Zagorje, 22. marca 1962
Leto I. številka 2.
Ob predlogu družbenega
plana
Predvidevanja predloženega osnutka družbenega plana ObLO Zagorje ob Savi za leto 1962 izhajajo iz dosežkov gospodarstva v lanskem letu, iz obstoječih materialnih in družbenih pogojev ter iz smernic zveznega družbenega plana ter republiške in okrajne resolucije o politiki gospodarskega razvoja za letošnje leto. Posebna značilnost materialnih in družbenih pogojev, v katerih sprejemamo letos naš družbeni plan, je gotovo dejstvo, da stopamo v drugo leto izvajanja novega gospodarskega sistema z jasnejšimi pogledi na njegove, zlasti pozitivne, pa tudi negativne vplive, ter dejstvo, da pospešeno in z.vso odgovornostjo prihajamo na nov 6istem notranje delitve dohodka, ki mora najti svoj odmev v formiranju novih družbeno ekonomskih odnosov.
Mimo teh splošnih smernic pa mora biti posebno še v letošnjem letu vsa naša skrb in pozornost namenjena maksimalnemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet, maksimalnemu povišanju storilnosti ter popolnejši organizaciji dela. Te naloge nam zlasti še narekuje ugotovitev, da v tem letu ne odpiramo nekih novih proizvodnih kapacitet,
Tabel« I.
Glavno povečanje proizvodnje bo doseženo v socialističnem gospodarstvu, ki daje v komuni 91,3
Tabela II.
zaradi česar je vsako povečanje proizvodnje odvisno skoraj isključ-no le od navedenih faktorjev. Ob tem pa se nujno postavlja še druga dolgoročnejša naloga vsem našim družbeno političnim in gospodarskim organizacijam ter strokovnim združenjem, kako tudi v prihodnje zagotoviti stalni porast družbenega bruto dohodka in narodnega dohodka, da bomo lahko zadostili "vsem vedno hitreje naraščajočim nalogam in potrebam s področja družbenega standarda in splošne potrošnje v komuni. Gotovo je, da te^a vprašanja, pa tudi vprašanja rezervne, zlasti ženske delovne sile, ni mogoče reševati brez novih gospodarskih kapacitet, ki so prav življenjsko vprašanje naše komune ter bo za njih formiranje treba maksimalno angažirati vse prizadete faktorje ter izkoristiti vse možnosti.	-
Poglavitna naloga gospodarskega razvoja v letu 1962 bo, da na ravni dosežene proizvodnje v letu 1961, ki je bila nasproti planu realizirana 95,89 odstotka, doseže 10,5 odst. povišanje, kar je pod okrajnimi in republiškimi predvidevanji, ki računajo e 13 do 14 odstotkov povišanjem lanskoletnih dosežkov. Pri tem bo narodni dohodek zaradi povišanih materialnih stroškov pora-stel le za 7,77 odstotka, v primerjavi z zadnjimi leti predvidevamo naslednje gibanje proizvodnje:
odstotka družbenega proizvoda. — Družbeni proizvod socialističnega in zasebnega sektorja bo porastel takole:
Gibanje narodnega dohodka na prebivalca v letih 1958-62 je naslednje:
leta 1958	145.959
leta 1959	162.514
leta 1960	185.862
leta 1961	239.670
leta 1962	258.304
Povečanje 1962/58	176,9%
1962/61	107,7%
1962/60	128,9%
Proračunska potrošnja pa se je gibala:
1958	113,498.000
1959	162,300.000
1960	187,430.000
1961	236,446.000
1962	307,264.000
(z vračunano 10 % obvezno rezervo) ali v odnosu 1962-58 272 odstotkov, 1962-61 130,5 odstotka brez obvezne rezerve pa 120 odstotkov.
Proračunska potrošnja je naraščala hitreje kot narodni dohodek zaradi prenosa določenih funkcij na komuno ter povečane udeležbe pri urejanju komunalnih objektov in naprav.
Pri planiranem porastu proizvodnje računamo samo z delnim povečanjem delovne sile in to v družbenem sektorju gospodarstva za 182 zaposlenih ali 4,85 odstotka (v letu 1960-61 - 5,76), v negospodarskih dejavnostih za 33 zaposlenih ali 9,6 odstotka (v letu 1960-61 — 10,9 odstotka), skupno 215 ljudi ali 5,26 odstotka (v letu 1960-61 — 6,13 %).
V odnosu na preteklo leto predvidevamo v družbenem sektorju gospodarstva tudi naraščanje produktivnosti, in to:
	
industrija	5,4 -
gradbeništvo	1,4
trgovina	9
gostinstvo	16,6
obrt	6,02
kmetijska zadruga	3,34
Na povišanja produktivnosti p« ne računajo v prometu, kjer je predvideno znižanje za 6,56 odstotka in v Komunalnem podjetju za 12,36 odstotka.
Gotovo ta stališča niso v skladu s splošnimi težnjami našega gospodarstva in gotovo tudi ne v interesu neposrednih proizvajalcev prizadetih podjetij.
