 21.00 DNEVNIK 21.28 VSE ALI NIČ, kviz 22.05 MONDOLAT, jezikoslovna oddaja 22.35 PISATELJI PO LETU 1956, maščevanje 23.15 GOSPODARSH POROČEVALEC c a n a I e 6.30 PRVA STRAN 9.00 SHOW MAURIZIA COSTANZA 11.45 FORUM, vodi Rita dalla Chiesa 13.00 POROČILA 13.35 NAJLEPŠE POROKE 14.00 JE RES JAKO? igro vodi Alberto Castagna 15.00 ŽENITNA POSREDOVALNICA, vodi Marta Flavi 16.00 BIM BUM BAM, otroška oddaja z risankami 18.02 CENA JE PRAVA, vodi Iva Zanicchi 19.00 KOLO SREČE, vodi Mike Bongiomo 20.00 POROČILA 20.25 TO JE NOVICA, zabavna oddaja, vodita Ezio Greggio in Ric 20.40 STRASTI, 1. del 22.35 PRAV IN NAROBE. vodi Enrico Mentana 23.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 24.00 POROČILA 0.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 1.45 TO JE NOVICA 2.00 POROČILA 2.30 ZANZIBAR 3.00 POROČILA 6.00 ZBUDI SE..., vodi Rebecca de Ruvo 9.00 VIDEO, vodi Ingo 12.00 SOUL NA MTV, vodi R. Rich 13.00 NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV, vodi P. King 14.00 MTV NA SNEGU, vodita lngo in Rebecca 16.30 MTV COCA COLA POROČILA 16.45 MTV V HNIH, vodi P. Dann 17.00 POROČILA 17.15 3 OD 1. VIDEO 17.30 POHIČI MTV, vodi Rebecca de Ruvo 18.00 GLASBA NON-STOP 20.00 NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV, vodi P. Hng 21.00 NAJBOLJ ISKANE USPEŠNICE NA MTV, vodi R. Cokes 22.00 PRAVI SVET, nadalj. 22.30 BEAVIS IN BUTT-HEAD 23.00 MTV COCA COLA POROČILA, vodi K Baker 23.15 MTV V HNIH, vodi P. Dann 23.00 MTV NOČNA POROČILA 23.45 3 OD 1, VIDEO 0.00 ROCK BLOK, vodi P. Dann 2.00 VIDEO, vodi Marijne 3.00-6.00 NOČNI VIDEO 7.00 DJ Kat 9.40 Lutkovna oddaja 10.10 Risanke 10.30 Zabavne igre 11.30 Ljubezen na prvi pogled 12.00 Sallyjesse Raphael 13.00 Urbani kmet, nad. 13.30 Paradise Beach, nad. 14.00 Barnaby Jones, nad. 15.00 Nadaljevanka 16.00 Drugi svet, nad. 16.45 DJ Kat 18.00 Vesoljske steze, nad. 19.00 Svet igre 19.30 Paradise Beach, nad. 20.00 Mash, nad. 20.30 Polna hiša, nad. 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Mel-rose Plače, nad. 23.00 Vesoljske steze, nad. 24.00 Nedotakljivi, nad. 1.00 Ceste San Francisca, nad. 5.00 DEBELOST JE ADUT, pon. 5.25 NADPOVPREČNEŽ, pon. 5.50 DRUŽINA KRE-MENČKOVIH, pon. 6.15 SIMPSONOVI, pon. 6.40 ZAJČEK DOLGOUŠČEK 6.45 BATMAN, pon. 7.10ZAJČEKDOLGOUŠČEK7.15 PARKER LEWIS, pon. 7.45 ČISTO ČAROVNIŠTVO, pon. 8.15 DENVER KLAN, pon. 9.15 ČAS ODRAŠČANJA, pon. 11.25 ROSEANNE, pon. Premiere, 22.05 - Lov na nevidnega, ameriška sbrljivka mj 5.30 DR. VfESTPHALLL, amer. nadalj. 6.15 ŽENSKA, VREDNA SEDEM MILIJONOV DOLARJEV, amer. nadalj. 7.10 RISANKE 9.55 UMIK 10.25 NEM. VIDEO SMEŠN1CE 10.55 DR. WESTPHALL, amer. nadalj. 10.55 DR. WESTPHALL, amer. nadalj. 11.55 DELO NA ČRNO, amer. nadalj. 12.50 RISANKE 16.55 ŽENSKA, VREDNA SEDEM ... 17.50 UMIK 18.20 NEM. VIDEO SMEŠNICE 18.55 AKTUALNE NOVICE 19.00 ANGEL SE VRAČA 20.00 AKTUALNE NOVICE 20.15 Z OTROKOM NA BEGU, brit. film 22.00 AKTUALNE NOVICE 22.15 IZPOSTAVLJENA, amer. film, 1. del. Igrajo: Nastassja Kinski, Rudolf Nurevev, H. Keitel 23.10 AKTUALNE NOVICE 23.15 IZPOSTAVLJENA, 2. del 0.15 FANTSTIČNE ZGODBE, amer. nadalj. 0.50 POŠASTI, amer. nadalj. 1.15 DOMINION, TV REKLAME 1.45 VITEZ NICK, kanadska nadaljevanka ROPSKEGA TRGA 15.00 DANES 15.30 KOLO SREČE 18.30 EVROPSH TRG WPAP 19.00 DANES 20.00 MEDNARODNA POROČILA 20.30 PO RADIU 21.00 DOKUMENTAREC 22.00 USHUAIA 23.00 MEDNARODNA POROČILA 23.30 EVROPSKO POSLOVANJE DANES 23.50 AME-RIŠH TRG WRAP 0.00 NOCOJŠNJI SHOW 1.00 ZARES OSEBNO IZZHH1 v*x 9.20 MLADI IN STRASTNI 10.10 RIVIERA 10.45 SIMON & SIMON, am.krim. naniz 11.35 SPIEGEL TV INTERV- JU 12.15 POD KRINKO, angl. krim. naniz., pon. 13.10 AL MUNDY, am. naniz. 14.00 POPOUDANSH POGOVOR 14.45 CANNON, am. krim. naniz, pon. 15.40 TRIVIALNO PRIZADEVANJE 16.10 POROČILA 16.15 SOL IN POPER, angl. krim. kom. 18.00 OSREDNJA POROČILA 18.15 SIMON & SIMON, am. krim. naniz., pon. 19.10 CANNON, am. krim. naniz. 20.05 POROČILA 20.10 OGRO- kanal A 7.00 BORZA DEIA 7.30 VIDEO STRANI 12.00 NA VELIKEM PLATNU 12.15 LUČ SVETLOBE, ponovitev 116. dela am. nadaljevanke 13.05 A-SHOP 13.15 SPOT TEDNA 13.20 OHRANIMO ZELENO AMERIKO, 1. del dokumentarne serije 14.20 A-SHOP 14.30 BORZA DELA 15.00 NA VELIKEM PLATNU 15.15 POPSPOT, ponovitev 15.45 LETEČA ASA, ponovitev filma 17.15 BRLOG, ponovitev 2. dela 17.45 LUČ SVETLOBE, 117. del am. nadaljevanke 18.30 JAZZBINA, ponovitev 56. oddaje 19.00 'POROČILA 19.20 A-SHOP 19.30 RODEO, glasbena oddaja 20.15 POPOTNIK, ameriški film 22.15 POROČILA 22.30 JAZZBINA, 57. oddaja 23.00 SPOT TEDNA 23.05 CMT 0.30 BORZA DELA 1.00 VIDEOSTRANI 6.00 ŠPORTNA POROČILA, pon. 7.00 VSAK DAN V FORMI 7.30 ŠPORTNA POROČILA, pon. 9.00 VSAK DAN V FORMI, pon. 9.30 ŠPORTNI PREGLED 12.00 VRHUNCI VODNIH ŠPORTOV 12.30 MERJENJE MOČI, pon. 13.00 VSAK DAN V FORMI, pon. 13.30 MAGIČNI ŠPORTI, pon. 15.00 NOGOMET: ITAUJANSKA UGA, pon. 17.00 UMETNOSTNO DRSANJE, pon. 17.40 NOGOMET: NEMČIJA : MADŽARSKA 19.30 ŠPORTNA POROČILA 19.35 MERJENJE MOČI 20.00 LAHKA ATLETIKA 22.00 OFENZIVNO 22.45 ŠPORTNA POROČILA 23.00 KLASIH BOKSA 0.00 OFENZIVNO, pon. 0.45 KLASIH BOKSA, pon. ★* * ** ***** eurosport 7.30 AEROBIKA 8.00 PLES 10.00 ZOI -DRSANJE 11.00 DVORANSH TRIATLON, Pariz 12.00 NOGOMETNI MAGAZIN 13.00 DVORANSH TRIATLON 14.00 AVOMOBIL-SKE DIRKE NA LEDU 15.00 AVTOMOBILSKE DIRKE, Pariz 16.00 AMERIŠH HOKEJ NA LEDU 17.30 NOGOMETNI MAGAZIN 18.30 ŠPORTNA POROČILA 19.00 TENIŠH MAGAZIN 21.00 BOKS 22.00 BILIJARD 0.00 ŠPORTNA POROČILA 0.30 ZAHJUČEK Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.00 Poročila; 23.05 Lit-erarni nokturno - Lojzka Špacapan: Pesmi; 23.15 Nočni program - glasba/ na SV oddajniku I. programa in na I. UKV mreži/ DRUGI PROGRAM (Na frekvencah: 87,8; 92,4; 93,5; 95,3; 96,9; 97,9; 98,9 in 99,9 MHz) 5.00-8.30 Jutro; 6.00 Poročila, promet; 6.15 Neposredna zveza z AMZS; 6.30 Poročila, promet; 6.40 Pregled sporeda; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 7.30 Poročila, promet; 7.35 EP: Republika; 7.50 Večer; 8.00 Gospodarski vestnik — novice; 8.30-13.00 Dopoldne na valu 202 — vmes: 8.30 Novice; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Sponzorirana oddaja; 9-30 Novice, spot; 9 35 Popevka tedna; 10.30 Novice; 11.00 Glasbene novosti založb; 11.30 Novice, spot; 11.35 Obvestila; 11.50 Sponzorirani pogovori; 12.00 Točno opoldne; 12.30 Novice; 13 00-19.00 Val 202 popoldan, Fiesta Latina - vmes: 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 14.30 Novice, spot; 14.55 Sponzorirani pogovori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Novice, spot; 16.35 Popevka tedna; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.30 Novice, obvestila; ffij 17.50 Šport na valu 202; 17.55 Sponzorirani pogovori; 19.00-23.00 Večer na II. programu - vmes: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela - Z. Alajbegovič: Uničenje modrih žensk; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe TRETJI PROGRAM 96,5; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 8.00-19.30 in 88,6; 93,1; 96,5; 100,3; 100,6; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 19.30-24.00 6.00 Avizo in začetek programa; 6.05 Dobro jutro- vmes:; 6.30 Jutranja misel; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.05 Glasbena matineja - vmes:; 9 00 Poročila; 10.00 Poročila, spot; 10.05 Kulturni globus; 10.15 Operne melodije; 11.00 Poročila; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 12.00 Poročila; 12.05 Pojemo in igramo (Rossini, Verdi, Liszt, Mendelssohn, Gound); 13-00 Poročila; 13 05 Enajsta šola: Basni take in drugačne; 13-35 Glasbena poslušalnica; 14.00 Poročila, spot; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big band RTV Slovenija se predstavi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Napoved popoldanskega in večernega sporeda; 16.05 Glasbeni obrazi ljudskega izročila; 16.40 Prevedni esej; 17.00 O času in reki in o drugih zgodbah v glasbi Morotona Goulda; 17.45 Izšlo je...; 18.00 Koncertni dogodki na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer — Srečko Kosovel - ob 90-letnici; 20.45 S solističnih in komornih koncertov — 31. festival sodobne komorne glasbe 20. stoletja - Radenci 1993 - nastop basista Juana Vasleta in pianista Leona Englemana, 24. 9- 1993...; 21.50 W. A. Mozart: Divertimento v F-duru, Kuochl 138...; 22.00 Poročila; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa - Luciano Be-rio, skladatelj; 23-50 Napoved sporeda za sredo; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec HI. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija. I\l naročnikov DELU Izdelke na tem prostoru predstavljajo oglaševalci in jih podarjajo naročnikom Dela in Slovenskih novic. V imenu oglaševalcev nagrade dvakrat mesečno žrebamo iz račnalniškega bobna, v katerem so prav vsi redni zasebni naročniki in plačniki Dela in Slovenskih novic. ^ xev° vrtavko • colibri • apollos body rolax • bodv roller vvonder vvhells • Tit bike AKCUS Nova generacija masažnih aparatov Masaža ie najstarejša in najbolj naravna metoda Tacen, Kajakaška 29 61211 Šmartno Ljubljana tel.: 061 59 271 faks: 061 59 897 zdravljenja. Z našimi ročnimi masažnimi aparati je preprosta in učinkovita. Najmanjši iz družine u Koper, 20.30- Koncert Simfonikov RTV Slovenija rvaška 1 10.00 POROČILA-ŠOLSH PROGRAM 10.05 DOBER DAN, UČENCI 10.10 ELEKTRICITETA 10.25 TRAVNIKI 10.50 ČEBEUA PTICA 11.00 HRVAŠKI GRAMATIH... 11.35 DEHF. IZ PRIHODNOSTI, serija za otroke 12.15 DIVJA ROŽA, serijski film 12.40 PUJSOVI DOSJEJI, humor, serija 13.05 DEHE, H JE IMELO VSE, am. film 14.15 MONOFON 15.30 SPOZNAVAJMO HRVAŠKO 16.05 VELIH ODMOR, oddaja za otroke 16.30 OBRAT KAPITALA 17.00 HRVAŠKA DANES 18.05 KOLO SREČE 18.35 SANTA BARBARA 19.30 DNEVNIKI 20.15 SLAVONSH DOBRODELNEŽ, dok. serija 20.50 V VELIKEM PLANU 22.15 POROČILA 22.30 AKUSTIKOTEKA, zab. gl. odd. 23.00 S SLIKO NA SLIKO 0.00 POROČILA V ANGLEŠČLNI © PAIUNO 6.00 DVOJNI PAR 6.45 JUTRANJI PROGRAM 6.45-7.30-8.30 FLASH 7.00-8.00-9.00 POROČILA 7.35 GOSPODARSTVO 9.30 FLASH 9.35 MLADI PO SRCU 10.00 FLASH 10.05 IGRANI FILM 11.00 POROČILA IZ MILANSKEGA STUDIA 11.05 IGRANI FILM, 2. del 12.00 BLUE JEANS 12.25 VREME 12.30 FLASH 12.35 GOSPA V RUMENEM, nanizanka 13.30 TV DNEVNIK 14.00 MOTORJI 14.20 QUARKOV SVET 15.00 EDEN ZA VSE 17.5 5 DANES V PARLAMENTU 18.00 POROČILA 18.15 NA SREČO SKUPAJ 18.45 POTOVANJE SKOZI ČAS 19.25 ONSTRAN BESED, nanizanka 19.40 PRIVIDI 19.50 VREME 20.00 TV DNEVNIK 20.30 ŠPORTNA POROČILA 20.40 ... 22.30 POROČILA 22.35 NASTY BOYS 23.25 BOŽANSKA KOMEDIJA 24.00 POROČILA/VREME 0.30 DANES V PARLAMENTU 0.40 VEDETI 1.10 IGRANI FILM ... POROČILA ... FILM ... POROČILA ... TV SERIJA... SPROSTITEV 11.55 BILL COSBY SHOW, pon. 12.25 AGENTKA S SRCEM 13.20 DENVER KLAN 14.20 HARDCASTLE & McCORMICK 15.20 DEBELOST JE ADUT 15.50 ČISTO ČAROVNIŠTVO 16.25 DRUŽINA KREMEN-ČKOVIH 16.55 SIMPSONOVI 17.20 ZAJČEK DOLGOUŠČEK 17.25 BATMAN 17.50 ZAJČEK DOLGOUŠČEK 17.55 PARKER LEWIS 18.25 NADPOVPREČNEŽ 18.55 ROSEANNE 19.25 BILL COSBY SHOW 20.00 POROČILA 20.15 ZVEZDNI BOJEVNIH SMRTI, am. tv film, 1992 - igrajo: Laura Dem, Robert Loggia, Michael Rooker, Welker vVhite. Richard Jenkins, Vincent Spano 22.10 REPORTERJI 23.05 POROČILA 23.15 TELESNA UGANKA, ital. srhljivka 1.05 STARSKY & HUTCH 1.50 POROČILA 2.00 BLUE CITY, pon. 3.20 POROČILA 3.30 REPORTERJI, pon. 4.10 AGENTKA S SRCEM, pon. o v i e c h a n n e I 7.00 THE COUNT OF MONTE CRISTO 8.00 FELIX THE CAT, THE MOVIE 9.25 FOLLOW THAT BIRD 11.00 MUT1NY ON THE BUSES 13.00 LEADBELLY 15.10 MR ROCK AND ROLL 17.00 FOLLOW THAT BIRD 19.00 LAST FLIGHT OUT 21.00 BACK TO THE STREETS OF SAN FRANCISCO 23.00 THEL-MA AND LOUISE 1.10 JERSEY GIRL 3 sat 9.00 ČAS V SUH 9.05 JUTRANJI MAGAZIN 10.00 RUŠČINA 10.25 VERA IZ SRCA 10.55 DISCO '74 11.40 MUSIK-OLDIES 12.10 KULTURA V ŽIVO 13.00 DNEVNIK 13.05 OPOLDANSH MAGAZIN 13.45 ZNANOST 14.15 MADE IN GERMANY, nem. film, 1956 15.50 MEAI LOAF, koncert 16.05 ODDAJA Z MIŠKO 16.30 NEKOČ JE ŽIVEL ČLOVEK 17.00 MINI ZIB 17.15 MONA LISA 18.00 SLIKE IZ NEMČIJE 18.53 NAŠ SPANČEK ZASPANČEK 19.20 POGOVOR DNEVA 19.30 KULTRA 20.00 DNEVNIK 20.15 ZA VEDNO IN VEČNO, TV film 21.45 OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA 22.00 ČAS V SLIH 22.30 KAM IN NAZAJ, TV film 0.30 BELI MADEŽ sledi DESET PRED DESETO sledi KULTURNI DNEVNIK ŽUJOČE ŠEPETANJE, am. drama 21.50 POROČILA 21.55 Z, tv magazin 22.35 SLEDGE HAMMER, am. naniz. 23.05 POROČILA 23.10 AL MUNDY, am. naniz. 23.55 OSREDNJA POROČILA 0.15 KANAL GRANDE, medijski žurnal N ©VIC E RADIO GLAS LJUBLJANA (Krim 100,2 MHz in Grad Šance -stereo 102,4 MHz) 5.00 Dobro jutro Ljubljana (vodi Irena Ulčar); 5.15 Prve novice; 6.45 Servisne informacije; 7.00 Horoskop; 7.15 Novice; 7.20 Naj, naj; 7.30 Rezultati žrebanja Loto; 7.35 Vremenska napoved; 7.45 Slovenske novice se predstavijo; 8.00 Dopoldne na RGL z Jeleno Stepanovič; 8.15 Napoved dogodkov; 8.30 Jutro je lahko tudi takšno; 9-25 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.15 Novice; 13.55 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Pop info.; 15 00 Popoldne z Jožetom Logarjem; 15.15 RGL komentiram obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa; 17.15 Novice; 17.55 Špeckahla; 18.15 Tema tedna; 19.15 Novice; 19-25 Vremenska napoved; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek - Mile Vreg; 01.00 Satelitski glasbeni program PRVI PROGRAM SATA lip RAJDUE 6.35 SPOZNAJMO BIBLIJO 6.40-8.45 KOLIKO ZGODB! 8.45 JUTRANJA POROČILA 9.05 LASSIE 9.30 KADAR SE LJUBI, nanizanka 10.50 MED NAMI POVEDANO 11.45 POROČILA IZ NEAPELJSKEGA STUDIA 12.00 VAŠE ZADEVE 13.00 URA JE TRINAJST, inf. odd. 13.25 GOSPODARSTVO 13.35 VREME 13.40 SUPERSOAP 15.10 MED NAMI POVEDANO 17.15 POROČILA 17.20 POGUM ZA ŽIVLJENJE 18.20 ŠPORTNI VEČER 18.30 SPREMENLJIVO JASNO 18.45 HUNTER, nanizanka 19.35 VREME 19.45 TV DNEVNIK 20.15 ŠPORT 20.20 DVAJSET DVAJSET 20.40 CELOVEČERNI FILM 22.35 MIXER 23.30 NOČNE VESTI 23.45 VREME sat 1 6.00 NEMČIJA DANES ZJUTRAJ 9.00 ALF 9.30 LADJA ZALJUBLJENCEV 10.25 BONAN-ZA 11.20 SENCA STRASTI 12.15 KOLO SREČE 13.00 LADJA ZALJUBLJENCEV 14.00 SOSEDI, Sanje o karieri, avstral. druž. naniz., 1985 - igrajo: Alan Dale, Anne Haddy, Marine Klibingaitis, James Condon 14.30 ALF 15.00 BONANZA 16.00 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE - PRIHODNJE STOLETJE 1 7.00 5 KRAT 5 17.30 REGIONALNA POROČILA 18.00 POJDI NA VSE! 19.00 NOGOMET 19.30 KOLO SREČE 20.15 ZLATA PARADA ZABAVNE GLASBE 21.15 REŠITELJI 22.00 ULRICH MEYER: UGOVOR! 23.00 TV SPIEGEL - REPORTAŽA 23.35 POZOR, KAMERA; POROČILA 0.05 VOJNA V OGLEDALU, angl. agent, film 2.00 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE - PRIHODNJE STOLETJE 2.50 MOŠH-O-MOŠH 3.40 ULRICH MEYER: UGOVOR! 4.30 HUNTER; PREGLED PROGRAMA 6.00 POROČILA 7.00 DOBRO JUTRO, NEMČIJA 9.00 KALIFORNIJSH KUC V SIU. Poplava 10.00 BOGATI IN LEPI 10.30 ČAS HREPENENJA 11.00 CENA JE VROČA 11.30 DRUŽINSH DVOBOJ 12.00 OPOLDANSH MAGAZIN 12.30 SPRINGFIELDOVA ZGODBA 13.20 UMORI SO NJEN KONJIČEK, Čarovnica 15.00 SLONA CHR1STEN, tema: »Pozni očetje - jtozna sreča« 16.00 HANS MEISER, danes: Hans Meiser na Dunaju »Več kot jodlanje - glasba made in Avstrija« 17.00 KDO JE TUKAJ ŠEF?, Vzoren študent 17.30 STRAŠNO PRIJAZNA DRUŽINA, Potovanje v preteklost 18.00 DRUŽINSKA BANDA, Izigrana igra 18.30 OSEMNAJST 30, tema po telefonu 18.45 POROČILA 19.10 EKSPLOZIVNO -MAGAZIN 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 COLUMBO: NIHČE NE UMIRA DVAKRAT, am. srhljivka, igrata: Peter Falk, Andrew Stevens 22.10 QUINCY, Krvno maščevanje 23.10 GOTTSCHALK, pozni nočni shovv 0.00 POROČILA 0.30 PONOČI! 1.00 STRAŠNO PRIJAZNA DRUŽINA 1.30 KDO JE TUKAJ ŠEF? 2.05 227, Hazarderska tura 2.35 DRUŽINSKA BANDA 3.05 EKSPLOZIVNO - MAGAZIN, pon. 3.30 HANS MEISER, pon. 4.30 HONA CHRISTEN, pon. 5.30 BOGATI IN LEPI Na frekvencah: 88,5:90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1 in 96,4 MHz 5.00-8.00Jutranji program; 5 00 Poročila, promet; 5.20 Obvestila, spot; 5.30 Prva jutranja kronika; 5-50 Jutranja gimnastika; 6.00 Poročila, promet; 6.30 Poročila, promet; 6.45 Slovenec, Republika; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila, promet; 7.45 Republika; 7.50 Biovreme 8.00 Poročila; 8.05-10.00 Radio plus - vmes: 8.15 Obvestila, spot; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh - »Novakovi«; 9-00 Poročila; 10.00-19-00 Program A - 1 -vmes: 10.00 Poročila; 10.30 Pregled slovenskega tiska; 11.00 Poročila; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.00 Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13 00 Danes do 13-ih; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.00 Poročila, spot; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Ekološki kotiček; 16.45 Spot; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila, spot; 19-00 Radijski dnevnik; 19 30 Obvestila; 19-45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za operetne uverture (Offenbach, Suppe, Lehar); 21.00 Poročila; 21.05 Radijska igra - Draga Potočnjak: Medina ali ena od tisočih (premiera); 21.35 Glasbeni iztermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 RADIO ŠTUDENT (89,3 in 104,3 MHz) 11.00 Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF (24 ur -info); 17.00 Joculator, 19-00 TB:; 20.00 Underground International; 21.00 Hard'n'Heavy 24.00 radio-satelit RADIO KOPER (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 5.59 Zaključek prenosa 1. programa RS; 6.00 Otvoritev programa Radia Koper glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik 7.00 II jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Predstavitev dopoldanskega programa; 8.15 Vsak dan je dober dan - telefonski pogovor z znano osebnostjo; 8.30 Poročila; 9-00 Servisne informacije, prireditve; 9-15 Utrinki, zanimivosti; 9-30 poročila; 9-45 Iz odvetnikove pisarne — nasveti s področja medsebojnih delovnih razmerij; 10.30 poročila Primorski val 202; 11.00 Hladno...toplo...vroče; 12.30 Opoldnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 poročila; 14.30 Poročila; 15-15 Kaj je novega?; 15 30 Dogodki in odmevi - prenos RS 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta — v živo, z gosti in z odprtim telefonom; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta II.del; 19-00 Večerni radijski dnevnik - prenos RS; 19 30 Sv prenaša I. pr. RS, ukw HI. program RS RADIO MARIBOR (UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 kHz) 5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro; 8. Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9.05 Štajerske miniature; 11.15 Zbrano-zapisano-prebrano; 10.05 Ponovitve; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13-05 Popoldne pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.00 Dnevnik Radia Maribor; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Mladi Mladim; 19-30 Minute za glasbo; 20.00 Študij in glasba; 21.00 Kulturni umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program Lotus 1-2-3 pooblaščeni distributer in izobraževalni center za Lotus VVorking Together* najpopularnejša elektronska preglednica na svetu (več kot 25 milijonov uporabnikov - več kot polovica vseh uporabnikov preglednic!), izjemno učinkovita zaradi hitrega učenja in preproste uporabe, Cl. O, O j a n a 61111 Ljubljana, Tržaška 118 tel.: 061/123-13-11 faks: 061/123-11-20 besedil, 'podatkovnih bazah in grafičnih paketih (format 1 -2-3 je de facto standard), verzije programa za različna okolja: DOS, VVindovvs, OS/2, Macintosh, UNIX, VMS,... združljivost z omrežnimi operacijskimi sistemi Novell NetVVare, 3 Com, IBM, Banyan, AppleShare, TOPS, izobraževanje in podpora avtoriziranega distributerja SRC d.0.0. pw^rex| Učinkovita zaščita vrtnin Folja Woltex omogoča: učinkovito zaščito pred pozebami zgodnejšo setev in sajenje zaščito pred sušo, točo... zaščito pred pticami, škodljivci... zalivanje skozi folijo optimalne klimatske pogoje za rast Pakirano: 2.1 x 10 m; 2.5 x 10 m Razstavljiv, nelomljiv tunel prekrit z folijo Woltex Dimenzije tunelov: 1,2 x 2 m; cena 1990 Sit 1,2 x 3 m; cena 2590 Sit 1,5 x 3 m; cena 2990 Sit Pošljemo po povzetju! Podarja: IMS, Ižanska c. 159 a Ljubljana tel Tunel za toplo gredo (061) 212-922 * - i' MINI STEPER * 5 min steppanja je 1 km jogginga * krepi srce, krvni obtok in pljuča * krepi mišice in topi maščobo 4x hitreje kot hoja in 3x hitreje kot plavanje * povečuje vitkost in vzdržljivost SAMO 5.400 SIT % m PODARJA: .SPORI TIMf d. O. Litija, Sitarjevška 41 Informacije in naročila: 061 /140-80 84 ali 061 / 452 663 30% gotovinski popust Prodajna mesta: Maros BTC hala B, Sfinga Jesenice, Alprom Kranj, Ambienta Kranj, Vaš dom Žižki, Damis Ptuj, Yucca Rimske toplice, Salon Korles Ravne na Kor., Tabor Dom oprema Škofljica, Gross d.0.0. Nova Gorica, Feniks Križe Radovljica, Salon pohištva S.Žakelj blag. hiša Žiri, Interdom Maribor, Ml Ljubljana, Ml Levec, Ml Kranj- Jesenice, Ml Koper, Ml Novo mesto, Ml BTC, Ml Murska Sobota. PODARJA: AKRON d.0.0. DEMI-STYLE, Celovška 448 Uradne ure:9-12,16-19, sobota 9-12. Tel.: 061/50 872 V SREČNI POLICI lahko sodelujejo vsa podjetja ali druge pravne osebe, ki so oglasni prostor pripravljeni plačevati s svojimi izdelki oz. storitvami. Dodatna pojasnila dobite po telefonu št. 061/13-15-315 int. 26 54. Izidi naslednjega žrebanja bodo objavljeni 15. marca. Srača vas čaka, am vam jc dan Naročam DELO Samo za naročnike Ime in priimek........................................................... naslov.................................................................. podpis................................................................... P.S. Dovoljujem, da na moj naslov občasno pošiljate neobvezno propagandno gradivo DA NE podpis................................................... Naročilnico pošljite na naslov: DELO, Dunajska 5, 61000 Ljubljana Naročnina na DELO za marec znaša 1.455 tolarjev. i DELO * stran 19 Slovenska ^ FONDACIJA Slovenska 54, 61000 LJUBLJANA SLOVENIJA, tel: 061-1314-352 Ir.: 50100-678-46561 Dobro je biti pomemben, še pomembneje je biti dober! PRIDRUŽITE SE SLOVENSKI FONDACIJh Hvala! DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicin-ska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; — ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 1310-232. 2. Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 110-232. 3. Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 777-039. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94. ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana — enota Center. Metelkova 9. pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Miklošič. Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. Telefon ZATE — ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne (061) 9783 vsak dan od 16. — 21. ure STIGMA Telefonska linija HOT LINE odslej deluje vsak dan, razen sobote in nedelje: dopoldne od 10.30 — 14.30, popoldne od 15. — 20. ure. SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993 ali 9782. TVOJ TELEFON namenjen otrokom, mladim in odraslim v stiski Na 067/24-445 lahko pokličete vsak delavnik med 14. in 18. uro. Anonimni alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas: 061-451-022 061-319-322 061-714-238 ali nam pišite AA — 61116 — p. p. 12. Sprejem osmrtnic: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. S telegramom ali po telefonu 13-36-266 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Dunajska c. 5, osebno ali po telefonu 13-18-255 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Žalostno sporočamo, da nas je nenadoma zapustil MIHA VREČA dipl. ing. geod. Od njega se bomo poslovili v torek, 8. marca 1994, ob 17. uri izpred mrliške vežice v Zgornjih Gorjah pri Bledu Žalujoči: mama Janki, oče Maks in sestra Polona Ljubljana, 6. marca 1994 In bil si čoln na zlati vodi sanj in bil si plamen, ki sredi vetra belih perutnic išče čudežnih poti svoj klic. Žalostni sporočamo, da je umrl gospod MILJUTIN AJDIČ dolgoletni pomočnik ravnatelja v pokoju Pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga poznali in cenili Delavci in učenci OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana, 7. marca 1994 Sporočamo, da je umrl naš sodelavec MIHA VREČA dipl. ing. geodezije Od njega se bomo poslovili v torek, 8. marca 1994 na pokopališču v Gorjah Sodelavci Geodetskega zavoda Slovenije Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je up; jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup. (dr. France Prešeren) Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, očka, dida in brat LUKA THALER Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 9. marca 1994, ob 9. uri iz Nikolajeve kapelice na Plečnikovih Žalah V naših srcih boš živel večno Vsi tvoji 502542 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil FRANC PRPAR delavec podjetja Tesnila TMT Velika Loka Od njega se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 16. uri na pokopališču v Dobrniču Ohranili ga bomo v lepem spominu Kolektiv Tesnila TMT Velika Loka Umrla je naša draga mama, babica, prababica in sestra JOŽEFA BIASIZZO rojena SREBOTNJAK Od nje se bomo poslovili v četrtek, 10. marca 1994, ob 16. uri na pokopališču Orehek pri Postojni Do pogreba bo žara v domači hiši Žalujoči: hčerka Milica, sin Milan z družinama, sestra Marija ter drugo sorodstvo Orehek, Ivančna gorica, Postojna, 5. marca 1994 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni delavec ALOJZ LOZINŠEK upokojenec Ohranili ga bomo v lepem spominu Kolektiv podjetja Avtomerkur Ljubljana Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl AVGUST KERENČIČ pečarski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili v torek, 8. marca 1994, ob 15. uri na viškem pokopališču Na dan pogreba bo ležal v sedemnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Žalujoči: žena Fanka in sin Andrej Ljubljana. Begunje na Gorenjskem, 6. marca 1994 Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je na pragu 80. let umrl naš VIKTOR LENARČIČ 1 •'c > S ' !- ' ¥. - •» c s Od njega se bomo posloviti v gredo,'St marca 1994, ob 15.30 na pokopališču v Kopru Pokojnik bo ležal v tamkajšnji mrliški vežici dve uri pred pogrebom Svojci cvetje hvaležno odklanjamo v korist Onkološkega inštituta Vsi njegovi Koper, Pivka, Mengeš, 8. marca 1994 V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, babica in prababica JOVANKA KERMAVNER rojena MADŽAROV Od nje se bomo poslovili v četrtek, 10. marca 1994, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v osemnajsti mrliški vežici V globoki žalosti njeni: mož Janez in otroci Mira, Bojan in Branka z družinami Ljubljana. Mengeš, 6. marca 1994 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojenka MARIJA DOLINAR Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Šentvidu pri Lukovici Delavci in upokojenci podjetja Tosama V 89. letu starosti je dotrpela naša draga, ljuba mama TONČKA ŠEMRL rojena STRŽAJ iz Planine 65 pri Rakeku Od nje se bomo poslovili v torek, 8. marca 1994, ob 15.30 izpred hiše žalosti Žalujoči otroci: Zvonka, Franci, Janez, Mara in Joža z družinami ter drugo sorodstvo Planina pri Rakeku, Ljubljana, Brezovica, Novo mesto Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec SREČO ŽONTA pleskar Od njega se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 15. uri Na dan pogreba bo ležal v osemnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Vsi žalujoči kolektiva »Pleskarstvo Mohar« Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni! (Gregorčič) Tiho je odšla od nas draga mama, stara mama, teta FRANČIŠKA KERČ rojena ŠLEBIR Pogreb pokojnice bo v sredo, 9. marca 1994, ob 15. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Domžalah Vsi njeni Domžale, 8. marca 1994 Umrl je naš očka, dedek in pradedek IGNACIJ KOTAR Od njega se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 17. uri na pokopališču v Šentvidu pri Stični Do pogreba bo žara na domu Žalujoči: hčerka Darinka in sin Marjan z družinama, brata in sestre ter drugo sorodstvo Šentvid pri Stični, 7. marec 1994 Na pragu pomladi je izmučena od boja s kruto boleznijo v 75. letu starosti za vedno zaspala naša ljuba MARIJA PEČAR rojena JAMNIKAR Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 16. uri na črnuškem pokopališču Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici Črnuče Žalujoči: hči Marija Erjavec z družino, sin Franc Lampe z družino, Pogačarjevi, Jamnikarjevi in drugo sorodstvo Črnuče, Velenje, 6. marca 1994 Mnogo prezgodaj naju je zapustila najina hči NUŠA VONČINA Od nje se bomo poslovili v petek, 11. marca 1994, ob 15. uri na ljubljanskih Zalah Na dan pogreba bo žara v sedemnajsti mrliški vežici Žalujoči: mamica Sonja in ati Sandi Ljubljana, 6. marca 1994 Sporočamo žalostno vest, da je umrl FRANC KRAJNC Pogreb pokojnika bo v sredo, 9. marca 1994, ob 13. uri izpred trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Spominjali se ga bomo kot vestnega in predanega sodelavca Kolektiv Elestra Ljubljana V 82. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustila draga žena. mama, stara mama, sestra in teta ANA KOZIN rojena SELAN Od nje se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili v sredo, 9. marca 1994, na Plečnikovih Žalah Žalujoči vsi njeni Ljubljana, 5. marca 1994 Vse, vse je dobilo diug obraz ta hip: drevesa, hiše, oblaki, nebo in ceste so, ko da nikamor več ne držijo. . /Ivan Minatti/ Naši KLEMENTINI MLINARIC učenki 1. letnika Srednje šole Zagorje Sošolci in profesorji Zagorje, 7. marca 1994 Sporočamo, da je umrl upokojeni delavec MUHAREM GAVRANOVIC Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 7. marca 1994, na domžalskem pokopališču Helios Tovama barv, lakov in umetnih smol Količevo Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JOSIP ČEČELIČ-Š ASTRI Od njega se bomo poslovili v petek, 11. marca 1994, ob 13. uri iz vežice sv. Jožefa na Plečnikovih Žalah V globoki žalosti: sinova Gregor in Domen, oče Jože, mama Marjeta, brat Bojan, sestra Sonja, snaha Gabi, vnukinja Tina, svak Stevan, Jadranka in drugo sorodstvo Ljubljana, Vrhnika, Domžale, Beograd, 5. marca 1994 Vsem sorodnikom in znancem sporočam, da je za vedno zaprla svoje trudne oči moja zlata mami STANKA BOZOVIČAR rojena KERN Od nje se bomo poslovili v četrtek, 10. marca 1994, ob 15. uri na pokopališču v Dravljah Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici Žalujoča hčerka Metka z družino v imenu vsega sorodstva Ljubljana, 4. marca 1994 Iz svojih najljubših planin je omahnil v cvetu mladosti TOMAŽ PETAČ absolvent FNT biokemije Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 9. marca 1994, ob 16. uri na pokopališču v Smledniku Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici Žalujoči: mama Joži, sestra Barbara, Marjeta ter drugo sorodstvo Vikrče, Ljubljana, 5. marca 1994 Vikijeva sveča v Kamniških Alpah nam je vzela TOMAŽA PETACA Dobrega prijatelja in absolventa kemije bomo ohranili v lepem spominu Njegovi sošolci ter učitelji in sodelavci Oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani Ljubljana, 7. marca 1994 S praga življenja sta omahnila v smrt, njunih korakov ni več, nasmeh z njunih lic, je postal spomin TOMAŽ PETAC MIHA VREČA dolgoletnima soplezalcema v spomin prijatelji alpinisti Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu starosti po hudi bolezni v Sydneyju — Avstraliji zapustil naš dragi brat, stric in svak FRANC TONI z Vojskega — Skaručna nad Ljubljano Sveta maša zadušnica bo na Skaručni v sredo. 9. marca 1994, ob 17. uri Žalujoči: Ivan, Ciril, Stane, Lojze, Rudolf, Marija. Ida, Francka, Kristina, nečaki in nečakinje ter drugi sorodniki Vojsko, Bar. Šiška. Zadvor. Šentvid, Vižmarje, Pirniče, 8. marca 1994 Ko pomlad bo na tvoj vrt prišla, se usedla bo na mehko travo, pogledala naokrog kje si ti in zajokala, ker te ni... Zapustil nas je dragi mož. oče in dedek RUDOLF ČAVŽ Pokopali smo ga v nedeljo. 6. marca 1994, v ožjem družinskem krogu Njegovi: žena Fanika, sinova Tine in Zdene z družinama ter drugo sorodstvo Domžale. Loka pri Žusmu. 8. marca 1994 Zapustila nas je naša draga sestra in teta ANICA RUS upokojenka Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 7. marca 1994, v družinskem krogu na ljubljanskih Žalah Žalujoči vsi njeni ZAHVALA ob slovesu od našega MIHI J A LEVAČIČA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem sošolcem in učiteljem obeh šol, ki sta bili pomemben del mnogo prekratkega življenja najinega sina, sosedom in vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, iskrena hvala za izkazano mu spoštovanje, za čudovito cvetje in sočustvovanje z nama. Še posebej se prisrčno zahvaljujeva članom Gasilskega društva Dragomer—Lukovica, pevcem dragomerskega zbora, trobentarju in obema govornikoma, ker ste tako toplo pospremili najinega edinega otroka k njegovemu zadnjemu počivališču. Žalujoča mami in ati Dragomer, 2. marca 1994 ***** ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega PETRA RUPNIKA se iskreno zahvaljujemo njegovim najbližjim sodelavcem tovarne Kolektor. celotnemu kolektivu tovarne, kot tudi vsem drugim sodelavcem na najrazličnejših področjih njegovega pestrega poslovnega in družbenega življenja, ki ste ga s spoštovanjem in ljubeznijo pospremili na njegovi zadnji poti. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem drugim: sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala za vsa ustna in pisno izrečena sožalja Zahvaljujemo pa se tudi zdravnikom dr. Nedi Petek. dr. Dordctu Fenvešiju in dr. Franciju Jerebu, kot tudi drugemu zdravstvenemu osebju za ves trud. da bi mu vdihnili življenje. Hvala tudi predsedniku Krajevne skupnosti, predsedniku Izvršnega sveta skupiščine Idrija, posebno pa še Stojanu Petriču. Juriju Klcindinstu in drugim najožjim sodelavcem za tople in prisrčne poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Idrija. 7. marca 1994 momui 4 i % k i X>£K.O DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Koliko trupel še skriva Hiša groze? GLOUCESTER, 7. marca — V hiši 52-letnega zidarja Fredericka Westa, ki so ga prejšnji teden osumili umora 16-letne hčerke Heather, za katero se je pred sedmimi leti izgubila vsaka sled, in še dveh deklet, je policija danes našla že sedmo truplo. Po odkritju prvih treh, ki jih je morilec zakopal na vrtu, so z napravami, s katerimi po potresih iščejo žrtve v ruševinah, natančno preiskali klet. Tam so našli še tri trupla in davi četrto. Na sliki: policista pred Hišo groze v Gloucestru zlivata vodo, ki se je nabrala v kleti, ker so med prekopavanjem poškodovali cevi. (Besedilo in telefoto: Reuter) BEOGRAJSKA RAZGLEDNICA Raje srbski glavobol kot slovenski aspirin Srbsko-čmogorski izdelovalci zdravil zahtevajo, naj državljani namesto slovenskih kupujejo poceni domača zdravila - Zelje po gospodarski reintegraciji OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 7. marca — Po stališču proizvajalcev zdravil sodeč, se srbsko-črnogorska federacija pripravlja, da bo onemogočila prodajo zdravil slovenskih proizvajalcev na tukajšnjem trgu. Tako je v svojem javnem nastopu Milan Stojčevič, generalni direktor ICN Galenike, dejal, da je samo lani država za slovenska zdravila porabila 93 milijonov mark, »čeprav ni nobenih potreb po uvozu zdravil iz Slovenije in Hrvaške«. Po njegovih besedah srbski farmacevti v Sloveniji ne prodajajo, prav tako ne v Hrvaški. Direktor ICN Galenike pravi, da so srbska zdravila v Hrvaški prepovedana, v Sloveniji pa jih ni na registriranem seznamu uvoženih zdravil, »tako da mi v ti dve republiki ne moremo ničesar plasirati, čeprav bi morala obstajati recipročnost«. Navzočnost slovenskih zdravil na trgu Posebna misija Nata v soboto v Sloveniji BRUSELJ, 7. marca — V Slovenijo bo to soboto prišla posebna misija Nata, da se pogovori o vključevanju naše države v Partnerstvo za mir. Misijo bo vodil namestnik generalnega sekretarja Nata Gerhard von Moltke, njen poglavitni namen pa je, da naši strani prikaže, kako naj bi pripravili posebno prezen-tacijsko gradivo o možnem sodelovanju z Natom, in hkrati seveda pojasni, kaj tudi Nato pričakuje od Slovenije kot enega od bodočih partnerjev za mir. Razgovori bodo potekali v soboto, medtem ko za zdaj v Bruslju še usklajujejo za obe strani najustreznejši datum, ko naj bi na sedežu Nata predsednik republiške vlade dr. Janez Drnovšek v spremstvu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta podpisal tako imenovani okvirni dokument Partnerstva za mir. Kot je znano, je svet Nata minulo sredo potrdil, da Slovenija izpolnjuje pogoje za vključitev v to partnerstvo. V Partnerstvo za mir je doslej vstopilo oziroma je enak okvirni dokument podpisalo deset članic Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC), v sredo pa ga bo kot enajsti podpisal tudi predsednik češke vlade Klaus, medtem ko je Slovenija prva država zunaj kroga članic NACC, ki si je zagotovila to možnost. (S. Ž.) Deklaracija o enakih možnostih moških in žensk BRUSELJ, 7. marca — Tu so danes popoldne, ob 8. marcu ženskem prazniku, pod vodstvom belgijske ministrice za delo, zaposlovanje in politiko enakih možnosti Miet Smetove podpisali deklaracijo o enakih možnostih moških in žensk v Evropi, potem ko so o tem dokumentu že včeraj v okviru posebne evropske konference razpravljale ministrice v vladah držav članicah Sveta Evrope. Ministrice, med katerimi je bila tudi slovenska ministrica za delo Jožica Puhar, sta opoldne sprejela belgijska kralj in kraljica, Jožica Puhar pa je imela odmeven nagovor tudi med popoldanskim podpisovanjem deklaracije, kar je prikazala tudi tukajšnja televizija. (S. Ž.j Prve svobodne volitve tudi v Kazahstanu MOSKVA, 7. marca — Okrog 9,5 milijona volivcev bivše sovjetske republike in zdaj samostojne države Kazahstan gre danes prvič v zgodovini na prve svobodne večstrankarske parlamentarne volitve. Ker je Kazahstan predsedniška republika, imajo tokratne volitve sicer manjši pomen, saj se 135 od skupno 177 poslancev voli po večinskem sistemu v enomandatnih okrožjih. Klasičnih strankarskih volitev po proporcionalnem načelu ne bo. Kazahi so torej v vrhovnem sovjetu združili funkcije poslanske zbornice in senata, izvoljenih po starem sovjetskem (večinskem) sistemu, brez strankarskih proporcionalnih volitev. Tako se predvideva, da si bo predsednik Nazarbajev na teh volitvah izvolil zelo poslušen parlament, v najslabšem primeru pa »konstruktivno opozicijo«. (D. K.) Težave raketoplana Columbia HOUSTON, 7. marca (STA/AP/DPA/AFP) - NASA je sporočila, da za zdaj ne namerava skrajšati poleta vesoljskega raketoplana Columbia, ki se je začel v petek in naj bi predvidoma trajal do 18. marca. Nekaj ur po izstrelitvi so astronavti zaznali visok pritisk v vodu goriva, ki je povezan s pomožno pogonsko enoto. Astronavti so preprosto zanemarili to dejstvo in problem rešili z vključitvijo rezervnih grelcev. Težava spominja na podobno okvaro pri dramatični odpravi Apolla 13, ki pred skoraj natanko štiriindvajsetimi leti ni mogel pristati na Luni zaradi eksplozije rezervoarja, ki jo je povzročil pokvarjen grelec. V petčlanski posadki Columbije so štirje astronavti, ki so vsi vojaške osebe in ena astronavtka, Marsha Ivins, ki je civilist. Na raketoplanu Columbia so tri enote (APU), ki skrbijo za pritisk v hidravličnem sistemu, kar je pomembno predvsem v času vzleta in pristanka. Raketoplan lahko varno pristane tudi z eno samo enoto APU, vendar bi se moral po Nasinih pravilih že v primeru okvare ene same enote takoj, ko bi bilo to mogoče - vrniti na Zemljo. Porodilo Hidrometeorološkega zavoda Vedno tesnejši politični dialog z Evropsko unijo Nove oblike sodelovanja med EU in pridruženimi članicami - Asociacijska sveta z Madžarsko in Poljsko OD NAŠEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 7. marca — Evropska unija v skladu z lanskimi stališči svojega vrha v Kobenhavnu razvija intenzivnejše stike s srednje- in vzhodnoevropskimi državami, s katerimi je doslej sklenila sporazum o pridruženem članstvu. Kot je znano, bo evropska komisija 16. marca obravnavala ta sporazum tudi s Slovenijo, zato je takšna pripravljenost EU na poglobitev stikov kajpada zelo dobrodošla. Jutri zvečer se bo prvič zgodilo, da bo na sedežu sveta EU sestanek v okviru tako imenovanega mnogostranskega političnega dialoga med EU in šestimi državami omenjenega območja (Madžarsko, Poljsko, Češko, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo), na katerem naj bi sicer večinoma spregovorili o nadaljnjem oblikovanju takega dialoga in njegovih možnostih. To pa je že zametek mnogo tesnejših stikov med državami dvanajsterice in pridruženimi članicami, medtem ko je priča- • Svet Evropske unije doslej še ni razpravljal, kot je bilo predvideno, o razvoju položaja v nekdanji Jugoslaviji, torej o BiH in grškem embargu na trgovanje z Makedonijo, temveč je temo pustil za nocojšnjo delovno večerjo. kovati, da bi se stiki na taki ravni lahko kmalu okrepili še z drugimi državami, ki se z unijo šele pogajajo o evropskem sporazumu. Dopoldne so se zunanji ministri držav EU prvič sestali z zunanjima ministroma Poljske in Madžarske v tako imenovanih asociacijskih svetih, ki sta začela delovati 1. februarja letos po ustreznih sporazumih. Takšne svete naj bi uporabili predvsem za izmenjavo stališč do političnih vprašanj. V tem primeru gre namreč za višjo obliko sodelovanja od dosedanjih. Nova asociacijska sveta denimo omogočata tema državama tehtnejšo razpravo z Evropsko unijo o njunih razvojnih procesih, reformah, ekonomskem in političnem položaju in podobno. Zanimivo pa je, da ob tej priložnosti še naprej poudarjajo, da EU kljub vsemu še nima povsem poenotenih pogledov na ta območja in tako še ni izdelala dokončnih meril za vključevanje srednje- in vzhodnoevropskih držav. Vendar je že znana itali-jansko-britanska pobuda, ki poskuša vnesti živahnost v njihovo nadaljnje približevanje z dvanajsterico. V zvezi s tem si Evropska uni- ja in zainteresirane države prizadevajo še za dodatne medsebojne posvete prav na enem od ključnih področij, to je pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU. Tako naj bi v prihodnje vsako leto vsaj enkrat pripravili tudi posebna srečanja predsednikov evropskega sveta in evropske komisije s predsedniki držav ali vlad pridruženih članic, medtem ko naj bi predsedstvo sveta Evropske unije neposredno obveščalo veleposlanike pridruženih držav o dogajanju na vsakem vrhu EU (praviloma so vsaj po dvakrat na leto in se nanašajo na najpomembnejša vprašanja o razvoju unije). Seveda pa so predvidene tudi številne druge oblike tesnejšega sodelovanja (posebni sveti) in obveščanje med EU in pridruženimi državami. STOJAN ŽITKO on pojasnjuje z dobrim delom predstavnikov slovenskih farmacevtov, ki tudi v blokadi najdejo način, da se zdravila Krke in drugih najdejo na policah predvsem tukajšnjih zasebnih lekarn. Srbski proizvajalci so uporabnike zdravil tudi javno pozvali, naj pri prihodnjih nakupih gledajo na domača nadomestila za zdravila, ki so poleg tega, da imajo enako delovanje kot slovenska ali hrvaška, večinoma tudi cenejša. Toda večina državljanov se še vedno med na primer • V Beogradu se kot možne oblike gospodarskega sodelovanja s Slovenijo omenja cona svobodne trgovine, carinska unija, skupni trg, gospodarska in monetarna unija, kar vse je odvisno od političnih dejavnikov, saj se je že zgodilo, da so imeli »ekonomski dejavniki vzporedno, celo drugorazredno vlogo«, pravi Marta Bazler-Madžar. Krkinim 1,5-miligramskim re-derginom, ki stane nekaj več kot dva dinarja, in njegovim nadomestnim zdravilom redizorom, ki ga izdeluje Zorka iz Šabca in stane 4,60 dinarja, odločajo za prvega. Tudi Krkin benil se dobro prodaja, čeprav je nekaj dražji kot tukajšnje nadomestilo za kapljice za nos, prav tako gredo dobro v promet tudi druga slovenska zdravila. Tukaj se ni zmanjšalo tudi zanimanje za slovenske gospodinjske aparate, posebno tiste iz proizvodnjega porograma Gorenja. Tako je pred nedavnim Danica Jelušič, direktorica Gorenja X, sicer generalni zastopnik velenjskega podjetja za območje Srbije in Črne gore, izjavila, da so »Slovenci zainteresirani, da zadovoljijo ta trg z dostopnimi cenami svojih proizvodov. Cene so dostopne in se ne bodo spremenile do konca leta, možno pa je tudi odloženo plačilo«. Časopisi v Beogradu so objavili tudi njene besede, da so v Sloveniji pripravljeni sprejeti kot plačilo tudi kompenzacijo, ker potrebujejo grelce, termostate in druge artikle, ki jih vgrajujejo v svoje izdelke, prej pa so jih kupovali v teh krajih. Prav tako kot v pri- meru zdravil je tudi tu na potezi srbsko-črnogorska vlada, ki mora dovoliti takšne posle. V zadnjem času se ob vprašanju gospodarskega sodelovanja, ki se bo obnovilo z vzpostavljanjem diplomatskih odnosov, poudarja tudi, da je bil lani izdelan elaborat o politiki gospodarskih odnosov s Slovenijo, Hrvaško in Makedonijo. Po besedah dr. Marte Bazler-Madžar, ki je delala ta elaborat, je mogoče to sodelovanje v prihodnje zasnovati na načelih GATT. V tem primeru bi prišlo do »radikalnega zmanjšanja odvisnosti proizvodnje in trgovine ZRJ od delov nekdanje Jugoslavije«. V drugem primeru, za katerega se tudi sama zavzema, pa bi prišlo tudi do reintegracije gospodarskega prostora nekdanje skupne države. Zagovorniki te reintegracije poudarjajo, da bosta Srbija in Črna gora zelo težko, tako kot tudi druge nekdanje članice SFRJ, nadomestili prej osvojene trge in da to ne bo mogoče brez zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti. SLOBODAN DUKIČ Moldavci so se izrekli za neodvisnost MOSKVA, 7. marca — Po prvih rezultatih sodeč se je okrog 90 odstotkov prebivalcev Moldavije na včerajšnjem referendumu (ki se ga je udeležilo 65 odstotkov volivnih upravičencev) izreklo za status samostojne in neodvisne države Moldavije . Referendum je izsilil predsednik Mircea Snegur zato, ker je bilo s strani Rusije in ruskih prebivalcev Moldavije vse od osamosvojitve decembra 1991 slišati očitke, da se morajo Rusi nasilno odcepiti, zato, ker poskuša vladajoča Narodna fronta združiti Moldavijo z Romunijo. Že po prvih svobodnih parlamentarnih volitvah v Moldaviji prejšnjo nedeljo je postalo jasno, da ideja o združitvi Moldavije z Romunijo nima veliko pristašev. To se je potrdilo tudi na včerajšnjem referendumu: devet desetin prebivalcev Moldavije se je izreklo za status »neodvisne, celovite Moldavije v mejah iz leta 1990«. D.K. PREOBLIKOVANJE BALKANA Črni gori diši Hercegovina Beograd in Podgorica naj bi si, v skladu z vojaškimi zaslugami, razdelila Bosno in Hercegovino - Socialisti začeli prisegati na črnogorsko državnost OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 7, marca — Od mnogih idej, ki jih je v zaključnem govoru na kongresu vladajoče DPS izrekel njen ponovno izvoljeni predsednik mag. Momir Bulatovič, je zanimiva predvsem ta, da bi bila Hercegovina lahko kmalu sestavni del Črne gore. že, da pri dr. Tudmanu za kaj takega ni možnosti. Najverjetneje je s tem Bulatovič razkril pogodbo, o kateri se že dolgo govori: da se bo severni del Republike srbske (severno od Foče prek Pal in Banjaluke) priključil Srbiji, Hercegovina (južno od Foče in na jugu skoraj do Dubrovnika proti Mostarju) pa naj bi postala sestavni del Črne gore. Tako bi Srbija in Črna gora, čeprav »nista sodelovali« v vojni, dobili »svoj zasluženi del«, •.seveda v sorazmerju z velikostjo sedanje »skupne države« in »vojaškimi zaslugami«. Menijo, da je to možnost predlagalo tudi vodstvo Republike srbske, ki se tako izmika ustanavljanju lastne države. S tem bi tudi Hercegovina »brez bolečin« prišla do Jadranskega morja (pri Hercegno-vem), kar je dr. Karadžič sicer že večkrat zahteval, toda vse ka- Mag. Momir Bulatovič ni rekel, da gre za direktno priključitev Hercegovine k Črni gori. To je oblikoval kot »stoletno željo« Hercegovcev in Črnogorcev, da bi živeli skupaj, kot »željo pradedov«. Ne gre za nikakršno zvezo, ampak za »normalno življenje«, pravi in tako pojasnjuje: »Če bodo Hercegovci hoteli živeti z nami in če mi v Črni gori demokratično potrdimo, da si tudi tako želimo, zakaj bi potem ne bilo tako?