Informativno glasilo občine Dobrepolje
letnik XXI. št. 11
november 2015

■
■
w
Dobrepoljsko vandranje je letos že šestič privabilo številne pohodnike. Izmed pohodnih poti je bila tudi letos najbolj obiskana Dobrepoljska pot, ki vedno znova očara, saj nas popelje po celotni dolini (foto: Franci Novak).
V oktobru, mesecu požarne varnosti, so otroci vrtca Ringaraja, iz skupin Miške in Čebelice, obiskali PGD ZAGORICA. Ogledali so si gasilsko vozilo in gasilski dom ter se med drugim preizkusili v gašenju z gasilsko cevjo.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 12. 2015.
Turistično društvo PODGORA in Planinsko društvo DOBREPOLJE
organizirata
T: 01 7B07 0G5 M: O H 930 8GB KOUPDLJE 77 1315 OORHPPOLJfl
Pripravite svojega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšo ponudbo zimskih pnevmatik
vseh vrst in znamk.
Pnevmatike vam zamenjamo in stare po želji shranimo.
•	POPRAVILO VOZIL ZA VSE ZAVAROVALNICE
•	NADOMESTNO VOZILO (brezplačno)
•	POPRAVILO VOZIL NARAVNALNI MIZI
•	SERVIS VOZIL
•	PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
•	POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV
•	IZPUŠNI SISTEMI
•	AVTODIAGNOSTIKA
•	AVTOVLEKA
Na voljo tudi:
ALU in jeklena platišča, poltovorne in traktorske pnevmatike, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli.
22. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
v petek, 25. decembra 2015.
Dnevni pohod:
start iz Podgore ob 14. uri
Nočni pohod:
start iz Podgore ob 18. uri
Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti.
V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih.
Zaključek pohoda bo v koči pri Koritu ob klobasah, kuhančku in prijetnih ritmih.
0 o
TD Podgora	PD Dobrepolje
3	Naš kraj ■ november 2015

Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila.
Pred nami je mesec december, mesec pričakovanj in praznovanj. V zadnjem času je dobil ime veseli december, kjer prevladuje potrošništvo, ne pa pristne vrednote, ki polepšajo življenje in zagotavljajo uspešno in mirno prihodnost. V letošnjem decembru imamo referendum, katerega se moramo udeležiti v čim večjem številu, podobno kot pred 25 leti - plebiscit, ko smo se odločali o usodi naše domovine (letos o usodi vrednot). S tem bomo pokazali, da nam ni vseeno za našo prihodnost in vrednote, katere so naši predniki imeli in jih tudi živeli. In ponosni smo na njih.
V zadnjih letih smo se soočali z gospodarsko krizo, ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Poleg te krize sta v naši domovini še večji moralna kriza in kriza vrednot, o katerih se ne govori ali se ne sme govoriti. Sedaj pa želi peščica ljudi spreminjati svet, spreminjati zakone narave, spreminjati vrednote, spreminjati vse, česar se domisli (ker o pameti v tem primeru ni smiselno govoriti). Ali bomo to dopustili??? Vsekakor ne. To je referendum o osnovnih vrednotah, kjer moramo odločno reči NE (oziroma PROTI).
In na začetku meseca decembra (6. decembra) praznujemo občinski praznik, ko se s ponosom spominjamo našega rojaka Frana Jakliča - Podgoričana. Zgledujmo se po ljudeh, katere vsako leto slavimo. V težkih časih se ne smemo predati, temveč z veliko mero upanja krojiti našo prihodnost. Optimizem je namreč zaupanje, ki vodi v uspehe. Nič ne more biti narejeno brez upanja in samozavesti. Njegov vzor je tudi danes pomemben, ne le za kulturnike in politike, ampak za vse nas. Zato povabim vse, da skupaj praznujmo občinski praznik. Brez prijateljstva, povezovanja in spoštovanja drug drugega si ne moremo predstavljati sprememb v tem hitrem tempu življenja ter se veseliti skupnih dosežkov.
Ob dvajsetem občinskem prazniku naše občine je pravi čas, da lahko ocenjujemo upravičenost nastanka malih občin. Ob pogledu na prehojeno pot lahko ugo-
tovimo, da je bila ustanovitev malih občin, med katere spada tudi občina Dobrepolje, čisto pravilna. Ta odločitev je pomenila hitrejši razvoj na vseh področjih. Uspeh pri razvoju občine ni individualen, ampak je timsko delo. Ni razloga, da v našo prihodnost ne bi zrli optimistično. Verjamem, da skupaj zmoremo ohranjati in povečati dinamiko splošnega razvoja naše prelepe občine ter krepiti prijateljstvo, kulturne prepoznavnosti, odprtosti, gospodarske uspešnosti in socialne varnosti. Le tako bomo namreč ustvarili pogoje za kakovo-
stno sobivanje in sodelovanje. Verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni poskrbeti za skupno dobro. Prihodnja pot nas obvezuje tudi naprej in ne odvezuje od lastnih pobud ter odgovornosti. Čakajo nas izzivi na številnih področjih.
V času praznovanja smo vam pripravili tudi nekaj prireditev, na katerih se bomo srečali in pogovorili ter poveselili. Prijazno vas vabim, da se jih udeležite. Občinski praznik je praznik vseh nas, ki živimo na tem ozemlju občine, in prav je, da se skupaj poveselimo in poskušamo nazaj vrniti vrednote, ki zagotavljajo lepšo in uspešnejšo prihodnost.
Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje čestitam ob praznovanju dvajsetega občinskega praznika občine Dobrepolje. ■
SREČNO OBČINA DOBREPOLJE
»/se pride, vse mine in vse se spremeni, a prijateljstvo ostane in živi do konca dni.«
Iskrene čestitke in veliko iskrenega prijateljstva ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra vam želijo župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje.
Kazalo
Referendum....................................................................................... 4
Občinski praznik................................................................................ 6
Šolski sklad JVIZ OŠ Dobrepolje.........................................................10
Dobrepoljsko vandranje.................................................................... 14
Zaključek šestletnega projekta: Jernej Pečnik.................................... 18
4
Naš kraj ■ november 2015
ZAKONODAJNI REFERENDUM
o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2015.
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji 3. marca 2015?
Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 20. decembra 2015. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor RS, to so volivci, ki bodo najpozneje 20. 12. 2015 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice.
Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila okrajna volilna ko-
misija za območje, v katerega je volivec
vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo,
20. decembra 2015, od 7. do 19. ure in v
posebnih primerih, ki jih določa zakon:
•	po pošti v Republiki Sloveniji, če bo
volivec na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje do srede, 9. 12. 2015, sporoči okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način,
•	na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 15. 12., sredo, 16. 12., in v četrtek, 17. 12. 2015, med 7. in 19. uro,
•	na domu na dan glasovanja 20. 12. 2015, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno srede 16. 12. 2015, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način,
•	na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA), s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 20. 12. 2015. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede 16. 12. 2015 to pisno sporočiti okrajni volilni komisiji (upravna enota, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče), obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije,
•	na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje 15. dni pred dnem glasovanja,
•	volivci invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar
morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti okrajni volilni komisiji do srede 16. 12. 2015.
Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor RS, to so Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, faks: 7810 919
PREDSEDNICA:
POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ NAMESTNICA PREDSEDNICE:
ŠPELA JOVANOVIČ GABERŠEK
ČLANICA:
MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE:
ANDREJ ŠTRUS
ČLANICA:
ANA ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANICE:
UROŠ GRUDEN
ČLANICA:
NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK ČLANICE:
BOJAN NOVAK
TAJNIK OVK:
ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA:
DRAGICA URBAS
5	Naš kraj ■ november 2015

Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE
4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 042-7/2015-5 (10), datum: 16. 11. 2015
Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o razpisu Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 83/2015) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P o določitvi volišč in njihovih območij
Za izvedbo Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo v nedeljo, 20. decembra 2015, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 16. 11. 2015 določila naslednja volišča in njihova območja:
I.
Zap. št.	Oznaka volišča	Ime volišča	Sedež volišča	Območje volišča	Dostopno invalidom
1.	403001	JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE	Videm 34, Videm-Dobrepolje	Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm	da
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas	ne
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje 19	Hočevje	da
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36a	Zagorica	da
5.	403006	VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE	Predstruge 60	Cesta, Predstruge, Vodice	da
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje	da
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. 75, 75A, 75B in od 75D do 86)	da
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75C)	da
47.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič	da
II.
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer:
•	volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 15. 12., 16. 12. in 17. 12. 2015 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom,
•	posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje,
•	volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom.
III.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in za objavo v lokalnih časopisih.
Špela Jovanovič Gaberšek, univ. dipl. prav.,
NAMESTNICA PREDSEDNICE OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
6
Naš kraj ■ november 2015
OBČINSKI PRAZNIK
in spremljajoče prireditve
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
(20 let delovanja OBČINE DOBREPOLJE)
bo v soboto, 12. 12. 2015,
ob 19. uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Po prireditvi bo slovesen prižig božično-novoletne razsvetljave.
V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra.
Naj naštejem nekatere prireditve:
■	Strelsko tekmovanje z zračno puško Zveze paraplegikov Slovenije na Vidmu (SD Bukovec) -28. 11. 2015 ob 9. uri,
■	Lutkovna predstava »Čarobna smrečica« v Jakličevem domu, 3. 12. 2015 ob 9. uri,
-	Srečanje mladih literatov - 4. 12. 2015 ob 9. uri v Jakličevem domu,
« Odprto mednarodno šahovsko tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije v Domu Prizma Ponikve - 4. 12. 2015 ob 9. uri,
« Turnir v namiznem tenisu, ŠD Kompolje (osnovnošolci, srednješolci, člani, članice) posamezno in ekipno v OŠ Dobrepolje na Vidmu - 5. 12. 2013 ob 9.00,
-	3. državna razstava poprtnikov in drugih prazničnih božičnih kruhov, Jakličev dom, 10. in 11. 12. 2015,
-	Koncert Slovenskega okteta v farni cerkvi na Vidmu - sobota, 9. januar 2016, ob 19. uri.
Ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra vam
iskreno čestitamo ter želimo veliko prijetnih trenutkov ob spremljajočih prireditvah.
Župan in Občinska uprava Občine Dobrepolje.
Turistično društvo PODGORA in konjeniška sekcija
vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na
BLAGOSLOV KONJ,
ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2015, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z začetkom po drugi, opoldanski maši.
Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Tomaž Strnad, GSM: 031-896-085
Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje Sekcija Razgledi, društva KOMA 750
Vabimo vas na potopisno predavanje
»
IRAK - KURDISTAN«
Od vojne razdejana država lahko poleg uničenja in nasilja pokaže tudi svoj drugi - prijaznejši obraz.
Svoja doživetja in vtise iz iraškega in turškega Kurdistana vam bo predstavil domačin
Gregor Klinc.
Sreda, 16. december 2015, ob 19. uri
v krajevni knjižnici Dobrepolje (Jakličev dom).
7	Naš kraj ■ november 2015

KD GODBA DOBREPOLJE
organizira
Božjčio-jijouoietnl koncert
GODBE DOBREPOLJE
V	NEDELJO, 20. DECEMBRA, OB 18. URI IN V SOBOTO, 26. 12., OB 19. URI
V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU.
GOSTA KONCERTA KVARTET GALINA (20. 12.), VOKALNA SKUPINA ZARJA (26. 12.).
OD 1. DECEMBRA NAPREJ BODO VSTOPNICE V PREDPRODAJI
V	TRGOVINI TRGOJAN NA VIDMU IN V KNJIŽNICI DOBREPOLJE NA VIDMU.
VSTOPNICE BODO OŠTEVILČENE, ZATO SI ZAGOTOVITE SEDEŽ PRAVOČASNO. DOVOLITE SI SKUPAJ Z GODBO POLEPŠATI IN OBOGATITI BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE.
VsemJjellmjo obilo ¿jdim/JL in ¿Teče u p/uha/ja/jočem letu!

SE VIDIMO NA KONCERTU!
OŠ Dobrepolje vabi na občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti,
ki bo v torek, 22. 12. 2015, ob 18. uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Doživeto vzdušje ter slovesen predpraznični program bodo pripravili učenci in učitelji domače osnovne šole ter podružnic, otroci vrtca Ringaraja ter učenci Glasbene šole Grosuplje.
Vstopnine ni, zbirali bomo prostovoljne prispevke za šolski sklad. Lepo vabljeni!
8
Naš kraj ■ november 2015
tfe pečete poprtnik v času od božiča
do svetih treh kraljev? Cfii se radi naučili peke poprtnika in ohranjali tradiGijo za naslednje rodove?
'Vabimo vas, da se nam pridružite na
delavnici
TEKE POPRTNIKA,
v soboto, 5. decembra 2015, ob 9. uri v vaškem domu v Predstrugah
(Predstruge 60, vhod zadaj) in ob 17. uri v Gostilni pri Zori v Kompoljah.
Če želite, s seboj prinesite svoj material in pripomočke, po zaključeni delavnici pa odnesete pripravljen poprtnik in ga spečete v domači pečici. Potrebovali boste: 1 kg moke, 1/2 l mleka, 1 kvas, malo soli, 100 g sladkorja, 4 jajca, 1 dl olja.
Pripomočki:
2 kuhinjski servieti iz blaga, nožek, škarjice, večja lesena kuhalnica, posoda za pripravo (mesenje) testa, pladenj iz pečice, papir za peko, servieta ali manjši prt za pokrivanje testa in poprtnika med vzhajanjem.
Ker smo tik pred sv. Miklavžem, bomo pekli tudi parkeljne. Kotizacija je 5 €. Prijavite se do petka, 4. 12. 2015,
na tel. št. 051-726-023.
Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge
oim ar polje - smuči
Koledar dogodkov,
vezanih na dediščino PRIPRAVE POPRTNIKOV:
5.	december 2015: delavnici priprave poprtnikov z DPŽ Dobrepolje Struge (Vaški dom Predstruge ob 9.00; Gostilna pri Zori, Kompolje, ob 17.00)
Info: Nada Lunder, 051 726 023, beti.lunder@gmail.com
7. december 2015, ob 17.30:
priprava brezglutenskega poprtnika s Suzano Kranjec
(Center Parnas, Rob 1, 1314 Rob)
Info: Zavod Parnas, 041 833 456, info@zavod-parnas.org
10. in 11. december 2015: 3. državna razstava poprtnikov in drugih prazničnih božičnih kruhov (Jakličev dom, Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje)
Četrtek, 10. 12. 2015
11.30-14.00: sprejem poprtnikov v Jakličevem domu (Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje) v prostorih društva upokojencev. Prispevek ob oddaji izdelka je 5 €.
Petek, 11. 12. 2015
9.00: odprtje razstave
9.30-17.30: vodenje po razstavi za skupine in posameznike
16.30: okrogla miza Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina državnega pomena v organizaciji Zavoda Parnas. Okrogla miza bo potekala v veliki dvorani. 17.30: blagoslov poprtnikov 18.00: podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Temu sledita ogled razstave in pogostitev.
Info: Nada Lunder, 051 726 023, beti.lunder@gmail.com 12. december 2015, ob 9.00:
delavnica priprave poprtnikov v Robu z Majdo Tekavec
(Center Parnas, Rob 1, 1314 Rob)
Info: Zavod Parnas, 041 833 456, info@zavod-parnas.org
3. januar 2016, od 8.30 do 16.00: razstava poprtnikov domačih gospodinj (Center Parnas, Rob 1, 1314 Rob) 8.45: blagoslov poprtnikov
11.00: delavnica izdelave tičkov iz slanega testa (za otroke)
Info: Zavod Parnas, 041 833 456, info@zavod-parnas.org
3. januar 2016: pokušina poprtnikov ob tretjem vodenem ogledu razstave jaslic v sklopu prireditev Božični čas na Gradežu (od 20. 12. 2015 do 3. 1. 2016) Info: Društvo za ohranjanje dediščine, dod@gradez.si, 031 618 159 - Matjaž Starič
6.	januar 2016: predstavitev poprtnikov v slovenskem parlamentu s strani nosilk dediščine 8 skupin gospodinj -nosilk dediščine priprave poprtnikov
Info: Zavod Parnas, 041 833 456, info@zavod-parnas.org
Naš kraj ■ november 2015	•• Obvestila ••	9
VABILO
»VrA
WD
OŠ Dobrepolje Ekošola
v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge
VABI
v sredo, 9. 12. 2015, ob 14.00
na delavniGo TRIPRAVE IN PEKE POPRTNIKOV^
Delavnica bo potekala v prostorih OŠ Dobre-polje (šolska jedilnica).
Delavnico bo vodila gospa Nada Lunder.
Prosim, da udeležbo potrdite na telefonsko številko: 01 7807 210.
Vljudno vabljeni!
Bi /ahko bi/o /epSe? Prvi Sneg je prekril
Se/eSte^e /istje, Aiaro/a in cJoVeska SrCM. So Se pokrila v tih šepet inpri^a^ovanjepraznikov, v katere Ai te k^k^r spritrkas/(jocJwi ZVonoVi, s SVoji^i a/aSoVi,
Vned&/J& \Z.\2.20\6) \ZC-e-ttyi S^&Ž&ga
Vida
ob 17. uri
radapoSpre^i/a
Voka/na skupina
Ma/tic^a.)
ki ¿0 zokrat sawa, Arez stranskih v/oj, z VoditeJjic-o dino K/un., na stez<j odprla vrata v praznično neAo. Z.od.o nepridi Saw in S SeAoj na asv^e/sko harmonijo „Bona no\ pripelji VSe tiste., k> i^ajo weSto V tvojem SrCM. hicj ¿odo prazniki top/i inpoVezani za. VSe tudi z nasipi konCjerto^t. Z.aiorejpriditei daji^t skopaj odprejo vrata.	.
10
Naš kraj ■ november 2015
Šolski sklad JVIZ OS Dobrepolje
Šola je stičišče mnogih ljudi. Nekatera hotenja in želje otrok se odrazijo tudi v vrtcu ali šoli. Zaznajo jih osebe, ki so v dnevnem stiku z otroki. Težko bi zanikali dejstvo, da lahko poleg staršev in drugih bližnjih vzgojitelji in učitelji precej dobro poznajo otroke, njihove potrebe in želje.
Marko Ahačevčič, predsednik Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje
Na naši šoli je v šolskem letu 2014/15 začel delovati šolski sklad. Ustanovitev sklada omogoča Zakon oorganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Namen šolskega sklada je financiranje dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot na primer: nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Eden od glavnih ciljev šolskega sklada je tudi pomoč socialno šibkim otrokom, predvsem ob težkih življenjskih situacijah, ko je bistvenega pomena pokazati otroku in družini, da nam ni vseeno.
Šolski sklad je bil opredeljen podrobnejše v pravilih delovanja sklada. Zajema
pomoč socialno šibkim učencem, raziskovalno dejavnost na šoli, pomoč nadarjenim učencem po posameznih področjih in financiranje dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev (izleti, tabori, udeležba na tekmovanjih, lutkovne in gledališke predstave, okrogle mize ...). Vzgojitelji, učitelji in starši bi želeli doseči, da bi bile dejavnosti na šoli dostopne čim večjemu številu učencev.
Vse konkretne namene oblikujejo starši otrok, vzgojitelji in učitelji skupaj z ravnateljem.
Zavedati se je treba, da se nekatere dejavnosti ne morejo v celoti pokrivati iz sredstev, s katerimi razpolaga šola. Nekatera področja je treba spodbuditi tudi tako, da se omogoča otrokom lažjo finančno dostopnost ali pa se jih nagradi
zaradi vztrajnosti pri razvijanju talentov. V šoli se resnično trudijo, da pomagajo otrokom pri rasti. V dejavnosti želijo vključiti vse učence, tudi otroke iz socialno šibkejših družin. Hkrati pa želijo nuditi najboljše izobrazbene možnosti tudi nadarjenim učencem na področju znanosti, športa in kulture. To so prednostne naloge šolskega sklada.
Šolski sklad v skladu s pravili pridobiva sredstva iz donacij, prispevkov staršev in učiteljev ter tudi iz drugih virov.
Gotovo vsak od nas v dobro otrok na različen način prispeva svoj del in na svoj način. Bilo bi prav, da se prizadevanja tako vzgojiteljev, učiteljev in tudi staršev po svojih zmožnostih tudi podpre. Velika škoda bi bila otrokom ponuditi manj možnosti oz. jih pustiti razočarane. ■
Spoštovani starši in vsi, ki z zanimanjem spremljate učenje in vzgojo otrok in učencev!
Zelo sem vesel, da je v zadnjem letu tudi v našem vrtcu in šoli zaživel šolski sklad. Za to imajo veliko zaslug predsednik šolskega sklada Marko Ahačevčič in člani upravnega odbora. V zadnjem času se zmanjšujejo sredstva s strani države, zato je še kako pomembno, da preko sklada pomagajo vrtcu in šoli podjetja, starši, dedki, babice in vsi občani.
Poleg pomoči za plačila določenih položnic učencem v stiski se je na svetu staršev pokazalo mnenje, da bi bilo lepo, če bi omogočili tridnevno bivanje in druženje s sovrstniki otrokom vrtca, ki bi zaradi slabšega gmotnega položaja svoje
družine ostali doma. Prepričan sem, da bo za te otroke z različnimi aktivnostmi uspelo zbrati dovolj sredstev.
Kot ravnatelj pa se zavedam potreb naših folkloristov po dodatni obutvi in oblačilih. V to dejavnost je vključeno preko 80 otrok vrtca in šole. Na nastopih v občini in širom Slovenije kažejo svoje znanje in popestrijo različne prireditve. Pred leti smo bili tudi v Turčiji, kot predstavniki slovenskih osnovnošolskih folklornih skupin. Prav tako bi radi učencem mladinskega pevskega zbora omogočili strnjene tridnevne vaje ob koncu tedna v enem od centrov obšolskih dejavnosti.
Vem, da živimo v času, ko nikomur ne razpada denarnica zaradi preobilice denarja. Vem tudi, da se na vsakem koraku srečamo s prošnjami za pomoč. Zato sem
še toliko bolj hvaležen vsem podjetjem, ki sklenete donatorsko pogodbo in na račun šolskega sklada nakažete določena sredstva. Hvala tudi staršem in občanom, ki sodelujete na raznih prireditvah, kjer zbiramo sredstva za šolski sklad. Prepričan sem, da tudi danes časi niso bistveno drugačni kot pred 2000 leti, ko je nastala svetopisemska zgodba o vdovi, ki je dala dva novčiča. Pomembno se mi zdi, da tisto, kar človek daruje, da iz srca in ne godrnja. Tudi če bosta »dva novčiča« darovana z ljubeznijo, bosta osrečila darovalca in tistega, ki ju bo prejel.
V prihajajočih praznikih vam želim vse dobro.
Ivan Grandovec,
ravnatelj JVIZ OŠ Dobrepolje
11	Naš kraj ■ november 2015