Vlaganja v gospodarske in negospodarske investicije v letu 1961 eo bila realizirana le v višini 86,4 odstotka proti planu, in to gospodarska 82,62 odstotka in negospodarska 98,9 odstotka. Razmerje po realizaciji je 73,5 odstotka : 26,5 v korist gospodarskih naložb. V letu 1962 predvidevamo zmanjšan obseg tako gospodarskih in negospodarskih investicij, in to 640,697.000 za gospodarske investicije, kar znaša (Nadaljevanje na 2. strani)
	1960	1961	1962	Indeks 61/60 62/61	
Družb, proizv. skupaj	3,404.489	4323.769	4,648374	127,0	10731
— socialistič. sektor	3,064.716 .	3,967397	4,246387	129,46	107,02
— zasebni sektor	339.773	356.172	401.987	104,83	112,86
Porast družbenega proizvoda po posameznih bo predvideno naslednji:			gospodarskih panogah		
Gospodarstvo skupaj	3,404.489	4,323.769	4,648.274	123,42	107,51
Industrija	2,718.022	3,354358	3,533.150	107,06	105,32
Kmetijstvo	228326	244.452	274.266	102,45	112,20
Gozdarstvo	«	83.940	86.000	98.526	171,50	114,57
Gradbeništvo	1	116.621	200.010	202.334	135,86	101,16
Promet	»	46.360	62.983	90381	169,55	143,50
Trgovina	65.524	111.096	139.057	276,05	125,17
Gostinstvo	26372	73353	101.785	119,90	138,76
Obrt	1	63.327	75.928	91.804	227,47	120,91
Komunala	24.841	56.505	52.140	19032	9238
Kmetijske zadruge	30.956	58.884	64.831	129,46	110,10
-	1960	1961	1962	Indeks 61/60 62/61	
Družb, bruto proizv. Družbeni proizvod Narodni dohodek	6,651.423	7342532 3,404.489	4,323.769 2,829.025	3,643.760	8337.099 4,648374 3,926.995	11339 127,0 128,80	11,05 10751 107,77
|
I
g
|
I
Občanom
V pričujoči številki »Tribune Zagorjanov« objavljamo prvi predlog družbenega načrta zagorske občine. O njem se bodo prihodnji teden začele na zborih volivcev obsežne razprave.
Letos bo treba namreč še posebnih prizadevanj neposrednih proizvajalcev, da se nadomesti izpad v proizvodnji, ki je bil zabeležen lani, in da se letos v celoti izpolni planska prizadeva« nja. In še več: z ozirom na nekatere še neizkoriščene možnosti v gospodarskih organizacijah bi bilo mogoče celo predvidevati predčasno izpolnitev nalog. Zatorej je kazno, da naprezanja za višjo proizvodnjo, kakovostnejše izdelke in nižje cene ne bodo smela v letošnjem lotu izostati niti za en sam dan v kateremkoli proizvodnjo in z večjim družbe-zagorskem kolektivu. Z višjo nim bruto produktom bo mogoče namreč hitreje in uspešneje reševati vrsto problemov, ki se porajajo v okviru komune. Sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in komuno se mora tako še izboljšati, saj smo vsi hkrati proizvajalci in občani, česar se doslej šfc premalo zavedamo.
Pozabiti pa ne smemo, da je napredek odvisen od nas samih, od naših prizadevanj in tudi od naše pripravljenosti, da za rešitev posameznih perečih problemov prispevamo lastna sredstva. To ne smemo pozabiti zlasti ob razpravah o raznih komunalnih vprašanjih, ki so ostali nerešeni iz zadnjega časa ali se pa pora-jjo na novo. S sodelovanjem samih občanov bo mogoče marsikatero zadevo hitreje in učinkoviteje urediti. Tega ne smemo pozabiti zlasti tedaj, ko bomo :t bližnjih zborih predlagali ta ali oni sklep ljudskemu odboru.
Kazna je, da postajajo družbeni načrti vse bolj zrcalo prizadevanj, spo-.bnosti in gospodarnosti vseh občanov posamezne občine. Nič ni lepšega, če lahko torej ob letu ugotavljamo, da smo zastavljene naloge v celoti izpolniti in storili še več, da smo kar najbolj gospodarili in da smo si prizadevali, da bi bilo življenje vseh nas občanov še prijetnejše. Ob vsem tem pa ne bi smeti pozabiti tudi na sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in medsebojno pomoč v obliki združevanja sredstev. Prvi predlog družbenega načrta zagorske občine za letošnje leto je torej pred vami. Zdaj je vrsta na vas, da ga proučite in na zborih v naslednjih dneh izrečete o njem svojo mnenje in predlagate spremembe ali dopolnitve.
Ob predlogu družbenga plana
(Nadaljevanje a 1. strani)
79,6 odstotka v primerjavi izvršitve plana v letu 1961. Negospodarne investicije bodo v letošnjem letu omejene na minimum zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev, zaradi zelo omejenih možnosti kreditiranja in zaradi saniranja nekaterih obveznosti iz preteklega leta (osnovna 'šola Zagorje, osnovna šola Cemšenik, cesta Klavnica—Slač-nik, ambulanta Izlake). Izjema pri tem je stanovanjska izgradnja, v katero je bilo v preteklem letu vloženih 132,131000 din, letos pa računamo s 171 milijoni naložb, kar pa bo pri obstoječi stanovanjski sti?ki še vedno mnogo premalo. Navedena sredstva sklada za zidanje stanovanTrkih hiš bodo porabljena za dograditev že začetih stanovanjskih objektov, za pričetek del na dveh novih stanovanjski objektih, del razpoložljivih sredstev pa bo namenjen tudi. individualni gradnji in adaptaciji oziroma vzdrževanju starega stanovanjskega fonda.