« Ni dvoma, da bo »tako«, toda oblika »demokracije« je verjetno že dokončna. Mag. Bulatovič je v svojem govoru povedal tudi, da so korenine Črnogorcev v srbskem nacionalnem bitju, toda sedaj so narod s posebno državno in nacionalno samosvojostjo. Benetton je šel tokrat predaleč Znamenito reklamo modne znamke, ki bode v oči tudi v Sloveniji, so v Italiji vendarle prepovedali — Protivojno sporočilo okrvavljenih oblačil OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 7. marca — Italijanska »žirija za reklamno samodisciplino« je prepovedala najnovejši Benettonov plakat, na katerem dela reklamo za United Colors of Benetton kar vojna na tleh nekdanje Jugoslavije. Snežne razmere Mariborsko Pohorje: do 50 cm snega, obratuje vlečnica Stolp in vse vlečnice na Arehu, na snežnem stadionu je možna nočna smuka med Arehom in Bolfenkom vozi smučarski avtobus. Rogla: od 80 do 110 cm naravnega južnega in umetnega snega, vse naprave vozijo od 9. do 16.30, tekaške proge so urejene na 3, 5 in 10 kilometrov, smučarski avtobus vozi. Kope: od 20 do 40 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 16.30, tekaška proga je urejena. Krvavee: 65 cm zmrznjenega snega, naprave obrati»i*»m Pniriž.rir** <;n cnonn vlečnica vozi od 9. do 17 vozijo od 9. do 17. ure, obratujejo pa naprave v Podkornu in vlečnica v Planici. VeHkapta^r snežne krpe, naprave ne obratujejo. Sori- trosedežnica ne naprave razen 9. do 16. ure. Avtor plakata je spet Benettonov fotograf in reklamni agent Oliviero Toscani, znan po šokantnih posegih v svet reklame: s poljubom duhovnika in redovnice, s krvavim novorojenčkom, ki se ga še drži popkovina, s sorodniki ob postelji umirajočega za aidsom, s sicilijanskimi ženskami pred krvavo žrtvijo mafije, svinja na smetišču... Tokrat je Toscani dobil iz Hrvaške s krvjo prepojene maskir- • Oliviero Toscani: »Ko smo se pogovarjali o sodelovanju, Benetton od mene ni zahteval, naj povečam prodajo, temveč da zgradim imidž sodobnega in družbeno ozaveščenega podjetja. Naše reklame so manj reklame, kot pa opozorilo na vse, kar se dogaja okrog nas in gre pogosto, v vesteh in reportažah, mimo nas nezapaže-no. Ko te dogodke reaktualizira-mo v 'reklamah' pa izzovejo reakcijo. In točno to hočemo.« ne hlače in majico, ki ju je nosil hrvaški vojak Marinko Gagro, ko je julija lani padel pri Humu v BiH. Toscani pravi, da edinole reklama še koga šokira, da je to torej tudi prispevek Benettona v boju za mir. Tako je prevajal tudi pooblastilo, ki ga je dobil od vojakovega očeta in ki je bilo natisnjeno v reklamah v tisku, ne pa tudi na plakatih. Toda besede, da se oče strinja s tem, da se vzamejo sinovi podatki za plakat »za mir u borbi protiv ra ta«, Benettonu prevedli, da se oče strinja s tem, da se »uporabi ime in tisto, kar je ostalo za sinom, za mir in proti vojni«. Nekateri so očitali Tos-caniju, da je nemoralno povzdigovati smrt hrvaškega vojaka na bosanski fronti, v nekaterih državah so plakat bojkotirali, zdaj pa je prepovedan tudi doma, češ da je sporočilo nekorektno. Družina nesrečnega Marinka za to Benettonovo akcijo ni dobila niti lire. V izrabljanju tuje nesreče za Benettonovo korist je šel Toscani tokrat predaleč, toda firma iz Trevisa je lansko leto zaključila z desetodstotno večjim prometom kot leto prej. Tudi zaradi takšnih reklam. STANE IVANC > Takšna stališča in tudi kongres v celoti so izzvali burne reakcije političnih nasprotnikov. Nekateri neodvisni časopisi so cinično pripomnili, da se je kongres začel prav na dan spomina na mrtve, kar pa ni naključje, saj je DPS v petih letih vladavine »pokopal Črno goro«. Dr. Radovan Radonjič, nekdanji funkcionar ZKJ, sedaj pa eden od ideologov »črnogorskega bloka«, pravi, da ta blok iz dneva v dan napreduje in da se bo uresničila ideja o samostojni in neodvisni Črni gori. Združenje Črnogorcev iz Vojvodine izjavlja, da ne želijo »druge srbske države«, ampak da bodo to, kar so — »svobodni Črnogorci«. Črnogorsko društvo iz Los Angelesa imenuje mag. Bulatoviča in Mila Djukanoviča »morilca Črne gore«. Ugledni • Bulatovič je izjavil, da črnogorske državnosti ne more nihče zanikati, vendar pa tudi, da 95 odstotkov državljanov ne misli tako. Omenil je neko raziskavo, ki je pokazala, da več kot 75 odstotkov državljanev trdi, da hoče živeti skupaj s Srbijo v ZRJ, zato je zatrdil, da ne »bo nihče dovolil delitve Črne gore in Srbije, posebno ne, dokler je na oblasti DPS«. režiser Veljko Bulajič trdi, da sta »realizatorja okupacije«, kipar in profesor na ljubljanski univerzi Momo Vukovič pa dodaja: »Nam, Črnogorcem, ki živimo zunaj svoje domovine, je hudo, ko vidimo, da Črna gora postaja okraj v Veliki Srbiji.« Slikar Dimitrije Popovič pravi, da DPS ne more biti glasnik črnogorskih interesov, književnik Jevrem Brkovič pa je v svoji pesmi sporočil, da je Črna gora globoko padla (»Globlje od tebe se ne da pasti...«). Skupina pisateljev in režiserjev iz Beograda in društvo Montenegro iz Ljubljane sporočajo, da »Črna gora je in bo«, k obrambi identitete pa poziva tudi princ Nikola II. Petrovič Njegoš. Veliko je sporočil. Nekateri hočejo Črno goro takšno, kakršna je bila v preteklosti, mag. Bulatovič pa jo hoče razširiti proti Neretvi, toda tudi kot velika država naj bi bila odvisna od Beograda. BRANKO JOKIČ — ISKRICE- Kje bi bila moč žensk, če ne bi bilo moške nečimrnosti? MARIE EBNER-ESCHENBACH Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 8. marec 1994 Dmitrij Hvorostovski kot Onjegin Ko se je pred leti na svetovnih koncertnih in opernih odrih prvič pojavil mladi sibirski baritonist DMITRIJ HVOROSTOVSKI, so mu najbolj vneti zagovorniki in navdušenci takoj napovedovali svetovno pevsko kariero. Hvorostov-skega so kot ekskluzivnega umetnika takoj angažirali pri nizozemskem Philipsu in mu kot prvo ploščo ponudili izbor opernih arij ruskega in italijanskega repertoarja, natančneje Čajkovskega in Verdija. Hvorostovski je na tej prvi plošči iz leta 1990 zlasti navdušil kot interpret osrednjih baritonskih vlog iz Jevgenija Onjegi-na, Pikove dame, Čarodejke, Jolante in Mazep-pe ( Čajkovski) in Traviate, Macbetha, Luise Miller, Trubadurja in Don Carlosa (Verdi). Sledil je izbor ruskih narodnih pesmi z naslovom Črne oči ter izbor Ruskih romanc (Čajkovski, Rahmaninov). Na opernem področju pa je Dmitrij Hvorostovski začel snemalno pot z manj uspešnim posnetkom Mascagnijeve Cavallerie rusticane, tudi spričo slabše zasedbe vlog v celoti, slabega orkestra in dirigenta. Hvorostovski je pel Alfia. Nadaljevanje opernega snemanja je za Dmi-trija Hvorostovskega bolj optimistično, zlasti po londonskih nastopih v Jevgeniju Onjeginu v Co-vent Gardnu in potem v Parizu, kjer je opero posnel z Orchestre de Pariš in Komornim zborom iz St. Petersburga pod vodstvom dirigenta Semjona Bičkova. Žal se Bičkov tokrat ni izkazal kot zaupanja vreden ruski dirigent in zelo povprečnega pariškega orkestra ni znal spodbuditi k vrhunskemu muziciranju, tako da nastopa brez prave dramatične moči in lepote kontrastov, ki jih Jevgenij Onjegin ponuja v izobilju. Kritika je to hitro opazila in posnetku kot celoti to zelo zamerila. No, Hvorostovski je bil kljub slabši oceni celotne opere deležen laskavih priznanj , čeprav mu kritiki še niso dali epiteta »zgodovinske interpretacije« in glasno upajo, da bo to vlogo pel še precej bolje. Za to pa bo potrebno celotno glasbeno okolje na višji ravni. Najbrž je Pariz v opernem smislu trenutno na nižji ravni, kot jer siceršnja svetovna produkcija ( London, New York, Dunaj, Milan). Dmitrij Hvorostovski se je rodil leta 1962 v Krasnojarsku v Sibiriji, kjer je študiral na Visoki šoli za umetnosti pri Jekaterini Jofel, potem pa postal solist v mestni operi. Leta 1987 je Dmitrij Hvorostovski zmagal na nacionalnem pevskem tekmovanju Sovjetske zveze, leta 1988 pa na mednarodnem pevskem tekmovanju v Toulousu. Poleti 1989 je Hvorostovski pritegnil pozornost z zmago na svetovnem tekmovanju pevcev v organizaciji BBC v Cardifu. Na prvem recitalu v prestižni londonski dvorani Wigmore Hall decembra 1989 je kritik v The Times zapisal: »Prišel je, pel in osvojil«. Po prvem nastopu v New Yorku marca 1990 so pisali, da je Hvorostovski pevska zvezda prve vrste. Kmalu so sledili nastopi v beneškem teatru La Fenice (Jevgenij Onjegin), San Franciscu ( Vojna in mir), Londonu (Puritanci), Milanu (Don Carlos), Parizu (Jevgenij Onjegin). Medtem je že debitiral z recitalom na Salzburškem poletnem festivalu, pel pa je tudi ob obletnici Kolumbovega odkritja Amerike na gala koncertu v Liverpoolu. Takoj po posnetku Jevgenija Onjegina je pri Philipsu že izšla Traviata, v kateri Hvorostovski poje očeta Giorgia Germonta. kar pa je nekoliko smešno, ker poje tridesetletnik očeta Alfreda Germonta, ki ga poje petinšestdesetlet-ni tenorist Alfredo Kraus. (M. Z.) Astrologija na Sorbonni?___________________ Je res napočil čas, ko bo treba vključiti astrologijo med visokošolske predmete? Milijoni Francozov in Francozinj, ki vsak dan prebirajo svoj horoskop, ne vedo, da so nekoč poučevali astrologijo na sami Sorbonni. Temu početju, ki je trajalo vse od / Ptolomeja, je leta v*' 1666 naredil konec Colbert, za ene strašen racionalist, za druge pa napredni razsvetljenec. Tri stoletja kasneje pa se ta veda spet vrača, ne skozi vrata, ampak skozi okno - ženski tisk namreč. Krivico, ki je bila narejena astrologiji, namerava popraviti ELIZABETH TEISSIER, ki je tudi sama študirala na Sorbonni, a seje umaknila v Ženevo, ustanovila družbo E. T. et Cie. in od tam razpošilja po svetu svoje jasnovidne napovedi. »Želim si doseči rehabilitacijo astrologije. Treba bi jo bilo poučevati na univerzi. Seveda jo je mogoče imeti za fosil, prav rada pa bi svoja spoznanja na tem področju delila s sodobniki. Astrologija je kraljica znanosti, v dobi prosvetljenstva so jo zavrgli, ker ni bila dovolj kartezijanska.« Neutrudno navaja besede Andreja Bretona: »Astrologija je zelo stara, zelo plemenita dama, ki je prišla iz pradavnine, prav škoda, da danes na njenem prestolu sedi prostitutka.« Družba E.T. si na vse kriplje prizadeva očistiti to znanost šarlatanov, dobiti prvenstvo in univerzitetne pravice, se pravi svojo katedro, ki bi obsegala vse mogoče, od raziskovanja do statistike, zgodovine astrologije itd. Bi si želeli diplomirati iz horoskopov na Sorbonni? NIČ NOVEGA — Vladimir Žirinovski se je po približno šestnajstih urah bivanja v posebnih prostorih brniškega letališča vrnil v Moskvo. Slovenija ga je razglasila za nezaželeno osebo in mu ni dovolila vstopa. Pa toliko novega bi nam lahko povedal... t / Torek, 8. marca 1994 DELO * IV., V. — stran 11 NEPLAČNIKI S POVŠETOVE 20 NA SODISCE Pokličite nas! Nikar ne brskajte po telefonskem imeniku. Za- a vrtite številko ljubljanske J rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po va- . šem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. noaoooooaaaaaaaatn. Govorica cvetja ob začetku pomladi LJUBLJANA, 7. marca - Spet je dan žensk, praznik, ki ga marsikatera ženska ne mara, saj jo spominja na komunistično prisilo, veliko pa jih je, ki ga vsako leto nestrpno čakajo, saj gre za mednarodni praznik, proslavitev obletnic, ko so pred davnimi časi ameriške ženske dvignile glavo in se spustile v boj za enakopravnost z moškimi. Pri nas smo ga sprejeli kot dan žena, dan žensk, materinski dan, v bistvu pa je povsem nepomembno, kako se imenuje. Če otroška roka ubere poljski cvet, moževa ali prijateljeva odšteje nekaj tolarjev zanj v cvetličarni, datum in naziv praznika nista najbolj pomembna, saj skozi cvetje govorijo ču stva. V Gardenii so se dobro pripravili na ta praznik. Na voljo je več deset vrst cvetja in prek osemde set vrst lončnic, cene pa niso nič višje kot v navadni prodaji: tuli pani in nageljni so po 110 tolar jev, gerbere 180, vrtnice od 180 naprej. Lepo vejo orhidej se da dobiti že za 2600 tolarjev, posa mezni cveti so po 1300 tolarjev Cvetje v vseh petnajstih Gardeni inih cvetličarnah je povsem sveže. M. U Požvižgali so se na opomin SPL Ljubljana Računa za sanacijo cevovoda centralnega ogrevanja nočejo plačati, ker SPL ni jasno razložil, za kakšen dolg sploh gre - Izgubljen bonus LJUBLJANA, 7. marca - Stanovanjsko podjetje Ljubljana bo kratkem vložilo tožbo zoper lastnike stanovanj na Povšetovi 20. Sredi lanskega septembra so se predstavniki lastnikov stanovanj s Povšetove 14, 16, 18 in 20 namreč odločili, da prek omenjenega podjetja, ki upravlja srednja bloka, v treh mesečnih obrokih zberejo denar za nujno sanacijo dotrajanega in poškodovanega razvod-nega cevovoda centralnega ogrevanja. Delo je bilo opravljeno, pri plačilu pa se je zapletlo. Lastniki stanovanj s Povšetove 20 svojega deleža v višini 410.000 tolarjev (glavnica, brez zamudnih obresti) namreč nočejo poravnati. S smučmi s Shisha Pangme V sredo predavanje z diapozitivi o slovenskem višinskem smučarskem rekordu LJUBLJANA, 7. marca — V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bodo v sredo zvečer plezali in smučali. Vsi, ki bodo ob 19. uri prišli, bodo videli diapozitive Kranjčana Mateja Kranjca, Tržičana dr. Iztoka Tomazina, Jezerjana Drejca Karničarja in Ljubljančana Urbana Goloba z lanske odprave na 8046 metrov visoko goro Shisha Pang-ma. Orkanski vihar je mini odpravi lani oktobra odpihnil smučanje z vrha osemtisočaka. Kljub temu sta bila Kranjc in Tomazin na vrhu, smučanje z višine 7550 metrov je nov slovenski višinski smučarski rekord. Sto petdeset metrov niže je do baznega tabora odsmučal Drejc Karničar, 500 metrov niže pa tudi Urban Golob. Z živo glasbo bo 250 izbranih diapozitivov pospremil pianist Lado Janša. Mladi predavatelji zagotavljajo, da ne bo nikomur dolgčas med spremljanjem vzpona na osemtisočak in smučanju z grebena. M. K. Na Stanovanjskem podjetju Ljubljana smo zvedeli, da so poldrugi milijon tolarjev vredno sanacijo cevovoda z nekaterimi redkimi izjemami doslej v celoti plačali lastniki treh vhodov, ki jih povezuje le skupna toplotna postaja daljinskega ogrevanja, lastniki stanovanj s Povšetove 20 (teh je približno dvajset) pa z izjemo ene lastnice in štirih, ki so najbrž »po pomoti« plačali prvi obrok, še ničesar. Celo več. Ko jim je Stano- Mesec kulture ljubljanskih dijaških domov Od 8. marca do 7. aprila bodo predstavili kulturno-umet-niške dosežke gojencev LJUBLJANA, 7. marca - S koncertom v veliki dvorani slovenske filharmonije se bo jutri, v torek, začel Mesec kulture ljubljanskih dijaških domov. To je sklop prireditev (do letos teden kulture), ki jih vsako leto pripravi ljubljansko društvo vzgojiteljev zato, da lahko gojenci dijaških domov predstavijo svoje stvaritve. Koncert, na katerem bosta med drugimi gostovala igralka Prešernovega gledališča iz Kranja Judita Zidar in Tone Partljič, se bo, tako kot druge prireditve, začel ob 20. uri. V torek, 15. marca, bodo v avli dijaškega doma Šiška odprli razstavo likovnih izdelkov in fotografij. Naslednji torek, 22. marca, bo v domu Ivana Cankarja glasbeni večer. Triindvajsetega marca bo dramski krožek na Taboru uprizoril Genetovo dramo Služkinji, 24. marca pa bodo v dijaškem domu na Viču predstavili meddomsko literarno glasilo. Do 7. aprila se bodo zvrstile še druge podobne prireditve. N. Ž. vanjsko podjetje Ljubljana 11. februarja letos poslalo opomin pred tožbo, so jim ti složno poslali enake dopise z utemeljitvijo, da njihov dolg ni bil specificiran in zatorej ne vedo, kaj naj bi pravzaprav dolgovali. Navedli so še, da s SPL Ljubljana niso v nobenem pogodbenem odnosu (dogovor o sanaciji so podpisali kot skupnost stanovalcev). Med temi, ki naj ne bi vedeli, kaj morajo plačati, pa sta celo dva od treh predstavnikov Povšetove 20, ki sta 15. septembra lani podpisala zapisnik s sestanka edino točko dnevnega reda sanacijo razvodnega cevovoda centralnega ogrevanja za vse štiri vhode z izbiro izvajalca (delo je med šestimi ponudniki dobila Varovalka, d. o. o.). V SPL so se zdaj dokončno odločili, da bodo vse neplačnike tožili, saj ne z njimi ne z njihovim upravnikom, to je Standom, d. o. o., doslej niso našli skupnega jezika. Neplačniki so pri SPL po besedah Ljuba Perka, vodje oddelka inštalacij iz enote Bežigrad, poleg drugega zapravili tudi »bonus«, ki ga to podjetje sicer daje lastnikom stanovanj, ki jih upravlja. Za takšne lastnike namreč ne bo več vna prej zalagalo denarja za večja in praviloma draga intervencijska popravila, temveč bo od njih zahtevalo, naj najprej zbero denar. Prej se o kakršnih koli popravilih sploh ne bo hotelo pogovarjati. Ob skupni toplotni napravi na Povšetovi 14 do 20, pravijo na SPL Ljubljana, zbiranje denarja brez bonusa ne bo prijetno. Na celotnem sistemu bo treba namreč v kratkem nujno zamenjati MARKETINŠKA stran M DELO muJ MM VSAK TOREK run jub v.U .-/o še dotrajane glavne vodovodne ventile, urediti avtomatsko regulacijo, poskrbeti za generalno kemično čiščenje izmenjevalca toplote in zamenjati še del povezovalnega cevovoda. Na vprašanje, ali lahko neplačniki prihodnjo kurilno sezono ostanejo celo brez ogrevanja, smo na SPL Ljubljana - enota Bežigrad dobili pojasnilo, da je toplotna postaja zdaj urejena tako, da je iz sistema mogoče izključiti tudi vsak posamezni vhod. Neplačnikov iz njega zaradi neplačanih obveznosti in zaradi dejstva, da je na Povšetovi 20 tudi vrtec, najbrž ne bo mogoče izločiti, se pa kaj lahko zgodi, da jih bo zeblo zaradi neopravljene nadaljnje sanacije omrežja centralnega ogrevanja oziroma zato, ker se bo slej ko prej kaj pokvarilo. JANEZ PETKOVŠEK V Tuhinjski dolini nočejo svoje občine Celo na zboru krajanov j v Tuhinju se niso mogli opredeliti za lastno občino KAMNIK, 7. marca - V preteklem tednu je bilo v občini Kamnik sedem zborov krajanov, ki naj bi odločili, ali so za referendumsko območje Tuhinj oziroma novo občino s tem imenom. Zanimivo je, da se niti na enem zboru niso izrekli za samostojno občino. Ponekod soglasno, drugje pa z večino glasov so se odločili za novo mestno občino Kamnik. Za priključitev k občini Kamnik so glasovale KS Pšajnovica, Sela, Motnik, Srednja vas, Šmartno, Špitalič in celo Tuhinj. V slednji KS se večina krajanov denimo sploh ni mogla odločiti ne za lastno občino ne za priključitev h Kamniku. Zanimivo je bilo še v Motniku, kjer so kot alternativo priključitvi k občini Kamnik navedli še oblikovanje svoje občine, skupaj s KS Špitalič. Da se krajani na dobro obiskanih zborih niso odločili za ponujeno re-ferendumsko območje Tuhinj, je, kot je videti po razpravah, odločilo dejstvo, da ni bilo podatka o tem, kakšna bi bila javna poraba v tej občini. J. P. V Dolah pri Litiji niso za občino z Gabrovko Dolčani menijo, da nimajo nič skupnega z Gabrovko in si želijo živeti v litijski občini DOLE PRI LITIJI, 7. marca - Dolčani so se ta konec tedna odločili za litijsko in ne za predlagano samostojno referendumsko območje. Do 27. marca je treba uskladiti nasprotja med krajevnimi skupnostmi, ki bodo tvorile novo občino Litija, in med KS Dole pri Litiji. Če v predvidenem roku ne pride do sporazuma, bo do sedmega aprila odločal o tem državni zbor. ljajo asfaltno povezavo med Brezovim in Dolami pri Litiji, če- Na zbor občanov v Dolah pri Litiji je prišel županov namestnik Nace Šteferle in med drugim povedal, da naj bi se sedanja litijska občina razdelila na štiri nove: Kresnica-Jevnica, Desni in levi breg Litije z okoliškimi kraji, Šmartno in Gabrovka-Dole. Ker pa Gabrovčani in Dolčani nimajo niti geografskih niti gospodarskih skupnih točk, ta zveza ne pride v poštev. Še pred glasovanjem je krajane pretreslo spoznanje, da nihče od tistih, ki se zavzemajo za samostojno občino, ne ve, kako naj bi se financirala. Na demografsko ogroženem območju, ki meri kar 54 kvadratnih km, živi 870 ljudi. Tu je treba skrbeti za 87 km krajevnih, 27 km lokalnih cest, od tega pa je samo 4,5 km asfaltiranih. Občinski funkcionarji že nekaj let samo obljub- prav je KS pripravljena vložiti milijon tolarjev. Ker živi tukaj večina kmečkega prebivalstva, se ljudje bojijo morebitnih večjih davkov. Delavke v obratu Dol-ka, ki spada pod KZ Dole, so tudi po več mesecev brez osebnega dohodka. Ljudem je očitno prekipelo in želijo napredek. Tudi šolstvo je treba financirati. Izdatki za eno leto presegajo deset milijonov tolarjev, krajani pa se sprašujejo, kdo jih bo vse plačal. Ob takšnem spoznanju so glasovali 30:14 v korist litijskega referendumskega območja. Predsednik KS Branko Javoršek pa je po poročilu o zaključnem računu krajevne skupnosti za lansko leto nepre- klicno odstopil. BOJAN RAJŠEK Izšel je časnik skupnosti alpskih mest Štirikrat na leto v štirih jezikih — V prvi številki tudi vabilo v Ljubljano LJUBLJANA, 7. marca - De-lovna skupnost alpskih mest, katere članica je tudi Ljubljana, je te dni izdala svoj časnik. Imenuje se Vestnik Alpska mesta - Info, z njim pa bodo, kot je zapisano v uvodniku, razvijali in razširili dialog, znanje in sodelovanje med članicami delovne skupnosti. Časnik bo izhajal v slovenščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Vsake tri mesece ga bodo dobivale brezplačno turistične agencije, ki delujejo na tem prostoru, mestne službe članic delovne skupnosti in novinarji. V prvi številki je ena osrednjih tem predstavitev tako imenovanega inco-ming kataloga alpskih mest. To je skupni projekt Delovne skupnosti, ki je namenjen preučevanju in uresničevanju programov za turistično predstavitev. Katalog bodo skupaj s prospektom o celoviti turistični ponudbi tega prostora predstavili na letošnjem sejmu Alpe—Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 23. do 29. marca. D. V. Dragocene izkušnje iz delavnic LJUBLJANA, 7. marca - Kiparska delavnica je le ena od številnih, ki jih informacijski, izobraževalni in svetovalni center Teen college (Miklošičeva 38) v sodelovanju zavodom za šolstvo in ljubljanskim zavodom za zaposlovanje pripravlja za otroke in mladostnike. Z delavnicami zapolnjujejo prostor med šolo in praznim tratenjem prostega časa. Otrokom sproščeno in hkrati strokovno pomagajo pri odkrivanju in razvijanju umetniškega (in tudi drugačnega) nagnjenja, kar je dragocena izkušnja za poklicno odločanje. »Vsakdo nosi v sebi kakšen talent, le odkriti ga mora,« je misel enega od sodelujočih na kiparski delavnici, ki smo jo obiskali pred nedavnim. Neobičajno okolje umetnikovega ateljeja pod Rožnikom in nevsiljivi nasveti akademskega kiparja Jakova Brdarja so čudovita spodbuda k oblikovalskemu nagnjenju otrok. Podobno neprisiljeno razpoloženje vlada tudi v novinarski, družboslovni, kuharski in šiviljski delavnici, ki tečejo v tem semestru. (N. Ž., vse foto: Igor Zaplatil) 1J * rn- • * TINA Z BRATOM — Tinini oblikovalski uspehi so tako navdušili Luko, da je tudi sam poskusil kipariti. , " ' N, ... _____________________________________ - v \ . 