Spoštovani sokrajani,
Vabimo Vas na
POHOD Z LUCKflmi
IN DOBRODCLNI PRGDPRflZNiCNi BAZAR.
Srečanje bo v četrtek, 10. 12. 2015, ob 16.30
pred vrtcem Ringaraja.
Lučke za pohod boste pred začetkom prevzeli s prostovoljnim prispevkom na stojnici.
Po pohodu bo sledil dobrodelni predpraznični bazar, kjer boste imeli možnost nakupa različnih izdelkov, ki jih bodo izdelali starši in otroci vrtca pod mentorstvom strokovnih delavk. Prispevki bodo prostovoljni in namenjeni za sklad vrtca.
Stojnica z izdelki bo na voljo v avli vrtca tudi v petek 11. 12. 2015 med 7.00 in 8.00 ter med 14.00 in 16.00.
Vljudno vabljeni!
Vrtec Ringaraja

dovolite, da vas povabim na tradicionalni decembrski pohod z lučkami in dobrodelni predpraznični bazar, ki bo v četrtek, 10. decembra. Zanimiv družabni dogodek z dobrodelno vsebino je lepa priložnost za srečanje in spoznavanje dejavnosti vrtca, zato ste še posebej dobrodošli tisti, ki z vrtcem sicer nimate stika. Bazar z izdelki, ki jih bomo pripravili otroci in starši pod vodstvom strokovnih delavcev vrtca, bo namenjen pomoči vrtčevskim otrokom iz gmotno šibkejših družin. Vsako leto naši malčki iz višjih oddelkov odpotujejo na tridnevni pomladanski tabor - naslednji bo na Pokljuki -, kjer v popolnoma novem okolju odkrivajo skrivnosti narave. Za mnoge otroke je to prvi odhod od doma v življenju in predstavlja vznemirljivo izkušnjo. Ker gre za nadstandardno dejavnost, moramo stroške tabora kriti starši. Žal za nekatere družine to predstavlja preveliko breme. V želji, da bi lahko vsi otroci doživeli ta zanimivi in edinstveni korak v svet, je naš cilj z zbranimi sredstvi zagotoviti, da gmotno stanje pri tem ne bo ovira za nikogar.
Bazar je prva od načrtovanih aktivnosti z dobrodelno noto, ki smo jo v letošnjem letu zasnovali v svetu staršev v sodelovanju s sodelavci šole in vrtca. V svetu staršev si prizadevamo oblikovati in usmerjati pobude, ki bi popestrile in obogatile šolske in vrtčevske dejavnosti ter pripomogle k še boljšemu sobivanju in sodelovanju vseh, ki smo udeleženi v vzgoji naših otrok. Zavedamo se, da je solidarnost eden od temeljev naše civilizacije, in želimo okrepiti zavest o povezanosti in medsebojni pomoči. Za vzgajanje v duhu teh vrednot je seveda najpomembnejša družina, pomembno vlogo pa imata lahko tudi šola in vrtec, saj nas pri tem povezujeta v živo skupnost.
Zato smo se odločili, da bomo v letošnjem šolskem letu organizirali dogodke s poudarjeno karitativno vsebino, ki bodo hkrati spodbujali ustvarjalnost in sodelovanje med otroki, vzgojitelji, učitelji in starši. Na prireditvah bomo zbirali sredstva za šolski sklad v podporo dodatnim dejavnostim in za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin. Tudi slovesnost ob dnevu samostojnosti, ki jo vsako leto pripravijo šolski otroci in učitelji - letos bo 22. decembra -, bo imela dobrodelni pridih, za naprej pa načrtujemo še več takih dogodkov in prireditev.
V želji, da bi se še bolj povezali v tem poslanstvu, vas vse sokrajane vabim na bazar in na svečanost ob dnevu samostojnosti - ter seveda na vse druge dogodke, ki jih bomo organizirali v prihodnje in vas o njih tudi redno obveščali. Pridite, da se spoznamo! Vnaprej hvala za sodelovanje!
Jernej Stare,
predsednik Sveta staršev JVIZ OŠ Dobrepolje
12
Naš kraj ■ november 2015
Mestna knjižnica GmsupCje /ž- khlljZJ^ICC
Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas:
Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00
Knjižnice povezujejo - dan slovenskih splošnih knjižnic
Slovenske splošne knjižnice vsako leto 20. novembra praznujejo svoj dan. Tokrat je praznovanje potekalo v znamenju teme »Knjižnice povezujejo«. Tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje se zavedamo pomembnosti knjižnice kot informacijskega in kulturnega središča.
Za posebno presenečenje je poskrbela Ariana Jakič, ki nas je razveselila s slastnimi piškoti v obliki domin.
Jasmina Mersel Šušteršič,
foto: Jernej Stare
Vabimo vas, da knjižnico obiščete in si izberete gradivo, ki vas zanima, pridobite potrebne informacije ob strokovnem svetovanju knjižničarja, uporabite
dostop do podatkovnih baz, ki jih knjižnica omogoča, se udeležite katerega od dogodkov namenjenih druženju, pridobivanju novega znanja in kvalitetnemu preživljanju prostega časa ... Lahko pa knjižnico obiščete zgolj z razlogom, da umirite in zbistrite svoje misli. Več o sto-
Mamica Jana Jakič je ob dnevu splošnih knjižnic pripravila delavnico izdelovanja domin ter škatlic za njihovo shranjevanje.
ritvah, ki jih knjižnica zagotavlja, in tekočih dogodkih si lahko preberete tudi na spletni strani Mestne knjižnice Grosuplje www.gro.sik. V okviru dneva splošnih knjižnic smo pripravili pravljično delavnico »Zlati kamenčki«. Podali smo se v pravljico Janeza Bitenca ter pod vodstvom Jane Jakič izdelovali domine in se sladkali s piškoti v obliki domin, s katerimi nas je presenetila njena mala Ariana. Ob tej priložnosti se jima še enkrat iskreno zahvaljujemo za vložen trud in dobronamernost. Utrinke z dogodka pa je v svoj fotografski objektiv takole ujel Jernej Stare.
Podali smo se v pravljični svet Janeza Bitenca z glasbeno pravljico »Zlati kamenčki«.
Pomoč starejših sestric je vedno dobrodošla.
13	Naš kraj ■ november 2015

Ne veste, kako se igrati z dominami? Mamica vedno vse ve.	Kako si pa ti pobarval svoje domine?
Z igro do branja
V mesecu novembru smo začeli tudi delavnice začetnega opismenjevanja z Viljenko Jalovec. Sklop delavnic se bo nadaljeval tudi v mesecu decembru. Učenje branja skozi igro je namenjeno predšolskim in šolskim otrokom, predvsem učencem prve triade in vsem tistim s težavami pri branju.
Rastem s knjigo ter se je oklepam kot fižol fižolovke. Brez nje ne bi nič dosegel. (Tilen Trebušak, 7. razred)
Rastem s knjigo ... Ljudje smo s knjigami povezani že od začetka. Že kot otrokom so nam starši brali knjige. Zdaj knjige beremo sami. (Rok Kastelec, 7. razred)
Rastem s knjigo ... Knjiga me spremlja že od malega. S knjigo pa me spremlja tudi domišljija. Rastem s knjigo, prav tako pa raste tudi moja domišljija. (Rok Koščak, 7. razred)
Rastem s knjigo, ki je naša prijateljica in jo berem redno. Vsi radi berejo, skoraj vsaka knjiga ima kakšno poučno temo, npr.,
kaj delamo narobe. Knjiga nas spremlja povsod, nas vodi skozi življenje. Rastem s knjigo pomeni, da nas knjiga spremlja skozi življenje, saj nas pouči o življenju. (Leila Bekonjič, 7. razred)
Rastem s knjigo .... Ko sem bil majhen, sem najraje bral v razredu, ampak nekega dne sem si sposodil zelo dobro knjigo. Bral sem in bral, a šola me ni zanimala. Vsi so mi govorili, naj se učim, da bom imel dobro službo in plačo. Nekega dne sem šel na podstrešje in našel knjigo, s katero sem doživel lepo pustolovščino. Takrat sem se odločil, da bom pisatelj. Zdaj lepo pišem knjige in lepo mi je, ko berem knjige. (Klemen Vidmar, 7. razred) ■
Sklop delavnic »Z igro do branja« bo potekal vsak ponedeljek: 7. decembra, 14. decembra, 21. decembra, ob 17.30.
Viljenka Jalovec je avtorica delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje in branje. Ima bogate pedagoške izkušnje in staršem na delavnicah tudi individualno svetuje.
Rastem s knjigo
Ob dnevu splošnih knjižnic so nas obiskali tudi učenci 7. razredov v okviru nacionalnega projekta spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo«. Sedmošolci so se tako udeležili organiziranega obiska splošne knjižnice, kjer so spoznali delovanje knjižnice, postavitev in ureditev gradiva, različne informacijske vire, se navajali na samostojno iskanje gradiva . Ob obisku so prejeli tudi izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo. Letos je bila to knjiga Damijana Šinigoja z naslovom Iskanje Eve.
Napovednik dogodkov v mesecu decembru
— a i*»« toMtt
Petek, 4. december, ob 9. uri: Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Dobrepolje.
Petek, 4. december, ob 17.30: Praznična delavnica z Lauro Strah.
Ponedeljek, 7. december, ob 17.30: »Z igro do branja« z Viljenko Jalovec.
Ponedeljek, 14. december, ob 17.30: »Z igro do branja« z Viljenko Jalovec.
Sreda, 16. december, ob 19. uri: Potopisno predavanje »Irak« domačina Gregorja Klinca.
Petek, 18. december, ob 17.30: Praznična delavnica »Obdarimo svoje najbližje«.
Ponedeljek, 21. december, ob 17.30: »Z igro do branja« z Viljenko Jalovec.
Ponedeljek, 28. december, ob 19. uri: Bralni klub Dobrevoljci, druženje ob knjigi meseca decembra.
Sreda, 30. december, ob 17.30: »BIBA BERE« - pravljično-igralne urice za najmlajše, starostno obdobje od 2. do 4. leta.
Sreda, 30. december, ob 18.30: »Ej, ti preklopi na knjigo« - druženje ob knjigi za mlade. VSAK PETEK ob 17.30 pravljične urice za otroke od 4. do 9. leta starosti.
r/f <
14
Naš kraj ■ november 2015
Dobrepoljsko vandranje že šestič privabilo številne pohodnike
Tudi letošnjo, že šesto, drugo soboto v oktobru smo se skupaj s pohodniki podali na vandranje po naši Dobrepoljski dolini. Si bil/a tudi ti med nami? Seveda, saj smo se videli.
Judita Boštjančič, TD Dobrepolje foto: Franci Novak, Judita Boštjančič
Najprej smo se v zgodnjih jutranjih urah skupaj podali na najdaljšo Grajsko pot. Hodili smo skozi našo najstarejšo vas Cesto, kjer so nas sprejeli prijazni vaščani, člani ŠD Cesta pa so poskrbeli tudi, da smo
lahko videli slike izkopanin našega rojaka Jerneja Pečnika ter se ustavili tudi ob njegovi spominski plošči. Pot smo nadaljevali do Starega gradu in nato do Ostrega vrha, kjer so nas sprejeli člani KS Čušperk. Nadaljevali smo po trasi na Limberk, od koder nas je čakal samo še spust mimo Predol do Radenskega polja in na Kopanj,
sledil je postanek pri Mali Račni ob ogledu izvira Šica, nato pa še manjši vzpon do lokacije, kjer je stal čušperski grad, od koder smo se z organiziranim prevozom vrnili na Videm.
Drugi smo se na pot podali pohodniki Rimske poti in tudi letos nas je bilo malo več. Pot smo prehodili brez težav in spo-
15	Naš kraj ■ november 2015