Investicijska sredstva bodo uporabljena v
industriji za:
rudarska dela, za dokončanje separacije in ceste, za gradnjo skladišč pri IGM, za strojno opremo v »Savi«, za zboljšanje strojnega parka v Lesno industrijskem podjetju. za opremo in razvijanje proizvodnje v tovarni »Varnost«; v kmetijstvu za:
ureditev hlevov in gospodarskih poslopij, nakup strojne opreme in za raziskovalna dela; v gradbemitvu za;
delavnico in strojno opremo za cementne izdelke; v trgovini za:
ureditev samopostrežne trgovine Toplice, preureditev trgovin, zgraditev trgovskih lokalov ob Cesti zmage ter izdelav© projekta za
gradnjo trgovske hiše, za sodelovanje pri gradnji bencinske črpalke; v gostinstvu za:
ureditev objekta družbene prehrane pri stolpnici; v obrti za:
izpolnitev strojne opreme; v gozdarstvu za:
gradnjo gozdnih poti, sodelovanje pri urejanju ceste Skleuvdrovec in ceste Izlake—Cemšenik, urejanje gozdov;
v komunali za:
odkup zemljišča za poslovne prostore;
v prometu za:
odkup in ureditev garaž in servisnih delavnic podjetja SAP v Borovniku.
Sproščena sredstva cestnega sklada iz leta 1961 bodo porabljena za pokritje že izvršenih del na cesti Klavnica— Slačnik. Sredstva investicijskega sklada pa se vezana na obveznosti iz prejšnjih let.
Posebna naloga predvsem samoupravnih organov v letošnjem letu bo tudi spremljanje in analitično ocenjevanje gibanja osebnih dohodkov, tako v gospodarstvu kot v negospodarskih organizacijah, da bodo Blednji vsklajeni s porastom in razvojem našega gospodarstva in našimi ekonomskimi zmogljivostmi. Preteklo leto 60 osebni dohodki zaposlenih porasli v gospodarstvu za 22 odstotkov, izven gospodarstva pa za 26 odstotkov. Tudi v letu 1962 predvidevamo nadaljnji porast osebnih dohodkov v komuni za približno 17 odstotkov. V gospodarskih organizacijah pa je predviden tudi porast skladov za okoli 30 odstotkov.
Naloge in težnje družbenega plana za leto 1962 gotovo niso majhne in lahke ter bo njih realizacija zahtevala največjo prizadevnost in sodelovanje vseh faktorjev, zlasti pa dosledno, vsakodnevno spremljanje in analiziranje stanja in po-
Občinskl ljudski odbor in občinski odbor SZDL Zagorje ob Savi sklicujeta
zbore občanov
t
na območju občine Zagorje ob Savi, in sicer:
V	PETEK, 30. marca ob 17. uri:
—	v stekleni dvorani Delavskega doma za območje krajevne skupnosti Zagorje-center (Polje, Kidričeva cesta, Cesta zmage, Ulica talcev in predel doline od Podskale do kolodvora);
—	v dvorani doma Proletarca za območje krajevne skupnosti Selo (Potoška vas, Farčnikova kolonija, Selo, Cankarjev trg In del Ceste 9. avgusta) in
—	v osnovni šoli Toneta Okrogarja v Toplicah za območje Toplic.
—	v kino dvorani v Kisovcu za območje krajevne skupnosti Kisovec (Kisovec, Loke, Borovnik).
V	NEDELJO, 1. aprila:
—	ob 7. uri za CEMŠENIK v kmetijski zadrugi,
—	ob 7. uri za ŠENTGOTARD v dvorani v šoli,
—	ob 8. uri za PODKUM v zadružnem domu,
—	ob 9. uri za SENOŽETI v šoli,
—	ob 9. uri za TIRNO v šoli,
—	°b 9. uri za KOTREDEž v gasilskem domu,
—	ob 19. uri za IZLAKE in PODLIPOVICO ter OREHOVICO v zadružnem domu,
—	ob 11. uri za KOLOVRAT v šoli,
—	ob 14. uri za MLINŠE v zadružnem domu in
—	ob 17. uri za RAVENSKO VAS v gostilni Juvan.
OBČANI! UDELEŽITE SE IN SODELUJTE NA ZBORIH VOLIVCEV!
vov v samem gospodarskem procesu, da bomo lahko s pravočasnimi ukrepi in posegi odstranili eventualne težave, ki bi ovirale
nemoteno in uspešno realizacijo sprejetih nalog.
Po posameznih področjih so predvidena naslednja gibanja;
Porast industrijske proizvodnje za 10,2 odst.
Predvideni obseg proizvodnje t industriji lansko leto ni bil dosežen zaradi izpada proizvodnje v Rudniku rjavega premoga Zagorje ob Savi in v »Varnosti« in to v glavnem zaradi že znanih objektivnih razlogov. Družbeni načrt za letošnje leto pa predvideva, da bo industrija povečala proizvodnjo za 10,2%. To povečanje bo mogoče doseči, ker bodo v Rudniku rjavega premoga Zagorje v kratkem končali z deli pri rekonstrukciji separacije, zgrajena je cesta separacija—Loke, dograjeno je novo tovarniško poslopje Tovarne elektroporcelana Izlake, zaključena so pa tudi dela na hidrirnih napravah v Industriji gradbenega materiala.
Porast industrijske , proizvodnje pa temelji razen na dokončanih rekonstrukcijah tudi na povečanju storilnosti, ker se bo predvidoma na novo zaposlilo le 143 oseb (povečanje števila zaposlenih za 4,6%). Za dosego večje storilnosti v industriji bo potrebno zagotoviti dosledno izvajanje načel novega sistema delitve dohodka. Samoupravni organi in gospodarske organizacije morajo stremeti, da bo pri delitvi čistega dohodka zagotovljena sklad-nostnost med povečanjem proizvodnje, storilnostjo dela, osebnimi dohodki in skladi gospodarskih orga-
nizacij. S stalnim anliziranjem vpliva povečane storilnosti na dohodelc in s stalnim izpopolnjevanjem pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov je treba uveljaviti nova merila in zagotoviti, da se bodo osebni dohodki oblikovali v razmerju z opravljenim delom in doseženim dohodkom podjetja. Treba bo pa tudi še vnaprej razvijati decentralizacijo delavskega samoupravljanja, utrjevati ekonomske enote in jim omogočiti prikaz in delitev uspeha v čimkrajšem obdobju. Vso skrb bo treba posvetiti tudi organizaciji proizvodnje in proizvodnega procesa ter izpopolnitvi tehnične opremljenosti podjetij, s tem v zvezi pa tudi vsem možnim oblikam strokovnega izobraževanja kadrov. Prav tako je dolžnost gospodarskih organizacij, da poiščejo maksimalne možnosti in načine za čim uspešnejšo in hitro stanovanjsko izgradnjo.