1 ANJA IN JAKOV- Vsak, ki je imel priložnost opazovati umetnika in »njegove« otroke pri ustvarjanju, je lahko videl, da seje med njimi spletlo veliko prijateljstvo. Zato se večina otrok, ko zaključijo en sklop delavnice - deset dveurnih srečanj - vedno znova vrača. Jakov Brdar pa pravi, da se ne da izmeriti, kdo od teh srečanj odnese več, otroci ali on. USTVARJALNO OZRAČJE - Kup gline na sredi mize kar vabi. da vanj zakoplješ prste in oblikuješ, kar ti srce poželi. Morda sanjski grad, morda slona ali pa . . . KAJ BO NASTALO? - Ko se enajstletni Juš loti oblikovanja kosa vlažne gline, še ne ve, kaj bo nastalo pod njegovimi prsti. Največkrat kakšna žival, na primer labod. Ko se naveliča gnetenja, stopi v ski-cirni kotiček ateljeja, kjer se njegova domišljija izživi še z risanjem. Tudi pikado je tukaj in zdi se, da ne po naključju. Vsaka poteza mora (čim bolj natančno) zadeti. ___ ET~ II jšrtH GLINA JE UBOGLJIVA, ČE SO PRSTI DOVOLJ SPRETNI - Mojster iz Lončarskega podjetja Komenda, ki je gostoval v kiparski delavnici, je bil deležen veliko občudovanja. Otroci so zamaknjeno opazovali, kako se brezoblična gmota na lončarskem kolesu pod njegovimi spretnimi prsti spreminja v vazo, skledo, modelček za potico... Ko so se v lončarjenju preskusili še sami, so bili izdelki pač takšni, kot njihove izkušnje. Hib Ol-Jl A 1 -I .liti: Opomini za že plačano najemnino V Delu je bil 3. 3. 1994 na 7. strani objavljen članek »Opomini za že plačano stanovanjsko najemnino« o sporu med Mestom Ljubljano na eni strani ter občinami in Stanovanjskim skladom na drugi strani zaradi lastništva stanovanj solidarnostnega sklada. V njem je bil objavljen podatek, da so občine in Stanovanjski sklad na glavni obravnavi dne 1. 3. 1993 izbojevali pomembno zmago. Občine naj bi namreč po preteku 21 dni, ko bo sodišču predložen seznam solidarnostnih stanovanj, dobile nazaj pravico razpolaganja s temi stanovanji. Tako je vsaj razbrati iz izjave predsednika upravnega odbora Stanovanjskega sklada Borisa Andreeja. Zaradi korektnega informiranja javnosti moramo pojasniti naslednje: Na pritožbo Mesta Ljubljana je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena na 1. stopnjo v novo sojenje. V novem postopku se bodo izvajali tisti dokazi, na katere napotuje Odločba Višjega sodiš- ča in kot to zahteva postopek. V okviru tega dokaznega postopka bo Mesto Ljubljana predložilo sodišču omenjeni sezul stanovanj, pridobljenih s solidarnostnimi sredstvi. To pa je povsem nekaj drugega kot pridobiti pravico razpolaganja, ki bi jo občine in Sklad eventualno dobili šele po pravnomočni sodni odločbi. Če je predložitev omenjenega seznama na sodišče za eno stran v tem sporu pomembna zmaga, je treba povedati, da je to za zdaj le želja ali pa nepoznavanje stvari. Vsekakor pa bega in zavaja javnost. IS SML, predstavnik za tisk Andrej Meglič Kot je bilo že večkrat povedano in sporočeno v sredstvih javnega obveščanja, je naše podjetje poslovni pooblaščenec Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin. V okviru pogodbeno dogovorjenih del opravljamo tudi in-kaso najemnin za stanovanja, ki so jih s sklepom pristojnega organa posamezne občine prenesle na Stanovanjski sklad ljubljanskih občin. Glede na ugotovljene dolgove po knjigovodski evidenci, ki je že v preteklem letu presegalo 60 odstotne celotne zaračunane najemnine, smo dolžnikom, vsaj za delno kritje še neplačanih obveznosti, izstavili opomine, ki so po mnenju Mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo neupravičeni. Opominjanje je le del finančne izterjave. Lastnik terjatve pa se bo odločil, ali bo proti dolžnikom začel postopek prisilne izterjave. V teh postopkih bo lastnika zastopal zakoniti zastopnik — javni pravobranilec, in ne naše podjetje. Povedano potrjuje, da opravljamo za Stanovanjski sklad ljubljanskih občin le določene administrativno-tehnične storitve, ki so neodvisne od upravljanja večstanovanjskih hiš, v katerih je Stanovanjski sklad ljubljanskih občin lastnik posameznih ali večine stanovanj. Stanovanjsko podjetje Ljubljana, Franc Pirc, generalni direktor Sklep sem podpisal jaz V petek, 4. marca, je bil v Delu na 7. strani objavljen članek z naslovom Vodstvo bi nam moralo dati še eno priložnost, v katerem piše, da se je vodstvo koncerna Litostroj od- OD doln/eptl L-1 so se šolali iz dela. Izjavljam, da sem sklep o prekinitvi delovnega razmerja za Dušana Ogriča podpisal jaz. Sklep sem zahteval zato, ker je Ogrič med šolanjem v treh letih od zahtevanih izpitov do 28. 2. 1994 ni opravil 8 izpitov, čeprav bi moral po programu šolanja do 31. 12. 1994 opraviti vse izpite in zaključni izpit. Dušan Ogrič je zaposlen v Tovarni viličarjev in zato z njegovo odpovedjo dr. Jože Duhovnik nima nič skupnega, saj je imenovani neposredno podrejen meni. Litostroj, Tovarna viličarjev Borut Pod vršič, direktor KS Mengeš hoče mestno občino MENGEŠ, 7. marca - V krajevni skupnosti Mengeš so bili od 2. do 5. marca štirje delni zbori krajanov, na katerih so se izrekali o referendumskem območju. V Topolah, Loki, Mengšu in na Dobenem so se krajani soglasno odločili za referendumsko območje Mengeš. O ponudbi Trzina, da bi KS Mengeš z njim oblikovala skupno referendumsko območje oziroma občino Trzin, sploh niso glasovali. Pač pa so podprli željo po oblikovanju mestne občine Mengeš. J. P. Veliko zanimanje za vrtičke GORNJA RADGONA, 7. marca - Že nekaj let v Gornji Radgoni veliko ljudi najema zemljišča za gojenje vrtnin. Lani jim je krajevna skupnost dala v najem 340 vrtičkov in z najemnino zbrala 255.000 tolarjev. Štiridesetim vrtičkarjem, ki so uredili gredice na grajskem hribu, je KS odstopila zemljo brezplačno. Kaže, da bodo tudi letos lahko ustregli vsem povpraševalcem. (F. K.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v torek, 8. marca, pokopali 75-letnega upokojenca Miljutina Ajdiča (ob 10. uri). 92-letno upokojenko Marijo Jezeršek (ob 11. uri), 82-letno upokojenko Ivanko Ogrin (ob 12. uri), 85-letno upokojenko Ano Levec (ob 13. uri) in 62-letnega upokojenca Jožeta Novaka (ob 14. uri). VIC: Na viškem pokopališču bodo ob 15. uri pospremili na zadnjo pot 65-!etnega upokojenca Avgusta Kerenčiča. DRAVLJE: Na pokopališču v Dravljah bodo ob 16. uri pokopali 74-letno upokojenko Danico Ogrizek. (Š. M.) Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: — Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. - Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. - Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje je umeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ŽF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato smo podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelja, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slovenijo najkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so ro- dile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila I, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta Clara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. - S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih me-‘ stih. — V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. — Do vodilnih mest, poslanskih in drugih funkcij nas pride le malo, čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? - V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? — Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. — Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. - Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. — Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. — Manj afer, manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. — Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA. Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner & Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže pravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti. tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujuče«, »različne kombindcije«. pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami. . .« K sreči so vsaj nemške in angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK. Cesta IV/4, Velenje Narodni park bi pomenil konec za občino Kočevje Kočevci niso navdušeni nad poslansko pobudo, da bi bil na območju njihove občine narodni park — Podpisnike pobude vabijo, naj pridejo na pogovor KOČEVJE, 7. marca - Na današnjem pogovoru naj višjih predstavnikov kočevske občine s časnikarji so organizatorji opozorili na nestrinjanje domačinov s predlaganim narodnim parkom Kočevje. Pobudo zanj je dalo deset poslancev državnega zbora na pobudo Zelenih — ESS. Domačini so povedali še, da vabijo podpisnike pobude v Kočevje, ker se želijo z njimi pogovoriti, ali jim je ob podpisu bilo sploh jasno, kaj pobuda pomeni. V pogovoru se je pokazalo, da si posebne naklonjenosti podpisani poslanci v Kočevju niso pridobili, z izjemo pri tistih, ki se zavzemajo za rezervat. Narodni park bi namreč pomenil konec občine Kočevje, njeno smrt, kot so povedali. »Tu bo šlo očitno za čiščenje, ne etnično, temveč domačinov. Osilničane na primer bodo preselili kdo ve kam, tam pa bodo uredili čudovito divjino,« ugotavlja predsednik kočevske občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. »Lahko bomo hodili na Hrvaško in od tam občudovali s trnjem do vode lepo zaraščeno slovensko obalo Kolpe. Upam, da nam pri tem ne bo preveč smrdelo, ker Hrvatje spuščajo v Kolpo vse in se ne ozirajo na varstvo narave. Naši, namesto da bi s Hrvati dosegli normalno varstvo Kolpe, privijajo nas z narodnimi parki, ker imajo očitno raje bukve kot ljudi,« je bil nejevoljen Alojz Bauer iz ob-kolpske doline. »Ne vem, od česa bo živela divjad v narodnem parku, če v njem ne bo več ljudi. Sedaj namreč vsak kmet redi ob vsaki kravi še dva jelena, ker pač naredijo toliko škode. Na leto odstrelijo 1700 jelenov in nekateri želijo to lovišče obdržati na račun nas. Pobudniki narodnega S podarjenim denarjem do mamografa tudi v Zasavju Zveza društev za boj proti raku je trboveljski bolnišnici podarila 67.000 mark - Še zbirajo denar TRBOVLJE, 7. marca — V mednarodnem tednu boja proti raku, ki se izteka z današnjim dnem, je Zveza društev za boj proti raku podarila trboveljski Splošni bolnišnici 67.000 mark. V SB, sicer regijski ustanovi, nameravajo s tem denarjem kupiti mamograf, rentgensko napravo za zgodnje odkrivanje raka na dojkah in organizirati zasavski center za odkrivanje bolezni dojk, v katerega bodo skušali pritegniti tudi dispanzersko ginekološko službo SB. O ustanovitvi centra za bolezni dojk tudi v okviru trboveljske SB so v Zasavju prvič razmišljali že leta 1975, idejo pa nato znova oživili pred osmimi leti. Med kakšnimi sedmimi tovrstnimi centri v Sloveniji bi trboveljski center pokrival območja Zasavja, Litije, pa celo Laškega in Sevnice, kjer je približno 55.000 žensk. Tak predlog so podprli tako na Onkološkem inštitutu kot pri Društvu za boj proti raku. Vendar v Zasavju načrtov niso mogli uresničiti. »Pač zaradi znanih razmer v zdravstvu in gospodarstvu v vseh teh letih,« pojasnjuje dr. Jože Čuk, predsednik Odbora za organiziranje centra za bolezni dojk v SB. Lani so z Društvom in z Onkološkim inštitutom znova navezali stike. Izkupiček lanske akcije, ki jo Društvo v dobrodelne — onkološke namene sicer izpelje vsako leto, so tako zdaj namenili trboveljski SB. Zbrana sredstva predstavljajo približno tretjino denarja, potrebnega za celotno naložbo, tako da bo na lokalni ravni potrebno zbrati še od 110.000 do 130.000 mark. »Računamo na najširšo podporo družbenopolitičnih skupnosti, podjetij, obrtnikov, podjetnikov, društev in posameznikov v regiji,« je še povedal dr. Jože Čuk. Zasavska regija je glede na obolevnost za rakom na dojki v slovenskem vrhu. V letih med 1978 in 1987 je v Sloveniji za rakom na dojki zbolelo 5320 žensk, od tega samo v Zasavju več kot 150. S pripisom »za mamograf« SB tudi zbira denar na posebnem žiro računu, številka pa je 52700-763-27840. POLONA MALOVRH parka očitno menijo, naj ljudje živijo v mestih,« je menil predsednik izvršnega sveta občine Kočevje Alojz Petek. Dušan Zamida, podpredsednik ZLSD Kočevje, je pobudo o narodnem parku ocenil kot načrtno uničevanje Kočevja. Jože Gorše, domačin iz obkolpske doline, pa je dejal, da bodo vaščani vztrajali, da se dogradi cesta ob Kolpi, četudi se v Ljubljani vsi postavijo na glavo. »Če si predstavljajo, da je država le tisto, kar je v okviru nekdanje žice okoli okupirane Ljubljane, drugo pa divjina, se motijo,« je dodal Jože Gorše. V Kočevju bodo zamisli o narodnem parku odločno nasprotovali. MILOVAN DIMITRIČ VSAK PETEK Po večmilijonskih izgubah si je Steklarna le opomogla Hrastniška Steklarna je leto 1993 končala brez izgube - Povečujejo izvoz, uvajajo nove linije HRASTNIK, 7. marca - Hrastniška Steklarna je eno tistih redkih zasavskih podjetij, ki se jim je po izgubi jugoslovanskih trgov, drastičnem znižanju proizvodnje ter po večmilijonskih izgubah še v letu 1992, zdaj spet uspelo postaviti na noge. Še več: letos že načrtujejo zagon nove linije, vredne dva milijona mark. Pred zlomom jugoslovanskega trga je hrastniška Steklarna izvozila le tretjino narejenega, 70 odstotkov pa je prodala na domačem, takrat še jugoslovanskem trgu. Štela je 1800 zaposlenih, ki so ustvarili po sedem milijonov mark mesečne realizacije. Na leto so izdelali približno 30.000 ton steklenih izdelkov. Leta 1992 pa se je proizvodnja znižala za več kot polovico, evidentirali so 400 tehnoloških presežkov, izgube pa je bilo kar za štiri milijone mark. Podjetje je bilo zrelo le še za stečaj. Novo vodstvo, ki je takrat prevzelo Steklarno, je nato podjetje »očistilo« z ustanavljanjem podjetij hčera. Podjetje so sanirali brez odpuščanja delavcev, produktivnost povečali za tretjino, poiskali nove kupce v Evropi in leto 1993 zaključili brez izgube. Njihov proizvodni program še vedno sloni na proizvodnji embalažnega, namiznega in razsvetljavnega stekla. V bodoče nameravajo razvijati predvsem zadnja dva, prvega - proizvodnjo embalažnega stekla — pa opuščati. Glede namiznega programa, to je belega stekla, so si za cilj zadali, priti med pet najpomembnejših proizvajalcev v Evropi, z razsvetljavnim programom pa naj bi sploh postali največji tovrstni evropski proizvajalec. Sicer pa za leto 1994 še računajo, da bodo na konvertibilne trge izvozili od 80 do 90 odstotkov izdelkov (lani še 75 odstotkov) in da bo njihova proizvodnja presegla 30 tisoč ton. POLONA MALOVRH Vzorno skrbijo za begunce Zbirni center v nekdanji škofjeloški vojašnici daje začasni dom 645 beguncem iz BiH - Dobre bivalne in zdravstvene razmere - V šoli 154 otrok Ta čas je v centru 529 beguncev iz Bosne in Hercegovine, od tega večina Hrvatov. Poleg teh pa je 308 beguncev pri 136 družinah. V občinskem IS se zavze- ŠKOFJA LOKA, 7. marca — Zbirni center za begunce v nekdanji škofjeloški vojašnici dajejo drugim centrom pri nas za zgled zaradi urejenosti in organiziranosti dela v njem. K temu so največ prispevali tisti Škofjeločani, ki skrbijo za center, medtem ko od državnega urada za begunce pri tem niso dobili dovolj pomoči. M Center v nekdanji vojašnici so odprli pred dvema letoma in vanj sprejeli 645 beguncev. Namenili so mu dve stavbi. V večji so uredili spalne prostore, učilnice za osnovnošolski pouk, v kleti pa prostore za knjižnico, verske obrede in vrtec ter pralnici in sprejemno pisarno s priročnim skladiščem. V drugi stavbi je jedilnica, delavnica za šivanje in pletenje, frizerski salon ter prostor za dežurno službo. V obeh stavbah so opravili dela, s katerimi so izboljšali bivalne razmere. Še posebno pomembna je bila napeljava centralnega ogrevanja, ki jo je financirala nemška vlada prek firme TWH. Poleg tega so obnovili streho in uredili kopalnice, v spalnih prostorih pa so s predelnimi stenami družinam zagotovili vsaj delček zasebnosti. S pripravo hrane nimajo večjih težav. Kuhajo namreč v dijaškem domu, v centru pa imajo le razdelilnico hrane in prostor za pomivanje posode. Sedaj se do- £ Pokličite i o Ob prebiranju lokalne strani v časniku se ram je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega, spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. Prav gotovo se v vaši okolici dogajajo stvari, o kateri bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili vaše pripombe in predloge? Nič ne iščite po telefonskem imeniku! Zavrtite številko slovenskega dopisništva v Delu (061) 318-280! Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro od ponedeljka do petka. • ^aoooooooootBoooaJ a Vendarle taka avtocesta, ki ne bo več obšla Zasavja Zagorjani so v pismu RUC predlagali, naj bi bil priključek na avtocesto Ljubljana-Celje pri Trojanah ZAGORJE, 7. marca — Zasavje ali slovensko slepo črevo, kot glede na njeno neugodno geografsko lego nekateri še imenujejo to slovensko regijo, bo zagotovo dobilo svoj priključek na bodočo avtocesto nekje pri Trojanah. Nejasna je le še natančna lokacija priključkov tako v smeri Ljubljane kot v smeri Štajerske. ljučka na bodočo avtocesto edini S temi besedami je pred dnevi na razgovoru z zagorskim občinskim vodstvom direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna nekoliko potolažil vse tiste Zasavčane, ki so se že bali, da jih utegne tako imenovani nacionalni projekt stoletja, to je načrtovana gradnja avtocest po Sloveniji, povsem zaobiti. V pismu, ki so ga Zagorjani pred časom naslovili na RUC, so namreč izpostavili prav to bojazen, saj do njih doslej niti z RUC niti z države o načrtih glede poteka bodoče avtoceste Ljubljana—Celje ni prišla niti ena informacija. Hkrati pa so Zagorjani v tem dopisu še pripomnili, da bi bila najboljša rešitev za prometno ureditev Zasavja priključek na avtocesto Ljubljana—Celje nekje na Trojanah, se pravi na odseku Blagovica—Vransko. Ni pa bil podatek glede prik- razveseljivi podatek srečanja v Zagorju. Anton Šajna in njegov namestnik Drago Bole sta še povedala, da je v projekt modernizacije obstoječe slovenske cestne mreže vključena tudi rekonstrukcija tako imenovane zasavske ceste od Dolskega do Krškega. To pomeni, da se boljši časi pišejo tudi regionalki Trbovlje—Hrastnik. Vendar bo te načrte mogoče uresničiti le, če bodo razgovori z evropsko banko za obnovo in razvoj, ki še potekajo, uspešni. Kot je še bilo slišati, se pri RUC zavedajo, da zaradi gradnje avtocest ne smejo zanemariti obstoječe cestne mreže in seveda tudi ne tistih območij, ki z gradnjo avtocest ne bodo pridobila. In Zasavje je eno od teh. POLONA MALOVRH govarjajo o tem, ah bi v centru uredili svojo kuhinjo, za katero so že dobili večji del opreme, in sicer od sindikata delavcev iz Torina. Ko so o tem razpravljali v občinskem izvršnem Svetu, so menili, da kuhinja centru ni potrebna in da zadošča razdelilnica hrane. V centru je dobro poskrbljeno za zdravstveno varstvo, saj tja vsak dan prihaja zdravnica. Kot ugotavlja, so med begunci naj-pogostejše bolezni ušivost, zlatenica, norice in črevesna obolenja ter bolezni dihal. Te bolezni pa ne pomenijo večjega zdravstvenega problema. Dobro je . poskrbljeno tudi za šolanje, v katero je sedaj vključenih 154 otrok. Prav tako se begunci ne morejo pritoževati glede možnosti za verske obrede, interesne dejavnosti, informiranje in drugo. Pripravili so tudi več prireditev, na katerih so nastopale kultumo-umetniške skupine, športniki in drugi. Begunci so pripravili več razstav svojih ročnih del. majo za to, da bi te begunce postopoma preselili v center, da bi s tem družine olajšali finančnih in drugih bremen. To velja še posebno za tiste družine, ki so sprejele v svoje stanovanje po pet in več beguncev. Sicer pa ugotavljajo, da so begunci pri družinah aktivnejši od tistih v zbirnem centru, saj morajo sami skrbeti za gospodinjstvo. Bolj se vključujejo v okolje in si tudi sami prislužijo kak tolar z občasnim delom. Občinski IS je ob obravnavi begunske problematike pohvalil dosedanje delo medresorske skupine, ki se ukvarja s to problematiko. Rudija Zadnika je na njegovo željo razrešil funkcije predsednika te komisije. Sicer pa se v Škofji Loki bojijo, da bodo morali prav zaradi dobrega dela na tem področju zbirni center še dolgo imeti odprt, medtem ko bi sami njegove prostore radi namenili za potrebe srednjega šolstva. LADO STRUŽNIK Se za skromne želje ni denarja V trebanjskem proračunu bo zijala več kot stomilijonska luknja - Zelo težko bo pri vzdrževanju cest TREBNJE, 7. marca — Če bo obseg letošnjega občinskega proračuna dejansko tak, kot je zapisan v sprejetem osnutku, bo javna poraba na prebivalca v trebanjski občini znašala 29.258 tolarjev. Trebanjci so že dlje časa v družbi tistih slovenskih občin, ki zahtevajo izenačitev javne porabe po glavi v državi, vendar tudi letos skoraj gotovo ne bo bistveno večja kot lani, ko so Trebanjci pristali na 90 odstotkih državnega povprečja. polnili dobrih 40 odstotkov celotnega proračuna, v Trebnjem pa računajo tudi na 190 milijo- Po inačici, ki jo je že potrdila občinska skupščina, bo letošnji trebanjski proračun težak dobrih 731 milijonov tolarjev. V tej vsoti je vštetih tudi 52 milijonov tolarjev, za katere se bo občina zadolžila v. skladu z dovoljenim desetodstotnim zadolževanjem proračuna na ravni dovoljene javne porabe. Ta naj bi znašala 572,646 milijona tolarjev - ko je bil osnutek že sestavljen, so dobili nova navodila, po katerih naj bi bila ta poraba za pet milijonov tolarjev manjša — razliko v višini 158,5 milijona tolarjev pa predstavljajo lastni prihodki. Največja postavka v prihodkih je dohodnina, s katero naj bi na- Večjo moč komunalnim redarjem Radovljiški IS predlaga, da naj bi delno spremenili odlok o prometnih znakih RADOVLJICA, 7. marca — Zbori radovljiške občinske skupščine so lani poleti sprejeli odlok o prometnih znakih v naseljih občine Radovljica, na predlog izvršnega sveta pa naj bi ga zbori na naslednjem zasedanju delno spremenili. Predlagani spremembi natančneje določata pristojnosti pri nadzoru nad uresničevanjem odloka ter izterjavi denarne kazni na kraju prekrška. Po sedanjem odloku nadzor opravljajo komunalni redar, inšpektor za ceste in cestnoprometni inšpektor, vsi pa tudi lahko izterjajo denarno kazen na kraju samem. Po novem naj bi bi bil za to pristojen le komunalni redar, za nadzor pa ob redarju še inšpektor za ceste. Kot je dejal na seji IS Janko Jan (v IS odgovoren za prostor, sicer pa glavni republiški prometni inšpektor), je redar lahko podvržen tudi raznim vplivom, zato bi na državnih cestah lahko prevladali občinski vplivi. V. F. nov tolarjev (26 odstotkov) finančne izravnave s strani države. Med odhodki prednjači postavka 'družbene dejavnosti’ s 46 • V sprejetem osnutku proračuna je na primer predvidenih le 17,7 milijona tolarjev za vzdrževanje lokalnih cest, večino tega denarja pa zahteva zimska služba za prva dva meseca, ki sta že mimo. V podobnem položaju sta celotni cestni in komunalni področji. Težave so z zagotavljanjem denarja za obnovo knjižnice in nakup knjig, za varstvo naravne in kulturne dediščine, za delovanje Galerije likovnih samorastnikov, za občinsko udeležbo pri reševanje prostorske problematike policije v Trebnjem in Mokronogu, za delo glasbene šole, za nabavo iztrošene opreme in za plačilo stroškov specializacije v zdravstvenem domu, za obstoj športnih dejavnosti itd. odstotki, za delovanje državnih organov naj bi šlo 26 odstotkov, za komunalno-cestno področje 15 in na primer za kmetijstvo dva odstotka proračunskega denarja. • Zgovoren je podatek, da je močno okleščen seznam občinskih potreb ovrednoten na skoraj 839 milijonov tolarjev, osnutek proračuna pa je kar za 108 milijonov manjši. Kako bo v takem položaju, ko mora ne nazadnje upoštevati tudi predvideno 70-odstotno udeležbo v državnih programih spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij, trebanjskemu izvršnemu svetu uspel podvig sestavljanja predloga proračuna, bo že v kratkem jasno. Seveda je povsem očitno, da sestava proračuna tudi tokrat ni niti malo lahka zadeva, saj je razkorak med možnim in potrebnim iz leta v leto večji. Občinski proračun bodo sprejemali na prvi naslednji seji skupščine konec marca ali v začetku aprila. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Tri tisoč osvajalcev lego gradu NOVO MESTO, 7. marca - Te-lovadnica novomeške osnovne šole Bršljin že spet služi svojemu osnovnemu namenu, cel prejšnji teden pa je — zahvaljujoč razumevajočemu ravnatelju Tonetu Draganu — otrokom iz vse novomeške občine služila kot igralnica z lego kockami in gradbišče največjega lego gradu v Sloveniji. Gradnjo je otrokom omogočila vedno prijazna Zveza prijateljev mladine občine Novo mesto na čelu z Janezom Pavlinom ter v sodelovanju z uvoznikom lego kock Emono obalo Koper in njihovo novomeško prodajalno E- Shop. Namesto |1 predvidenih 1200 osnovnošolcev se '5 je gradnje udeležilo kar približno 3000 otrok iz Novega mesta in mnogih drugih krajev. V štirih počitniških dneh so iz 250 tisoč kock sestavili največji slovenski lego grad in se imeli lepo. Nekateri so si prislužili še lepe lego nagrade, posebno doživetje pa je bil tudi zaključni lego žur, na katerem je nabito polno telovadnico mladih obrazov zabavala Hajdi, poleg nje pa še skupina Cacadu in dva prijazna klovna. Stroške izjemno odmevnih počitnic bo morala ZPM Novo mesto kot običajno pokriti z drugimi dejavnostmi, velik odziv pa bo spodbuda za organizacijo novih prireditev za otroke. (Z.L.-D., slika: M. D.) 1 1 • ... - ' MiBnaših krajev Koncert oboe, viole in harfe ob dnevu žensk NOVO MESTO, 7. marca - Jutrišnji mednarodni dan žensk bo novomeški Dom kulture počastil s posebnim koncertom. Pričel sc bo ob 19.30, obiskovalkam in obiskovalcem pa se bodo predstavili oboist Božo Rogelja, violist Mile Kosi in harfistka Ruda Ravnik-Kosi. Na sporedu so dela Bacha, Sammartinija, Beethovna, Klug-hardta, Uroša Kreka, Tourniera, Čajkovskega, Saint-Saensa in Milana Ferleža. (Z. L.-D.) Bogdan Breznik razstavlja v PTT podjetju NOVO MESTO, 7. marca - V novih prostorih novomeške poslovne enote PTT podjetja je že nekaj dni na ogled razstava slik Bogdana Breznika. Slikar, doma iz Trebnjega, se predstavlja z akvareli in gvaši dolenjskih motivov. Zanimivo razstavo, ki bo na ogled do 19. marca, je omogočilo PTT podjetje v prepričanju, da sta kultura in umetnost nepogrešljiv sestavni del uspešne razvojne strategije. (Z L.-D.) Mladi pesniki o Trbovljah — našem mestu TRBOVLJE, 7. marca — Pred kratkim so četrti razredi pedagoške enote Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje izdali svoj list in ga poimenovali Naše mesto. V njem so objavili devetnajst pesmi prav toliko avtorjev. Vse pesmi in ilustracije opisujejo in orisujejo mesto Trbovlje, rudarje, Trboveljščico in drugo, kar je v zvezi z domačim krajem. Lepa in koristna zamisel, še lepši pa so verzi mladih pesnikov. (T. L.) Vabilo na srečanje ob 8. marcu KOČEVJE, 7. marca — Kočevska in ribniška ZLSD organizirata skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov - Območno organizacijo Ljubljana okolica družabno srečanje žensk ob dnevu žena. Srečanje bo v počastitev omenjenega praznika v torek, 8. marca, ob 20. uri v gostišču Dallas v Gornjih Ložinah pri Kočevju. (M. D.) Ljudje se obnašajo, kot da steklina ni nevarna Lani je na Gorenjskem za steklino obolelo 186 živali, največ je bilo lisic - Škoda tudi v hlevih JESENICE, 7. marca — Ob novih primerih stekline v jeseniški občini mag. Roman Grandič, veterinarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, opozarja, da se ljudje kljub opozorilom obnašajo, kot da stekline ni. Zgovoren primer je kmetija na Potokih pri Jesenicah. Potem ko je lisica že večkrat prišla skozi razbito okno v hlev po kokoši, je lastnik zaradi stekline izgubil kar tri oziroma polovico govedi v hlevu. Roman Grandič opozarja, da bi morali biti prav v tem času zaradi stekline še posebno previdni. Sredi januarja se običajno začne ženitev lisic, s čimer se možnost za prenos bolezni še poveča. Kljub opozorilom, da se ta bolezen tudi za človeka lahko konča s smrtjo, pa lastniki živali steklino podcenjujejo. Mnogi psi so odvezani, podobno je z mačkami. Resno opozorilo bi moralo biti vsako nenavadno vedenje domačih in divjih živali. Kako nevarna je steklina in kaj lahko povzroči v enem samem hlevu, pa bi se morali zavedati vsi, ki bodo v kratkem odgnali na pašo govedo in ovce. Lastniki živine velikokrat mislijo, da je cepljenje proti steklini nepotreben strošek. Lani je na Gorenjskem za steklino obolelo 186 živali, kar 107 pa v škofjeloški občini. Največ je bilo lisic (vprašanje je seveda, koliko jih sploh niso našli), od domačih živali pa nekaj mačkov, po en pes in govedo. Zaradi bojazni, da so okuženi s steklino, se je v antirabični ambulanti Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj oglasilo kar 446 ljudi, proti steklini pa so jih zaščitno cepili 149 (med njimi so jih 28 cepili preventivno, ker so bili v stiku z bolnimi živalmi zaradi poklicne dolžnosti). Strahu bi bilo seveda veliko manj, če bi na to mislili ob pravem času. Pa tudi stroškov, saj stane cepljenje približno 300 mark. VLASTA FELC »Kranj ni več na trdni skali« Gospod Lado Stružnik v zadnjem odstavku svojega prispevka Kranj ni več na trdni skali (Delo, 4. marec 1994, str. 7) poroča o onesnaženem in zanemarjenem kanjonu reke Kokre. Prav neprijetno zbode v oči zadnji stavek: »Odkar pa vanj mečejo še smeti in odpadni material, je tako zanemarjeno, da je mestu bolj v sramoto kot v ponos.« Iz tega stavka bodo bralci gotovo sklepali, da je kanjon Kokre kranjsko divje odlagališče, vendar ni tako. Ze leta 1984 smo se s sekretariatom za notranje zadeve dogovorili, da so vsem stanovalcem nad kanjonom poslali vljudno pismo, da naj ne odlagajo smeti na rob kanjona, isto leto in še leta 1985 smo skupaj s hotrikulturnim društvom očistili kanjon od ko-krškega mostu sredi mesta do ruševin Jurjevega mlina. Vzporedno s čiščenjem so bile popravljene tudi sprehajalne poti. Po tej večji akciji se vsako leto organizira na pomlad čistilna akcija, v kateri sodelujejo krajani in šolska mladina. Skrbno pazimo, da se ne odlagajo odpadki, čeprav se še dogaja, da sem in tja kakšen neosveščen stanovalec pripelje v kanjon ostanke čiščenja svojega stanovanja. Lahko rečem, da v zadnjih 10 do 15 letih ne moremo govoriti, da je kanjon zasvinjan z odpadki, je le do določene mere zaraščen, kar zbuja občutek zanemarjenosti . Urejena je tudi sprehajalna pot do ruševin Jurjevega mlina, naprej pa je pot zaradi padajočega kamenja nevarna. Prav tako je urejena pot na levem bregu kanjona, vendar povsod s previsnih sten pada kamenje, kar mnoge odvrača od sprehoda po kanjonu. Nemogoče je, da bi KS. Hortikulturno društvo in Turistično društvo sami uredili kanjon. Urejanje kanjona pomeni tudi urejanje kanalizacije, ki se za zdaj napeljuje na desnem bregu, na levem bregu pa je treba napraviti še individualne priključke. Stene kanjona bodo tako prej ali slej suhe in manj krušljive zaradi izpiranja fekalnih vod. Verjetno pa bo večji problem statično sanirati krušljiv konglomerat. Pozorni smo le pri poročilih, da je prišlo do večjih podorov (kot npr. pred mesecem pod tovarno IBI), da pa se ves čas krušijo večje ali manjše količine kamenja, pa vemo le tisti, ki vsako leto sodelujemo pri očiščevalnih akcijah. Tudi v letošnjem letu bomo izpeljali očiščevalno akcijo in upam, g. Stružnik, da se boste našemu vabilu odzvali in nas obiskali. Franc Benedik, Kranj Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: - Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. — Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. — Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje je umeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ŽF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato snto podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelja, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slovenijo najkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so rodile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta Clara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. — S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih mestih. - V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. — Do vodilnih mest, poslanskih in drugih funkcij nas pride le malo, čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? - V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? — Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. - Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. — Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. - Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. - Manj afer, manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. — Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA. Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner & Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže pravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti, tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujuče«, »različne kombindcije«, pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami. . .« K sreči so vsaj nemške m angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK. Cesta IV/4, Velenje fjg02§Bl3i Bo Piran po novem res postal mestna občina? Med argumenti v prid temu, da bi bil Piran mestna občina, govore tudi zgodovinske značilnosti mesta in skrb za varovanje kulturnih spomenikov PIRAN, 7. marca — »Kot piranski krajan bi se zavzel za oblikovanje mestne občine že zato, ker je Piran eno najstarejših slovenskih mest in zaradi nekaterih posebnosti, ki jih iz Ljubljane ni mogoče razumeti in urejati,« je na današnjem sestanku predstavnikov krajevnih skupnosti in političnih strank iz piranske občine med drugim dejal dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Na tem sestanku so v občini prvič resneje pretresli nekatere pomisleke predstavnikov posameznih krajevnih skupnosti v zvezi z novo lokalno samoupravo, Čeprav so v piranski občinski skupščini že pred letom dni dokaj enotno sprejeli sklep, da želijo imeti mestno občino, pa današnji glas iz »baze« ni tako prepričljivo podpiral starega stališča piranske skupščine. Borut Valenčič iz lucijske krajevne skupnosti je namreč menil, da bi morali v krajevnih skupnostih že na zborih krajanov (ti se začenjajo danes v strunjanski krajevni skupnosti in bodo trajali ves teden) vsaj približno zvedeti, kakšne prednosti bi jim prinesla mestna občina. Še bolje pa bi bilo, če bi zagovorniki mestne občine pripravili načelen dogovor, nekakšno zavezo, s pomočjo katere bi zagotovili vsem krajem v občini enakomeren in enakopraven razvoj. Sicer pa bi bila ena mestna občina nesmiselna, če bi v njej skrbeli le za razvoj tistih krajev, ki bodo imeli največ odbornikov v mestnem svetu. V strunjanski krajevni skupnosti je Viljan Tončič že izračunal, da njihova krajevna skupnost s 520 prebivalci skoraj zagotovo ne bo dobila odbornika v mestnem svetu, podobno pa je lahko sklepal tudi za krajevno skupnost Padna, Sv. Peter, No- Požar ni okrnil ponudbe Na pogorišču kaninskih Skripov hitijo postavljati nove objekte in naprave BOVEC, 7. marca — Na Kaninu pospešeno odpravljajo posledice velike (še neocenjene) škode, ki je nastala ob požaru prejšnji teden, ko je pogorela brunarica z bifejem na smučišču in delno tudi leseni objekti in naprave kontrolne postaje trisedež-nice Skripi. Vzroki požara v objektih nad D postajo kaninske gondolske žičnice oziroma smučarske restavracije še niso znani, objekte in naprave trisedežnice pa so že zamenjali oziroma zgradb na novo. Sedežnico Skripi, ki ne obratuje od minulega torka, naj bi pognali takoj, ko bodo dobili dovoljenja strokovnjakov Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, to pa bo po zagotovilih bovških žičničarjev najkasneje konec tega tedna. Kot je povedal direktor ATC žičnice Kanin Aleš Uršič, škodo hitro odpravljajo tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer za dela na višini 2200 metrov. Zanimivo in spodbudno je tudi, da je francoska Poma, v kateri je bila trisedežnica izdelana, takoj (že dan po požaru) poslala v Bovec svojega strokovnjaka z vso opremo in materialom, ki ga potrebuje za popravilo oziroma zamenjavo uničenega komandnega pulta in signalnih naprav trisedežnice. Žičničarji ATC pa so se takoj lotili gradnje nove izstopne postaje in kabine Skripov. Razmišljajo tudi, da bi še to pomlad na pogorišču starega bifeja postavili nov gostinski objekt. Gre namreč za priljubljeno zbirališče od spomladanske smuke utrujenih smučarjev. Kot je povedal Aleš Uršič, nesreča s požarom v minulih počitniških dneh ni bistveno okrnila ponudbe kaninskih smučišč. Na njih so te dni v povprečju našteli okoli tisoč smučarjev na dan. Problem mirujoče trisedežnice so reševali s progo med D in C postajo oziroma z gondolsko žičnico. Ob njej in tudi v njenem spodnjem delu po Skripi je bilo namreč še dovolj snega za spodobno smuko. KATJA ROŠ va vas, kjer imajo okoli 600 prebivalcev in hkrati velik del občinske površine. Dr. Rajko Pirnat je odvrnil, da je na zborih krajanov težko dajati realne obljube o tem, kako bo delovala mestna občina. Po njegovem so prednosti mestne občine v tem, da ima dodatne pristojnosti, možnost koncentracije denarja in več moči. Pomanjkljivosti pa se bodo pokazale v prvih mesecih, ko še ne bo jasno, kako bo s financiranjem določenih nalog, prepuščenih mestnim občinam. Menil je tudi, da bo več kot polovica občinskih uradnikov zaposlenih v državnih uradih in da bi glede na denarne možnosti Slovenije in razmere, kakršne imajo v Avstriji ali na Bavarskem, lahko v novih občinah zaposlili po največ enega uradnika na tisoč prebivalcev. Argumenti, s katerimi bodo Pirančani skušali prepričati državni zbor, da bi bili mestna občina, bodo med drugim tudi zgodovinske značilnosti mesta in nujna skrb za varovanje kulturnega spomenika. V krajevnih skupnostih bodo lahko ponovno sklicali zbor krajanov potem, ko bodo izpeljani vsi zbori krajanov, da bi uskladili svoje stališče z drugimi krajevnimi skupnostmi. Dr. Rajko Pirnat je bil tudi prepričan, da bo država težko zagotovila vsem novoustanovljenim občinam obljubljenih 90 odstotkov povprečne javne porabe, saj naj bi to pomenilo precejšnjo obremenitev proračuna. BORIS ŠULIGOJ Postojnsko gospodarstvo ni najbolje končalo leta V drugem polletju so se izgube povečale za več kot tri četrtine - Največ izgub v družbenih podjetjih POSTOJNA, 7. marca — Lanski poslovni rezultati postojnskega gospodarstva niso ugodni. V primerjavi s polletjem so bile konec leta izgube večje za več kot tri četrtine, povečalo pa se je tudi število podjetij, ki so poslovala z izgubo. Poslovno leto je končalo z rdečimi številkami 75 gospodarskih podjetij (ob polletju 54) oziroma skoraj dve petini vseh podjetij, ki so predložila letni obračun. Skupna izguba je dosegla 1560 milijonov tolarjev, v podjetjih z izgubo pa je bilo zaposlenih 3040 delavcev. To pomeni, da je na vsakega delavca odpadlo povprečno pol milijona tolarjev izgube. Pretežni del izgube so imela družbena podjetja, saj je na devet tovrstnih podjetij z 2157 delavci odpadlo sedem desetin celotne izgube oziroma 1093 milijonov tolarjev. Lansko leto je končalo z rdečimi številkami 58 zasebnih podjetij. Obračunala so 219 milijonov tolarjev izgube in so torej k skupni izgubi prispevala dobrih 14 odstotkov. Skoraj enak delež v celotni izgubi je odpadel na šest podjetij v mešani lastnini, ki so ugotovila 214 mili- jonov tolarjev izgube. Ostali del izgube (34 milijonov tolarjev) oziroma dva odstotka celotne izgube se nanaša še na dve zadružni podjetji. Vrednost izgube se je najviše povzpela pri treh družbenih podjetjih, kjer se je gibala med 202 milijona tolarjev pa vse do 491 milijonov tolarjev. Pri ostalih 74 podjetjih so bile izgube manjše, saj pri nobenem izguba ni dosegla 100 milijonov tolarjev. Med 10 in 85 milijonov tolarjev izgube so imela tri zasebna podjetja, pet mešanih in štiri družbena podjetja ter obe zadružni podjetji. To na drugi strani pomeni, da sta manj kot 10 milijonov tolarjev izgube imeli samo dve družbeni podjetji in eno v mešani lastnini, ostalih 55 izgubarjev pa so bila zasebna podjetja. Med njimi je bilo kar 38 takšnih, ki so imela izgubo manjšo od enega milijona tolarjev. MARJANA TRILER e Pokličite nas: t 5 9 o O Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo zvedeti vsega, spoznati prave resnice, prodreti v resnično živ-. Ijenje. Prav gotovo se v vaši okolici dogajajo stvari, o kateri bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili vaše pripombe in predloge? Nič ne iščite po telefonskem imeniku! Zavrtite številko sloveni skega dopisništva v Delu (061) 318-280! Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med ■ 10. in 11. uro od ponedeljka do petka. ULAJLOJUULOJto' Slajula Vendarle še ena avtopralnica v Kopru KOPER, 7. marca — Koprčani so v mestu že lep čas pogrešali avtopralnico pri Cimosovem servisu, ki so jo pred nekaj meseci zaprli. Tako je Koper ostal samo z eno (zasebno) avtopralnico, kar je bilo za potrebe mesta pogosto premalo. Konec minulega tedna so poskusno, danes pa povsem zares znova odprli avtopralnico pri Cimosovem servisu. Avtopralnico je v najem vzelo podjetje Log, d.o.o., iz Ankarana, odprta pa bo vsak dan od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa do 13. ure. Kakovostno zunanje pranje avtomobila stane 500 tolarjev, notranjost avta očistijo za 300 tolarjev, za pranje podvozja pa je treba odšteti še 300 tolarjev. (Besedilo in slika: Dušan Grča) Razvoj turizma podrejen naravi Ob Soči se bo razvijal le mehki turizem, strogo v skladu z načeli o varstvu okolja - O projektu za odsek Bovec-Kobarid bodo govorili še v občinskem IS TOLMIN, 7. marca — V okviru razvojnega projekta povodja Soče je za razpravo goden drugi podprojekt, Ta se nanaša na odsek Soče med Bovcem in Kobaridom. Zakon o določitvi zavarovanega območja Soče in njenih pritokov namreč nalaga tolminski občini, da z ustreznimi razvojnimi in sanacijskimi programi poskrbi tudi za usodo priobrežnih zemljišč. Zaradi križanja interesov, kakršni se pojavljajo v turizmu, elektrogospodarstvu in pri naravovarstvenikih, je delo pri tem sila občutljivo. Občinska vlada in ministrstvo za okolje in prostor sta to delo zaupala tolminskemu Upiju, ta pa se je raziskav lotil s pomočjo tistih nosilcev posamezne (vodnogospodarske, energetske, kmetijske, gozdarske, ribiške, lovske, turistične in komunalne) stroke, ki prostor ob Soči najbolje poznajo. Arhitekt Ivan Černilogar, ki je nosilec naloge, je že spravil pod streho strokovne podlage za odsek med Kobaridom in Tolminom, na mnenje občinske vlade pa čaka drugi odsek (Bovec—Kobarid). Raziskujejo tudi tretji odsek, to je povodje med Soči-nim izvirom in Bovcem. Sledila bo obdelava razvojnih možnosti akumulacijskega jezera, na koncu pa še pritokov Soče. Zanimivo je, da prebivalci ob Donator opremlja bolnišnico Novogoriška podružnica zavarovalniške hiše Slovenica je šempetrski bolnišnici namenila 80.000 mark - SCT zamuja pri obnovi fasade — Stavke ne bo ŠEMPETER PRI GORICI, 7. marca — V prostorih splošne bolnišnice »Dr. Franc Derganc« so danes predstavniki tega zdravstvenega zavoda in novogoriške podružnice zavarovalniške hiše Slovenica podpisali donatorsko pogodbo, s katero je ta zavarovalnica namenila kar 80.000 mark (v tolarski protivrednosti) za nakup medicinske opreme. Darilo ob dnevu žena in bližnjem materinskem dnevu je pravzaprav dobila bolnišnična ginekološko-porodniška služba, prek nje pa seveda ženske severnoprimorskih in sosednjih občin. Bolnišnica bo namreč zdaj lahko kupila sodobno opremo z videosi-stemom in napravami za tako imenovano endoskopsko operiranje. Opremo pa bodo lahko uporabljali tudi pri operacijah v okviru drugih medicinskih dejavnosti. je bolnišnično zdravljenje in ob- Sempetrska bolnišnica je podobno kot večina slovenskih zdravstvenih zavodov čedalje bolj odvisna od donatorjev, torej predvsem podjetij, ki so pripravljena nameniti denar za nakup drage medicinske opreme. Drugih finančnih virov za nakup nove in zamenjavo zastarele in izrabljene medicinske opreme skorajda ni več. Brez najsodobnejših naprav pa tudi ni več mogoče slediti izjemno hitremu razvoju in dosežkom medicine. Novogoriška Slovenica bo tako gi-nekološko-porodniški službi omogočila uporabo endoskopsko diagnostične metode (opazovanje notranjosti trebušne votline z videosistemom) in endoskopsko operiranje, ki med drugim zmanjšuje tveganje, skrajšu- dobje rekonvalescence, zmanjšuje uporabo zdravil in ima še vrsto drugih prednosti. Kot je bilo mogoče slišati na današnji tiskovni konferenci, ki so jo sicer predstavniki Šempetr-ske bolnišnice in zavarovalnice sklicali predvsem zaradi podpisa donatorske pogodbe, pa ima bolnišnica težave tudi z naložbami, za katere je denar že zagotovljen. Konec prihodnjega meseca naj bi namreč bolnišnica dobila novo fasado, predvsem novo oblogo, ki naj bi jo zavarovala pred zamakanjem in drugimi nevšečnostmi. Za obnovo je že lani ministrstvo za finance iz državnega proračuna zagotovilo štiri milijone mark. Izvajalec obnove SCT pa, je povedal direk- tor šempetrske bolnišnice dr. Franci Koglot, močno zamuja z deli. Polovico denarja za obnovo pa je SCT že dobil konec lanskega leta. »Vodstvo bolnišnice ne verjame, da bo nova fasada narejena v dogovorjenem obdobju,« je opozoril direktor. Direktor bolnišnice je med drugim odgovoril tudi na vprašanje o pred dnevi napovedani stavki zaposlenih, ki so v bolnišnici člani sindikata zdravstva in socialnega varstva. Stavka, ki so jo napovedovali predvsem tako imenovani nezdravstveni delavci, kot kaže, za zdaj ne bo. Svet zavoda je namreč prejšnji teden sprejel kompromisni predlog o merilih za izplačevanje spodbude (stimulacije), ki je vezana na obseg dela in individualne ocene. Kot je znano, so predstavniki sindikata zdravstva in socialnega varstva napovedali stavko med drugim tudi zato, ker niso soglašali s predlaganimi razlikami pri izplačevanju spodbud med zdravstvenimi in nez-dravstvenimi delavci. Svet zavoda je zdaj razliko za polovico zmanjšal in nezadovoljstvo se je očitno za zdaj poleglo. SLAVICA CRNICA tem odseku niso dajali pripomb v javni razpravi o predlogu razvojnega projekta za odsek Kobarid—Bovec. Morda bodo Koba-ridci, Bovčani, Trnovci in drugi bolj zgovorni, ko bodo morali povedati svoje mnenje o strokovnih predlogih za krajinske in urbanistične zasnove turistično najbolj perspektivnih predelov obsoške pokrajine. Najverjetneje se bodo mnenja najbolj kresa-la ob Trnovem in tako imenovanem kajakaškem stadionu. Lastniki priobrežnih travnikov in njiv bodo morali slej ali prej popustiti in dovoliti, da zgradijo dostope do rek. Kakorkoli že, za omenjeni odsek je bil podobno kot za odsek Soče med Tolminom in Kobari- • Prebivalstvo krajev Kobariške in Bovške pa seveda najbolj zanima, kako bo z razvojem turizma. Njegov razvoj naj bi bil izključno trajnostne vrste, predviden je torej tako imenovani mehki turizem, katerega razvoj bo strogo podrejen načelom varstva okolja. Prenočitvene zmogljivosti naj bi na bregovih Soče širili samo v kampingih, stavbe za potrebe turizma pa naj bi gradili izključno v naseljih. Izjema je zemljišče ob izlivu Boke v Sočo, kjer je gradnja dovoljena. dom podan predlog usmeritev, kako v bodoče vzdrževati strugo, prodišča in vrbišča in kako z njimi gospodariti. Določeni so tudi kraji, kjer bodo dovolili odvzem gramoza. Kljub velikemu interesu za pridobivanje tega naravnega gradbenega materiala bo to možno le v okolici gostilne Žvikar. Občasno, oziroma ko bo vodnogospodarska stroka ocenila, da bi bilo odvzemanje gramoza koristno, bo odvzem dovoljen tudi v strugi Boke. Ocenjena je tudi kakovost naravne dediščine odseka, ki ima precej naravnih lepot, te pa na srečo niso bistveno okrnjene. Obstoječo podobo kulturne krajine ne ogrožajo posegi kmetij-cev in gozdarjev, ker je to pač ozemlje, ki ne nudi prav velikih možnosti za kmetovanje in gozdarjenje. Urejen je tudi režim lova in ribolova. V komunali so v globalu odpravljeni problemi preskrbe z vodo v Bovcu, Čezsoči, Žagi, Logu Čezsoškem, Srpe- Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: - Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. — Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. — Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje je umeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ŽF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato smo podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelj a, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slovenijo najkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka niči in Trnovem. Problem še vedno predstavljajo odplake, ponekod pa tudi opuščena smetišča. Sočo ogroža regionalna cesta, ki ni ustrezno zavarovana, podobo krajine pa bi lahko skazili z nepremišljenim postavljanjem naprav električnega omrežja. Poglavje zase pa je energetsko izkoriščanje Soče. Zakon seveda ščiti Sočo pred posegi elektrogospodarstva, izjemoma pa so dopustne gradnje elektrarnic na pritokih. Toda tudi ta možnost je ob vseh naravovarstvenih in ribiških omejitvah prej izjema kot pravilo. Kljub temu bi na Sočinih pritokih med Kobaridom in Bovcem lahko zgradili verigo elektrarnic s skupno močjo 5000 kilovatov oziroma s skupno proizvodnjo približno 17 gigavatnih ur energije. KATJA ROŠ Lokostrelski klub Puščica v Sežani SEŽANA, 7. marca — Lokostrelski klubi v Postojni, Novi Gorici in Ankaranu že uspešno delujejo, te dni pa so ustanovili lokostrelski klub tudi na Sežanskem. Za zdaj ima klub 15 članov. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila in program delovanja, za novega predsednika pa izvolili Iztoka Berne-tiča. Zavzemali se bodo za organizirano delovanje in usmerjen razvoj kvalitetnega lokostrelskega športa. Tako bodo tudi sami organizirali lokostrelska tekmovanja. Eno prvih bo tekmovanje v terenskem streljanju že 2. aprila v Lipici, ki ga organizirajo v sodelovanju z lokostrelskim klubom Mins iz Postojne. Na tekmi bodo sodelovali lokostrelci iz Slovenije in Italije. Poleti bodo člani kluba vadili na prostem v Lipici in na sežanskem Gabrku. Športno opremo bo zagotavljala trgovina Žomark iz Sežane, servis pa Stanislav Natlačen iz Postojne. O. K. S. Stara bolnišnica je zdaj začela privlačiti kupce V piranski občini so zanjo štirikrat zaman razpisali javno dražbo - Nižja cena, dva resna kupca PIRAN, 7. marca - Potem ko se skoraj pet let ni nihče resneje zmenil za staro piransko bolnišnico (velik in izpraznjen objekt je vsa ta leta grdo propadal) in potem ko so v piranski občini štirikrat zaman razpisali javno dražbo (enkrat tudi neposredno prodajo), so se nenadoma pojavili kupci. Težava pa je v tem, da sta resna interesenta zdaj vsaj dva in da se med njima že krešejo iskre. Piranski izvršni svet je dolgo (nekaj let) vztrajal pri ceni tri milijone mark za stari bolnišnični objekt z 2200 kvadratnimi metri in sorazmerno velikim dvoriščem oziroma vrtom. Pri četrti neuspeli javni dražbi je ceno znižal že na 1,9 milijona mark, vendar kupcev še ni bilo. Po veljavnem pravilniku pa je v takem primeru mogoče nepremičnino prodati tudi neposredno. Tako se je pojavilo zasebno podjetje J. P. Trade, d.o.o. (lastnika sta Janez in Jelka Pečar iz Portoroža), ki je poslalo občinski vladi ponudbo za odkup stavbe, v njej pa zapisalo, da bi v nekdanjem bolnišničnem objektu uredili klimatsko zdravilišče in turistični dializni oddelek. Takoj ko se je razvedelo za to ponudbo, pa so se oglasili predstavniki zasebne zdravstvene zadruge Sv. Lucija (v njej je vrsta slovenskih zdravnikov). Dr. Saša Zužek-Rešek (tudi delegatka občinske skupščine) je občinski skupščini napisala pismo, v katerem sporoča, da je zadruga Sv. Lucija po zadnji licitaciji sklenila stopiti z občino v končno kupoprodajno razmerje. Res je Sv.Lucija že pred časom dvakrat obvestila občinsko skupščino in izvršni svet, da namerava kupiti objekt, vendar tega ni storila, najbrže zaradi previsoke cene. Zdaj se zdi cena primernejša. Hkrati pa dr. Saša Žužek-Rešek zahteva, naj občinska vlada pri prodaji nekdanjega bolnišničnega objekta uporablja določbe v skladu s predlogom zakona o preprečevanju pranja denarja, ki ga je državni zbor prvič obravnaval pred tednom dni. Delegat in podpredsednik piranske občinske skupščine Mitja Jančar je zahteval takojšnjo zaustavitev prodaje stare bolnišnične stavbe, saj je prepričan, da bi vanjo lahko občina vselila katerokoli inštitucijo, ki nujno potrebuje prostore — bodisi piranski mestni arhiv, srednjo medicinsko šolo, gimnazijo, italijansko osnovno šolo ali celo univerzo - in tako prihranila zelene površine, ki bi jih sicer morali pozidati. Piranske občane je pozval, naj svojemu županu pošljejo dopisnice in nanje napišejo: »Bolnišnice ne damo!« BORIS ŠULIGOJ tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so rodile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta Clara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države^ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. - S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih mestih. — V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. - Do vodilnih mest, poslanskih Lokostrelski klub Puščica v Sežani SEŽANA, 7. marca — Lokostrelski klubi v Postojni, Novi Gorici in Ankaranu že uspešno delujejo, te dni pa so ustanovili lokostrelski klub tudi na Sežanskem. Za zdaj ima klub 15 članov. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila in program delovanja, za novega predsednika pa izvolili Iztoka Bernetiča. Zavzemali se bodo za organizirano delovanje in usmerjen razvoj kvalitetnega lokostrelskega športa. Tako bodo tudi sami organizirali lokostrelska tekmovanja. Eno prvih bo tekmovanje v terenskem streljanju že 2. aprila v Lipici, ki ga organizirajo v sodelovanju z lokostrelskim klubom Mins iz Postojne. Na tekmi bodo sodelovali lokostrelci iz Slovenije in Italije. Poleti bodo člani kluba vadili na prostem v Lipici in na sežanskem Gabrku. Športno opremo bo zagotavljala trgovina Zomark iz Sežane, servis pa Stanislav Natlačen iz Postojne (O. K. S.) V Zrečah se začenja šola za pse ZREČE, 7. marca - Kinološko društvo Zreče bo v nedeljo, 13. marca, spet začelo trimesečno šolo za pse. Tečaj bo vodil republiški inštruktor za šolanje službenih psov Srečko Založnik s pomočnikoma Adijem Šucem in Boštjanom Padežnikom. Tečaj bo dvakrat na teden ob nogometnem igrišču v Zrečah. V zreško kinološko društvo, ki uspešno deluje že tri leta, je vključenih 60 lastnikov psov. Po besedah Vinka Baumana so glavni nameni društva: izvedba šolanja za pse, svetovanje o njihovi vzreji in prehrani, in svetovanje ob zdravstvenih težavah psov, pri čemer sodelujejo z veterinarsko postajo v Slovenskih Konjicah. Podoben tečaj šolanja psov je društvo organiziralo že lansko leto, udeležilo pa se ga je 35 psov z lastniki. (B. Z.) V Črešnjevcih so dobili trgovino ČREŠNJEVCI, 7. marca - Vrsto let so si krajani Črešnjevcev pri Gornji Radgoni prizadevali, da bi v svojem kraju dobili trgovino in jim ne bi bilo treba po vsako malenkost hoditi v Gornjo Radgono. V zadnjih 30 letih se je naselje zelo povečalo, saj je zraslo tod nad 50 novih hiš, dobili pa so tudi velik obrat tekstilne tovarne Mura. ki zaposluje okrog 700 delavcev. Te dni je domačin Alojz Zemljič odprl sodobno samopostrežno trgovino, ki je dobro založena z živili in drugimi potrebščinami. (L. K.) V oljarni Marije Ketiž ne zmanjka dela BENEDIKT, 7. marca — Že več kot trideset let deluje v Benediktu oljarna, ki jo vodi Marija Ketiž. Ker stoji ob magistralni cesti Murska Sobota—Maribor, se ob njej ustavlja veliko kupcev bučnega olja. V teh krajih je še vedno navada, da si kmetje sami stiskajo olje v oljarnah. Pravijo, da gredo »na oljvo«. S semenom se odpravijo v oljarno, kjer si ob strokovni pomoči sami pridobijo olje. Mnogim, zlasti starejšim, pa pomoč ni potrebna. Ko smo obiskali Marijino oljarno, so »delali oljvo« Mulečevi iz Lokavcev pri Negovi, ki pridobivajo olje že od nekdaj dvakrat na leto, tako da imajo sveže olje vedno pri roki. (Besedilo in slika: L. K.) Veliko zanimanje za vrtičke GORNJA RADGONA, 7. marca — Že nekaj let v Gornji Radgoni veliko ljudi najema zemljišča za gojenje vrtnin. Lani jim je krajevna skupnost dala v najem 340 vrtičkov in z najemnino zbrala 255.000 tolarjev. Štiridesetim vrtičkarjem, ki so uredili gredice na grajskem hribu, je KS odstopila zemljo brezplačno. Kaže, da bodo tudi letos lahko ustregli vsem povpraševalcem. (F. K.) Tepanjčani bi imeli svojo občino SLOVENSKE KONJICE, 7. marca - Po besedah predsednika KS Tepanje Toneta Ofentavška so krajani na zboru sprejeli sklep, da se za eno referendumsko območje določi cela KS Tepanje (Dobrnež, Tepanjski Vrh, Tepanje, Novo Tepanje-Perovec), del sosednje KS Spodnje Grušovje s sosednjimi vasmi Pobrež, Dobrova, Raskovec in Zgornje Grušovje. Obstaja možnost, da se k temu referendumskemu območju priključi tudi Prihova. Nova občina naj bi imela sedež v Tepanju, zanjo pa se je odločila velika večina krajanov, ki so se udeležili zbora. (B. Z.) Najprej centrala v Pivki, potem šele v Prestranku V Prestranku bodo telefonsko centralo verjetno zamenjali konec marca - PTT Koper prevzelo vse delo POSTOJNA, 7. marca — Na zadnji seji postojnske skupščine je Ladislav Šepec postavil vprašanje, kdaj se bo začelo urejati telefonsko omrežje v Matenji vasi in Rakitniku. Odgovor so pripravile ustrezne občinske službe na podlagi informacij PTT Koper, ki ureja telefonijo v krajevni skupnosti Prestranek. Predvidena je zamenjava telefonske centrale v Prestranku, kamor bodo namestili sedanjo centralo iz Pivke. Kabelsko omrežje bodo položili do vseh naselij, razen do Selc, ki so povezana s Pivko, in Orehka, ki je povezan s centralo v Hruševju. Naselji Žeje in Grobišče bosta zaradi svojstvene lokacije povezani s prostozračno linijo s centralo v Prestranku. V Pivki naj bi dobili novo centralo do konca tega meseca, s tem pa bo omogočena tudi zamenjava centrale v Prestranku. Predviden je tudi nakup stanovanja v prestranški pošti, tako da bo PT1 Koper lahko obnovilo cel poštni objekt. Vrednost vseh omenjenih del še ni znana, ker so nekatera dela nova in bo treba projekt dopolniti. V PTT Koper pa niso zadovoljni s sodelovanjem gradbenega odbora, ki ga je imenovala krajevna skupnost Prestranek. Zato bo podjetje prevzelo celotno investicijo (centralo in sekundarno omrežje), krajevna skupnost pa bo pridobila le soglasja lastnikov zemljišč, ki jih bodo prekopali zaradi polaganja kabelskega omrežja. MARJANA TRILER in drugih funkcij nas pride le malo, čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? — V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? — Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. - Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. — Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. - Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. — Manj afer, manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. - Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA, Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner & Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže pravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti, tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujuče«. »različne kombindcije«, pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami. . .« K sreči so vsaj nemške in angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK, Cesta IV/4, Velenje O0SiiKa Torek, 8. marca 1994 DELO ★ I. — stran 11 Večina odbornikov je bila za komunalni tolar Celjska skupščina še vedno ni sprejela osnutka občinskega proračuna — S povišanjem vodarine, kanalščine in smetarine do denarja za komunalne naložbe CELJE, 7. marca - Medtem ko na današnjem nadaljevanju zasedanja celjska občinska skupščina še vedno ni sprejela pripravljenega osnutka občinskega proračuna, češ da v njem zijajo še prevelike finančne luknje, ni pa jasno, kako bodo zapolnjene, pa so odborniki z večino glasov izglasovali osnutek odloka o tako imenovanem komunalnem tolarju. Odlok predvideva, naj bi celjski občani naslednji dve leti s povečano ceno vode, kanalščine in odvoza smeti namensko zbirali denar za naložbe v izboljšanje preskrbe z vodo, za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov ter za naložbe v odvajanje in čiščenje odplak. Programi naložb za posamezno komunalno dejavnost so v osnutku danes sprejetega odloka natančno zapisani. Tako je predvideno, naj bi za boljšo preskrbo z vodo v občini Celje zgradili drugo fazo povezovalnega vodovoda iz Medloga do industrijske cone Bežigrad, kar bi dokončno zmanjšalo vsebnost nitratov v pitni vodi. Hkrati naj bi zgradili tudi vodovod iz Tremerij do Košnice in še vrsto lokalnih vodovodov. Za vse naložbe v izboljšanje preskrbe s pitno vodo bi Celje v dveh letih potrebovalo 90 milijonov tolarjev, kar 75 milijonov pa naj bi zbralo s povečano ceno vode. Ta cena naj bi se za gospodinjstva od zdajšnjih 24,46 tolarja za kubični meter porabljene vode z izglasovanjem omenjenega odloka povečala na 36,96 tolarja. Drugi sklop naložb, ki naj bi jih v Celju v večjem delu financirali s komunalnim tolarjem, je povezan z ureditvijo komunalnega odlagališča odpadkov. Zanje bi v dveh letih potrebovali 130 milijonov tolarjev, kar 100 milijonov pa naj bi zbrali s povečano ceno odvoza PREKMURSKA GIBANICA Prekmurci so v tekmi za milijone državnih mark Na zborih občanov v podeželskih krajevnih skupnostih, na katerih se vrli Prekmurci skušajo dogovoriti, v kateri in kako veliki občini bodo živeli v prihodnje, prihaja kar do dramatičnih zapletov in in razpletov. Predvsem Goričanci živijo v prepričanju, da jih je Murska Sobota kot občinsko središče nenehno izkoriščala, zato želijo iti na svoje. Tako o ustanovitvi lastnih občin zelo resno razmišljajo v madžarski vasi Hodoš, dvojezičnih Prosenjakovcih, Petrovcih, Mačkovcih, Križevcih, pa o majhni skupni občini v Fokovcih, Ratkovcih in Selu ter pri Gradu, skupno podeželsko občino pa si želijo tudi v Bodoncih in Zen-kovcih. Hudomušneži pravijo, da bo velika soboška občina na koncu razdeljena vsaj na toliko majhnih občin, kot ima zdaj krajevnih skupnosti. To se gotovo ne bo zgodilo. Res pa je, da so bili ljudje na zborih občanov konec minulega tedna v glavnem veliki zagovorniki samostojnih podeželskih občin. Vendar ne izključno zato, ker so se naveličali, kot trdijo sami, dolgoletnega izkoriščanja »varoške gospode« iz Murske Sobote, pač pa zaradi zagotovila, da bo vsaka na novo ustanovljena občina z več kot tri tisoč prebivalci dobila od države milijon mark. To pa so denarci, ki se jim ne bi kazalo odreči. Najbolj goreči zagovorniki delitve velikih občin na preštevilne majhne občine so krščanski demokrati. Ti, kot vedo povedati njihovi politični konkurenti, tudi ljudem na podeželju obljubljajo državno darilo v obliki milijona mark za vsako na novo ustanovljeno občino. Krščanski demokrati so izračunali, da bi z ustanovitvijo novih občin postali še vplivnejši. Izračun, če obstaja, je zelo verjeten: kar 70 odstotkov županov v podeželskih občinah bo iz vrst krščanskih demokratov ali njihovih simpatizerjev. To bi za stranko pomenilo skoraj neizmerljiv politični kapital. Sedmina soboških socialistov Soboški socialisti so primerno pa tudi veselo »pokopali« samostojnost svoje stranke. Janezu Štotlu, Andreju Gerenčerju in Gezi Farkašu so naročili, da na kongresu stranke vztrajajo pri združitvi z liberalnimi demokrati. Soboški socialisti so se naveličali nenehnega kupčkanja in odlaganja združitve. Slovo od strankarske samostojnosti so primerno proslavili do poznih večernih ur. Hudomušni Sobočani in vsi z dobrim spominom pravijo, da je vrag vzel še eno stranko, v kateri je bilo vsaj v Prekmurju največ direktorjev in večnih poklicnih politikov. Karel Franko ni ljubljenec zadružnikov Na letni skupščini delničarjev soboške kmetijske zadruge Pa-nonka je bilo zelo zanimivo že od vsega začetka. Ernest Pintarič iz Salamencev nikakor ni soglašal, da je na skupščini navzoč tudi nekdanji poslanec Karel Franko, ker pač ni član skupščine. Franko se je branil, da ima ustno pooblastilo svojega zeta, ki je član zadružne skupščine. Prepričevanje ni zaleglo, vendar pa so zadružni delničarji (kmetje) z glasovanjem le odločili, da Franko lahko sodeluje pri letnem obračunu dela zadruge (velika izguba!), ne sme pa seveda glasovati. Prleki so lepo sprejeli Gerenčerja Več kot tisoč Prlekov, ki so se v soboto zbrali na tradicionalnem srečanju vseh Prlekov tega sveta, je tudi predsedniku soboške občine Andreju Gerenčerju še kar slišno zaploskalo v pozdrav. Znano je, da je rivalstvo med Prleki in Prekmurci, ki so jim nekoč politično nadeli skupno ime Pomurci, tradicionalno. Gerenčerju je po aplavzu nekoliko odleglo pri srcu. Strumno je odkorakal na oder, vendar zbranih ni utrujal s političnimi govorancami. Prlekom v dvorani je položil na srce, da si morajo biti med seboj dobri, v glavnem pa naj se vso noč ob jedači in pijači veselijo. Rej in vse skupaj je trajalo do jutra. Moped v okvari, pošta v vreči Tudi poštarji niso več tako redoljubni kot nekoč. Vsaj ne vsi. Tisti, ki je minuli teden raznašal pošto v puconski občini, si je v torek privoščil dopust. Ker se mu je takoj zjutraj pokvaril moped, so krajani Polane ostali brez pošte. Poštar je menda čakal na popravilo mopeda ves dan. Niti on niti njegov nadrejeni se nista spomnila, da bi v poštni garaži poiskala kakšen moped ali morda fička. IVAN GERENČER Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: — Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. — Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. — Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje je umeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ŽF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato smo podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- odpadkov. To pa pomeni, da bi se zdajšnja cena odvoza odpadkov, ki znaša za gospodinjstva 3,68 tolarja za kubični meter, povečala na 6,68 tolarja, za druge porabnike pa bi se prav tako povečala za tri tolarje pri kubičnem metru. In še sklop naložb v ureditev odvajanja in čiščenja odplak: v dveh letih naj bi obnovili kanalizacijo v Kersnikovi, Šaranovičevi in Oblakovi ulici v Celju ter zgradili kanalizacijo v Trnovljah, Škofji vasi, Medlogu in še v kakšnem kraju. Za to bi potrebovali 124,5 milijona tolarjev, kar 114 milijonov pa naj bi zbrali s povečano ceno kanalščine. Ta naj bi se od sedaj 9,36 tolarja za gospodinjstva povečala na 18,86 tolarja. Nekaj poslancev v celjski skupščini je v zvezi s predlaganim odlokom in uvajanjem komunalnega tolarja opozarjalo, da gre za velike denarje, ki bodo obremenjevali gospodinjske proračune, in da se morajo tega tudi drugi poslanci še kako zavedati. EmU Pepelnjak je izračunal, da se bo kubični meter vode s sprejetjem novega odloka podražil za več kot polovico in da bodo gospodinjstva poslej plačevala čez tisoč tolarjev vodarine v povprečju na mesec. »Nimam pa nikakršnega pooblastila štirideset tisoč celjskih plačnikov, da bi bili dve leti pripravljeni plačevati bistveno višje cene vode, kanalščine in odvoza smeti za uresničitev omenjenih naložb. Zato predlagam, naj se odločijo o tem sami na referendumu.