znali veliko zanimivosti. V Ponikvah so nas tudi letos pričakali domačini, najprej sta nas z domačim pecivom in s pijačo pogostila ga. Mirjam in g. Bojan Bukovec, katerima so se pridružili tudi folkloristi v lepih nošah. Po ogledu znamenite cerkve
sv. Florjana sta nas pred domačijo Brodnik z napitkom pozdravila tudi ga. Minka in g. Julij. V Predstrugah pa sta nas pričakali s suhim sadjem in pijačo ga. Albina Mlakar in ga. Nada Lunder.
Izmed pohodnih poti je bila najbolj šte-
vilčno tudi letos obiskana Dobrepoljska pot, ki vedno znova očara, saj nas popelje po celotni dolini. Tudi letos ne smemo pozabiti na domačine (Pavliščev Jože in sosedi iz Podgorice, dekleta in žene ter vaščani Zagorice, Robert Cimerman z dru-
16
Naš kraj ■ november 2015
žino iz Male vasi, Marija in Jože Zrnec s Sv. Antona, g. ravnatelj Ivan Grandovec), ki nas vsako leto tako lepo sprejmejo in pogostijo.
Živahno je bilo tudi med najmlajšimi, saj smo se v družbi staršev in otrok podali na pot konjička Kopitljačka, ki je ena izmed sprehajalnih poti.
Pot nas je vodila do kmetije Erčulj v Zagorici, kjer so nas sprejeli domači in nam ponudili pecivo in druge sladke dobrote, skupaj z otroki pa smo si poleg konjev in ponija (najbolj pogumni so ponija tudi zajahali) lahko ogledali še zajčke in mucke.
Ne smemo pa pozabiti vseh tekaških navdušencev, s katerimi smo se udeležili Dobrepoljskega teka v organizaciji ŠD Dobrepo-lje in bili po številu prijavljenih najštevilčnejši.
Da nam med pohodom ni bilo preveč vroče, je poskrbelo tudi vreme, saj nam je pri zaključevanju poti prineslo osvežitev. Kljub temu smo se vsi pohodniki in tekači zbrali ob isti uri na trgu pred občinsko stavbo, kjer sta nas čakala topel obrok in čaj, za kar se lepo zahvaljujemo Zavodu sv. Terezije. Kdor je želel, se je lahko tudi dodatno okrepčal s pijačo, za kar so poskrbeli člani TD Dobrepolje.
Kot je navada vsako leto, smo tudi letos nekaj dni prej vandrali z otroki iz osnovne šole in vrtca, skupaj z učitelji, učiteljicami in vzgojiteljicami. Da pa je pot otrokom iz vrtca hitreje minila, so povabili tudi svoje dedke in babice ter s skupnimi močmi
uspešno prispeli do cilja.
Ves čas dogajanja so bili na trgu pred občinsko stavbo na voljo domači pridelki in izdelki. Tako smo se s pohodniki lahko posladkali z medom in medenimi izdelki Roberta Cimer-mana iz Male vasi, okrepčali s Fovč'kom domače lekarne Braneta Blatnika iz Zdenske vasi, si ogledali manjšo razstavo gob Društva gobarjev Štorovke, se naužili mesnih izdelkov Marije Nučič, posladkali z dobrotami članic DPŽ Dobrepolje Struge, družina Levstek iz Zagorice pa je ponudila raznoliko zelenjavo. Letos so se nam pridružili tudi člani študentskega kluba Groš iz Grosuplja in poskrbeli za slastne palačinke.
Lepo se zahvaljujemo tudi članom ZŠAM Grosuplje Tonetu Vidmarju, Jožetu Moharju in Janezu Gačniku, ki so poskrbeli, da smo varno in srečno privandrali nazaj na cilj. Poskrbeli smo tudi za vse, ki so potrebovali prevoz, za kar so prevzeli skrb gasilci PGD Videm, katerim se najlepše zahvaljujemo. Zahvala gre tudi Andreji Levstek in Nini Kaste-lic, ki sta bili ves čas vandranja v času pripravljenosti za nudenje prve pomoči. Na srečo poškodb ni bilo.
Da smo bili res vedno na pravem mestu ob pravem času, sta tudi tokrat poskrbela Jasmina Mersel Šušteršič in Bojan Novak, za kar se jima najlepše zahvaljujemo.
Dogajanje je glasbeno in zabavno popestril še ansambel A'BUP.
Zahvaljujemo se ekipi SoundLight, ki je tudi letos poskrbela za ozvočenje.
Za klopi in mize se zahvaljujemo članom ŠD Cesta in PGD Zdenska vas.
Na koncu naj se zahvalimo tudi Občini Dobrepolje, Planinskemu društvu Dobrepolje, Športnemu društvu Dobrepolje, Društvu gobarjev Štorovke, Športnemu društvu Cesta in DPŽ Dobrepolje Struge.
Zahvala pa seveda tudi vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali, prispevali in pomagali pri organizaciji ter izvedbi Dobrepoljskega vandranja, hvala pa seveda vsem pohodnikom in tekačem.
Vsekakor smo bili tudi letos zelo zadovoljni z vandra-njem in zagotovo se ga bomo udeležili tudi naslednje leto, drugo soboto v oktobru, 8. 10. 2016. Prideš tudi ti? ■
17	Naš kraj ■ november 2015

Pilotski projekt PONIKOVSKA OBKROZANJA
V aktivnosti TD Dobrepolje smo letos vključili ter zaključili prvo in drugo fazo pilotskega projekta Ponikovska ob-krožanja. Projekt je vezan na gostinsko ponudbo domače in raznolike kulinarike gostišča Adam v Ponikvah in na povezavo sprehodov do zanimivih, manj poznanih ali sploh nepoznanih kotičkov Ponikev in okolice.
TD Dobrepolje
Časi, ko si prišel v gostilno, da si se dodobra najedel in odšel z obteženim trebuhom domov, minevajo. Dandanes gostje želijo vedno več informacij o zanimivostih v kraju in okolici ter možnosti sproščenih rekreativnih sprehodov. Ponudba možnih sprehodov v okolico mora biti zanimiva za starejše in najmlajše.
S posebno markacijo in kažipoti (prvi do sedaj) smo označili poti, ki peljejo iz gostišča Adam proti Peklu, Škocjanu, na Rajturn do Zmajevega gnezda, ponikalnice Trubarjeve Rašce, cerkve sv. Florijana z znamenitimi zlatimi baročnimi oltarji, lokacije nekdanjega Zavoda sv. Terezike, ki je nastal na temeljih topilnice in železarne. Zanimivi so sprehodi ob potoku Rašca, kjer kljubujejo ostanki nekdanjih štirih mlinov in treh žag. Vaška arhitektura, etnografske zanimivosti, zlasti pust, so prav tako neponovljive posebnosti, ki jih moramo obiskovalcem pokazati in predstaviti s ponosom, ker imamo določen privilegij, da živimo v tem kraju.
Vendar brez sodelovanja in prizadevanj še tako označene poti ne bodo zaživele. Zaživele bodo, če jih bomo sprejeli najprej domačini in se vsak na svoj način trudili, da jih vnašamo v našo celovito ponudbo. Na koncu koncev je to vse, kar imamo, to je naše. Kakršen je in bo odnos do naše dediščine, takšna je in bo naša kultura.
Skratka, ponujeni sta možnost in priložnost, da gostje brez težav po markiranih poteh (markacija je inovativna) obiščejo bližnje in daljne zanimivosti ter kotičke v okolici Ponikev (s spremstvom ali brez). Vse navedene poti sodijo v sklop Ponikovska obkrožanja.
Veliko fizičnega dela je bilo vloženega, da smo projekt s prostovoljnim delom pripeljali do vključno druge faze. Iskrena zahvala gre g. Ediju Zgoncu (idejni in vsebinski snovalec projekta), Bojanu Bukovcu, županu Janezu Pa-
vlinu (obžagal hrastova debla v stebre za kažipote), Juliju Brodniku, Janiju Štrublju, Angelci Juvanc, Tonetu Lundru in Robiju Meglenu (oblikovalcu lesenih kažipotnih tabel).
Nadgradnja zadnje, tretje faze projekta bo pravljica o dinozavru, zmaju, imenovanem Ponizaver (edino takšno ime), ki bo povezan v zgodbo Zmajevega gnezda in ponikalnice Rašce. Drugo leto ob tem času naj bi pravljica ugledala luč sveta, če bo določena naklo-
njenost na sprejemljivi ravni predpostavljenih. Na ta način bi našo okolico približali tudi najmlajšim.
Če se bo projekt Ponikovska obkrožanja prijel, bomo s podobnimi projekti nadaljevali v vseh drugih vaseh, seveda tudi, če bosta pripravljenost in pomoč s strani vaščanov in članov društev.
Poti so očiščene in markirane, kar pomeni, da jih lahko v polni meri uporabljate in uživate v neokrnjeni naravi. ■
Zmajevo gnezdo
18
Naš kraj ■ november 2015
Zaključek šestletnega projekta: Jernej Pečnik
Pred spomenikom Marije Terezije na Dunaju udeleženci 1. skupine izleta 3. 10. 2015 (foto: Dušica Hočevar).

Turistično društvo Dobrepolje je s pomočjo Občine Dobrepolje, Vaške skupnosti Cesta, številnih društev iz Dobrepolja, zagnanih posameznikov, sponzorjev, osnovne šole in vrtca, naših podjetij, zdravstvenega doma, gasilcev, športnega društva, upokojencev, planincev in nepogrešljivih domačinov v oktobru 2015 zaključilo več kot 6 let trajajoči projekt Jernej Pečnik.
i i r - ■ '."j" .■■''■■■ ' 1 ■ '-i-
■"''-.	■ - .	j v n ■ ■ . ■■ -.	.	■■■ i	j J	. -
TD Dobrepolje
Organizirati in povezovati vse navedene skupine in posameznike v celovito programsko delovanje je bilo zares zahtevno delo za razmeroma neštevilno turistično društvo. O težavah, problemih, nerazumevanju naših ciljev, premagovanju ovir, tudi nepodpori določenih sredin, zlasti posameznikov, tokrat ne bomo govorili, temveč bomo govorili le o tem, kaj nam je uspelo. Ne gre za neko samohvalo, tem-
Eden izmed 23 miljnikov ob trasirani Rimski cesti med Velikimi Laščami, Ponikvami, Predstrugami, Cesto, Zdensko rebrijo in Furlanom.
več za to, kaj je ostalo uporabnega, novega in zanimivega za Dobrepolje.
Z vseh zornih kotov smo obelodanili veličino sposobnosti, delavnost in ino-vativnost našega starinoslovca Jerneja Pečnika, ki je v svojem času (1835-1914) izkopal na tisoče arheoloških predmetov iz halštatske, latenske in rimske dobe ter povzdignil našo deželo do drugačne prepoznavnosti. Le-ta je bila dotlej le fevd določenih fevdalcev, ki so le izkoriščali naše prebivalstvo in naravne danosti preko vseh meja razsodnosti.
Jerneju Pečniku smo, na osnovi komaj še obledelih spominov, obudili njegov rojstni kraj Cesta in mu postavili ustrezno obeležje s skromnim slikovnim prikazom nekaj njegovih izkopanih umetnin v va-
Naš kraj ■ november 2015
Kulturna dediščina
19
škem domu. Upamo, da bodo vaščani Ceste njegov spomin obujali in nadgrajevali z raznimi aktivnostmi začetno zastavljene vsebine.
Nič nismo delali na pamet, ko smo v takšni ali drugačni luči prikazovali in prestavljali Jerneja Pečnika. K sodelovanju nam je uspelo pritegniti vodilnega slovenskega arheologa, znanstvenega svetnika dr. Janeza Dularja, ki nam je napisal brošuro o življenju in delu našega rojaka. Vsebina te brošure je naše vodilo, ko na kakršen koli način predstavljamo Jerneja Pečnika. S pomočjo njegove žene Anje Dular, ki je doktorica arheologije, bibliotekarka v Narodnem muzeju v Ljubljani in muzejska svetnica, smo pridobivali dragoceno pisno gradivo in fo-
Naravoslovni muzej na Dunaju (foto: Judita Boštjančič).
Izkopanine iz halštatskega obdobja, ki jih je odkopal Jernej Pečnik in	Situle (vedrice), ki jih je izkopal na Magdalenski gori (nad Šmarjem -
poslal na Dunaj v naravoslovni muzej (foto: Cirila Nose).	Sapom) in krasijo dunajski naravoslovni muzej (foto: Judita Boštjančič).
Pred glavnim vhodom v naravoslovni muzej na Dunaju udeleženci 2. skupine izleta 17. 10. 2015 (foto: Janez Nose).
tografije arheoloških predmetov, ki jih je izkopal Pečnik in danes visijo v vaškem domu na Cesti. Prav dr. Anja Dular nas je seznanila z vrhunskim arheologom in raziskovalcem bronaste in železne dobe ter kulture žarnih grobišč, dr. Petrom Turkom. Navedena strokovna ekipa je postavila neizbrisne verodostojne podatke o našem Jerneju Pečniku.
Da pa ne bi spomin nanj obledel, smo trasirali in obeležili pohodne poti po približni trasi rimske ceste, ki je povezovala današnjo Ivančno Gorico, šla preko Do-brepolja naprej proti Velikim Laščam, tudi Rašici in naprej proti Lužarjem. Večino lokalnih rimskih cest na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem je odkril in jih poznal naš Jernej Pečnik. Tudi to je vzrok, da smo našo Rimsko cesto poime-
20
Naš kraj ■ november 2015
novali po njem, ki še posebej oživi vsako drugo soboto v oktobru v sklopu Dobrepoljskega vandranja. Na ta način pohodnikom približamo naše kraje, naše zanimivosti, tudi naš značaj.
Organizirali smo tudi poučno ekskurzijo v Ljubljano, kjer smo spoznali stanovanje Jerneja Pečnika na Streliški ulici št. 10, njegovo zadnje počivališče na Žalah in arheološke predmete v Narodnem muzeju v Ljubljani, ki jih je izkopal. Ekskurzija je potekala v družbi strokovnjaka arheologa dr. Petra Turka. Vsi, ki ste bili zraven, ste zagotovo spoznali veličino in razsežnosti arheološkega izkopavanja Jerneja Pečnika. Boljše predstavitve v Narodnem muzeju v Ljubljani si ne bi mogli privoščiti.
Želeli pa smo spoznati tudi tisti del arheoloških izkopanin, ki jih je Jernej Pečnik po sili razmer oddal v prirodoslovni muzej na Dunaj. Vložili smo veliko truda, da smo organizirali dva prevoza z avtobusom (3. in 17. oktobra 2015) na Dunaj in si pridobili za spremstvo vodilna slovenska arheologa, dr. Janeza Dularja in dr. Petra Turka.
Na prvem avtobusu je bil dr. Peter Turk, ki nam je na dojemljiv in strokoven način predstavil arheološke predmete Jerneja Pečnika, ki krasijo prostore dunajskega naravoslovnega muzeja. Na ta način smo pridobili nova spoznanja o razsežnosti arheoloških izkopanin Jerneja Pečnika. Nepozabno.
Z drugim avtobusom sta potovala zakonca dr. Anja Dular in dr. Janez Dular ter nam obrnila povsem nov list spoznanja o veličini in pomembnosti arheoloških izkopavanj Jerneja Pečnika. To so težko ponovljive priložnosti.
Z dvema avtobusoma smo na Dunaj tako prepeljali 100 udeležencev, kar je lepa številka. Vsak izmed udeležencev izleta pa je zagotovo pridobil nova vedenja o Pečniku, ki jih bo ohranil v spominu in jih prenašal na bližnje sorodnike, sosede, prijatelje. To je bila pika na i šestletnega projekta.
Veseli smo bili tudi, da smo spoznali Primoža in Martino Pečnik, potomca Jerneja Pečnika, in vzpostavili prijetno sodelovanje, za kar smo jima zelo hvaležni.
Iskreno se zahvaljujemo g. Ediju Zgoncu za strokovno, pestro in zanimivo vodenje poučne ekskurzije na Dunaj 3. in 17. 10. 2015.
Projekt Jernej Pečnik je končan, vendar ne sme obledeti spomin. Vsak naj predstavlja Jerneja Peč-nika v obliki, ki mu je najbližja, ko se sreča z znanci, s prijatelji, turisti ... Naj živi v vseh porah našega ponosa.
Če bodo v prihodnje vremena Dobrepolja naklonjena našim dejavnostim, imamo na zalogi kar nekaj projektov, med prvimi zagotovo o Luki Drinaku (Gutenfelder), možu, kateremu sta rodovitnost in radodarnost polja dali svoje ime.
Veliko zanimivosti o Luki Gutenfelderju in drugih pa smo izvedeli tudi ob našem obisku Dunaja, kjer
Dr. Feliks J. Bister skupaj s 1. skupino udeležencev 3. 10. 2015 (foto: Dušica Hočevar)
se nam je ob ogledu univerze pridružil dr. Feliks J. Bister, ki je 18 let vodil Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju.
Za konec pa še iskrena zahvala vsakemu, ki je kar koli postoril v prid obsežnega in nadvse pomembnega projekta Jernej Pečnik. Posebej smo ponosni na vaščane Ceste, ki zares skrbno in odgovorno pripravijo vse, da je spomin na Jerneja Pečnika dostojen. ■
VESELIMO SE ŽIVLJENJA. DAJMO JUTRU SVOJ NASMEH, DAJMO DNEVU SVOJ POKLON.
Vesele božične praznike in srečno 2016! TD Dobrepolje
Na sliki: Tone Kralj, "Rojstvo", vizitka TD Dobrepolje
21	Naš kraj ■ november 2015