Povečan obseg industrijske proizvodnje v letošnjem letu bo pa zahteval tudi investicijska vlaganja, ki bodo predvidoma dosegla višino 586.200.000' din.
Ob upoštevanju vseh navedenih pogojev in načel ter proizvodnih načrtov posameznih industrijskih gospodarskih organizacij je pričakovati v industriji v zagorski občini naslednjo dinamiko:
v OSO din
	1961	1962
družbeni bruto produkt	5,500.047	6,062.669
narodni dohodek	2,719.496	2,875.577
dohodek	1,938.422	^ 12.453
prispevek iz dohodka	120.054	252.401
čisti dohodek	1,818.368	2,060.052
osebni dohodek	1,646.041	1,798.080
prispevek za investicijske sklade	31.774	52.395
ostanek za sklade	140.553	209.579
Računajo, da se bo letos zvišal družbeni bruto produkt pri Rudniku rjavega premoga Zagorje ob Savi, Tovarni konfekcije »Sava«, Lesno industrijskem podjetju, Tovarni elektroporcelana Izlake in v Tovarni električne opreme »Varnosti«, ki se je z novim letom osamosvojila. V industriji gradbenega materiala računajo samo na povečan fizični obseg proizvodnje, ker so lani morali znižati cene proizvodom.
V Rudniku rjavega premoga računajo e proizvodnjo 700.000 ton premoga. To so sicer planirali že lani, a predvidevanj niso dosegli. Tudi letos se pojavljajo določene težave zaradi začasne ustavitve del na obratu Orlek. Z dograditvijo separacije se bo pa kvaliteta premoga izboljšala, kar bo ugodno vplivalo na ceno in prodajo. V Tovarni konfekcije in pletenin »Sava« se bosta z '■'bolišanjem strojnega parka dvignila kvaliteta in asortimnn izdelkov. kar bo omogočilo doseči predvideni družbeni bruto produkt. Po-s tbln "roblem nastopa Lesno in-dusf-!-v—~t pod*e:;-, ki j— rri-pravlien investicijski program za
r-T-'....rV-;:0 obrata, teh del pa
ne r—’ izvnlafi. ker nima za to na voljo potrebnih investicijskih
sredstev. S spremembo delitve do hodka bo podjetju omogočeno ustvariti sredstva za dela prve faze rekonstrukcije. Tovarna s poskusno proizvodnjo »Varnost« ima v načrta izdelavo vseh elektro izdelkov, eksplozijsko varnih naprav in njihovo montažo .Krr je predvideno, da bo »Varnost« v doglednem času svoj razširjeni program proizvodnje v celoti osvojila, je lahko računati s hitro rastjo in razvojem tega, za zagorsko komuno, tako pomembnega podjetja, za kar mu bo treba posvfUi vso možno pozornost in pomoč.
Priporočljivo je, da bi vse gos no ' darske organizacije sredstva skladov z ozirom na povečano proizvodnjo, ki zahteva tudi več sredstev, namenila za obratna sredstva. Da bi se ' seglo čim boljše izkoriščanje razpoložljivih sred 'ev skladov je tudi priuoročliivo, da gospodarske organizacije viške ' Iadcv združujejo. Ne oziraje se na namen in značaj vlaganja bo treba bolj kot doslej upoštevati ekonom;' ?. merila tako, da bodo ra — va sredstva uporabljena p	m v
tiste namene, ki bodo ob r 'trumj-Jžh vlaganjih zagotovi': na" itrejše in največje ekonomske uspehe.
Kmetijska zadruga v lanskem letu
Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi je nastala po združitvi manjših kmetijskih zadrug, in sicer Mlinše, Izlake, Podkum in Cemšenik. Pri zadrugi delujejo naslednji samoupravni organi: zadružni svet (ki šteje 50 članov, od tega 25 članov delovnega kolektiva in 25 članov zadružnikov), upravni odbor (ki šteje 9 članov) ter delavska sveta in upravna odbora kmetijske in gozdarske poslovne enote.
V lanskem letu je bila dejavnost Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi usmerjenrf na odkup vseh kmetijskih pridelkov in gozdnih sorti men-tov. Zraven tega so pa lani začeli ustanavljati tudi obrate lastne proizvodnje, v katerih imajo trenutno v pitanju 70 glav goveje živine. Ita-čunajo pa, da se bo letos število
govedi v obratih lastne proizvodnje povečalo še za 90 glav.
Zaključni račun Kmetijske zadruge Zagorje ob Sari za. leto 1961 j« potrjen. Iz njega sledi, da je bilo lani doseženo 364 milijonov din bruto dohodka in 56 milijonov din narodnega dohodka pri povprečno 65 zaposlenih.
Lani je dosegel odkup naslednji
razmah:
LES	m*	struktura
Mlinše	2.608	19%
Izlake - Zagorje	4.980	36%
Cemšenik	3.168	23*/.