« Božidar Jurko je med drugim opozoril, da glede na preobrazbo lokalne samouprave ni smiselno zaiti v tako velike projekte, kot jih predvidevajo naložbe z občinskim komunalnim tolarjem, Silvester Drevenšek pa je menil, da odloka ni mogoče sprejemati ločeno od proračuna. Kljub temu so odborniki osnutek odloka, ki predvideva uvedbo komunalnega tolarja v celjski občini, sprejeli. DAMJANA STAMEJČIČ DELO v središču dogajanj V skupščini protest zaradi Butalcev CELJE, 7. marca — Potem ko je odbornik celjske občinske skupščine Rudolf Čebule že na seji občinske skupščine 23. februarja odločno protestiral zoper novinarski prispevek na Radiu Celje, objavljen po seji skupščine v začetku decembra, sta na današnjem nadaljevanem zasedanju občinske skupščine na račun istega prispevka protestirala še odbornika Karel Grad in Silvan Božič. Vsi trije poslanci so protestirali zoper navedbo v prispevku, ki da je odbornike celjske skupščine primerjala z Butalci, in zahtevali, da se zaradi tega novinarka Radia Celje odbornikom javno opraviči. Precejšen del odbornikov je zahtevo podprlo z gromkim aplavzom, Karel Grad pa je zagrozil, da bodo odborniki sejo zapustili, če opravičila ne bodo slišali. Zupan Anton Rojec je sicer menil, da taka oblika protesta v skupščini ni umestna, saj so prizadetim — on se mednje ni štel — odprte pravne poti za ureditev spora z novinarko Radia Celje. Povrh pa nobenega od novinarjev Radia Celje v tistem času še ni bilo na zasedanju skupščine, tako da je protest treh odbornikov izzvenel v prazno. Dva med njimi, Karel Grad in Silvan Božič, sta zato protestno zapustila zasedanje skupščine. D. S. Na Teharjah bi bili najbolj zadovoljni s svojo občino Krajani se sklicujejo na zgodovinske okoliščine — Opozarjajo na krivice iz povojnega časa — Svet KS podprl zahtevo krajanov po samostojni občini TEHARJE, 7. marca — Krajevna skupnost Teharje želi postati občina, čeprav je komaj tri kilometre oddaljena od Celja. Tako se je na zboru krajanov že lani odločila kakšna desetina prebivalcev, svet krajevne skupnosti pa je o tem obvestil vodstvo celjske občinske skupščine. Zahtevo po samostojni občini je zdaj podprl tudi svet krajevne skupnosti. Odločitev utemeljujejo s tem, da so bile Teharje svobodna plemiška občina, ki je pravice ohranila do 1849. leta, trške pravice pa ji je že 1537. leta podelil kralj Ferdinand. Po vojni so bile Teharje sestavni del Štor in so začele vidno propadati. Postale so tako rekoč tudi odlagališče odpadkov, zaradi česar imajo danes velike ekološke probleme, medtem ko jih je vzhodna cestna vpadnica presekala na dvoje, s seboj pa prinesla zelo neprijazen prometni režim, zaradi katerega pride vsako leto do več težkih nesreč. Kot ugotavljajo, so kraj tudi demografsko uničevali: 1918. leta je bilo na Teharju 124 šoloobveznih otrok, lani le 79. Bodoča občina, če se bodo zanjo odločili, bi s priključenimi deli štela 1110 prebivalcev. Tu je 30 obrtnih delavnic in deset manjših zasebnih podjetij. Sedanja krajevna skupnost, pravijo, izpolnjuje vse pogoje zakona o lokalni samoupravi. Tako bi lahko do novega šolskega leta vpeljali pouk za šoloobvezne otroke, ki hodijo zdaj v Štore. Imajo pokopališče in farno cerkev. Tu so trgovine z življenjskimi potrebščinami, zdravstveno varstvo (sicer v celjskem zdravstvenem domu ali v Štorah), komunalna infrastruktura, PTT storitve, športno igrišče, večnamenska dvorana, dve avtobusni postaji, gasilski dom in društvo V Eterni ne poznajo bolniških Tudi velik delež bolniških izostankov je pomagal »pokopati« njeno predhodnico Emo Posode — Povečali so proizvodnjo, nimajo pa obratnega kapitala CELJE, 7. marca — Družba Emo Elerna, ki je začela brez tolarja obratnih sredstev, je v slabem mesecu dni povečala proizvodnjo za približno tri tisoč kosov posode na dan. Po besedah direktorja Eterne Justina Felicijana pa je najbolj razveseljivo, da v tej novi družbi tako rekoč ne poznajo bolniškega staleža, dopustov ali drugih izostankov delavcev. V njeni predhodnici Emo Posoda, ki je v stečaju, je bil namreč eden izmed ključnih problemov kar 30-odstotni bolniški stalež, ki mu v Emu doslej ni bil nihče kos. nih izdelkov. Eterna je prek Emo holdinga ohranila tudi poslovanje s švicarsko firmo Intre, čeprav se je izkazalo, da gre za zelo drag aranžma. Po Felicijanovem izračunu namreč Intre zaračunava Eterni za finančni servis 7,5-od-stotno letno provizijo, h kateri je treba prišteti tudi 7,8-odstotne letne obresti, kar pomeni letno 15,3 odstotka stroškov za financiranje uvoza repromateriala, pri čemer mora Eterna sama iskati kupce in dobavitelje ter plačevati stroške za odpiranje akreditivov. Kljub temu Felicijan meni, da je v primerjavi s podobnimi slovenskimi krediti ta aranžma še vedno ugoden, ker je pač treba izhajati iz dejstva, da drugega denarja ni in da skušajo vsi čim bolj izkoristiti firmo, ki nima lastnih obratnih sredstev in se Problem številka ena v Eterni pa je še vedno pomanjkanje obratnega kapitala. Koržetov sklad ga tej družbi odmerja po kapljicah. Tako je Eterna dobila prvi denar od sklada šele prejšnji teden, in sicer 200 tisoč mark, ki so družbo rešile pred zaustavitvijo proizvodnje. V tem kontekstu je Justin Felicijan še pojasnil, da je Eterna dobila nekaj denarja tudi od ministrstva za delo, in sicer nepovratna sredstva za ohranitev delovnih mest. Za zdaj uporablja Eterna ta denar za tekoče poslovanje, kasneje pa bo ta izredni prihodek postal njen trajni kapital. Felicijan je še povedal, da ima Eterna probleme pri preskrbi s pločevino, ki pa jih že rešujejo skupaj s skladom. Dodal je še, da bo Eterna lažje zadihala čez dva ali tri mesece, ko bo v družbo začel redno pritekati denar od prodaje nje- Končuje se mandat laškega IS V Laškem so zadovoljni z delom IS v zadnjih štirih letih — Gospodarstvo je odstopalo od povprečja občin v celjski regiji — Turizmu je šlo slabše LAŠKO, 7. marca — Izvršni svet občine Laško je pred zaključkom kreditov, sedanjega mandata pripravil poročilo o svojem delu v zadnjih štirih letih. Ker je vanj vključil tudi pregled dogajanja v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in komunalno-cestni infrastrukturi, bo poročilo prav uporaben pripomoček tudi pri odločanju o oblikovanju novih občin, saj je konec mandata pravzaprav začetek samoukinitve dosedanje organiziranosti lokalne samouprave. To velja tudi za izvršni svet, ki skupščini predlaga, da ga razreši in takoj začne kandidacijski postopek za imenovanje novega, začasnega organa, ki bo deloval v vmesnem obdobju, torej do oblikovanja novih občin. Čeprav tudi gospodarstvo občine Laško ni bilo neobčutljivo za številne vplive političnih in • Še najmanj so v občini lahko zadovoljni z razvojem turizma, ki močno zaostaja za dejanskimi možnostmi. Razlog za to ni samo zaprto zdravilišče v Rimskih Toplicah, temveč tudi upadanje turističnega prometa sploh. Zaradi zapletov z namembnostjo zemljišč, pa tudi neusklajenih interesov, so v Laškem zdaj zelo zamudili tudi z nameravanim vlaganjem v izgradnjo novih zdraviliško-turističnih objektov na levem bregu Savinje, kar bo imelo za razvoj turizma v občini še dolgoročne posledice. ekonomskih sprememb, je zanj vendarle značilno, da so njegovi finančni rezultati pozitivno od- stopali od povprečja in večine občin v celjski regiji. Bilo je edino na tem območju, ki je poslovalo ekonomično, in je na primer po doseženem bruto dobičku na zaposlenega za več kot trikrat preseglo povprečje v regiji. Skoraj tolikokrat manjša je bila tudi izguba, preračunana na zaposlenega delavca. Žal so imeli lani dva stečaja (Bor in LAM), leto prej pa še ukinitev premogovništva. Zaradi vsega se je občutno povečalo število brezposelnih, ki so se jim pridružili še »tehnološki presežki« nekaterih celjskih podjetij. Izvršni svet se je v reševanje tega problema med drugim vključil tudi s programom pospeševanja podjetništva in je s prodajo občinskih obveznic zbral dovolj sredstev, da je 54 prosilcem odobril za 114 milijonov tolarjev namenskih Sicer pa se je laški izvršni svet, ki je imel v tem obdobju več kot 70, praviloma dobro obiskanih sej, dosti ukvarjal še z racionalizacijo dela občinskih upravnih organov, ki so v tem času dobili nekaj novih nalog. Posebej veliko in dovolj uspešno so se člani ukvarjali tudi s sanacijami posledic naravnih nesreč, ki so se začele s katastrofalnim neurjem leta 1989, in prav takšno poplavo leto dni kasneje, zadnji dve leti pa nadaljevale s hudo sušo, ki je močno prizadela zlasti še kmetijstvo in vodo-oskrbo v marsikaterem delu občine. IVICA BURNIK Začelo se je lastninjenje polzelskega Garanta POLZELA, 7. marca — V Tovarni pohištva Garant na Polzeli se je pričelo lastninjenje. Odločili so se za interno razdelitev in notranji odkup. Računajo, da bo v podjetje vložilo certifikate okrog 550 ljudi. Po anketi naj bi jih vložili vsi zaposleni, pričakujejo pa tudi, da bo to storila tudi I večina upokojencev. T. T. znajde v podobnih težavah, kot se je Posoda in za njo tudi Eterna. Felicijan pričakuje, da bodo v Eterni ta problem rešili s pomočjo garancije Koržetovega sklada, ki naj bi jim omogočila pridobitev cenejšega denarja pri bankah. VILI EINSPIELER Tmavčani gredo na regijsko tekmovanje TABOR, 7. marca — Kmetijska svetovalna služba Žalec je pripravila v sodelovanju z Aktivom podeželske mladine Tabor občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Kviz tekmovanja v Taboru se je udeležilo sedem aktivov podeželske mladine občine Žalec, odgovarjali pa so na vprašanja iz tem turizem na kmetiji, ribogojstvo, gnojenje in etologija — veda o obnašanju živali. Največ znanja so pokazali člani aktiva iz Trnave, drugi so bili Gotovljani in tretji Braslovčam. Ekipa Trnava se bo v soboto, 12. marca, udeležila regijskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo, ki bo v Kozjem ob 19. uri. i T. T. itd. Za začetek bi uradne prostore za občinske službe lahko zagotovili v sedanjih prostorih krajevne skupnosti. Meje nove občine Teharje ne bi prizadele celjske mestne občine, potekale bi po regulirani strugi Voglajne do sotočja s Hudinjo in od tod do njenega sotočja z Ložnico. Zarisali bi jih torej po delu naravne ločnice in tako bi Teharjem vrnili vsaj del odtrganega ozemlja, popravili bi prizadejane krivice, krajani pa bi po več desetletjih vendarle dobili možnost, da sami odločajo o svoji prihodnosti. DRAGO HRIBAR MARKETINŠKA stran '3 DELO MM VSAK TOREK MIMOGREDE Strankarska enakopravnost na Ptuju Slovenska nacionalna stranka pri ptujski občinski vladi zagotovo ni preveč zaželena. Ko je njen območni odbor zvedel za ptujski dogovor, da bodo iz proračuna financirali vse tiste stranke v občini, ki so dobile svoje mesto v republiškem parlamentu, je zaprosil za enak položaj in za pripadajočo denarno dotacijo. Od lanskega septembra naprej tudi že hočejo videti sklep ptujske vlade, da bodo financirali vse parlamentarne stranke, pa jim ga ni še nihče pokazal, objavljen pa tudi menda ni bil nikjer. Ker na prvo prošnjo za denar ni bilo odgovora, so po treh mesecih poslali še drugo zahtevo. Medtem so jim denar že nekajkrat obljubili, pri zadnjem preurejanju lanskega občinskega proračuna pa so nanje spet pozabili. O enakopravnosti pri strankah torej velja še tisto, da so takšne vse, le da so nekatere enakopravnejše od drugih.F. M. Narava kot privid, ki se gubi v mehki prosojnosti Upokojena učiteljica Milica Zupan iz Mozirja črpa navdih za ustvarjanje predvsem v pokrajini MOZIRJE, 7. marca - V Mozirju te dni razstavlja svoje akvarele Milica Zupan. Že dolgo se ni v mozirski Galeriji zbralo toliko ljudi kot prav na otvoritvi te razstave. Pravim ljubiteljem likovne umetnosti so se tokrat pridružili tudi mnogi, ki so prišli tja predvsem zaradi avtorice, upokojene učiteljice, ki je svoje slike javnosti prvič predstavila šele pred desetimi leti. Prvi, ki je v drobni, za učitelj- ski poklic skoraj še premladi deklici odkril slikarski dar, je bil Miličin profesor na celjskem učiteljišču, slikar Cvetko Ščuka. »Toda tedaj je bil tak čas, da je bilo najvažneje čimprej priti do poklica in si sam služiti kruh,« se spominja Milica danes. Odločilno za Milico Zupan kot slikarko je bilo njeno srečanje z akvareli Aladina Lanca, ki jih je pred leti videla na razstavi v Velenju. »Vidiš, kaj takega, kaj malega od tega pa bi lahko tudi jaz poskusila,« je tedaj rekla svojemu možu, brez katerega ne bi bilo niti prve niti te najnovejše, jubilejne razstave. »Še dolgo potem pa so bili moji akvareli majhni, sivkasti, neznatni, takšni pač, kakršna sem sama. Šele ko sem sem se notranje umirila, so prišle na dan tudi barve.« Da je Milica Zupan kot slikarka pravi kolorist, je v jubilejni katalog zapisal tudi dr. Cene Avguštin, ki o njenem likovnem izrazu še pravi, da je »kot privid, ki izginja v mehki prosojnosti s svetlobo nasičenega ozračja.« Taka je pravzaprav tudi pokrajina, iz katere Milica Zupan črpa snov za svoje ustvarjanje. Bo em prvih njenih razstav je celjska kritičarka Marlen Prem-šak o delu Milice Zupan zapisala, da utegne zdrsniti v obrtništvo, če daru ne bo obogatila še z novimi spoznanji. Bil je to pomislek, ki jo je spodbudil, da se je včlanila v Društvo šaleških likovnih umetnikov, obiskovala seminarje, razstave, prebrala kupe strokovnih knjig, in tako našla tudi svoj stil. IVICA BURNIK skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelj a, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slo venijo na jkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so rodile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta Clara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. — S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih mestih. — V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. — Do vodilnih mest, poslanskih V Zrečah se začenja šola za pse ZREČE, 7. marca — Kinološko društvo Zreče bo v nedeljo. 13 marca, spet začelo trimesečno šolo za pse. Tečaj bo vodil republiški inštruktor za šolanje službenih psov Srečko Založnik s pomočnikoma Adijem Šucem in Boštjanom Padežnikom. Tečaj bo dvakrat na teden ob nogometnem igrišču v Zrečah. V zreško kinološko društvo, ki uspešno deluje že tri leta, je vključenih 60 lastnikov psov. Po besedah Vinka Baumana so glavni nameni društva: izvedba šolanja za pse. svetovanje o njihovi vzreji in prehrani, in svetovanje ob zdravstvenih težavah psov, pri čemer sodelujejo z veterinarsko postajo v Slovenskih Konjicah. Podoben tečaj šolanja psov je društvo organiziralo že lansko leto, udeležilo pa se ga je 35 psov z lastniki. (B. Z.) V oljarni Marije Ketiž ne zmanjka dela BENEDIKT, 7. marca - Že več kot trideset let deluje v Benediktu oljarna, ki jo vodi Marija Ketiž. Ker stoji ob magistralni cesti Murska Sobota—Maribor, se ob njej ustavlja veliko kupcev bučnega olja V teh krajih je še vedno navada, da si kmetje sami stiskajo olje v oljarnah. Pravijo, da gredo »na oljvo«. S semenom se odpravijo v oljarno, kjer si ob strokovni pomoči sami pridobijo olje. Mnogim, zlasti starejšim, pa pomoč ni potrebna. Ko smo obiskali Marijino oljarno, so »delali oljvo« Mulečevi iz Lokavcev pri Negovi, ki prido bivajo olje že od nekdaj dvakrat na leto, tako da imajo sveže olje vedno pri roki. (Besedilo in slika: L. K.) Veliko zanimanje za vrtičke GORNJA RADGONA, 7. marca — Že nekaj let v Gornji Radgoni veliko ljudi najema zemljišča za gojenje vrtnin. Lani jim je krajevna skupnost dala v najem 340 vrtičkov in z najemnino zbrala 255.00(1 tolarjev. Štiridesetim vrtičkarjem, ki so uredili gredice na grajskem hribu, je KS odstopila zemljo brezplačno. Kaže, da bodo tudi letos lahko ustregli vsem povpraševalcem. (F. K.) V Črešnjevcih so dobili trgovino ČREŠNJEVCI, 7. marca — Vrsto let so si krajani Črešnjevcev pri Gornji Radgoni prizadevali, da bi v svojem kraju dobili trgovino in jim ne bi bilo treba po vsako malenkost hoditi v Gornjo Radgono V zadnjih 30 letih se je naselje zelo povečalo, saj je zraslo tod nad 50 novih hiš, dobili pa so tudi velik obrat tekstilne tovarne Mura. ki zaposluje okrog 700 delavcev. Te dni je domačin Alojz Zemljič odprl sodobno samopostrežno trgovino, ki je dobro založena z živili in drugimi potrebščinami. (L. K.) Tepanjčani bi imeli svojo občino SLOVENSKE KONJICE, 7. marca - Po besedah predsednika KS Tepanje Toneta Ofentavška so krajani na zboru sprejeli sklep, da se za eno referendumsko območje določi cela KS Tepanje (Dobrnež, Tepanjski Vrh, Tepanje, Novo Tepanje-Perovec), del sosednje KS Spodnje Grušovje s sosednjimi vasmi Pobrež, Dobrova, Raskovec in Zgornje Grušovje. Obstaja možnost, da se k temu referendumskemu območju priključi tudi Prihova. Nova občina naj bi imela sedež v Tepanju, zanjo pa se je odločila velika večina krajanov, ki so se udeležili zbora. (B. Z:) Čedalje več je ljudi, ki potrebujejo pomoč Podravski svobodni sindikati lani razdelili za šest milijonov tolarjev pomoči - Edini, ki imajo sklad MARIBOR, 7. marca — »V naš Sklad solidarnostne pomoči smo lani sicer zbrali kar precej denarja, tudi oblačil in živil, a še vedno premalo, da bi pomagali vsaj večini naših zaposlenih in tudi brezposelnih članov, ki bi bili takšne pomoči nujno potrebni; lani je bilo ene od pomoči Sklada deležnih blizu 2300 ljudi,« je povedala Marija Krako-vič, strokovna delavka za socialno politiko pri Zvezi svobodnih sindikatov - območni sindikat Podravja. Podravski svobodni sindikati so Sklad ustanovili pred dvema letoma. Stalni denarni vir Sklada je pet odstotkov tistega deleža članarine. ki ga prejme območni odbor, kar je lani zneslo nekaj več kot 3.4 milijona tolarjev, skoraj pol milijona tolarjev so prispevali donatorji, blizu 700 tisočakov pa je bil izkupiček prvomajskega srečelova. Na račun Sklada so lani prejeli tudi 1,4 milijona tolarjev, ki jih je zbral območni odbor sindikata delavcev v kovinski in elektroindustriji namensko za denarno pomoč delavcem Elcktrokovine. »Našim članom pomagamo tudi z oblačili in obutvijo - lani smo to pomoč, 3,5 tone je je bilo, razdelili 450 našim članom, prav tako pa tudi vrsto različnih gospodinjskih pripomočkov. Oblačila in gospodinjske aparate zbiramo tudi letos, saj je mnogo povpraševanja po njih V času ozimnice smo razdelili tudi 25 ton krompirja,« navaja Erakovi-čeva. Sindikalni Sklad za solidarnost pomaga tudi brezposelnim. Lani so več kot 2 milijona tolarjev razdelili 386 svojim članom, ki so izgubili zaposlitev - žal je med njimi največ takšnih, ki so bili zaposleni od 10 do 30 let, v tretjini primerov sta oba zakonca brezposelna, večina prosilcev denarne pomoči pa ima družino. »V prihodnje bi radi nekoliko dopolnili vlogo sklada, in sicer, da bi ljudem ne pomagali le z denarnimi pomočmi, ampak jim zagotovili možnosti, da bi si sami čim prej rešili svojo socialno varnost. zato bomo del denarja namenili tudi izobraževanju brezposelnih.« napoveduje Vekoslava Krašovec, vodja strokovnih služb pri omenjenem sindikatu. MAJDA ŠTRUC in drugih funkcij nas pride le malo, čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? — V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? — Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. — Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. - Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. — Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. - Manj afer, manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. — Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA, Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner <£■ Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže pravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti. tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujučc«, »različne kombindcije«, pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami. . .« K sreči so vsaj nemške in angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK, Cesta IV/4. Velenje H332H22® L Torek, 8. marca 1994 Pokličite nas! Nikar ne brskajte po te-, lefonskem imeniku. Za- o 1 vrtite številko ljubljanske * ; rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in | dogodki v Ljubljani in i njeni bližnji okolici, o ka- ° [ terih bi bilo treba po ra- * , šem mnenju pisati, jih o > komentirati, razložiti. ° Ob prebiranju lokalne ® ' strani v časniku se vam je | najbrž večkrat zazdelo, o da novinarjem ni uspelo ° spoznati prave resnice, o . prodreti v resnično živ- ° ' Ijenje. Kaj ko bi nas poklicali ° 1 in nam sporočili svoje a pripombe in predloge. ° Vaš klic pričakujemo vsa- ® ko dopoldne med 10. m o 11. uro, razen ob sobo- ° tab in nedeljah. f < i o o o o o g g o p q go o O gO| Govorica cvetja ob začetku pomladi LJUBLJANA, 7. marca — Spet je dan žensk, praznik, ki ga marsikatera ženska ne mara, saj jo spominja na komunistično prisilo, veliko pa jih je, ki ga vsako leto nestrpno čakajo, saj gre za mednarodni praznik, proslavitev obletnic, ko so pred davnimi časi ameriške ženske dvignile glavo in se spustile v boj za enakopravnost z moškimi. Pri nas smo ga sprejeli kot dan žena, dan žensk, materinski dan, v bistvu pa je povsem nepomembno, kako se imenuje. Če otroška roka ubere poljski cvet, moževa ali prijateljeva odšteje nekaj tolarjev zanj v cvetličarni, datum in naziv praznika nista najbolj pomembna, saj skozi cvetje govorijo čustva. V Gardenii so se dobro pripravili na ta praznik. Na voljo je več deset vrst cvetja in prek osemdeset vrst lončnic, cene pa niso nič višje kot v navadni prodaji: tulipani in nageljni so po 110 tolarjev, gerbere 180, vrtnice od 180 naprej. Lepo vejo orhidej se da dobiti že za 2600 tolarjev, posamezni cveti so po 1300 tolarjev. Cvetje v vseh petnajstih Gardeni-inih cvetličarnah je povsem sveže. M. U. S smučmi s Shisha Pangme V sredo predavanje z diapozitivi o slovenskem višinskem smučarskem rekordu LJUBLJANA, 7. marca - V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bodo v sredo zvečer plezali in smučali. Vsi, ki bodo ob 19. uri prišli, bodo videli diapozitive Kranjčana Mateja Kranjca, Tržičana dr. Iztoka Tomazina, Jezerjana Drejca Karničarja in Ljubljančana Urbana Goloba z lanske odprave na 8046 metrov visoko goro Shisha Pang-ma. Orkanski vihar je mini odpravi lani oktobra odpihnil smučanje z vrha osemtisočaka. Kljub temu sta bila Kranjc in Tomazin na vrhu, smučanje z višine 7550 metrov je nov slovenski višinski smučarski rekord. Sto petdeset metrov niže je do baznega tabora odsmučal Drejc Karničar, 500 metrov niže pa tudi Urban Golob. Z živo glasbo bo 250 izbranih diapozitivov pospremil pianist Lado Janša. Mladi predavatelji zagotavljajo, da ne bo nikomur dolgčas med spremljanjem vzpona na osemtisočak in smučanju z grebena. M. K. NEPLAČNIKI S POVSETOVE 20 NA SODISCE Požvižgali so se na opomin SPL Ljubljana Računa za sanacijo cevovoda centralnega ogrevanja nočejo plačati, ker SPL ni jasno razložil, za kakšen dolg sploh gre — Izgubljen bonus LJUBLJANA, 7. marca — Stanovanjsko podjetje Ljubljana bo v kratkem vložilo tožbo zoper lastnike stanovanj na Povšetovi 20. Sredi lanskega septembra so se predstavniki lastnikov stanovanj s Povšetove 14, 16, 18 in 20 namreč odločili, da prek omenjenega podjetja, ki upravlja srednja bloka, v treh mesečnih obrokih zberejo denar za nujno sanacijo dotrajanega in poškodovanega razvod-nega cevovoda centralnega ogrevanja. Delo je bUo opravljeno, pri plačilu pa se je zapletlo. Lastniki stanovanj s Povšetove 20 svojega deleža v višini 410.000 tolarjev (glavnica, brez zamudnih obresti) namreč nočejo poravnati. Na Stanovanjskem podjetju Ljubljana smo zvedeli, da so poldrugi milijon tolarjev vredno sanacijo cevovoda z nekaterimi redkimi izjemami doslej v celoti plačali lastniki treh vhodov, ki jih povezuje le skupna toplotna postaja daljinskega ogrevanja, lastniki stanovanj s Povšetove 20 (teh je približno dvajset) pa z izjemo ene lastnice in štirih, ki so najbrž »po pomoti« plačali prvi obrok, še ničesar. Celo več. Ko jim je Stano- Mesec kulture ljubljanskih dijaških domov Od 8. marca do 7. aprila bodo predstavili kulturno-umet-niške dosežke gojencev LJUBLJANA, 7. marca — S koncertom v veliki dvorani slovenske filharmonije se bo jutri, v torek, začel Mesec kulture ljubljanskih dijaških domov. To je sklop prireditev (do letos teden kulture), ki jih vsako leto pripravi ljubljansko društvo vzgojiteljev zato, da lahko gojenci dijaških domov predstavijo svoje stvaritve. Koncert, na katerem bosta med drugimi gostovala igralka Prešernovega gledališča iz Kranja Judita Zidar in Tone Partljič, se bo, tako kot druge prireditve, začel ob 20. uri. V torek, 15. marca, bodo v avli dijaškega doma Šiška odprli razstavo likovnih izdelkov in fotografij. Naslednji torek, 22. marca, bo v domu Ivana Cankarja glasbeni večer. Triindvajsetega marca bo dramski krožek na Taboru uprizoril Genetovo dramo Služkinji, 24. marca pa bodo v dijaškem domu na Viču predstavili meddomsko literarno glasilo. Do 7. aprila se bodo zvrstile še druge podobne prireditve. N. Ž. vanjsko podjetje Ljubljana 11. februarja letos poslalo opomin pred tožbo, so jim ti složno poslali enake dopise z utemeljitvijo, da njihov dolg ni bil specificiran in zatorej ne vedo, kaj naj bi pravzaprav dolgovali. Navedli so še, da s SPL Ljubljana niso v nobenem pogodbenem odnosu (dogovor o sanaciji so podpisali kot skupnost stanovalcev). Med temi, ki naj ne bi vedeli, kaj morajo plačati, pa sta celo dva od treh predstavnikov Povšetove 20, ki sta 15. septembra lani podpisala zapisnik s sestanka z edino točko dnevnega reda — sanacijo razvodnega cevovoda centralnega ogrevanja za vse štiri vhode z izbiro izvajalca (delo je med šestimi ponudniki dobila Varovalka, d. o. o.). V SPL so se zdaj dokončno odločili, da bodo vse neplačnike tožili, saj ne z njimi ne z njihovim upravnikom, to je Standom, d. o. o., doslej niso našli skupnega