Obisk gospe Tatjane Kralj
Že vrsto let si člani TD Dobrepolje vzamemo čas, da na predvečer rojstnega dne (19. 11.) obiščemo v Ljubljani (Gerbičeva 11) gospo Tatjano Kralj (edino hčerko slikarja, grafika, ilustratorja, kiparja Toneta Kralja). V dar z lepimi in iskrenimi željami prinesemo suho sadje in še marsikaj, kar zraste v Dobrepolju. Našega obiska je vedno vesela.
Na sliki gospa Tatjana Kralj ob pripovedovanju zgodb, skupaj z Edijem Zgoncem, Dušico Hočevar in Bojanom Bukovcem (foto: Jani Štrubelj).
Tone Kralj (1900-1975)
TD Dobrepolje
Letos smo bili na obisku štirje člani TD Dobrepolje (Dušica Hočevar, Bojan Bukovec, Jani Štrubelj in Edi Zgonc). Povabili smo jo na pijačo v bližnji lokal, kamor gre ob določenih priložnostih najraje.
V prijetnem ambientu se je razpletal živahen in nadvse zanimiv pogovor, ki se je mimogrede iz popoldneva podaljšal v prihajajoči večer. Izvedeli smo veliko zanimivosti, povsem neznanih dejstev, življenjskih resnic in zgodb o njenem očku Tonetu Kralju, ki je umrl pred 40 leti, o materi Mari Kralj (slikarka, kiparka, oblikovalka lutk) in hčerki Ireni Baar (sopra-nistka, prof. solopetja, članica Slovenskega baročnega tria, predsednica Fundacije Toneta Kralja ...). Gospa Tatjana Kralj je v živahnem in čustveno obarvanem pripovedovanju o svojih najbližjih nizala zgodbo na zgodbo, dejstvo na dejstvo in nam osvetljevala marsikaj neznanega, tudi težko doumljivega.
Manj znano je dejstvo, da je bila ga. Tatjana vrhunska sopranistka, ki je leta 1956 končala študij na dunajski akademiji in začela nastopati kot operna pevka. Prvo arijo je odpela v sarajevski operi, nato je
živela in nastopala v St. Gallenu (Švica), Wuppertalu (Nemčija), tudi na Dunaju in v ljubljanski operi. Najbolj znana je po svojih odmevnih naslovnih vlogah Jane v operi Matija Gubec, Lucrezie v Verdijevi operi Dva Foscarija, Amelija v Verdijevem Plesu v maskah, Herodiade v Salomi, Larina v Pikovi dami ... Gre za občudovanja vreden obsežni glasbeni ustvarjalni opus.
Prepletene življenjske zgodbe, ki so vrele iz srca, so bile v stalni povezavi z očkom Tonetom, mamo Maro, ki je umrla pri 102 letih življenja, in ljubljeno hčerko Ireno, ki je umrla pri 49 letih. Gre za presežke ustvarjalcev, umetnikov, ki bodo za vse čase zapisani kot del dediščine Dobrepo-lja, Slovenije in širše. Navedeni ljudje morajo biti naš neizbrisen ponos in spomin.
Gospa Tatjana Kralj, edina potomka Toneta Kralja, je letos upihnila 83. svečko svojega pokončnega, ustvarjalnega in močno razgibanega življenja. Zaželeli smo ji vse dobro in da ostane še naprej pri zdravju ter da uresniči mnoge zastavljene načrte in cilje, ki jih ima še veliko na zalogi. Naša skupna želja med drugim je bila, da napiše svoj bogati življenjepis v obliki knjige, ki bi bila vsekakor več kot zanimiva.
Ob koncu svojega prijetnega druženja
smo go. Tatjani predstavili vizitko z ilustracijo Toneta Kralja, za katero smo dobili z njene strani dovoljenje, da jo lahko natisnemo za potrebe božično-novoletnih čestitk in raznih praznikov skozi vse leto.
Na ta način smo pridobili prvo dobre-poljsko vizitko z ilustracijo Toneta Kralja, ki jo bomo s ponosom poslali svojim najbližjim, prijateljem, poslovnim partnerjem. Cena za vizitko s kuverto bo 1 €. Del zbranega denarja bo za pokritje stroškov tiska, del denarja pa bo namenjenega za tisk knjige o zapostavljenem dobrepolj-skem velikanu Luki Gutenfelderju, ki naj bi luč sveta zagledala v letu 2016.
Vljudno vabimo vse Dobrepoljce, da nabavite čim več navedenih vizitk pri TD Dobrepolje. Na ta način bomo na svoj način ovekovečili umetnika Toneta Kralja, prepoznavnost Dobrepolja in del ciljev TD Dobrepolje. Hkrati je to naša iskrena čestitka vsem Dobrepoljcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za sodelovanje v letu 2015 in v novem letu 2016.
VESELIMO SE ŽIVLJENJA. DAJMO JUTRU SVOJ NASMEH, DAJMO DNEVU SVOJ POKLON. ■
22
Naš kraj ■ november 2015
Ignacij Germ - Ambrožev gospod
V prelepem sončnem vremenu letošnje druge novembrske nedelje, 8. 11. 2015, smo se v lepem številu zbrali pri Ambroževih v Zagorici k odkritju in blagoslovu spomenika Ignaciju Germu (1843-1915), Ambroževemu gospodu. Ob tem je treba izreči vso pohvalo in zahvalo g. Danijelu Voleku in njegovi družini, da so se odločili za to dejanje, s katerim so odkrili in obvarovali pred pozabo del naše dobrepoljske in tudi slovenske zgodovine.
Igor Ahačevčič, foto: Tamino Petelinšek
Ta posebni dogodek smo začeli s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Franca Škulja in našega rojaka gospoda Franca Novaka daroval letošnji novomašnik gospod Aljaž Kraševec iz Sv. Trojice na Blokah, ki je zdaj kaplan v Grosupljem. Po podelitvi novomašnega blagoslova je gospod Kraševec blagoslovil spomenik, ki stoji na mestu, kjer je
stala Ignacijeva rojstna hiša. V čudovitem prostoru Ambroževega dvorišča je sveta maša potekala v slovesnem vzdušju, ki sta ga dopolnjevala velika zbranost in sodelovanje vseh udeležencev: vaščanov, Do-brepoljcev in sorodnikov, ob navzočnosti gospoda župana in predstavnikov kulturnega, turističnega in gasilskega društva. Po končani mašni daritvi pa smo nadaljevali s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali Zagoriški fantje,
družina Erčulj, Vintarjeva Ana, Veronika Zajec in pisec tega sestavka. V programu smo v grobem spoznali življenjsko pot Ambroževega gospoda, kot so domačini imenovali Ignacija Germa, ker je bil doma pri Ambroževih v Zagorici.
Bogoslovje je študiral v Gorici, mašni-ško posvečenje pa mu je 21. novembra 1869 podelil slovenski teolog in dolgoletni tržaško-koprski škof Jernej Legat v tržaški stolnici. Novo mašo je imel v do-
23	Naš kraj ■ november 2015

mači cerkvi na Vidmu, 5. decembra 1869. Potem se je vrnil v Gorico in celo svojo službeno dobo opravil v tržaško-kopr-ski škofiji. Služboval je v različnih krajih na Primorskem, nekaj tudi na italijanski strani, v severnem delu Istre, vse do Opatije. Torej, med Slovenci, Hrvati in Italijani je deloval kot župnik, dekan ter učitelj, pospeševalec gospodarstva in velik tola-žnik ljudi v njihovih stiskah ob selitvah v Ameriko. Na koncu, po upokojitvi, se je vrnil v domačo faro, na Videm, kjer si je kupil hišo in v njej, s svojo sestro Franči-ško, preživel 20 let upokojenske dobe. Vse v zvezi z njegovim življenjem je opisano v zgibanki z naslovom »Ignacij Germ, Ambrožev gospod iz Zagorice«, ki so jo ob tem slovesnem dogodku izdali Volekovi. Sicer pa je besedilo zbral in uredil Ivan
Grandovec, slikovno opremil Tamino Pe-telinšek, oblikoval pa Ambrož Volek.
V tem zapisu velja omeniti še to, da je ohranjene nekaj gospodove zapuščine v domači hiši, ki so jo Volekovi tudi obnovili in jo imajo shranjeno kot hišno posebnost. Gre za razpelo s svečniki, klečalnik, Marijino sliko, njegov portret, ogledalo, mizo. Vse to so prinesli iz njegove hiše oziroma Ignacijeve hišne kapele, ki mu jo je ljubljanska škofija dovolila leta 1900 opremiti v svoji hiši in v njej opravljati mašo, ker zaradi bolehnosti ni mogel več opravljati vsakodnevne daritve v farni cerkvi.
Kar zadeva kulturni program, moram omeniti poleg vedno dobro opravljenih in šarmantnih pevskih nastopov družine Erčulj, citrarke Veronike Zajec in Zago-
riških fantov predvsem legendo našega pripovedovalstva zgodb, Vintarjevo Ano. S pripovedmi po spominih iz otroštva je Ana prikazala Ambroževega gospoda kot duhovnika in človeka širokega obzorja in velikega srca z občutkom za sočloveka, z občutkom za razumevanje ljudi, ki zaidejo v zanimive življenjske situacije in stiske, ki pridejo v spovednico po tolažbo in pomoč.
Da to ne bi tonilo v pozabo, so prisotni prejeli v spomin zgibanko, Ambrož pa je slovesnost posnel. Za prijetno vzdušje ob koncu so poskrbele gospodinje, ki so na-pekle veliko dobrot, s katerimi smo bili ob kozarčku pogoščeni vsi prisotni, še posebej vsi povabljeni. Novomašnik je razdelil svoje novomašne podobice. ■
Iz zapuščine v domači hiši v Zagorici pri Ambroževih:
križ s svečnikoma, klečalnik za spovedovanje v domači kapeli, stensko ogledalo, dovoljenje za maševanje v zasebni kapeli v domači hiši,
slika Marijino vnebovzetje, njegov portret, velika miza
24
Naš kraj ■ november 2015
Zakaj bom na referendumu, 20. decembra 2015, glasoval/glasovala PROTI predlaganim spremembam Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih?
Za pravice otrok gre in tudi moje pravice. Pravico, da sem ponosna na zapuščino svojih prednikov, ki so ljubeče gradili družino, kot jo poznamo dandanes. To zapuščino bi želela predati tudi svojim otrokom: pojmovanje družine kot skupnost matere, očeta in otrok. Ne gre le za besedne igre, gre za mnogo več - gre za vzorce, zglede, gre za temelje naše družbe. Slednje se skuša sistematično razgraditi in hkrati vcepiti miselnost, da je le novejši, razsvetljeni način pojmovanja odnosov pravilen, svetovljanski, strpen. Pa vemo, kako naj bi se ti novi temelji obnesli na dolgi rok? Lahko malce pogledamo v razsvetljeno tujino in ...
Ana, 34 let
Vse življenje sem na strani tistih, ki so kakor koli prikrajšani, zapostavljeni, bolni, nemočni, odrinjeni na rob, potrebni pomoči ... Tako sem vedno učila tudi svoje otroke. Strinjam se, da morajo biti pravice vseh, ki na kakršen koli način sobivajo, urejene, tudi pravice istospolno usmerjenih oseb. Prepričana pa sem, da je možno pravice in dolžnosti vseh državljanov na področju so-bivanja z različnimi zakoni tako urediti, da nihče ne bi bil prizadet. To bi bistveno pripomoglo k enotnosti našega naroda, ki bi jo v teh nemirnih časih še kako potrebovali. Vendar zagovorniki predlaganih sprememb niso pripravljeni na nikakršne kompromise, ampak agresivno vsiljujejo vsem svoje »napredne« ideje o zakonski zvezi in družini. Predlagane spremembe rušijo večne vrednote in uvajajo diktaturo moralnih norm manjšine nad večino. Ne morem podpreti zahtev odraslih, ki brezvestno teptajo pravice otrok. Šibki člen so tu otroci in jaz sem na strani šibkih.
Marta, 62 let
... ker le-ta škodi otrokom, družinam in narodu, spodbuja trgovino z otroki in izkoriščanje žensk v socialnih stiskah, omogočil bo istospolnim skupnostim posvojitev otrok nebioloških staršev. Zakon škodi otrokom, ker jim ne priznava osnovne naravne pravice, da se otrok rodi moškemu in ženski in da odrašča v družini z mamo in očetom. Družina je skupnost, kjer sta dva spola in dve generaciji - torej moški in ženska ter njun otrok.
Jože, 57 let
... ker mi ni vseeno za prihodnost mojih otrok.
Tina, 39 let
Ker nočem, da uničijo zakonsko zvezo moža in žene in družino, ki mi veliko pomeni.
Ker sprejem takega zakona pelje v moralni propad in uničenje naroda. Ker nam jemljejo svobodo (ugovor vesti, versko prepričanje in verska vzgoja otrok ...).
Marija, 62 let
Novemu zakonu nasprotujem zato, ker v ozadju podpira teorijo spola in načrtno širjenje le-te v šolah in drugih ustanovah (gradiva za to so že pripravljena). Teorija spola zanika vsakršno razliko med moškim in žensko. Tu ne gre zgolj za to, da zagovarja enakopravnost, temveč meni, da je spol nekaj, kar si posameznik (beri: otrok pod vplivom te teorije) izbere ne glede na biološke, čustvene, vedenjske in druge lastnosti. Zdi se mi, da bo teorija spola bolj kot k enakopravnosti spodbudila k zmedi in splošni krizi identitete. Težko razumem, kako je lahko tovrstna teorija bolj splošno sprejemljiva od dejstva, da vsak otrok za najboljši možen razvoj potrebuje očeta in mamo.
Jana, 23 let
Že zakona, da se lahko poročita dva isto-spolna partnerja, ne podpiram, pri predlagani noveli, ki pa vključuje še otroke, pa sem še toliko bolj proti.
Florjan, 19 let
Ker ne želim, da me kdor koli imenuje starš 1/starš 2.
Ker imajo preveč agresivne, prav posilja-joče predloge in se bojim, kako posesivno bi delovali šele v primeru, da zakon stopi v veljavo.
Ker se mi zdi zakon moralno sporen in mi vest narekuje, da takega zakona ne morem podpreti.
J. Š., 31 let
... ker mi je družina vrednota! Ker mi je mar za prihodnost naših otrok! Ker ljudje ne moremo sprejemati svojih zakonov, da bi si podredili in spremenili naravni zakon. Ker sem kristjanka in v 1. poglavju Svetega pisma piše: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.«
Sabina, 46 let
25	Naš kraj ■ november 2015

Najprej me moti že način, kako j e bil predlog sprejet - po skrajšanem postopku, mimo širše družbene debate, ki jo tako pomembna in zahtevna tema potrebuje. Hkrati je tudi nenavadno, da predlagatelj zakona želi doseči enake oz. podobne spremembe, kot naj bi jih prinesel družinski zakonik, ki smo ga Slovenci komaj nekaj let nazaj zavrnili. Kar se tiče same vsebine novega zakona, pa me moti predvsem to, da že v osnovi razvrednoti pomembnost matere in očeta za otrokov razvoj ter način, kako zakon obravnava otroke - namesto da bi govoril o pravicah otrok, govori o pravici odrasle osebe do otroka. Zakon vsebuje tudi nekaj protislovij, denimo to, da je pomen zakonske zveze zasnovanje družine, česar sam ne morem združiti z idejo istospolnega zakonskega para, razen v redkih primerih, ko bi prišlo do posvojitve otroka v takšno zvezo. Strinjam se z namero Združene levice, da pred zakonom uredi istospolna razmerja, vendar ne na način, kakršnega so izbrali - da pod pretvezo zagotavljanja pravic istospolnim parom pozabljajo na pravice in dobrobit otrok.
Matija, 23 let
Bog je zame najvišja avtoriteta, ki jo spoštujem in upoštevam. Globoko v sebi čutim, da je ureditev, ki jo poznamo že tisočletja, dana od Boga in edina prava, verjamem pa tudi Božji besedi, da je Bog ustvaril moškega in žensko in ju je ustvaril z razlogom, ki naj bi bil očiten. Tudi strah Božji ne bo odveč (če že ljubezni ni) ob misli, da sta Sodoma in Gomora končali v žveplenem ognju zaradi greha homoseksualnosti.
Vesna, 43
V primeru sprejetja predlaganega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo v nekaj generacijah sprevrženosti naša rasa izginila in nadomestili jo bodo narodi, ki prihajajo k nam in vidijo svoje bogastvo v velikih družinah.
Urban, 24 let
Sodoma in Gomora sta bili uničeni prav zaradi takih sprevrženosti, kot nam jih želijo sedaj nekateri vsiliti. Se iz zgodovine res ničesar ne naučimo?
Janez, 54 let
Samo starša, ki otroka sprejemata kot dar, sta lahko zanj hvaležna in mu izkazujeta starševsko ljubezen. Dva, ki pa zahtevata, da je otrok njuna pravica, pa otroka lahko le razvajata in se mu odkupujeta z materialnimi stvarmi, hvaležnosti starševske ljubezni pa nista sposobna dajati. Pri nas na kmetih imata mladiče mačka in maček, pa psica in pes, pa kobila in konj ... in vse to zato, ker jih v to žene njihova narava. In nikoli se ne zmotijo, ko se ženijo. Človek, ki pa ima svobodno voljo in razum, pa se v svojem napuhu s svojim ravnanjem želi upreti Božjemu načrtu in se postaviti nad Boga. Nista tako storila že Adam in Eva?
Terezija, 51 let
Kot ugotavljamo, da je v prehrani in načinu življenja najbolje, kar je naravno, se tudi tokrat zgledujmo po naravi in naravnih zakonih. Ne nasprotujem dejstvu, da je istospolna usmerjenost lahko tudi naravna, in si želim, da bi se zakoni uredili v prid istospolnim skupnostim. Zagotovo pa je edino naravno, da otroka spočneta moški in ženska. Narava torej sama poskrbi za pogoje, ki so za razvoj otoka najboljši. Že ob spočetju mu zagotovi očeta in mamo, torej je najbolj naravno, da ga ti dve osebi tudi vzgajata. Seveda na žalost včasih življenjske okoliščine, kot so smrt, ločitev, bolezen, alkoholizem, neželena nosečnost, nasilje ., otroku odvzamejo očeta, mamo ali celo oba. To so tragične okoliščine, ki otroku pustijo posledice. Načrtno odstopanje od naravnega in vmešavanje v zakone narave na koncu vedno škodujeta nam samim. Menim, da si država ne bi smela jemati pravice, da umetno ustvarja okoliščine, ki otroku ne omogočajo odraščanja ob mami in očetu.
Jana, 23 let
Ne strinjam se z dejstvom, da je z uveljavitvijo zakona, v katerem se urejajo pravice ljudi homoseksualnih razmerij, omajana vrednota osnovne celice - družine. V prvi Mojzesovi knjigi, v Svetem pismu je zapisano: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in jima rekel: 'Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.'«
1 Mz 1, 27-28
Zakonsko zvezo med možem in ženo je Bog blagoslovil in otroci so sad njune ljubezni. Ta temeljna človeška zveza med možem in ženo, ki je skupaj z otroki družina, je za prihodnost vsakega naroda potrebna in je ni dobro spreminjati. Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat jasno odločilo, da zakonska zveza, ki je opredeljena kot zveza med možem in ženo, ne pomeni kršenja pravic ljudi v homoseksualnih razmerjih. Njihove pravice se lahko uredijo v drugem zakonu.
Andreja, 50 let
Novi družinski zakon je proti človeški naravi. Vsiljena nam je zopet državna ideologija, ki je naravnana proti družini kot osnovni celici in proti našemu narodu. Zato bom na referendumu proti.
Jože, 65 let
26
Naš kraj ■ november 2015
Otroci so največji Božji dar. Otrok ima pravico imeti očeta in mamo. Družina so oče, mama in otroci. Če kdo želi živeti v drugačni skupnosti, je to njegova svobodna odločitev, posvojitev otroka pa ni njegova človekova pravica. Kot mama in babica želim tudi v bodoče odgovorno in z ljubeznijo slediti življenju svojih otrok in vnukov, zato bom na referendumu glasovala PROTI.
Tina, 68 let
Zgodovinska dejstva nas učijo, da spolna iztirjenost družbe pomeni začetek konca narodov in civilizacij. Izkušnje iz držav, ki so uzakonile istospolne »družine«, kažejo, da je to le pravni temelj za izvajanje nasilja močnih homoseksualnih lobijev nad tem, kar velja danes za normalno. Poleg nasilja nad svobodo izražanja lastnega mnenja in ugovora vesti sta najbolj boleča nasilna institucionalna promocija istospolnosti med otroki in mladimi v najbolj ranljivem obdobju odraščanja in sankcioniranje staršev, ki se temu upirajo. Še bolj grozljivo je dejstvo, da povratek iz te poti ne obstaja. Upam, da bomo premogli dovolj razsodnosti, da bomo množično odšli na volišča in glasovali PROTI takšnemu zakonu. Če že, naj se problem istospolnosti rešuje z drugimi zakoni, na drugačen način, nikakor pa z zlorabo otrok.
Brane, 53 let
Kar se gradi proti zakonom narave, ne more obstati!
Kdor je prepričan, da smo ženske in moški enaki in zamenljivi, ne potrebuje novega zakona, dovolj bi bila očala ... :-)
Janko, 42 let
Proti spremembi družinskega zakonika bom glasoval zato: ker te spremembe grobo posegajo v naravni red, ker ne maram, da mi država z nenaravnimi zakoni poneumlja moje otoke in vnuke, ker te spremembe grobo posegajo v družino kot osnovno celico naroda in države, ker pojmujem družino kot skupnost očeta, matere in otrok, ker sem odločno proti temu, da lahko istospolni partnerji posvojijo otroke, ker je družina za mene svetinja in ne smemo dovoliti, da postane predmet političnih preigravanj, ker se da pravice in dolžnosti istospolnih partnerjev urediti s posebnim zakonom.
Anton, 65 let
Sem odprta oseba in poskušam razumeti različne poglede na stvari, se vživeti v posameznike in sprejeti njihovo stališče, jih ne obsojati ... Trudim se spoštovati drugačnost. Konec koncev tudi sama kdaj »ki-ksnem«, pa zato ne želim okrog sebe ljudi, ki bodo zato s prstom kazali name. Tudi pri problematiki družinske zakonodaje sem od začetka iskala razloge za in proti. Pa ni šlo dolgo. Tu imam eno samo mnenje, en sam pogled, eno stališče, za katerim trdno stojim. Dejstvo, ki je nepreklicno, je, da vsak otrok potrebuje očeta (moškega) in mamo (žensko). Verjetno je brez smisla razpravljati o tem, kaj trdi znanost, kaj je naravno in kaj ne . Saj smo takšne in drugačne razlage slišali že velikokrat, pa očitno nekaterim niso dovolj. Morda se mi zdi v tem trenutku boljši argument izkušnja. V življenju sem očitno »magnet« za ljudi, ki so odraščali brez enega izmed staršev. In verjemite mi, posledice so hude. Navzven so to po mojih izkušnjah čisto običajni ljudje, vendar če jih spoznaš malo bolje, vidiš, da ni tako. Po pogovoru z njimi lahko hitro dojameš, v čem je njihova težava in kaj je vzrok zanjo. Posledično je moje mnenje jasno - proti predlaganim spremembam zakona.
14 let
Ko se dan umakne noči in razmeji delo in počitek, ko plus in minus povežemo, da nam zasveti luč, ko se v križ združita vodoravno in navpično in se žalost spremeni v veselje in se bolezen umakne zdravju, takrat govorimo o neki celoti in stvari tečejo v sozvočju, kot so bile v Božjem načrtu. Človek, ki pa je krona stvarstva, ki lahko le kot moški in ženska rodi sad, pa hoče s svojo (nes)pametjo podreti naravni red, ki velja že od začetka sveta.
Terezija, 51 let
. ker ustvarja predlagani zakon posledično odmik od narave in naravnih zakonitosti. S tem se ruši ravnovesje ali uravnoteženost. Človek - ljudje smo samo del narave, ki nam je dana, in se nimamo pravice obnašati kot absolutni vladarji.
Jožica, 66 let
Odrasli nimamo pravice do otroka. Otroka lahko le sprejmemo kot Božji dar. Otrok ni nikogaršnja pravica in ni predmet, ki bi lahko z njim trgovali. Otrok je oseba, ki ima svoje pravice in v prvi vrsti ima pravico do očeta in mame. Ali ni država tista, ki bi se morala bojevati proti trgovini z ljudmi? Ne pa, da sprejema zakone, ki to omogočajo. Starši imamo pravico in dolžnost svoje otroke vzgajati k vrednotam, ki so obče-človeške in bistvene. Zame je in bo ostala družina kot skupnost očeta, mame in otrok sveta in temelj družbe. Če hiši porušiš temelje, se sesuje, če bo država uničila družino, se bo sesula tudi država. Zdi se mi tudi nezaslišano, da novi zakon PREPOVEDUJE starim staršem posvojitev vnukov.
Ne dovolimo, da nam ali našim otrokom perejo možgane. Molimo za naše družine, molimo za zdravo pamet! Pravico imamo, da gremo na referendum in glasujemo PROTI!
Marta, 62 let
27	Naš kraj ■ november 2015