Podkum	3.140	22%
skupaj	13.336	100*/,
živina v 000 kg	govedo	teleta	prašiči	konji	skupaj
Mlinše	101-31%	11-37%	3-15°/,	1 -22%	116 -30%
Izlake - Zagorje	104-31%	13-44%	13-65%	3 -67%	133 -35%
Cemšenik	73—22%	5-17%	3-15%	03-11%	81,5-21%
Podkum	52-16%	1- 2%	1- 5%	—	54 -14«/,
skupaj odkupljeno živine v		letu 1961			334.000 kg
ostali kmetijski pridelki	mleko v 0001	krompir	jabolka	ostalo
Mlinše	64	—	7.332 kg	3.000 kg
Izlake - Cemšenik	351 "	10.770 kg	7.456 kg	17.000 kg
Cemšenik	—	1.398 kg	—	2.000 kg
Po.ikum	59	—	—	1.000 kg
skupaj	474.000	12.168 kg	14.788 kg	23.000 kg
Lani je bil plan odkupa realiziran s 95%. Izpad je nastal zaradi težav, ki so deloma subjektivnega, deloma pa tudi objektivnega značaja, ki so pa spremljale Kmetijsko zadrugo v začetni lazi njenega obstoja.
Letos pa nameravajo v kmetijski zadrugi intenzivno angažirati vse razpoložljive sile in sredstva za povečanje obsega kmetijske proizvodnje, tako lastne kot v kooperaciji. V ta namen so že v drugi polovici lanskega leta kupili za okrog osem in po! milijona din strojev, letos pa mislijo kupiti še za 2 milijona novih strojev, predvsem za zaščito rastlin. To še zlasti narekuje močno širjenje nekaterih rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Znano je namreč, da je dobršen de! sadovnjakov na področju zagorske občine že močno okužen z ameriškim kaparjem, deloma pa tudi že z rdečim pajkom, ki zna pa biti 6e nevarnejši od kaparja. Ta dva sadna škodljivca sta med vrsto škodljivcev najbolj nevarna, posebno še zaradi tega, ker sta oba razmeroma dobro zavarovana pred zunanjimi vplivi. Ameriški kapar ima svoje makroskopsko majhno telo pokrito s '■"■'kom, rdeči pajek se pa skriva v poletnem času pod gosto spredeno pajčevino. Omenjena škodljivca je mogoče uničevati predvsem z zimskim škropljenjem, pri čemer je važno, da se drevo temeljito poškropi in da ne ostane neoožkropljena niti ena vejica. Tako škropljenje Je pa mogoče temeljito opraviti le z motorno škropilnico z visokim pritiskom (do 40 atm.). Zagorska kmetijska zadruga v prejšnjih letih ni imela na voljo zadostnega števila takih škropilnic, zato je decembra lani kupila traktorsko škropilnico s precejšnjo zmogljivostjo, zdaj pa dobi še eno.
Škropljenje sadnega drevja je na področju zagorske občine obvezno. Odlok o obveznem zatiranju sadnih škodljivcev, ki ga je izdal občinski LO Zagorje ob Savi, med drugim določa, da je lastnik sadnega drevja dolžan skrbeti za uničevanje škodljivcev. Ekipa, ki škropi sadno drevje, je že pričela z delom. V naslednjih dneh bodo škropili sadno drevje na Lokah in v Kisovcu, potem pa še na Mlinšah, Izlakah in Senožetih, prav tako tudi na področju Cemšenika. Kmetijski inšpektor pri občinskem LO Zagorje ob Savi bo na podlagi poročil o opravljenem škropljenju predlagal v kaznovanje vse tiste lastnike sadnih dreves, ki ne bi dovolili r-,oplje-nja sadnega drevja.
Kmetijska zadruga je poskrbela tudi za potrebno število nahrbtnih molekulatorjev za zatiranje škodljivcev na poljščinah. Nahrbtni molekul a tor ji so za škropljenje zelo primerni, njihova prednost je predvsem ta. da porabijo do 16-krat manj vode kot navadne škropilnice, učinek pa je neprimerno večji. S temi molekulatorji bodo škropili predvsem krompiriiča, primerni so pa ♦udi za škropljenje posevkov proti plevelom. Za vsak okoliš zagorske kmetijske zadruge je zdaj na voljo po en molekulator.
V načrtu kmetijske zadruge za letošnje leto velja predvsem omeniti usmeritev kooperacije v pitanje mlade živine, ker je ugotovljeno, da le organizirana prodaj« zagotavlja in jamči dober plasma. Za povečanj« lastne proizvodnje računajo še na nadaljnje širjenje kmetijskih površin v družbenem upravljanju. Sicer se pa zavedajo, da jih ravno prt kmetijski dejavnosti čaka še mnogo dela ln truda, da bo mogoče priti do specializirane kmetijah« proizvodnje.
Lansko leto je kmetijska zadruga Zagorje ob Savi dosegla 42,747.000 din čistega dohodka, ki predstavlja razliko v ceni pri prodaji lesnih sortimentov, živine in o«taiih kmetijskih pridelkov. Od doseženega čistega dohodka je kmetijska zadruga plačala 5,270.000 din prispevka od izrednega dohodka, 547.000 din prispevka družbenim investicijskim skladom, 357.000 din prispevka v skupne rezerve in 2,532.000 din prispevka v obvezni rezervni sklad. Preostalih 34,041.000 din so pa razdelili na sklade in osebne dohodke.