jezika. Neplačniki so pri SPL po besedah Ljuba Perka, vodje oddelka inštalacij iz enote Bežigrad, poleg drugega zapravili tudi »bonus«, ki ga to podjetje sicer daje lastnikom stanovanj, ki jih upravlja. Za takšne lastnike namreč ne bo več vnaprej zalagalo denarja za večja in praviloma draga intervencijska popravila, temveč bo od njih zahtevalo, naj najprej zbero denar. Prej se o kakršnih koli popravilih sploh ne bo hotelo pogovarjati. Ob skupni toplotni napravi na Povšetovi 14 do 20, pravijo na SPL Ljubljana, zbiranje denarja brez bonusa ne bo prijetno. Na celotnem sistemu bo treba namreč v kratkem nujno zamenjati MARKETINŠKA stran w^ VSAK TOREK V Dolah pri Litiji niso za občino z Gabrovko Dolčani menijo, da nimajo nič skupnega z Gabrovko in si želijo živeti v litijski občini DOLE PRI LITIJI, 7. marca — Dolčani so se ta konec tedna odločili za litijsko in ne za predlagano samostojno referendumsko območje. Do 27. marca je treba uskladiti nasprotja med krajevnimi skupnostmi, ki bodo tvorile novo občino Litija, in med KS Dole pri Litiji. Če v predvidenem roku ne pride do sporazuma, bo do sedmega aprila odločal o tem državni zbor. Na zbor občanov v Dolah pri Litiji je prišel županov namestnik Nace Šteferle in med drugim povedal, da naj bi se sedanja litijska občina razdelila na štiri nove: Kresnica-Jevnica, Desni in levi breg Litije z okoliškimi kraji, Šmartno in Gabrovka-Dole. Ker pa Gabrovčani in Dolčani nimajo niti geografskih niti gospodarskih skupnih točk, ta zveza ne pride v poštev. Še pred glasovanjem je krajane pretreslo spoznanje, da nihče od tistih, ki se zavzemajo za samostojno občino, ne ve, kako naj bi se financirala. Na demografsko ogroženem območju, ki meri kar 54 kvadratnih km, živi 870 ljudi. Tu je treba skrbeti za 87 km krajevnih, 27 km lokalnih cest, od tega pa je samo 4,5 km asfaltiranih. Občinski funkcionarji že nekaj let samo obljub- ljajo asfaltno povezavo med Brezovim in Dolami pri Litiji, čeprav je KS pripravljena vložiti milijon tolarjev. Ker živi tukaj večina kmečkega prebivalstva, se ljudje bojijo morebitnih večjih davkov. Delavke v obratu Dol-ka, ki spada pod KZ Dole, so tudi po več mesecev brez osebnega dohodka. Ljudem je očitno prekipelo in želijo napredek. Tudi šolstvo je treba financirati. Izdatki za eno leto presegajo deset milijonov tolarjev, krajani pa se sprašujejo, kdo jih bo vse plačal. Ob takšnem spoznanju so glasovali 30:14 v korist litijskega referendumskega območja. Predsednik KS Branko Javoršek pa je po poročilu o zaključnem računu krajevne skupnosti za lansko leto nepreklicno odstopil. BOJAN RAJŠEK še dotrajane glavne vodovodne ventile, urediti avtomatsko regulacijo, poskrbeti za generalno kemično čiščenje izmenjevalca toplote in zamenjati še del povezovalnega cevovoda. Na vprašanje, ali lahko neplačniki prihodnjo kurilno sezono ostanejo celo brez ogrevanja, smo na SPL Ljubljana — enota Bežigrad dobili pojasnilo, da je toplotna postaja zdaj urejena tako, da je iz sistema mogoče izključiti tudi vsak posamezni vhod. Neplačnikov iz njega zaradi neplačanih obveznosti in zaradi dejstva, da je na Povšetovi 20 tudi vrtec, najbrž ne bo mogoče izločiti, se pa kaj lahko zgodi, da jih bo zeblo zaradi neopravljene nadaljnje sanacije omrežja centralnega ogrevanja oziroma zato, ker se bo slej ko prej kaj pokvarilo. JANEZ PETKOVŠEK V Tuhinjski dolini nočejo svoje občine Celo na zboru krajanov v Tuhinju se niso mogli opredeliti za lastno občino KAMNIK, 7. marca — V preteklem tednu je bilo v občini Kamnik sedem zborov krajanov, ki naj bi odločili, ali so za referendumsko območje Tuhinj oziroma novo občino s tem imenom. Zanimivo je, da se niti na enem zboru niso izrekli za samostojno občino. Ponekod soglasno, drugje pa z večino glasov so se odločili za novo mestno občino Kamnik. Za priključitev k občini Kamnik so glasovale KS Pšajnovica, Sela, Motnik, Srednja vas, Šmartno, Špitalič in celo Tuhinj. V slednji KS se večina krajanov denimo sploh ni mogla odločiti ne za lastno občino ne za priključitev h Kamniku. Zanimivo je bilo še v Motniku, kjer so kot alternativo priključitvi k občini Kamnik navedli še oblikovanje svoje občine, skupaj s KS Špitalič. Da se krajani na dobro obiskanih zborih niso odločili za ponujeno referendumsko območje Tuhinj, je, kot je videti po razpravah, odločilo dejstvo, da ni bilo podatka o tem, kakšna bi bila javna poraba v tej občini. J. p. Izšel je časnik skupnosti alpskih mest Štirikrat na leto v štirih jezikih — V prvi številki tudi vabilo v Ljubljano LJUBLJANA, 7. marca — Delovna skupnost alpskih mest, katere članica je tudi Ljubljana, je te dni izdala svoj časnik. Imenuje se Vestnik Alpska mesta - Info, z njim pa bodo, kot je zapisano v uvodniku, razvijali in razširili dialog, znanje in sodelovanje med članicami delovne skupnosti. Časnik bo izhajal v slovenščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Vsake tri mesece ga bodo dobivale brezplačno turistične agencije, ki delujejo na tem prostoru, mestne službe članic delovne skupnosti in novinarji. V prvi številki je ena osrednjih tem predstavitev tako imenovanega inco-ming kataloga alpskih mest. To je skupni projekt Delovne skupnosti, ki je namenjen preučevanju in uresničevanju programov za turistično predstavitev. Katalog bodo skupaj s prospektom o celoviti turistični ponudbi tega prostora predstavili na letošnjem sejmu Alpe—Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 23. do 29. marca. D. V. Dragocene izkušnje z delavnic LJUBLJANA, 7. marca - Kiparska delavnica je le ena od številnih, ki jih informacijski, izobraževalni in svetovalni center Teen college (Miklošičeva 38) v sodelovanju zavodom za šolstvo in ljubljanskim zavodom za zaposlovanje pripravlja za otroke in mladostnike. Z delavnicami zapolnjujejo prostor med šolo in praznim tratenjem prostega časa. Otrokom sproščeno in hkrati strokovno pomagajo pri odkrivanju in razvijanju umetniškega (in tudi drugačnega) nagnjenja, kar je dragocena izkušnja za poklicno odločanje. »Vsakdo nosi v sebi kakšen talent, le odkriti ga mora,« je misel enega od sodelujočih na kiparski delavnici, ki smo jo obiskali pred nedavnim. Neobičajno okolje umetnikovega ateljeja pod Rožnikom in nevsiljivi nasveti akademskega kiparja Jakova Brdarja so čudovita spodbuda k oblikovalskemu nagnjenju otrok. Podobno neprisiljeno razpoloženje vlada tudi v novinarski, družboslovni, kuharski in šiviljski delavnici, ki tečejo v tem semestru. (N. Ž., vse foto: Igor Zaplatil) x ur ntmiT* if t TINA Z BRATOM - Tinini oblikovalski uspehi so tako navdušili Luko, da je tudi sam poskusil kipariti. — m™ ANJA IN JAKOV — Vsak, ki je imel priložnost opazovati umetnika in »njegove« otroke pri ustvarjanju, je lahko videl, da se je med njimi spletlo veliko prijateljstvo. Zato se večina otrok, ko zaključijo en _____________ sklop delavnice - deset dveurnih srečanj - vedno znova vrača. Jakov USTVARJALNO OZRAČJE - Kup gline na sredi mize kar vabi. da Brdar pa pravi, da se ne da izmeriti, kdo od teh srečanj odnese več, vanj zakoplješ prste in oblikuješ, kar ti srce poželi. Morda sanjski otroci ali on. grad, morda slona ali pa. . . KAJ BO NASTALO? — Ko se enajstletni Juš loti oblikovanja kosa vlažne gline, še ne ve, kaj bo nastalo pod njegovimi prsti. Največkrat kakšna žival, na primer labod. Ko se naveliča gnetenja, stopi v ski-cirni kotiček ateljeja, kjer se njegova domišljija izživi še z risanjem. Tudi pikado je tukaj in zdi se, da ne po naključju. Vsaka poteza mora (čim bolj natančno) zadeti. Opomini za že plačano najemnino V Delu je bil 3. 3. 1994 na 7. strani objavljen članek »Opomini za že plačano stanovanjsko najemnino« o sporu med Mestom Ljubljano na eni strani ter občinami in Stanovanjskim skladom na drugi strani zaradi lastništva stanovanj solidarnostnega sklada. V njem je bil objavljen podatek, da so občine in Stanovanjski sklad na glavni obravnavi dne 1.3. 1993 izbojevali pomembno zmago. Občine naj bi namreč po preteku 21 dni, ko bo sodišču predložen seznam solidarnostnih stanovanj, dobile nazaj pravico razpolaganja s temi stanovanji. Tako je vsaj razbrati iz izjave predsednika upravnega odbora Stanovanjskega sklada Borisa Andreeja. Zaradi korektnega informiranja javnosti moramo pojasniti naslednje: Na pritožbo Mesta Ljubljana je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena na 1. stopnjo v novo sojenje. V novem postopku se bodo izvajali tisti dokazi, na katere napotuje Odločba Višjega sodiš- ča m kot to zahteva postopek. V okviru tega dokaznega postopka bo Mesto Ljubljana predložilo sodišču omenjeni seznam stanovanj, pridobljenih s solidarnostnimi sredstvi. To pa je povsem nekaj drugega kot pridobiti pravico razpolaganja, ki bi jo občine in Sklad eventualno dobili šele po pravnomočni sodni odločbi. Če je predložitev omenjenega seznama na sodišče za eno stran v tem sporu pomembna zmaga, je treba povedati, da je to za zdaj le želja ali pa nepoznavanje stvari. Vsekakor pa bega in zavaja javnost. IS SML, predstavnik za tisk Andrej Meglič Kot je bilo že večkrat povedano in sporočeno v sredstvih javnega obveščanja, je naše podjetje poslovni pooblaščenec Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin. V okviru pogodbeno dogovorjenih del opravljamo tudi in-kaso najemnin za stanovanja, ki so jih s sklepom pristojnega organa posamezne občine prenesle na Stanovanjski sklad ljubljanskih občin. Glede na ugotovljene dolgove po knjigovodski evidenci, ki je GLINA JE UBOGLJIVA, ČE SO PRSTI DOVOLJ SPRETNI — Mojster iz Lončarskega podjetja Komenda, ki je gostoval v kiparski delavnici, je bil deležen veliko občudovanja. Otroci so zamaknjeno opazovali, kako se brezoblična gmota na lončarskem kolesu pod njegovimi spretnimi prsti spreminja v vazo, skledo, modelček za potico... Ko so se v lončarjenju preskusili še sami, so bili izdelki pač takšni, kot njihove izkušnje. že v preteklem letu presegalo 60 odstotne celotne zaračunane najemnine, smo dolžnikom, vsaj za delno kritje še neplačanih obveznosti, izstavili opomine, ki so po mnenju Mestnega sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo neupravičeni. Opominjanje je le del finančne izterjave. Lastnik terjatve pa se bo odločil, ali bo proti dolžnikom začel postopek prisilne izterjave. V teh postopkih bo lastnika zastopal zakoniti zastopnik — javni pravobranilec, in ne naše podjetje. Povedano potrjuje, da opravljamo za Stanovanjski sklad ljubljanskih občin le določene administrativno-tehnične storitve, ki so neodvisne od upravljanja večstanovanjskih hiš, v katerih je Stanovanjski sklad ljubljanskih občin lastnik posameznih ali večine stanovanj. Stanovanjsko podjetje Ljubljana, Franc Pirc, generalni direktor Sklep sem podpisal jaz V petek, 4. marca, je bil v Delu na 7. strani objavljen članek z naslovom Vodstvo bi nam moralo dati še eno priložnost, v katerem piše, da se je vodstvo koncerna Litostroj odločilo odpustiti 20 delavcev, ki so se šolali iz dela. Izjavljam, da sem sklep o prekinitvi delovnega razmerja za Dušana Ogriča podpisal jaz. Sklep sem zahteval zato, ker je Ogrič med šolanjem v treh letih od zahtevanih izpitov do 28. 2. 1994 ni opravil 8 izpitov, čeprav bi moral po programu šolanja do 31. 12. 1994 opraviti vse izpite in zaključni izpit. Dušan Ogrič je zaposlen v Tovarni viličarjev in zato z njegovo odpovedjo dr. Jože Duhovnik nima nič skupnega, saj je imenovani neposredno podrejen meni. Litostroj, Tovarna viličarjev Borut Podvršič, direktor KS Mengeš hoče mestno občino MENGEŠ, 7. marca - V krajevni skupnosti Mengeš so bili od 2. do 5. marca štirje delni zbori krajanov, na katerih so se izrekali o referendumskem območju. V Topolah, Loki, Mengšu in na Dobenem so se krajani soglasno odločili za referendumsko območje Mengeš. O ponudbi Trzina, da bi KS Mengeš z njim oblikovala skupno referendumsko območje oziroma občino Trzin, sploh niso glasovali. Pač pa so podprli željo po oblikovanju mestne občine Mengeš. J. P. Veliko zanimanje za vrtičke GORNJA RADGONA, 7. marca — Že nekaj let v Gornji Radgoni veliko ljudi najema zemljišča za gojenje vrtnin. Lani jim je krajevna skupnost dala v najem 340 vrtičkov in z najemnino zbrala 255.000 tolarjev. Štiridesetim vrtičkarjem, ki so uredili gredice na grajskem hribu, je KS odstopila zemljo brezplačno. Kaže, da bodo tudi letos lahko ustregli vsem povpraševalcem. (F. K.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v torek, 8. marca, pokopali 75-letnega upokojenca Miljutina Ajdiča (ob 10. uri). 92-letno upokojenko Marijo Jezeršek (ob 11. uri), 82-letno upokojenko Ivanko Ogrin (ob 12. uri), 85-letno upokojenko Ano Levec (ob 13. uri) in 62-letnega upokojenca Jožeta Novaka (ob 14. uri). VIC: Na viškem pokopališču bodo ob 15. uri pospremili na zadnjo pot 65-letnega upokojenca Avgusta Kerenčiča. DRAVLJE: Na pokopališču v Dravljah bodo ob 16. uri pokopali 74-letno upokojenko Danico Ogrizek. (Š. M.) Ob dnevu žensk, 8. marcu V lanski poslanici Butrosa B. Galija ob mednarodnem dnevu žensk sta izstopali predvsem dve diskriminaciji, ki zadevata samo ženske: diskriminacija žensk v politiki in zverinsko spolno zlorabljanje v vojskujočih se državah. Lani se naša država ob osmem marcu ni niti zganila, češ da je to ostanek komunizma in ne klasične nemške socialne demokracije, letos pa smo se ženske na shodu pod pokroviteljstvom Iniciative, ki ga seveda ni zaznalo nobeno sredstvo javnega obveščanja, odločile, da se ob dnevu žensk same oglasimo. Kakor se je razvilo politično življenje v novi državi Sloveniji, so se poralizirala razna ženska gibanja, ki bi jih lahko nekako razdelili v tri sklope: — Gibanje, ki se bori za izbiro enakih možnosti obeh spolov predvsem v politiki (državljanske in ekonomske pravice so že vzpostavljene) in se zaveda psihosocialnih različnosti med spoloma, hkrati pa zahteva tudi dotakljivost človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na levici. — Gibanje, ki priznava pravico enakih možnosti, vendar v politiki ostaja na deklarativno-pravni ravni (uradna določitev ženskih kvot), izbira pa ostaja po liberalističnem načelu: »znajdi se kdor, se zna«, ki temelji predvsem na moškem spolu. Strinja se z dotakljivostjo človeškega zarodka. To mišljenje je umeščeno na sredini. - Gibanje, ki na podlagi biologije in patriarhalne tradicije odriva ženske iz javnosti, jim prisoja mesto predvsem v družini ali družini podobnim institucijam (vrtci, šolstvo, zdravstvo in podobno), hkrati pa zagovarja nedotakljivost človeškega embria. To mišljenje jefpmeščeno na desnici. Prvo gibanje ima organizirano obliko ženskega dela članstva v ZL, drugo predvsem v LDS in DS, tretje pa v organiziranih oblikah članic SLS in SKD. Pri tem pa je zanimivo, da stranke s predznakom »sredinske« sploh nimajo ne ženskih ne množičnih ženskih frakcij. Ker spadam v Ženski forum ZL, vam lahko poročam le, kaj smo delale ženske v ŽF ZL, lepo pa bi bilo, da bi tudi predstavnice z drugih pozicij ženskega gibanja poročale o svojih dejavnostih. ZF ima tradicijo v SDP izpred desetdnevne vojne. Najprej smo sodelovale pri ustanavljanju gibanja staršev za mirno vrnitev fantov iz JLA, nato smo podpirale pacifistično akcijo, da se vojna ne bi razplamtela ne na Sloven- skem ne drugod. Ko se je začela tako imenovana tretja balkanska vojna (ekspanzija Srbov na Balkanu), smo bile prve organizirane ženske izven RK in Karitasa, ki smo začele moralno in materialno pomagati najprej hrvaškim in nato še bosenskim beguncem in begunkam v centrih. Obe ženski demonstraciji pred sprejetjem prve slovenske ustave, smo bile med najaktivnejšimi ženskami, recimo, društvi. Leta 1992 smo šle v predvolilno akcijo »Dame volijo«, ki pa ni bila uspešna, ker je meščanska kultura v petdesetih letih popolnoma zamrla. Po volitvah 1992 in po združitvenem kongresu 1993 smo se morale ženske preleviti iz SDP v ZL, kar pa ni bilo težko. Nekoliko teže se je bilo nekaterim našim strankarskim kolegom izviti iz androcentristične (beri moške) politične kulture, nekateri pa se še niso ovedeli, da socialdemokrati ali socialisti morajo prestopiti ta sodobni Rubikon. Leta 1993 smo prišle najprej do spoznanja, ko so bili vrtci vzeti ministrstvu za delo, družino ipd. in priključeni ministrstvu za šolstvo itd., da je omajano temeljno poslanstvo vrtcev, t.i. socializacija, in da so v finančnem pogledu osiromašeni s sredstvi občin, ki so začele finančno propadati. Žal so bili naši pozivi zaman. Več uspeha smo imele s forsiranjem zakonodaje univerzalnih otroških dodatkov. Zanemarile tudi nismo svoje ženske tradicije: sodelovale smo tako ob 50. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani kot 50. obletnici AFŽ v Dobrniču. Ob Memorandumu smo se zavedele resnosti moške in ženske politike. Zanimivi podatki urada za žensko politiko, zbrani na podlagi ankete, nam pokažejo, da ženske nismo zavzete za »državotvorne«, marveč za »socialne resorje«, kar pomeni, da nas briga sociala, gospodarstvo, zaposlovanje, šolstvo, družinska politika, skratka, vse tisto, ki se navezuje na najožji prostor okoli nas, zato pozivam »soobčane«, naj temeljito razmislijo o tem, koga oziroma katero stranko bodo na letošnjih lokalnih volitvah volili. Izhajajoč iz zgodovinske izkušnje in strokovnih javnih razprav, ki smo jih v ZL organizirale, smo prišle do spoznanja, da je varnost Slovenije odvisna tudi od nas samih in od nepolitične vojske, policije in naše lastne samoobrambe, da si mlada Slovenija ne more privoščiti dragih ekskluzivnih naprav za obrambo tako majhnega ozemelja, pri tem pa zanemarja notranjo situacijo, nestabilno zaradi 138.000 brezposlenih, in realno oceno gospodarske moči naše države. Najprej delo in kruh, nato draga in varna obramba. Na posvetu Iniciative se je izkristalizirala ideja, da bi bila za Slovenijo najkonstruktivnejša ministrica za obrambo in ne minister. Pred nami so referendumi o bodočih občinah in jeseni voli- tve v te občine. Naši umni moški že spet obračunavajo s komunističnimi papirnatimi zmaji! Nepotrebno drobljenje občin zbuja skomine oblastiželjnim moškim predstavnikom človeštva, ki ne razmišljajo, od kod, kje in kako bodo dobili denar za prometno ureditev in povezavo, za vodo, odlagališča smeti, šolo, vrtec, najmanj pet občinskih uradnikov in tako dalje. (Dohodnina je državni davek, davkov na premoženje pa še lep čas ne bo.) Ti bodoči župani niti ne sanjajo, da so konec koncev zemlja, zrak, voda, gozd last nas vseh in da bo vse to vedno bolj odgovorna lastnina nas vseh in naših zanamcev, kar pomeni, da je lastnina odgovorna reč, s katero se ne smejo igrati niti privatnik niti kaka združba niti nadnacionalna katoliška Cerkev. Ob mednarodnem letu družine bi rada opozorila, da družina ni le prihodnost, da ni le naša zlata mladina in otroci, temveč da spadajo v družino tudi dedki in babice. Zato pozivam vse, naj se zavedo, da mora biti tudi starost zadovoljna in topla, to pa pomeni, da nihče ne sme biti obsojen na življenjsko jesen izključno v institucionaliziranih domovih. Če poznamo privatne vrtce, potem ustanovimo še patronažno 24-urno pomoč za ljudi, ki so je potrebni, vendar ne sodijo v institucionaliziran javni zavod! In še o 8. marcu. O njem lahko govorimo le s socialdemokratskih pozicij, ki izvirajo iz začetka tega stoletja, torej iz časa pred leninizmom in stalinizmom. Neobremenjena lahko zahtevam vsaj en ženski dan na leto, še zlasti, če imamo varčevalni in neodvisni dan, dan mrtvih, dan proti aidsu itd. Zmrazi pa me ob zahtevi po dnevu »žena« ali »mater«. Takrat je ženski spol degradiran na raven: a) zakonskih oziroma poročenih žensk ali b) samo tistih žensk, ki so rodile. Skrajna (moška) nesramnost in degradacija pa se mi zdi bodisi popolno omaleževanje 8. marca ali praznovanje »materinskega« dne 25. marca. Vsi zamenjujejo Marijino brezmadežno spočetje z njenim lastnim nastankom: njena oče in mati (Joachim in Ana) sta jo spočela tega dne brez izvirnega greha, kar je bilo kanonizirano leta 1854. Torej, drage ženske, ali boste praznovale svoj spol ali pa tisto idealno čistost, ki je ne boste nikoli deležne! Zato kot podpredsednica ŽF ZL ob mednarodnem dnevu žensk čestitam vsem ženskam! ŽIVA VIDMAR, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana Razmišljanje ob dnevu žena Na II. mednarodni konferenci leta 1910 v Kobenhavnu na Danskem je poslanka nemškega parlamenta dara Zetkin predlagala, da naj bo 8. marec mednarodni dan žena kot simbol boja za demokratične in socialne pravice. Po II. svetovni vojni leta 1945 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoje mesto v OZN. Generalni sekretar pošlje članicam OZN vsako leto poslanico z aktualno vsebino in pozivom, naj države ocenijo premike v položaju žensk. V Sloveniji je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašistična ženska zveza, ki je oblikovala in izvajala socialne in zdravstvene programe na področju družinskega in socialnega varstva. In kakšen je položaj Slovenk? — V zakonodaji smo še kar upoštevane, v vsakdanjem življenju pa se naše pravice krčijo. — Za upadanje natalitete nismo krive ženske. Le osveščene smo, zato nočemo roditi otrok v revščini. — S 47-odstotno udeležbo pri doseganju narodnega dohodka smo dokazale, da znamo delati, toda večinoma smo zaposlene kot snažilke, učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, tekstil-ke, trgovke, tajnice ipd., torej na najslabše plačanih delovnih mestih. — V izobraževanju dosegamo lepe uspehe, toda le malokatera doseže doktorat ali kak drug naziv. Ženska se mora namreč vedno odločati med družino in kariero, medtem ko moškim ni treba tako razmišljati. — Do vodilnih mest, poslanskih in drugih funkcij nas pride le malo, čeprav imamo vodilne sposobnosti in vemo, kaj je odgovornost, ekonomičnost, poštenost, strpnost. Ali smo res premalo samozavestne ali pa so merila za nas drugačna? — V političnem življenju, v strankah so naši glasovi dobrodošli, naša mnenja pa niso upoštevana. Kakšna so pričakovanja? - Več delovnih mest, da bi bili otroci srečni. — Boljše plačilo za delo, boljši družinski standard. — Več možnosti, da bi ženske lahko soodločale o družbenih in gospodarskih zadevah. — Ob sprejemu na delo naj nas ne sprašujejo več, kdaj in kolikokrat bomo rodile. Ponekod je to celo pogoj za nastop dela. — Manj afer, manj strankarskih prepirov, manj sovraštva, ki le greni življenje in ovira zdrav razvoj mladih. — Več sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega vedenja, kajti le tako bomo ustvarili pravičnejšo družbo s srečnimi ljudmi. ANGELCA ŽIBERNA, Jamnikarjeva 25, Ljubljana Pogrnjena vegikonočna veseuja Tako vabi velikonočni katalog Kastner & Ohler, ki nam ga je na domove poslal direktor Jožef Dremelj, dipl. inž. iz Maribora Barvno bogat katalog je na videz prisrčen, ko pa ga pričneš brati, se ti prikaže pravi zmazek v uporabi slovenščine, s katero nas je počastila ta avstrijska trgovska hiša. Ne samo nerazumljiv naslov nad sliko z velikonočnimi prti, tudi sicer so v naslovih in v tekstu take spakedranke kot na primer »nakupovaje«, »vase prednosti«, »obsek za kljujuče«. »različne kombindcije«, pisanje velike noči zdaj z veliko zdaj z malo začetnico, opisi kot »brezrokavnik izjemno močan za močne moške«, »ležerno široke hlače«, delitve besed kot »na-jlon« ali pa »priljubljena klasika vštric s kvalitetnimi majicami. . .« K sreči so vsaj nemške in angleške besede pravilno zapisane. MARJAN MARINŠEK. Cesta IV/4, Velenje t« t i &