>wjjk/| J M I W \ Kaj otrokom M		
pomenita Q		J
mama in oče? \		
Kaj mi pomeni mama?		
Mama mi pomeni človeka, ki skrbi zame, mi		
pomaga in me spodbuja.		
Kaj mi pomeni oče?		
Je prijazen, mi pomaga in me varuje pred		
nezaželenimi in tudi pred zaželenimi fanti.		
		13 let
Kaj mi pomeni mama?		
Mama je kot ljubezen, ki me vedno potolaži.		
Pomaga mi pri vsem, česar ne razumem.		
Kaj mi pomeni oči?		
Pomaga mi pri kakšnih izdelkih. Jaz mu pomagam		
pri skladanju drv.		
		13 let
Kaj mi pomeni mami?		
Zelo jo imam rada, ker mi daje ljubezen in oporo!		
Kaj mi pomeni ati?		
Daje mi pogum, nikoli ni dvignil roke nadme.		
Mama ne more nadomestiti očeta, enako velja za		
očeta.		
		12 let
Kaj mi pomeni mama?		
Imam jo rad, ker mi kuha in pere.		
Kaj mi pomeni oče?		
Imam ga rad, ker mi vse popravi.		
		12 let
Kaj mi pomeni oči?		
Z očetom najraje kosim travo in ko ni brata, delam s		
traktorjem.		
Kaj mi pomeni mami?		
Z mami pečeva biskvit in delava na vrtu.		
		12 let
Kaj mi pomenita oče in mama?		
Oče mi pomeni zelo veliko. Z njim opravljava dela		
zunaj. Všeč mi je, ko me zabava, ko mi pomaga pri		
domači nalogi.		
Mama pa mi je všeč, ko me uči kuhati.		
		12 let
Kaj mi pomeni mami?		
Mami mi daje tolažbo in spodbudo.		
Kaj mi pomeni oče?		
Oče mi daje varnost in zaščito.		
		12 let
Karitas *
Bliža se božični čas, ko Jezus bo prišel med nas
Miklavž že peče piškote in kmalu bo obdaroval vse pridne otroke. Gotovo pa bo, tako kot vsa leta, obiskal tudi starejše in bolne. V Do-brepolju Miklavžu že nekaj let pomagajo tri organizacije: društvo upokojencev, Krajevna organizacija Rdečega križa in Župnijska karitas Dobrepolje. Tako bo tudi letos. Sprememba bo le v tem, da smo zaradi lažje organizacije poenotili starostno mejo na 80 let tako v Dobrepolju kot v Strugah, kjer starejši prejmejo darilca pred novim letom. Upamo, da boste to spremembo sprejeli z razumevanjem. Še vedno pa bo Miklavž obiskal tudi mlajše, ki so težko bolni ali invalidni, ter vse varovance Doma sv. Terezije in zavoda Prizma Ponikve. ■
Vsem občanom in občankam želimo miren adventni čas ter blagoslovljene in milosti polne božične praznike. Naj spomin Jezusovega rojstva utrdi v nas vrednoto
družine, ki je prav v tem času močno ogrožena. Božični mir, veselje in zdravje naj vas spremljajo tudi v novem letu 2016 in vam dajejo voljo in pogum za medsebojno razumevanje in dobra dela. Bog povrni vsem, ki imate čuteče srce za sočloveka v stiski.
Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja. (Heb 10, 23)
Marta Šuštar v imenu Župnijske karitas Dobrepolje
V tebi je seme vsega dobrega. In samo od tebe je odvisno, kaj se bo zgodilo s tem semenom. Bodi dober vrtnar in neguj to seme, da bo zraslo in obrodilo sad.
Mateja Debeljak, Misli za lepši dan
28
Naš kraj ■ november 2015
Obisk dobrodelne prireditve »Peter Opeka za prijatelje«
V soboto, 17. oktobra 2015, smo si z učenci, ki obiskujejo izbirni predmet šolsko novinarstvo na PŠ Struge, ogledali dobrodelno prireditev Peter Opeka za prijatelje v Hali Tivoli, ki jo je organizirala Civilna družba za pravično Slovenijo.
Andreja Polzelnik Marolt
Odločitev, da se v večernih urah odpravimo proti Ljubljani, je dozorela zadnji trenutek, tako smo v sredo pred prireditvijo kupili še zadnjih 9 vstopnic, ki so bile na razpolago. Peter Opeka bi dejal, da je bila to »Božja previdnost«. In smo se podali dogodivščinam naproti, nekateri bolj, drugi manj navdušeni, ampak na koncu smo vsi prišli na svoj račun.
45 minut pred prireditvijo smo že bili v Tivoliju, kjer so se trli avtomobili, avtobusi in množica ljudi. Veseli in polni pričakovanja smo se pomikali proti vhodu, pazili, da se ne bi kdo izgubil v tako veliki množici, in ko smo končno prišli v športno dvorano, smo morali poiskati še svoje sedeže. Na žalost nismo vsi sedeli skupaj, ampak to nas ni spravilo v slabo voljo, saj se je v dvorani, ki se je zelo hitro polnila, čutila pozitivna energija ljudi vseh starosti. Pomislila sem, da so tu sočutni ljudje, ki jim je mar za sočloveka in tudi za Slovenijo. In v teh mladih obrazih, polnih navdušenja in pričakovanja, sem uzrla boljšo prihodnost za vse nas in za prihodnje generacije. To je tista prava Slovenija, kjer vladajo pozitivno vzdušje, želja po pomoči ubogim in trpe-

čim, želja po spoštovanju in pravičnosti ter enakomerno porazdeljenem imetju.
Končno smo lahko pozdravili glasbeno skupino Perpetuum Jazzile, ki nas je s svojimi glasovi in zvoki nevihte popeljala v Afriko. Voditelja Bernarda Žarn in Jure Sešek pa sta najprej pozdravila visoke goste v dvorani. Mislim, da so moje učenke najbolj čakale nastop Modrijanov, ki so osrednjega gosta pozdravili s skladbo Lojzeta Slaka Popotnik, ki z resnično pravimi besedami riše življenjsko pot Petra Opeke (»Pojdi naprej vedno naprej popotnik, tvoja gre pot včasih navzgor pa tudi navzdol, pojdi naprej vedno naprej za soncem, našel boš vse, kar si nekoč zaman iskal.«) In Blaž Švab je bil tudi prvi, ki je Petru Opeki
postavil vprašanje. Tako so se izmenjavale tri glasbene skupine, poleg dveh že omenjenih še Alfa in Omega, ki prepeva duhovne slavilne pesmi, vmes pa je osrednji gost odgovarjal na različna vprašanja ljudi o pravičnosti, solidarnosti, kriminalu, beguncih, odvisnosti in družini. Občinstvo pa je navdušeno ploskalo, vzklikalo in vriskalo. Kako lahko tak preprost človek, Slovenec po starših, Argentinec po deželi rojstva in Malgaš po srcu, navduši tolikšno množico s preprostimi besedami, ki so kljub 42-letnemu bivanju na Madagaskarju še vedno blagozvočno slovenske? Ker v sebi nosi veliko, a preprosto sporočilo: »Bodite dobri, spoštujte in pomagajte si med seboj. Nikoli pa ne pozabite na Gospoda, ki je med nami in nam kaže pravo pot.«
Prireditev so zaključili pevci skupine Alfa in Omega s pesmijo, ki nosi čudovito sporočilo: »Pojdi med ljudi oznanjat radostno novico.« Močno smo ploskali in stoje izrazili navdušenje in spoštovanje do Petra Opeke, ki udejanja čisto ljubezen. (»Vse prenaša, vse veruje, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.«)
Mi pa smo se domov vrnili dobre volje in sklenili, da tudi z vami podelimo to »radostno novico«. ■
Jožica Rus, 8. razred: Ko smo izvedeli, da bomo odšli na prireditev v Ljubljano, smo bili vsi zelo navdušeni. Najbolj mi je bilo všeč, ko je Peter Opeka dejal, da se je v Sloveniji naučil poštenosti in delavnosti. Veseli smo bili tudi nastopa Modrijanov in ostalih glasbenih skupin. Koncert se mi je zelo vtisnil v spomin in upam, da bomo še kdaj odšli na tako prireditev.
Nina Križman, 9. razred: Ker sem navdušena nad predmetom šolsko novinarstvo, sem se z veseljem udeležila tega dogodka. V srce se mi je najbolj vtisnilo razmišljanje Petra Opeke, ki na življenje vedno gleda pozitivno, čeprav nima veliko materialnih dobrin. Vedno verjame v dobro, tudi če njemu v življenju ni samo lepo. Je zelo odprtega srca, saj pravi, da je na svetu prostor za vse ljudi. Ker mi je njegovo razmišljanje všeč, sem se v četrtek, 22. oktobra, odpravila še v Velike Lašče, kjer je misijonar daroval mašo za svoje starše. Po končani maši je vsakemu udeležencu toplo stisnil roko in jaz sem ob tem začutila polno ljubezni in dobrote. Vsa vesela in zadovoljna sem zvečer zaspala ob premišljevanju njegovih besed.
Špela Nose, 7. razred: Prireditev mi je bila kar zanimiva. Sicer glasba ni bila ravno po mojem okusu, a za tako prireditev ne bi mogli izbrati boljše. Ko razmišljam o prireditvi, se vedno znova spomnim na tisoče lačnih ljudi, pa ne samo v Afriki. Po celem svetu. Zakaj se to dogaja, ko pa je na svetu dovolj naravnih bogastev za vse? Dobro bi bilo, če bi bilo na svetu več takih ljudi, kot je Peter Opeka, in bi tako kot on ljudi obveščali, kaj se dogaja na južni polobli. Menim, da je vsem ljudem treba pomagati, pa naj bo to sosed, skupina beguncev ali afriški otrok. Od celotnega govora Petra Opeke pa mi največ dajo misliti te njegove besede: »Takoj je treba začeti pomagati. Ni časa čakati več mesecev in let. Ljudje potrebujejo pomoč zdaj in pomagati moramo takoj. Jutri je lahko že prepozno!«
Ana Pugelj, 8. razred: Peter Opeka je govoril o tem, kako pomaga revežem na Madagaskarju in kako so ga veseli, ko pride nazaj. Meni je bila prireditev zelo všeč in menim, da bi lahko še večkrat odšli na kaj podobnega.
Nika Zdešar, 7. razred: Na prireditvi mi je bilo zelo zanimivo, najbolj všeč pa so mi bili Modrijani. Najbolj pa me je navdušil stavek Petra Opeke, ko je rekel, da zaradi nas Slovencev vsak dan na Madagaskarju dobi obrok riža 7000 otrok.
Daša Žuk, 8. razred: Vzdušje je bilo zelo veselo. Zbrali so veliko denarja, tudi naš denar, ki smo ga dali za vstopnice, je bil namenjen otrokom z Madagaskarja. Prireditev je bila super, imela sem se odlično. Najbolj mi je bil všeč nastop Modrijanov.
Jan Pugelj, 8. razred: Všeč mi je bilo, ko je rekel: »Na človeka gledam kot na sobrata oziroma sebi enakega.« V spominu mi je ostalo tudi, da je ljudem, ki so v življenju doživeli veliko hudega, so preživeli veliko trpljenja, ker so jim slabi ljudje naredili veliko gorja, vlil moč s svojimi besedami. Rekel je, da je Bog dal človeku svobodo v odločanju, ampak na koncu naj bi bila pomembna le dobra dela in dobrota. Dobro bo premagalo zlo.
29	Naš kraj ■ november 2015