Lani je kmetijska zadruga razpolagala z obratnimi sredstvi v povprečni višini 50,000.000 din, kar je pa razmeroma malo za redno poslovanje zadruge. Navzlic vloženim tožbam so dosegale terjatve do kup-
cev višino od 32 do 65 milijonov din, kar je imelo za posledico, da je zadruga zašla v precejšnje finančne težave, zaradi česar tudi ni mogla redno in pravočasno poravnati račune dobaviteljem, ki so v pretežni večini zadružniki. Zato so kmetovalci — zadružniki večkrat upravičeno negodovali nad poslovanjem zadruge, ker ni pravočasno poravnala svojih obveznosti.
Kljub težavam in pomanjkljivo stim je bil lani v Kmetijski zadrugi Zagorje ob Savi dosežen določen napredek v kmetijski proizvodnji, kar je zasluga kolektiva in kmetijskih proizvajalcev — članov kmetijske zadruge. V prihodnje bo pa mo g oče s tesnejšim sodelovanjem doseči še večje uspehe.
Le za 0,67 °/0 povišanje občinske doklade
Na ugotovljeni katastrski dohodek na področju zagorskega občinskega LO 111,275.000 din znaša občinska doklada 25,8872)00 ali 23,23%. Doslej je bila na področja občinskega LO vpeljana sorazmerno visoka občinska doklada iz kmetijstva (kot že omenjeno 23,23 %). Letos Je pa več občinskih LO povečalo obveznosti iz občinske doklade, tako Domžale od 213 % na 293%, Hrastnik od 183 % na 25,7 %, Trbovlje od 203 V. na 23,8 •/., LjubiJana-Beri-grad od 283 % na 34,3%, Ljubijana-Center od 29,9 % na 363 % Ljubijana-Moste od 223% na 283%, Ljubtjana-Siika od 263 % na 343 % Itd. Za področje občinskega LO Zagorje ob Savi je pa predvideno povečanje občinske doklade le za MTV«, kar naj bi se doseglo z nespremenjeno lestvico za občinsko doklado na kmetijske površine iz leta 1961 in spremembo pri lestvici za gozdove, pri kateri je doslej veljala enotna 6% stopnja.
Letos naj bi torej veljala ob neizpremenjenl lestvici za občinsko doklado na kmetijske površine naslednja lestvica za občinsko doklado za gozdove:
če znaša občinska doklada
nad 36.900 din nad 502)00 din
nad 86.066 din nad 120.000 din
se odmeri in plača občinska ffoklaHa po stopnji
do	30300	din	3*/.
do	50.000	din	"4%
do	80.000	din	5%
do	120300	din	6%
7 V.
Problemi zaposlovanja delovne sile
Pri Zaveda za zaposlovanje delavcev v Zagorju ob Savi imajo registrirano povprečno nad 100 odvečne delovne sile, predvsem žensk. Vse kaže, da se bo ob koncu šolskega leta 1961-63 to število še povečalo, ker bo končalo z obveznim osemletnim šolanjem nad 260 mladincev in mladink, od katerih nekateri ne bodo imeti končanih S razredov in ne bodo mogli nadaljevati s šolanjem ati pa iU v uk.
Računati je, da se bo tako že v juniju povečalo Število odvečne delovne sile, spet predvsem ženske, Id nima nobene kvalifikacije. Zavoljo tega se bodo problemi okrog upoštevanja še povečali, ker j« mogoče zaposliti nekvalificirano žensko delovno silo v pretežni meri le v Tovarni elektropor-eelarva na Izlakah nad Zagorjem in v Tovarni konfekcije in pletenin
-Sava« v Zagorju. V tovarni elefc-troporoelaaa na Izlakah nekvalificirano žensko delovno silo zaposlujejo, v Tovarni konfekcije im pletenin -Sava« po ne morejo zaposlovati novih moči, ker ni prostorov za zaposlovanje nove ženske delovne sile. Zaradi tega je Zavod za zaposlovanje delavsev is Zagorja ob Savi v preračuna za letošnje leto predvidel precejšnja denarna sredstva, ki bi jih nudil gospodarskim organizacijam kot postilo pod ugodnimi pogoji za odpiranje novih delovnih mest za nekvalificirano ženska delovno silo.
Pri teh prizadevanjih pa Zavod za zaposlovanje delavcev iz Zagorja ob Savi ne bo smel biti osamljen, ker je mogoče namreč le a sodelovanjem vseh pristojnih čini-teljev rešiti prenekatere probleme v zveri z zaposlovanjem odvečne delovne sile.
Iz krajevnih odborov
Šentgotard
VE c PREDAVANJ — Prebivalci Sentgotarda in bližnje okolice 60 zadnje čase že večkrat izrazili željo, da bi v. kraju pripravili predavanja o kmetijstvu, živinoreji, sadjarstvu, pitanju živine in gnojenju. Želijo ei pa tudi predavanja, na katerih bi se seznanili o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Čemšenik
SOLA DOGRAJENA DO 1. MAJA _ Ze v zadnji številki -Tribune Zagorjanov« Emo zapisali, da bodo na novem šolskem poslopju začeli opravljati zadnja obrtniška dela. Z deli so že začeli. Šolsko poslopje bo urejeno do kanca aprila in ga bodo po vsej verjetnosti 1. maja izročili namenu. Novo šolsko poslopje bo pomenilo za Čemšenik precejšnjo pridobitev in bo lahko tamošnjemu prebivalstvu v ponos.