Pomoč beguncem in migrantom
RKS - Območno združenje Grosuplje
Prostovoljci RKS - Območnega združenja Grosuplje so se v oktobru zelo angažirali za pomoč beguncem in migrantom. Odhajali so v Brežice in v nastanitveni center na Vrhniko. Sodelovalo je 9 bolničarjev - članov ekip prve pomoči, ki so pomagali bolnikom in poškodovancem - ter šest prostovoljcev, ki so pripravljali hrano, delili oblačila in pomagali pri iskanju pogrešanih družinskih članov. Skupaj so na terenu opravili 482 prostovoljnih ur dela. Poleg njih pa je še nekaj prostovoljk zbiralo in sortiralo hrano in oblačila, kar smo sproti vozili v Brežice, ko so naše ekipe šle na pomoč. Odpeljali so približno 800 kg oblačil, 200 kg čevljev, 100 kg higienskih potrebščin in 80 kg hrane.
Vsem, ki ste pomagali, hvala! ■
Drobtinica in evropski dan oživljanja
menili za otroke našega območja.
Isti dan pa poteka tudi evropski dan oživljanja. Šest članov ekip prve pomoči RKS - OZ Grosuplje je v soboto, 17. 10. 2015, dopoldne nudilo pouk temeljnih postopkov oživljanja pri nenadnem srčnem zastoju v trgovskih centrih Mercator, Spar in Tuš v Grosupljem. Veliko ljudi je prisluhnilo, pogledalo, 71 pa jih je tudi pokleknilo k lutki, prepletlo prste in začelo masažo srca in umetno dihanje, da bi v kritičnem trenutku znali pomagati. Tako smo tudi mi izkoristili evropski dan oživljanja za širjenje znanja in opogumljanje ljudi, da nekaj storijo, če se znajdejo v taki situaciji, ko njihove roke lahko rešijo življenje. ■
Zahvala krvodajalcem
Hvala vsem krvodajalcem, ki ste darovali kri na jesenski krvodajalski akciji.
V štirih dneh se je odzvalo 451 krvodajalcev v Ivančni Gorici, Dobrepolju, Šentvidu pri Stični in Grosupljem, mnogi pa so darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Hvala tudi vsem šolam za prostor in prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi.
Anica SMREKAR Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Franc HORVAT, Predsednik RKS - OZ Grosuplje
RKS - Območno združenje Grosuplje
Vsako leto 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane in ob tem poteka vseslovenska akcija Drobtinica. Tudi letos so ljudje prijazno segli v denarnico in prispevali za topel obrok naših otrok. V Grosupljem smo zbrali 957 €, v Ivančni Gorici 261 € in v Dobrepo-lju 350 €, skupaj 1.568 €. Hvala vsem, ki ste darovali, hvala trgovskim centrom, ki ste nam omogočili izvedbo v svojih prostorih, in 19 prostovoljcem, ki ste celo sobotno dopoldne zbirali prispevke kot zrna, iz katerih nastane dišeč kruh za lačne člane družine. Kruh, ki je več kot hrana, ker je narejen z dobroto! Zbrana sredstva bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami na-
30
Naš kraj ■ november 2015
Mednarodna konferenca ob 20. obletnici programa Korak za korakom v Sloveniji
Rogaška Slatina, 20. in 21. 11. 2015 - Program Korak za korakom, ki je s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjen kot eden od načinov uresničevanja nacionalnega kurikuluma, se je začel v Sloveniji implementirati leta 1995 v sedmih slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, danes pa se izvaja v več kot 40 vrtcih in osnovnih šolah po vsej državi, ki so vključeni v mrežo vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom. Naš vrtec Ringaraja se je vključil v metodologijo Korak za korakom v šolskem letu 2009/10.
Cvetka Košir, pomočnica ravnatelja,
koordinatorka metodologije KZK v vrtcu Ringaraja
Na konferenci v Rogaški Slatini smo lahko poslušali primere dobrih praks, ki se povezujejo z naslednjimi vsebinskimi sklopi konference:
•	vključujoča, visokokakovostna vzgoja in izobraževanje;
•	profesionalizem v vzgoji in izobraževanju;
•	zagotavljanje dobrobiti otroka v vzgoj-no-izobraževalnih programih. Strokovni prispevek sta predstavili tudi
vzgojiteljici iz vrtca Ciciban Kompolje:
•	Petra Usenik - Tkanje preproge generacij v vrtcu Ringaraja;
•	Mateja Lohkar - Povezanost odraslih in otrok v Dobrepoljski dolini. Prepričana sem, da sta strokovni delavki svoje udejstvovanje na konferenci Kakovost in enake možnosti doživeli kot bogato izkušnjo in kot korak k ustvarjanju skupne profesionalne učeče se skupnosti.
Zahvala gre celotnemu timu Korak za korakom in drugim strokovnim delavcem
vrtca Ringaraja, ki prizadevno, požrtvovalno, vztrajno oblikujejo in zagotavljajo kakovostne pogoje in enake možnosti za razvoj vseh potencialov vsakega posameznega otroka. Zahvala gre tudi ravnatelju Ivanu Grandovcu za podporo pri zago-vorništvu kakovostnega izobraževanja ter oblikovanju močnih partnerstev z družinami. To je v zadnjem času, ko se srečujemo z naraščanjem revščine, s priseljevanjem in z drugimi izzivi, še posebej pomembno naslavljati in zagotavljati.
JVIZ OS DOBREPOLJE, VRTEC RINGARAJA, DE CICIBAN
TKANJE PREPROGE GENERACIJ V VRTCU RINGARAJA
Petra Usenik, diplomirana vzgojiteljica
Vrtec Ringaraja je v šolskem letu 2014/15 začel izvajati aktivnosti po mednarodnem projektu TOY - TOGEDHER OLD & YOUNG, ki ga je izvajal Pedagoški inštitut.
Cilji projekta, ki smo si jih zastavili, so: medgeneracijsko sodelovanje, graditi in vzdrževati stike med ljudmi v skupnosti, podpirati socialno kohezijo v skupnosti, podpirati starejše kot skrbnike, varuhe znanja, upoštevati vlogo starih staršev v otrokovem življenju in okolju, obogatiti okolje in življenje starejših in mlajših.
Pobudo za izvajanje projekta smo dobili od sodelavke, ki se je udeležila usposabljanja za izvajalce, kjer so tlakovali pot in spoznavali ter snovali možnosti za vzpostavitev trajnostnih medgeneracijskih stikov na lokalni oz. nacionalni ravni.
Ker živimo v podeželskem okolju skupaj s starimi starši in z drugimi starostni-
31	Naš kraj ■ november 2015

ki, kjer je še posebej treba negovati medsebojne odnose, smo se kot vrtec odločili, da začnemo izvajanje medgeneracijskih dejavnosti. Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja in upoštevanja drugačnih. Otroci in starostniki so fizično, čustveno in duhovno vključeni v razvoj v odnosu do sebe, drugih in okolja. Dobrobit temelji na družbenem pogledu, kjer imajo vsi udeleženci možnost doseči svoj potencial in vsi prispevajo k razvoju aktivnega načina življenja.
Udeleženci dejavnosti, ki jih organiziramo, so otroci, babice in dedki, varovanci in uslužbenci Zavoda sv. Terezije in vzgojiteljice vrtca.
Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja. S primeri dobre prakse smo medgeneracijsko povezani, razveseljujemo starejše, otroci pa se učijo odgovornosti, spoštovanja do starejših in tudi premagovanja stereotipov.
Projekt bom predstavila v interaktivni obliki, na koncu pa bom udeležence povabila v diskusijo (Kaj druženje pomeni za starejše, kaj bodo s tem pridobili otroci?).
Rezultat predstavitve bo poudarek na
izginjanju vrednot, katere poskušamo okrepiti na način, ki je zanimiv za otroke in starejše.
JVIZ OŠ DOBREPOLJE, VRTEC RINGARAJA POVEZANOST ODRASLIH IN OTROK V DOBREPOLJSKI DOLINI
Mateja Lohkar, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok
Dobrepolje je podeželska občina. Značilno je kmečko okolje, kar nekaj prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Prebivamo v hišah, v katerih živijo tudi po tri generacije. In že tukaj se tkejo medgeneracijske vezi. Starejši so večinoma pristni Dobrepoljci, ki živijo v dolini že od rojstva. Ljudsko izročilo Dobrepolja jim ni tuje in izkoristijo vsako priložnost, da ga podajajo vnukom. Starejši so pomembna vez z zgodovino in kulturno dediščino ter dajejo otrokom občutek identitete. Nekateri stari starši dokumentirajo zgodbe, igre, pesmi in plese ter jih prenašajo na otroke, delijo izkušnje z življenjem v kraju nekoč in danes. Mlajši otroci so aktivni, ustvarjalni učenci in pozorni poslušalci starejših. Starejši preda-
jajo pomembne poglede na dediščino in kulturo. V Dobrepolju je zelo bogata tradicija ljudskega izročila, ki vpliva na močno povezanost odraslih in otrok. Teh korenin ni mogoče pretrgati in še kako drži, da se ljudsko izročilo prenaša iz roda v rod.
Cilji, ki smo si jih zadali, so: ugotavljanje oblik sodelovanja med vrtcem in starimi starši, prepoznavanje vloge starih staršev v življenju mlajših otrok, pomoč in popestritev starejšim pri vsakdanjih opravilih.
V vrtcu veliko poudarjamo negovanje in ohranjanje ljudskega izročila. Medgenera-cijske dejavnosti združujejo ljudi različnih generacij. Udeležujejo se skupnih aktivnosti, učijo se skupaj, bolje razumejo drug drugega in se skupaj zabavajo. Tradicija ljudskega izročila vpliva na močno povezanost odraslih in otrok.
Zelo pomembno se nam zdi sodelovanje med vrtcem in starši, starimi starši. Sodelovanje je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje.
S predstavitvijo sem želela približati udeležencem ljudsko izročilo naše doline in potrditi močno vez med starimi starši in otroki. ■
Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet
Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kakovosti prehrane za ljudi.
dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije
Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezano ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje.
V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin
je, zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja, vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.
V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva
32
Naš kraj ■ november 2015
na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje sta opisani v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.
Do sedaj so pobudo podprli že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo, v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji, podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo.
Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebe-
larji in druga zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bosta dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. ■
Pri gasilcih v Zagorici
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo z otroki vrtca Ringaraja, iz skupin Miške in Čebelice, obiskali PGD ZAGORICA.
Tatjana Zevnik, vzgojiteljica
Po zajtrku smo se peš odpravili v Zagorico, kjer nas je pri gasilskem domu pričakal gasilec Domen. S prenosne naprave je sporočil naš prihod drugim gasilcem, ki so nas čakali na igrišču.
Tam smo si ogledali gasilsko vozilo, prilagojeno za gašenje gozdnih požarov. Otro-
ci so vključili sireno in utripajoče luči ter se preizkusili v gašenju z gasilsko cevjo. Zelo zanimivo je bilo skupinsko tekmovanje v pravi gasilski vaji z vedrovko.
Sledili so druženje, pogostitev ter skupinsko fotografiranje.
Odšli smo tudi v gasilski dom, kjer so nam prikazali oblačenje gasilca v gasilsko opremo z dihalno napravo in druge tehnič-
ne pripomočke.
Njihov dom krasijo mnoga priznanja in pokali, ki so si jih prislužili na različnih gasilskih tekmovanjih.
Prijetno utrujeni in polni zanimivih doživetij in novih znanj smo se vrnili v vrtec.
Članom PGD Zagorica se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje, požrtvovalnost ter zanimivo in poučno gasilsko dopoldne. ■
Naš kraj ■ november 2015
33
Gasilska zveza Dobrepolje organizirala tečaj za varno delo z motorno žago
GZ Dobrepolje je pod okriljem gasilske regije Ljubljana II organizirala tečaj, ki daje gasilcem pri delu v ekstremnih razmerah (žled, poplave) nujno potrebna znanja. Gre za tečaj za varno delo z motorno žago.
Janez Zrnec, tajnik GZ Dobrepolje
Tečaj je opravljalo 21 kandidatov. Iz naše GZ je bilo prisotnih šest tečajnikov. Ostali kandidati so prišli iz dveh sosednjih gasilskih zvez, in sicer iz GZ Ivančna Gorica in GZ Grosuplje.
Tečaj je bil dvodnevni in se je začel 22. oktobra in končal naslednji dan, 23. oktobra, v popoldanskih urah. Prvi dan smo tečajniki v predavalnici gasilskega doma na Vidmu na teoretični osnovi spoznavali pomen varnega dela v gozdu. Poudarek je bil na delu ob žledu in poplavah, ko je od gasilcev zahtevano, da v zelo nevarnih razmerah rešujejo življenja in premoženje ljudi. Večkrat je bila poudarjena predvsem osebna varnost gasilca. V praktičnem delu
prvega dne smo tečajniki spoznavali vzdrževanje motornih žag, na poligonu pa smo naredili prve pravilne zaseke v pripravljeno hlodovino. Pravilne zato, ker smo v večini vsi tečajniki že imeli opravka z motorno žago pri domačem delu, vendar glede na prikazano lahko zaključim, da v večini primerov doma delamo napačno in s tem tudi nevarno.
Drugi dan tečaja je v celoti potekal v gozdu na območju vasi Hočevje. Tečajniki smo se razdelili v tri skupine po sedem članov. Trije usposobljeni gozdarji - inštruktorji iz Zavoda za gozdove RS, ki je tudi izvajalec tečaja, so nam demonstrirali pravilno delo v gozdu z varno uporabo motorne žage in drugih pripomočkov. Nato je vsak tečajnik samostojno, vendar pod budnim očesom
inštruktorjev, posekal svoje drevo.
Tako smo gasilci zaključili še en tečaj, ki je prinesel veliko znanja v naša društva. Kot že večkrat poudarjeno, se gasilci zavedamo, da se moramo stalno izobraževati, da smo kos različnim nalogam, ki jih opravljamo v okviru zaščite in reševanja. Od nas se vedno pričakuje ogromno znanja. Ni pretiravanje, če rečem, da smo gasilci - operativci na intervencijah mnogokrat v vlogah strojnikov, gradbenikov, električar-jev, gozdarjev, bolničarjev itd.
Na koncu je treba omeniti, da polovico stroškov tečaja krije Gasilska zveza Slovenije, predvsem zaradi potrebe po dodatni usposobljenosti gasilcev, ko pride do velikih naravnih nesreč, kot je bil katastrofalni žledolom februarja 2014. ■
34
Naš kraj ■ november 2015
V oktobru smo bili predvsem dobrodelni!
Groševci smo tudi letos združili moči in v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije - območno združenje Grosuplje izpeljali še eno uspešno krvodajalsko akcijo. S to akcijo smo se pridružili vseslovenski študentski krvodajalski akciji Častim 1/2 litra, ki v študentskih klubih poteka dvakrat letno.
Patricija Kastelic, Studentski klub GROS
Letos smo na našem območju akcijo izvedli kar na štirih lokacijah. Kri so lahko tako študentje kot tudi drugi občani darovali v Ivančni Gorici, v Dobrepolju, v Šentvidu pri Stični in v Grosuplju.
Na grosupeljski enoti Rdečega križa so že predhodno naredili okviren izračun, koliko darovalcev pričakujejo tokrat. Čeprav je bila udeležba v Ivanč-ni Gorici malenkost pod pričakovanji, se je skupna številka dvignila predvsem v Šentvidu in tudi v Grosuplju. V Ivančni Gorici je kri darovalo 131 ljudi, v Dobrepolju 62, v Šentvidu 93, v Grosuplju pa se je zvrstilo kar 165 krvodajalcev. To skupaj nanese kar 451 ljudi, ki so nesebično darovali kri - energijo za življenje.
Tako kot prejšnja leta je bila tudi letos udeležba krvodajalcev odlična. Skupna številka je presegla pričakovanja. V sklopu študentskega krvodajalskega tedna, ki je potekal po celi Sloveniji, pa je organizatorjem do konca meseca oktobra uspelo zbrati kar 1382 krvodajalcev.
Še eno kapljico v morje dobrodelnosti pa smo prispevali s sodelovanjem pri vseslovenski dobrodelni akciji Manj svečk za manj grobov. V soboto, 30. 10., in nedeljo, 1. 11. 2015, ste nas lahko opazili na pokopališčih Resje v Grosuplju, v Šmarju - Sapu ter v Dobrepolju na pokopališčih Videm in Struge.
S tem projektom pa smo se pridružili več kot 90 organizacijam in društvom s 15 različnih krajev in več 100 prostovoljcem. Tako smo tudi letos, kot tudi že lansko leto, dokazali, da znamo razmišljati drugače! S projektom Manj svečk za manj grobov ne želimo rušiti tradicije, pri kateri se s prižigom sveč na grobovih simbolno spominjamo umrlih. Vsekakor
pa želimo opozoriti na pretiravanje pri le-tem običaju. V zameno za svečo ste lahko na stojnici vzeli zastavico sočutja in za njo darovali prostovoljen dar. Letos smo vsi organizatorji tretjino zbranih sredstev namenili Gorski reševalni zvezi Slovenije za opremo reševalnih skupin s profesionalnimi nosili. Drugi dve tretjini zbranih sredstev v Grosuplju in Dobrepolju pa bo Študentski klub GROŠ namenil posebnemu socialno-varstvenemu zavodu PRIZMA, ki ima svoj sedež v Ponikvah. Z zbranimi sredstvi bomo kupili drage medicinske pripomočke, ki so nujno potrebni za vsakodnevno oskrbo ljudi z motnjo v telesnem in
duševnem razvoju. Z zbranim denarjem bomo kupili profesionalni ultrazvočni inhalator in aspirator, ki ju za nemoteno in korektno delo nujno potrebujejo v svoji ambulanti. Ze sedaj lahko s ponosom povemo, da smo v tej akciji v Grosuplju in Dobrepolju skupaj zbrali kar 2001,67 €. V celoti jih bomo prispevali organizacijama, ki s svojim delom pomagata ljudem, ki za svoje preživetje potrebujejo njuno pomoč. Na ta način pomagamo tistim, ki še živijo, če že nismo mogli vsem, ki se jih v času 1. novembra spominjamo.
Poleg vsega pa so za nami še ene volitve v organe Študentskega kluba Groš. V prostorih ŠK GROŠ smo se
Naš kraj ■ november 2015	•• Iz društev ••	35
sestali v sredo, 11. 11. 2015, ob 18. uri. Z volitvami smo začeli ob 18:30. V vse organe kluba je kandidiralo toliko kandidatov, kolikor je bilo razpisanih mest. Na mesto člana upravnega odbora pa je kandidiralo 7 kandidatov, razpisanih pa je bilo le šest mest. Tako je volilna komisija po preštetju vseh glasovnic razglasila rezultate. Nov, osvežen upravni odbor Študentskega kluba Groš po novem sestavljajo že znani člani Marko Hribar, Anja Blatnik, Lovro Trilar, Patricija Kastelic in dva nova kandidata, Tadeja Skubic ter Erik Rojec. Na mesto predsednika je bil izvoljen Gašper Kus, ki tudi letos ni imel protikandidata. Po volitvah je sledila manjša pogostitev, ki jo je pripravilo osebje iz gostilne Lunca.
Redni občni zbor se ni izvedel, saj je bil prestavljen na februar. Same volitve so potekale mirno in brez večjih sprememb. Nekaterim starim članom so se pridružili novi obrazi. Skupna vizija še vedno ostaja enaka: izobraževanje študentov in dijakov, kvalitetno preživljanje prostega časa ter oživeti klubske prostore, da bodo po več kot uspešni prenovi sedaj tudi služili svojemu prvotnemu namenu - druženju študentov in dijakov. Prepričani smo, da bo Grošev tim tudi v prihodnje deloval trdno in preudarno, da se bodo iskrile nove ideje in uveljavili novi projekti, skozi katere se bodo naši študentje in dijaki še bolj povezali in aktivirali. Tako študij ne bo le nujno zlo, ampak prijetno doživetje, ki ga bodo spremljale mnoge Groševe obštudijske dejavnosti.
V Grošu pa se bo še naprej dogajalo. Ze v nedeljo, 15. 11., nas čaka potopisno predavanje Izidorja Furjana: Nebeški Tenerifi z vzponom na Pico de Teide (3718 m). Čakajo nas še: jesensko plavanje v toplicah (28. 11.), predbožična Praga (5. in 6. 11.), ski opening v Franciji - Val Thorens (12.-19. 12) in novoletni izlet v Novi Sad (30. 12.-2. 1. 2016). Na dogodke se lahko prijavite v času uradnih ur ŠK GROŠ ali prek elektronske pošte. Za več informacij spremljajte naš uradni FB-profil: Študentski klub GROŠ ali našo spletno stran: www.klub-gros.com.
Groševcu ni nikoli dolgčas! ■
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje želi svojim članicam in članom, občankam in občanom občine Dobrepolje vesele božične praznike, veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in miru v letu 2016.
Predsednik Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Pavle Gregorka
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje
V NEDELJO, 3. 1. 2016,
vas vabimo na tradicionalni
NOVOLETNI POHOD
DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU
Pohodnike čakajo naši vodniki ob 9.00 na treh zbirnih mestih:
pri gasilskem domu v Hočevju, pri Jakličevem domu na Vidmu in pri trgovini Miša na Krki.
Pri gobarskem domu na Šentrumarju bodo članice in člani DGŠŠ Hočevje poskrbeli za dobro razpoloženje in okrepčilo.
Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki.
V primeru obilice snega pohod odpade!
Srečno in nasvidenje pri GOBARSKEM DOMU
36
Naš kraj ■ november 2015
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
Meseci se hitro vrstijo eden za drugim in bliža se nam že konec leta 2015. Kaj je še pred nami v tem letu? No, v decembru nas čaka še kar nekaj dela, predvsem pa prijetnih trenutkov. Dejali boste, kaj le? Eden nadvse prijetnih trenutkov so obiski starejših in obdaritev za Miklavža. Tudi letos bo »Miklavž« obdaril prek sto naših starejših in bolnih članov. Z majhno pozornostjo se jih bomo spomnili v tem prazničnem decembru.
Kot sem že omenila, se nam hitro bliža konec leta, zato vas spomnim na naše letovanje v Izoli. Rezerviran termin je od 5. 3. do 12. 3. 2016. Da bo ta termin zares rezerviran, ga moramo potrditi s plačilom akontacije. Akontacijo v znesku 25 € bodo naši poverjeniki pobirali skupaj s članarino za leto 2016 na začetku januarja. Vsem, ki se letovanja udeležujete že več let, je zagotovo že vse jasno. Vsi tisti, ki se še odločate (predvsem mlajši člani), pokličite na telefonsko številko 01-7807616, gospo Tegel, in dobili boste vse potrebne informacije. Tudi letos bo organiziran avtobusni prevoz. Odločite se!
Tudi prednovoletno srečanje bomo organizirali. To pa bo v nedeljo, 27. 12. 2015, z začetkom ob 13. uri. Pridite!
Naj podam še pismo naše koordinatorke z Mestne zveze upokojencev Ljubljana, gospe Malči Žitnik.
Jesensko srečanje upokojencev treh občin v Stični, 10. oktobra 2015
Malči Žitnik
V lokalnih medijih je bilo lepo predstavljeno letošnje množično srečanje upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. K temu bi želela dodati le še nekatere vtise in odmeve na ta dogodek in se tudi po tej poti zahvaliti vsem, ki so prispevali in pomagali, da je prireditev uspela.
Že ob izteku prireditve, še v dvorani, ko so se ljudje poslavljali, so izražali navdušenje in veselje, da so še enkrat več doživeli za njih lep in prijeten dan. Zatrjevali so, da se bodo trudili ta duh obdržati tudi doma in da jim bo bogato
doživetje odzvanjalo še dolgo.
Tudi v dneh pozneje so se mi še oglašali udeleženci in ugotavljali, kako dobrodošlo je v naših drvečih življenjih druženje, prijateljevanje, ko je prilika, da se bolje spoznamo, si zato tudi bolj zaupamo, ko pa nam je ob tem podarjen še lep kulturni dogodek, je čar prazničnosti popoln. Niso pozabili tudi povedati, da radi prisluhnejo tudi spodbudam, prijaznim besedam županov in gostov, saj tako iz prve roke izvejo tudi o problematiki in načrtih svojih lokalnih skupnosti in širše.
Županom se zahvaljujem za naklonjenost, za katero se bomo potegovali še naprej.
V želji, da bi še dolgo skupaj držali in se velikokrat skupaj poveselili, sem v
imenu organizatorja hvaležna vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Posebej hvala Občini Grosuplje, Občini Ivančna Gorica in Občini Dobrepolje, OŠ Stična, PGD Kriška vas, Pekarni Grosuplje in drugim darovalcem kulinaričnih dobrot, izvajalcem kulturnega programa, z Markom Vozlom na čelu, vsem prizadevnim predsednikom in članom DU in vsem drugim, ki ste nam bili pripravljeni pomagati.
Želim, da bi tudi ta in podobni dogodki pripomogli k boljšemu razumevanju, povezovanju in lepšemu sožitju ljudi v našem čudovitem geografskem okolju, ki nam je dano za domovanje.
Trdno zdravje vam želim ter moč in voljo za vztrajanje na vaši poti! ■
Naš kraj ■ november 2015
37
Predavanje »Komunikacija z naglušnimi in oglušelimi osebami«
Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje, in Športno društvo Dobrepolje smo izpeljali strokovno predavanje »Komunikacija z naglušnimi in oglušelimi osebami«.
Stanka Kuplenk
Predavanje je potekalo v sredo, 11. novembra, ob 19. uri v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje.
Darja Pajk nas je seznanila in povedala
vse na temo:
-	Kaj je naglušnost, gluhota?
-	Prevod zvoka.
-	Kako ugotovimo poslabšanje/preiskave informativno?
-	Kdaj nastane okvara?
-	Slušni aparati, vsadki, pripomočki.
-	Kvaliteta življenja.
-	Pomen komunikacije. Komunikacija z naglušnimi. Poudarek na osebnih izkušnjah.
-	Vedenja, odnosi, potrebe, ravnanja.
-	Deli slušnega aparata, poimenovanje.
Vse, kar je pomembno.
-	Aplikacija slušnih aparatov v uho.
-	Pomen pravilne aplikacije.
-	Odklanjanje posameznika, da sprejme aplikacijo ...
Vsi prisotni smo dobili veliko informacij in zvedeli, kaj lahko privede do naglušno-sti, kako se počuti človek, ki ne sliši, ter kako se obnašati do neslušečega človeka.
Predavateljica ima 25 let delovnih izkušenj pri delu z invalidno populacijo ter osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Osebno se je z invalidnostjo soočila tudi sama, saj je tekom let popolnoma oglušela, vendar se nato uspešno rehabilitirala ob uporabi polževega vsadka. V zadnjih letih kontinuirano izvaja predavanja s področja naglušnosti, gluhote in prilagoditev, med drugim tudi na pedagoški
ter zdravstveni fakulteti. Prav tako izvaja predavanja po institucijah, se udeležuje okroglih miz, piše prispevke in članke ter je podpredsednica ZDGN Slovenije. ■
»EJ, TI, PREKLOPI NA KNJIGO!«
Ker smo v času, ko je naš vsakdanjik priklopljen na internet, ti ponujamo preklop (izklop) s knjigo.
Vabljeni vsi mladi na druženje, kateremu bo poseben čar podala knjiga z naslovom »TRINAJST RAZLOGOV«,
ki je delo avtorja Jaya Asherja.
Zaželeno je, da to odlično knjigo prebereš (lahko jo dobiš v knjižnici), saj bo med drugim to naša glavna tema. Vsekakor pa zelo dobrodošel, tudi če še nisi ali pa nimaš namena prebrati knjige. Bistvo je, da se bomo družili.
Zato: »Ej, ti, preklopi na knjigo!« Vzemi si čas in pridi!
Torej, kdaj?
Sreda, 30. 12. 2015, ob 18.30
v krajevni knjižnici Dobrepolje.
38
Naš kraj ■ november 2015
ijMb
Piše: Zdravko Maric, dr.med.
Da bi moj dosežek zbodel vas kot ježek
Dragi bralci!
Živimo v času neštetih dogodkov ... vsakdanji dogodki, nevsakdanji dogodki, šokantni dogodki, prijetni, neprijetni dogodki, osebni dogodki, družbeni dogodki, naravni dogodki, nenaravni dogodki, nezemeljski dogodki in na koncu še najvišja stopnja dogodka, imenovana ČUDEŽ. Dogodki so lahko prikriti ali odkriti. Tendenca človeške narave je taka, da uspešne dogodke radi lansiramo v javnost, dogodke s predznakom napaka ali neumnost pa skrivamo. Le najbolj skromni ljudje so zmožni zadrževanja svojih uspešnih dejanj zase in le najbolj pošteni ljudje so sposobni dejanja, ki jim niso ravno v ponos, priznati in lansirati v bolj ali manj široko družbeno okolje.
Dovolite mi, da se v tokratnem prispevku postavim med tiste neskromne-že, saj bom lansiral v javnost svoj velik osebni življenjski uspeh oziroma dosežek. Dovolite mi, da delujem egoistično in izkoristim glasilo, namenjeno občanom, za namen lastne hvale in osebnostne promocije. Dovolite mi, da se ne samo primerjam z dobitniki Prešernove nagrade, doktorata, velikega kristalnega globusa svetovnega pokala, Borštnikovega prstana, z naj osebo leta, avtorji znanstvenih študij desetletja in še s kom, ampak se s pomembnostjo svojega dosežka postavim celo nad njih, saj se mi zdi moj dosežek veliko pomembnejši od vseh zgoraj naštetih skupaj. Preden vam odkrijem, kateri življenjski trud sem kronal pri svojih enainpetdesetih letih, naj vam povem, da bom v nadaljevanju prispevka tudi natančno opisal začetke tega svojega življenjskega projekta, natančen potek, vzpone in padce pri njegovem uresničevanju ter vire in osebe, ki so mi bili na poti do uresničitve tega življenjskega cilja v pomoč. Še preden pa vam obelodanim, za kaj gre, vam povem, da je pred izpolnitvijo tega mojega življenjskega cilja 2/3 oseb, ki so mi bile na poti do uspeha v pomoč, napovedalo, da bo
morebitni uspeh možno po nekaterih kriterijih opredeliti kot čudež. Drage bralke in bralci, sporočam vam svoj življenjski dosežek, ki se glasi: Od 23. oktobra 2015 naprej jem vsakič glavno jed (meso in prilogo) skupaj z zelenjavo in pri tem uporabim toliko zelenjave, da je prekrita v povprečju polovica plitvega krožnika. Da, prav ste prebrali, 23. oktober je dan mojega velikega življenjskega dosežka. Občutki, ki sem jih doživljal, ko sem se dokončno zavedel svojega uspeha, so bili in so še fantastični. Čustvena polivka, ki se mi je pretakala po sredici lobanjskega mozga, je prožila dražljaje največjega ugodja. V teh dražljajih je suvalo sporočilo: Zdravko, tvoj trud in trud tvojih sodelavcev pri tem življenjskem projektu je naposled poplačan. V omami aplavza, ki sem ga bil deležen ob svečani predstavitvi opravljene naloge, so se mi prikazovali neumorni obrazi vseh mojih zvestih sotrpinov, ki kljub težavnosti naloge niso izgubili zaupanja vame: najprej mame, potem očeta, botre, pokojne medicinske sestre v Zdravstvenem domu Radenci, vseh treh psihologinj, razredničarke v srednji šoli, šefa intendantskog kuhinj-skog odreda gardističke brigade Dedinje, predavateljice predmeta Higiena prehrane Medicinske fakultete, žene, vseh treh otrok in kipca angela varuha, kateremu sem se vedno potožil, kadar sem že skoraj obupal nad dosego cilja. Ves ta življenjski

tim je bil vpleten v mojo življenjsko nalogo, ki se je leta in leta odvijala po naslednjem vrstnem redu:
Začelo se je s sistematskim pregledom pred vstopom v osnovno šolo . »T"var"šica Marič, vaš sin je slabokrven!« je bil nagovor v tipičnem slogu iz časov sicer še bolj "slabokrvnega" socializma. Pa odvrnejo mati: »Kaj hočete reči, da mi nimamo doma dovolj za jest"? To pa že ne drži, mi doma kuhamo zdravo in dobro!« A oba z mamo sva dobro vedela, da je resnica popolnoma drugačna ... Njen sin, se pravi jaz, ni hotel jesti ne mesa ne zelenjave. In začela se je akcija. Mama je prevzela krmilo in začela s hrano načrtno krepiti moje telo. Kljub težkim časom se je po tem hladnem tušu začela odrekati marsikateremu ugodju, ki bi si ga v svojih najboljših letih prav gotovo zaslužila, zato da bi meni, slabokrvnemu sinu, povrnila zdravje. Kmalu so se prvi uspehi tudi poznali; izvidi so se popravili in zgodilo se je, da sem se navadil jesti meso in to z užitkom. Le zelenjave še nisem mogel jesti zraven, kar pa je bil veliko trši oreh in dolgotrajnejši življenjski projekt. Obljubil sem, da bom prej ko slej dosegel tudi to, a niti sanjalo se mi takrat ni, da bo to tako pozno in da bom sam, kljub svoji nameri za dosego tega cilja, iskal toliko izgovorov za podaljševanje obdobja pomanjkljivega uživanja zelenjave. Da bi mi pomagala, me je mama med počitnicami pošiljala k botrici Mimiki, ki je imela lasten vrt in domačo zelenjavo. Botrica mi je to zelenjavo na veliko stregla, a jaz sem jo naskrivaj zavil v papir in vrgel kuram, rekoč sam pri sebi: »Jejte, kure, da boste velike in boste dobra juha in pečenka .« Grdo se sliši, a taki so pač otroci in tudi mi nismo bili drugačni. Ker torej tudi pri botrici ni bil dosežen cilj, da bi se navadil jesti zelenjavo (edini efekt so bile debele kure), se je začela naslednja faza projekta, imenovana Vpliv šolskega okolja na motiviranost za uživanje zelenjave. Glavna kuharica v osnovni šoli je imela po navodilu razredničarke tajno nalogo, da me navadi jesti špinačo, pri tem je uporabljala motivacijske metode v smislu: »Če boš jedel špinačo, boš močan kot mornar Popaj ...«, razredničarka me je zadolžila za "dvornega preizkuševalca" šolskega zelenjavnega vrta, misleč, da če bom velikokrat poizkušal plodove šolskega poljedelstva, mi bo morda zelenjava postala všeč. Hišnik z velikim trebuhom in ripe-
Naš kraj ■ november 2015
39
čo "faco" pa je služil kot negativni zgled za motivacijo v duhu: »Če boš žrl samo pečenko, sladkarije in pil pivo, boš debel, imel boš visok pritisk in sladkorno.« A tudi to ni zaleglo ... Zelenjava se še ni uvrstila na seznam moje redne prehrane ne v osnovni ne v srednji šoli in sledilo je obdobje ultimatov, imenovano: »Vojniče Mariču, narectenje intendantske službe garde glasi: jedi salatu ili češ da mjesec dana stražiš kamione trečeg bataljona.« Saj veste, pristal sem na straži . Lačen, prestrašen, prezebel, a še vedno - trmast. Sledilo je študijsko obdobje, ko sem bil izpostavljen znanstvenim lekcijam, kaj je zdravo in kaj nezdravo, podprtim s številnimi študijami, učbeniki in predavalnimi razlagami. Še posebej predmet higiena prehrane je bil naperjen na mojo šibko točko . Še posebej pri tem predmetu sem bil deležen prilivanja bencina na mojo gorečo slabo vest, imenovano "ne-uživanje zelenjave". A v duhu upornega študenta sem brskal po literaturi, iščoč prispevke, članke, študije in raziskave, ki bi bili naperjeni proti zelenjavi, a našel sem bore malo; bolj ali manj "tračarska" natolcevanja, kot so: "zelenjava povzroča drisko ., zelenjava absorbira radioaktivne snovi ., zelenjava je za tiste, ki nič ne delajo ., zelenjavo jejo kure, mi pa kure ., solata je kot koprive, samo da ne speče ..., če jemo sadje, ni treba jesti zelenjave" itd. Vse to pa je bilo seveda premalo, da bi dalo potuho moji nezdravi navadi, imenovani izogibanje zelenjavi. Potem je prišlo družinsko življenje, najprej žena, pozneje pa tudi otroci; vsi so pri kosilu jedli solato, jaz ne . Na začetku so se še čudili, zakaj ne jem zelenjave, kasneje so se čudili, če sem slučajno kdaj malo solate pojedel. Življenjski cilj zatorej na začetku družinskega življenja še zdaleč ni bil blizu. A z vsakim iskanjem razlage, da imam morda pa jaz prav, vsi drugi na tem svetu pa ne, sem doživel prepričljiv protiargument, ki je potisnil mojo trmo spet v naslednji, še neizkoriščen kotiček mojega "možganovja". A enkrat je zmanjkalo tudi teh kotičkov, ki bi bili pripravljeni sprejeti to bedasto idejo, da zelenjava morda le ni tako zdrava, kot se govori. Zdaj, po Abrahamu, točneje 23. 10. 2015, so bile take bedaste ideje izgnane iz vseh kotičkov "razmišljevalnega" tkiva v moji glavi. Projekt, ki smo ga skupaj gradili z že omenjeno življenjsko ekipo, je tako zaključen. Morda bi veljalo omeniti še
zadnjo fazo: bil sem na izobraževanju Šola diabetesa za splošne zdravnike. Tam smo imeli predavanje in delavnico o zdravi prehrani in sredi mize je ležal okrogel plakat, na katerem so bili naslikani majhen goveji zrezek, kepica pireja in na pol krožnika naloženi brokoli, korenček, solata in rezano surovo zelje. Ob tem pogledu je bila mera polna. Ob tem pogledu in poslušanju profesorice se mi je še zadnjič iztrgala misel iz tolerantnega kotička protizelenjavne potuhe in iskala nov predalček v glavi, kjer bi se skrila in iz tega skritega predalčka ukazovala moji sferi za lakoto, da naj jem samo meso in sladkarije. A ta bežeča zavajajoča misel, ki je mojo sfero za lakoto prepričevala več kot 50 let, kar naenkrat ni več našla cilja. V agoniji brezizhodnosti se je kot deževnik raztrgala na manjše koške, ki so se razšli in v paniki vsak zase iskali naselitveni prostor, a tudi to ni zaleglo ... Vsak košček razbitega, zdravju škodljivega razmišljanja je v iskanju naivnega dela možganov izpuhtel kot kaplja dežja v pregretem saharskem pesku. O misli, da zelenjava ni pomembna za zdravje, in o prepričanju, da lahko s sadjem nadomestimo neuži-vanje zelenjave, v moji glavi ni bilo več sledu. Življenjska naloga "zelenjava je sestavni del vsakdanjega jedilnika" je bila napisana, datirana in podpisana. Tisti dan zvečer sem pred spanjem pogledal še na kipec angela varuha, ki ga hranim kot spomin še iz otroštva. Spomnil sem se, kako sem ga kot otrok prepričeval, zakaj sem grešil. Spomnil sem se, kako sem mu razlagal, da sem dobrega srca in da sem raje dal zelenjavo kuram, kot da bi jo pojedel sam, kako sem mu razlagal, ko sem bil že starejši, da nas šolska kuharica sili jesti zelenjavo, ki je za odpad, in ko sem že bil odrasel, da bi jedel zelenjavo, če bi si jo imel čas pripraviti. To noč, na predvečer razglasitve velike zmage zdravega nad nezdravim, sem še zadnjič zmo-lil svojo prirejeno verzijo molitve: »Sveti angel kuhar moj, daj nahrani me nocoj. Stoj mi noč in dan ob hrani, zelenjave me ubrani. Prav prisrčno prosim te, daj pomfri in špeh mi le, amen.« A to je bila molitev le še za spomin, nadomestila jo je naslednja, ki me bo, upam, spremljala do konca življenja: »Sveti angel kuhar moj, ne nasiti me nocoj, stoj mi raj čez dan ob strani, zdravo me takrat nahrani. Prav prisrčno prosim te, daj mi to, kar rabim le. Amen.«
To je torej ta moj življenjski uspeh, ki sem ga moral podeliti z vami. To je tista zmaga, ki sem jo moral razglasiti, ker je glede na potek borbe skorajda čudež. Preden pa zaključim z opisovanjem te poti do cilja, vas prosim samo eno: če mi že hočete ob tem velikem uspehu čestitati, nikar ne zapravljajte denarja za čestitke po radiu, nikar mi ne kupujte dragih rož in šopkov in ne prirejajte zabav. Raje ta denar namenite za reveže, namenite ga za Karitas ali podobne dobrodelne ustanove. Še najbolj pa mi boste čestitali, če se sporočilo moje zmage utrne skozi sfere tudi vašega razmišljanja. Še najbolj mi boste čestitali, če boste tudi sami našli posebne življenjske poti, ki s svojim koncem predstavljajo gromozanski pozitivni premik. Z mojim doseženim premikom se lahko primerjajo tudi mnogi vaši, denimo prenehanje kajenja, uživanja alkohola, prenehanje uživanja drog, tablet, ki povzročajo odvisnost, začetek aktivacije za redno telesno vadbo, vzpostavitev discipliniranosti pri obvladovanju kroničnih bolezni in še kaj bi se našlo. Ne zadovoljite se zgolj z dosežki, zaradi katerih vam bo zaploskala publika na nastopu ali kakšni podelitvi, prijatelji na praznovanju ali sodelavci na sestankih. Ne zadovoljite se zgolj z doktorati, magisteriji, olimpijskimi medaljami ali predsedniškimi funkcijami. Pojdite deset korakov naprej in izpolnjujte tiste življenjske cilje, zaradi katerih boste s čisto vestjo po tihem zaploskali sami sebi. To so tisti cilji, ki krepijo zdravje in dobro počutje.
Na koncu bi vam predstavil še novo pridobitev Splošne medicine Dobrepolje, s katero vam bomo pomagali dosegati omenjeno krepitev zdravja in dobrega počutja. To je REFERENČNA AMBULANTA . To je dejavnost, ki sodi v kontekst osnovnega zdravstvenega varstva in se krije iz zdravstvenega zavarovanja, tako da vam za storitev referenčne ambulante ni treba doplačevati. Vse, kar se pričakuje od vas, so posluh, pozitivna naravnanost v smer zdravja, pripravljenost na sodelovanje in zaupanje v našo dobro-namernost. Kaj več pa v ambulanti ali pa na predavanjih, ki jih Splošna medicina Dobrepolje organizira redno. A žal je za zdaj obisk teh predavanj trikrat manjši kot obisk moškega stranišča med 22.00 in 22.15 na najslabše obiskani gasilski veselici PGD Dobrepolje. ■
40
Naš kraj ■ november 2015
Spoštovani župan, g. Janez Pavlin.
Slavc Palčar
V sredo, 26. 11. 2014, pred več kot enim letom, je potekala Seja Sveta staršev JVIZ Dobrepolje. Na seji si bil prisoten tudi Ti. Kot je razvidno iz zapisnika, je Svet obravnaval nekatere zadeve, ki se nanašajo na delokrog v pristojnosti občinske uprave, katero vodiš in usmerjaš Ti.
Po pozdravnem uvodu je predsednik predstavil svojo vizijo dela. V zapisniku je navedeno, citiram: "Glavno poslanstvo Sveta je spremljati problematiko šole in vrtca v najširšem pomenu besede in ne le rutinskih opravil. Namen delovanja vidi predvsem v dajanju pobud in njihovem uresničevanju."
V	nadaljevanju zapisnika je mogoče razbrati, da je predsednikovo videnje delovanja Svet začel uresničevati kar takoj. Pod tč. 2 dnevnega reda so obravnavali problematiko prometne varnosti. In to je tematika, ki je na več področjih povezana z Občinsko upravo Občine Dobrepolje ter z (ne)delom in (ne)delovanjem le-te.
V	zapisniku je navedeno, citiram: "Pro-metnovarnostni načrt je šola pripravila že v letu 2012. Dokument je bil pripravljen tako za matično šolo kot za podružnici Kompolje in Struge. Dokument je kvalitetno pripravljen in kot tak služi kot primerno gradivo za ukrepanje. Po predstavitvi dokumenta in podanih dodatnih predlogih za povečanje prometne varnosti so se v razpravo vključili člani sveta staršev, ki so izpostavili še posebej nevarne odseke cest in so istočasno podali svoje predloge za izboljšanje stanja.« Naj iz zapisnika navedem le nekaj poudarkov posameznih razpravljavcev:
Vida Šinkovec: ureditev poti do postajališča za otroke, ki pridejo po cesti iz smeri Krka, ter ureditev poti od Male vasi do Zdenske vasi, ki naj bi se tako uporabljala za pešpot in kolesarje.
Peter Koščak je izpostavil neodzivnost občine na pobude sveta staršev. Vodstvo šole je po sklepu sveta staršev že dvakrat posredovalo pobude na občino glede ureditve varnih šolskih poti. Na podane zahteve s strani občine ni bilo nikakršnega odgovora. Ponovno je izpostavil izredno nevaren odsek ceste, kamnolom, križišče in nato do železniške postaje proti
vasi Cesta. Ta cesta, kot pravi, je »smrtno nevarna« posebno ob deževju, ko je praktično neprehodna. Na vsa opozarjanja se doslej občina ni niti enkrat odzvala. Prav tako Peter Koščak poziva občino, naj pripravi akcijski načrt, kako bo obravnavano problematiko uresničila.
Sonja Lenarčič opozarja na nevarno pot na Vidmu proti Podpeči. Učenci uporabljajo t. i. varnejšo pot po komasacijski poti mimo Trgojana proti Podpeči. Križišče je zelo nevarno, ker je v križišču tudi gostilna in kljub pravilni uporabi smerokazov pešec ne ve, ali vozilo zavija v Pod-peč ali pa takoj za križiščem na parkirišče pred gostilno.
Nina Samec Hartman je opozorila na nevarno cesto v Kompoljah »Krvice«. Po poti se vozi prehitro in jo zanima možnost namestitve hitrostnih ovir.
Predsednik Sveta je k zagovoru povabil župana Janeza Pavlina. Njegova pojasnila so v zapisniku zapisana takole, citiram: "Župan se je zahvalil za povabilo. Na občini je za obravnavano problematiko zadolžen Svet za preventivo. Na državo so že podali določene predloge, pa od lanskega junija s strani direkcije niso prejeli odgovora. Na osnovi našega sklepa bodo ponovno posredovali pri ustreznih organih. Križišče Videm-Zdenska vas se že ureja. Pot med ZV in MV se bo v prihodnjem letu asfaltirala. Prav tako bi bilo treba urediti pot od ZV do Vidma, kar bi omogočilo učencem, da bi v šolo prihajali peš in ne bi bilo potrebnih šolskih prevozov. Problematičen odsek poti, ki ga je izpostavil Peter Koščak, se v Predstrugah že ureja v sodelovanju z direkcijo. Ureja se tudi plato v sodelovanju s SŽ. Župan je tudi poudaril, da bo preveril, kje so dokumenti in kako je z odgovori na zahteve, ki so jih že prejeli s strani sveta staršev."
Gospod župan.
Naj mi bo dovoljeno, da pokomenti-ram in analiziram tisti tvoj odziv in pojasnila, katera si dal pred več kot enim letom na seji sveta staršev.
Po tvojih besedah je za obravnavano in izpostavljeno problematiko zadolžen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju - SPVCP). In moja ugotovitev je, da le-ta po enem letu sploh še ni ustanovljen. In kako naj SPV-
CP obravnava izpostavljeno problematiko, če le-ta ni ustanovljen? In da SPVCP ni ustanovljen, je predvsem in samo tvoja krivda. Rad bi slišal argument, da ustanavljanje SPVCP-ja ni tvoja pristojnost.
Tvoja obrazložitev je bila tudi: »Občina naj bi na državo podala določene predloge in odgovorov naj občina ne bi prejela. Prav tako 'naj bi' občina ponovno posredovala pri določenih organih.« Dokler mi ne dokažeš s pisnimi dokazili, da je bilo to res storjeno, trdim, da ni tako. Občina se ni na "noben naslov" obrnila in ni nič pisala o prometni problematiki v občini za cestnoprometne odseke, za katere so zadolženi "tisti" drugi organi. To utemeljujem s temu, da je Svet v vseh predhodnih mandatih na občino že naslavljal takšne in podobne pobude za ureditev razmer, a občinska uprava vse takšne in podobne primere obravnava kot »brezpredmetne«. Kakšen odgovor lahko podaš na zapis iz zapisnika, ki se glasi, citiram: "Vodstvo šole je po sklepu sveta staršev že dvakrat posredovalo pobude na občino glede ureditve varnih šolskih poti. Na podane zahteve s strani občine ni bilo nikakršnega odgovora." Da občina ni "odreagirala", je znano, saj si to tudi sam priznal, in je v povzetku zapisnika zapisano, "da boš preveril, kje so dokumenti in kako je z odgovori na zahteve".
Sprašujem Te: ali si po enem letu že ugotovil in preveril, kje so se izgubili in zaustavili vsi odgovori na predhodno zastavljena vprašanja in pobude, poslani na občinski naslov v preteklih letih?
Kolikor jaz poznam »ustroj« občinske uprave, z lahkoto lahko zapišem, da le-ta na pozive k ureditvi zadev ni odreagirala. In če bi občinska uprava že odreagirala na kakšno od pobud, je šel njihov trud predvsem v smer, »da so naredili vse tako, da se nekaj ne bi naredilo«. Poznani so mi odgovori in pojasnila nekaterih zaposlenih v občinski upravi. Le-ti se glasijo: »Veste, tega se pa ne da narediti.«
Tudi tole je zapisano v zapisniku, citiram: "Križišče Videm—Zdenska vas se že ureja. Pot med Zdensko vasjo in Malo vasjo se bo v prihodnjem letu asfaltirala." Nič, ampak čisto nič od tega ni res. Križišče Zdenska vas—Videm je prav v takšnem stanju, kot je bilo zadnjih ne-
Naš kraj ■ november 2015
41
kaj desetletij. Sprememba je le-ta, da so se kostanji v križišču v teh letih nekoliko odebelili. In že koliko pobud je bilo podanih za ureditev tega križišča. Ne le s strani šole in sveta staršev. Tudi občinski svetniki smo o tej problematiki že razpravljali. Cesta Mala vas—Zdenska vas naj bi se v letu 2015 asfaltirala. Tako piše v zapisniku. Ali se je res? Lahko se izgovarjaš, zakaj se to ni naredilo, in mogoče ti bo kdo tudi verjel oz. nasedel tvojim izgovorom. Jaz žal ne.
Gospod župan!
Ker si bil prisoten na Svetu, veš, kakšne pobude, predloge in zaprosila so izoblikovali in posredovali na občino. Kljub temu jih bom ponovno zapisal.
1.) Svet staršev daje pobudo Občini Do-brepolje, da v čim večji meri in v čim krajšem času izvede ukrepe za povečanje prometne varnosti pri prevozu šolskih otrok, kot je navedeno v pro-metnovarnostnem načrtu za OŠ Do-brepolje ter PŠ Kompolje in Struge.
2.) Svet staršev občini predlaga tudi dodatne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, ki niso navedeni v načrtu iz prve točke, in sicer:
•	enosmerna ureditev prometa mimo šole;
•	povečanje parkirne površine za poslopjem vrtca;
•	izgradnja pločnika na Vidmu od Štor-manovih do križišča za Cesto;
•	ureditev prehoda za pešce pri trgovini Trgojan za učence, ki prihajajo iz Pod-peči;
•	prestavitev table za začetek/konec naselja Videm za cca 500 m proti Predstrugam (za desni ovinek, ki sledi izvozu za Videmski hrib, gledano v smeri proti Predstrugam) ter izgradnja pločnika ob cesti do odcepa za Videmski hrib;
•	ureditev makadamske pešpoti med Zdensko vasjo in Vidmom in na drugih relacijah ob regionalni cesti;
•	ureditev roba ceste, namenjenega peš hoji v Predstrugah na lokalni cesti;
•	postavitev hitrostnih ovir na lokalni cesti v Kompoljah (Krvice);
•	izgradnja prehoda za pešce pri postajališču na regionalni cesti v Pred-strugah ter pri avtobusnih postajah ob regionalnih cestah v drugih vaseh;
•	novo postajališče v Zdenski vasi pri ekološkem otoku.
3.)	Svet staršev naproša občino, da ukrepe iz prve in druge točke v delu, ki je izven pristojnosti občine (državne ceste), posreduje kot pobudo pristojnim organom na državni ravni.
4.)	Svet staršev prosi občino za pojasnilo o obravnavi pobud glede prometne varnosti, ki so bile s strani Sveta podane že v preteklosti.
5) Svet staršev naproša občino, da za zadeve iz prejšnjih točk napravi akcijski načrt ter da spremlja njegovo uresničevanje in o tem obvešča svet staršev.
Gospod župan, naj ti na koncu zastavim le eno vprašanje. Kaj od naštetega je bilo realizirano?
S pozdravi. ■
V	POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
OBČINE DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE
PRIREJATA
ODPRTI TURNIR
V	NAMIZNEM TENISU.
Tekmovanje bo potekalo v soboto, 5. 12. 2015, ob 9. uri
v telovadnici OŠ Dobrepolje.
Več informacij na: http://www.sd-kompolje.si
in tel. št.: 041/256-506 (MARJAN).
VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA!
1	jt**- C&dt-j*i,
f^iviln Ca	Utc,
f^ij «	iu ittio ti> cAt-ta.
šli