SESTANEK Z LASTNIKI GOZDOV V K. O. ZAPLANINA - V Začetku februarja je bil v Cemše-niku sestanek 6 posestniki, ki imajo gozdove v k. o. Zaplanina. O tem so pa že prej razpravljali tudi na skupni seji krajevnih odborov Cem-šenik in Jesenovo. Na sestanku so prisotni predlagali, da naj občinski LO Zagorje ob Savi stori vse potrebno, da se začne z urejanjem gozdov na področju k. o. Zaplanina (ki je na področju občinskega LO Žalec), predvsem z ureditvijo gozdnih komunikacij. Za ta dela bi bilo potrebno okrog 1,100.000 din, in to
za ureditev ceste Volčje jame — Velika dolina in drugo. Potrebno bi pa bilo opraviti tudi še nekatera gozdno gojitvena dela.
Mlinše
KDAJ PRIMEREN DRUŠTVENI PROSTOR — Že nad dve leti govorijo na Mlinšah o ureditvi primernega društvenega prostora, ki bi lahko služil za klubsko življenje in bi bila v njem tudi knjižnica. Zdaj Mlinšani predlagajo, da naj bi jim Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi odstopila v Zadružnem domu na Mlinšah prostor, kjer je zdaj krajevni urad Mlinše, ki naj bi se preselil v nezasedeno poročno sobo. Občinski LO Zagorje ob Savi pa nameravajo zaprositi za opremo, ki je zdaj neizkoriščena v poročni
Z ZAMUDO, A VENDAR UREJENO — Dela pri ureditvi mostu v Vidergi so se zakasnila in so bila zato deležna negodovanja tamkajšnjega prebivalstva. Zdaj so dela, čeprav z zamudo, opravljena, in je most v Vidergi tako že izročen svojemu namenu.
Podktun
1,500.000 DIN ZA POPRAVILO DOMA — Ze v zadnji številki »Tribune Zagorjanov« 6rao zapisali, da je Prosvetni dom v Podkumu potreben popravila. Posebna komisija je zdaj izračunala, da bi potrebovali za popravilo doma okrog milijon 500.000 din. V Podkumu 60 se odločili, da bodo organizirali akci-
jo za zbiranje prispevkov v lesu. Z izkupičkom menijo potlej dom urediti in tako tudi poživiti kulturno— prosvetno dejavnost y kraju.
SEKCIJA ZA KMETIJSTVO KO SZDL NAJ BI BILA AKTIVNEJŠA — V Podkumu menijo, da naj bi bila letos sekcija za kmetijstvo krajevne organizacije SZDL aktivnejša. Pregledala naj bi slabo donosna gospodarstva ter gospodarstva, na katerih živijo družine z ostarelimi člani in družine z majhnimi otroki.
VEC SREDSTEV ZA POGOZDOVANJE — Prebivalci Podkuma menijo, da naj bi v prihodnje namenili več sredstev iz gozdnega sklada za pogozdovanje. Sicer naj bi pa gozdarji svetovali kmetovalcem, kaj in kje naj bi sadili nove sadike.
POKOPALIŠČA V OSKRBO KRAJEVNIM ODBOROM - V Podkumu 60 predlagali, da naj bi dali okoliška pokopališča v oskrbo krajevnim odborom. Menimo, da je zamisel umestna, ker so to 6torili že tudi v nekaterih drugih občinah, na primer v Litiji, kjer so se krajevni odbori izkazali kot dobri gospodarji.
ZDRAVSTVENA POSTAJA ZAČELA Z DELOM — 1.marca je začela z delom zdravstvena postaja v vasi. Prostore zanjo so uredili vaščani s prostovoljnim delom, opremil jo je pa zagorski Zdravstveni dom. Vaščani Podkuma in okolice so te pridobitve nadvse veseli.
Ravenska vas
AKTUALNO VPRAŠANJE - DOGRADITEV DOMA - V Ravenski vrel postaja vse bolj aktualno vprašanje dograditev doma, v katerem bi imele prostor vse družbene organizacije in društva. S prostovoljnim delom in s skromnimi sredstvi, ki so jih imeli na voljo, so dogradili kletne prostore. Zdaj so izračunali, da bi potrebovali za dograditev doma še 554.000 din. Sredstva bi pa potrebovali še za opremo doma. Ob tem se pa vsiljuje vprašanje, če ne bi bilo mogoče potrebna sredstva zbrati tudi na področju Ravenske vasi v obliki lesa ali kako drugače, kot so to že doslej storili v mnogih vaseh na področju zagorske občine pri urejanju nekaterih krajevnih problemov.
USTANOVILI BODO MLADINSKI AKTIV — Večkrat so že v Ravenski vasi razpravljali o ustanovitvi mladinskega aktiva. Kot vse kaže, bo kmalu tudi še prišlo do ustanovitve aktiva, v katerem bo okrog 15 članov LMS.
UREDITEV CESTE KORITO-JA-VORJE-KONEC - Ceste na področju Ravenske vasi in okolice niso v najboljšem stanju. Zlasti v slabem stanju je cesta od Korita preko Javorja do Konca. Letos so začeli to cesto urejevati in bo po njej mogoč prevoz z avtomobilu
Tirna
KDAJ SPET REDNA DOSTAVA POSTE? — Zdaj v Tirno in okoliške vasi ne dobivajo pošte. Zato tamošnji prebivalci predlagajo, da naj bi se uvedla redna dostava pošte za področje volilne enote Tima, brez Mošenika. V Timi naj bi se p« namestil tudi poštni nabiralnik. Neredna dostava pošte prispeva na primer tudi k temu, da prejemajo v Timi in okolici pošto fn časopise najmanj teden dni po dospetju oziroma izidu.
Tudi letos sredstva krajevnim odborom
Tudi na področju zagorskega občinskega LO se je lani povsem uveljavilo načelo, da krajevni odbori sami upravljajo sredstva, ki so bila s proračunom določena za razna komunalna dela, predvsem oziroma v glavnem za vzdrževanje cest in poti. Vsi krajevni odbori so uspeli pritegniti k sodelovanju tudi same vaščane in se je tako vrednost sredstev, ki jih je dal posameznim krajevnim odborom občinski LO Zagorje ob Savi, najmanj podvojila.
Zavoljo tega bodo tudi letos dali sredstva krajevnim odborom. Računajo, da se bo na ta način letos še občutneje povečal krajevni prispevek, in da bo obseg del v celoti odvisen od lastne prizadevnosti, iznajdljivosti in pripravljenosti prebivalcev določenega krajevnega območja, da pomagajo pri urejanju raznih komunalnih del. Kazno je, da se di z malo dobre volje urediti marsikatero vprašanje. To so slednjič spoznali tudi občani na področju zagorske občine, in je zlasti v nekaterih vaseh opaziti precejšnjo pripravljenost pomagati oziroma sodelovati tndi z lastnimi sredstvi ali materialom, seveda ob delni pomoči občinskega LO.
Ker se je ta način dodeljevanja sredstev v lanskem letu povsem obnesel, bodo letos dali tndi krajevnemu odboru Podkum sredstva za dokončanje del pri ureditvi v juniju 1959 po neurja uničene ceste skozi Sičlendrovec. Ta dela je doslej opravljalo zagorsko Komunalno podjetje, poleti s sezonsko delovno silo iz drugih krajev države. Zdaj je pa krajevni odbor Podkum predlagal, da naj bi imela prednost prf zaposlitvi domača delovna sila. Ker bo krajevni odbor razpolagal tudi s sredstvi za dokončanj« del, bo ta lastni predlog lahko v celoti uresničil.
Kot smo izvedeli na občinskem LO v Zagorju ob. Savi so že začelj urejevati vprašanje dostave pošte v Tirno skupaj s Podjetjem za ptt promet Trbovlje. Sicer bo pa opravljen tudi ogled na samem kraju,' zavoljo tega, ker spada področje Time pod Podjetje za ptt promet Ljubljana, oziroma osnovno enot® Litija.
.“	.	i...
Senožeti
CIMPREJ DOGRADITI TEHTNICO — Pred časom so v vasi sklenili, da bodo uredili javno tehtnico. Po-x samezni kmetovalci so plačali za postavitev in ureditev tehtnice p® 2000, 1500 in 1000 din. Tako bi zbrali okrog 200.000 din, na pomoč bi pa priskočila tudi zagorska kmetijska zadruga. Doslej je bila zbrana le polovica denarja, ker nekateri kmetovalci, zlasti s področja Tirne, še niso prispevali sredstev. Zraven tehtnice bi bilo tudi skladišče KZ za umetna gnojila, da ne bi bilo treba kmetovalcem hoditi po umetna gnojila v Zagorje. Dela stojijo.’ Prav bi bilo, da bi čimprej še preostali kmetovalci dali svoj delež, da bi bila tehtnica kmalu dograjena.
Sodelujmo tudi sami
Iz zadnjih zborov občanov in sprejetih sklepov izhaja, da io potrebe krajevnih skupnosti v nesorazmerju z dejanskimi možnostmi.
Sicer velja omeniti, da so bili sklepi z zadnjih zborov - občanov posredovani svetom pri občinskem LO Zagorje ob Savi in drugim organom. V skladu z možnostmi bodo začeli z reševanjem sklepov po sprejetju družbenega načrta in proračuna občinskega LO. Zavoljo tega bo mogoče na posamezna vprašanja oziroma sklepe z zborov občanov podrobneje spregovoriti v prihodnji številki •Tribune Zagorjanov.
Da bi st čimprej rešila nekatera vprašanja, o katerih so govorili na zborih občanov v Cemšeniku in na Mlinšah, su bili sklicani na,pobudo krajevnih organizacij Socialistične zveze posebni sestanki občanov. Na teh sestankih so posamezni referenti iz občinskega LO poročali o nekaterih vprašanjih m pojasnjevali potrebno. Istočasno so pa tudi Predstavniki Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi pojasnjevali nekatere gospodarske ukrepe v zvezi s poslovanjem zadruge ter govorili o bodočih nalogah zagorske kmetijske zadruge. S tema dvema sestankoma to dosegli znatno zbližtutje z občani v nekaterih perečih vprašanjih.
Pri pregledu sklepov zborov občanov pa ni mogoče mimo ugotovitve, da sodijo mnoge zadeve v druge pristojnosti, kot trgovska podjetja, kmetijske zadruge, komunalne službe, podjetja •Elektro-Trbov-Ije• in drugih. Zavoljo tega bi naj na zborih občanov razpravljali predvsem o tistih problemih, ki zadevajo vso krajevno skupnost oziroma njen večji del, ne pa vsakega posameznega občana.
Razumljivo je tudi, da morajo ti problemi temeljiti na realnih postavkah in zmožnostih. Res je, da so nekateri sklepi oziroma predlogi z zadnjik zborov občanov utemeljeni. Res je pa tudi, da ta za uresničitev vsake take zahteve potrebna občutna finančna sredstva. Občinski LO Zagorje ob Savi pa zdaj ne more dati na voljo sredstva * neomejenih višinah. Zato kaže, da pri občanih še vedno velja načelo, da naj občinski LO uredi to in ono, ob tem pa pozabljajo, da bo prvenstveno mogoče uresničevati tiste želje in predloge, za uresničitev katerih so pripravljeni prispevati denar ali pa sodelovati pri njihovi izvedbi tudi sami občani. POTRESNO JE TOREJ SODELOVANJE PRAV VSEH OBČANOV IN MARSIKAJ BO MOGOČE NAPRAVITI VEC!	A. S.