< ■ v
FUJSAL klub wmpoue
42	••• Obvestila •••	Naš kraj november 2015
Se je tudi tebi že zgodilo, da je prišel božični večer in si v tistem trenutku pomislil, kdaj je šel advent mimo tebe?
Naj bo letošnji božič drugačen, naj bo letošnji advent res čas pričakovanja, naj bo to čas priprave na prihod našega Odrešenika. Vendar kako? Povsem enostavno.
V času od 29. novembra do 25. decembra si vzemi 3 minutke na dan, odklikaj na spletno stran Pridi.com, Facebook ali Youtube, poišči #deliJezusa in si oglej kratek filmček. Vsak dan te bo nagovoril eden bolj ali manj znan Slovenec, ki bo s teboj delil svojo izkušnjo vere v Jezusa in te ob tem povabil, da razmisliš ter pričuješ o svoji veri tudi TI!
#deliJezusa lahko spremljaš tudi preko televizije Exodus, vsak adventni dan ob 7:00, 13:00, 19:00, 1:00.
Vsak dan si lepo povabljen, da pričuješ in deliš besedo o Jezusu, našem najboljšem Prijatelju!
27 KLIKOV DO
V
¡V
vsak dan na
I EKCÜU5 TV IA^T'1. !3I|, E^hHL j:i|
Ekipa #deliJezusa
POVABILO
V mesecu decembru, na trgu pred Jakličevim domom, popestrimo večere s ponudbo dobrega kuhanega vina in okusnega čaja, ki ga že vrsto let priku-ha Slavko Pajntar - PINKI, ter zanj prispevate prostovoljni prispevek. Letos smo se odločili, da prostovoljne prispevke, ki se bodo nabrali, podarimo naši občanki Ve-selki Pevec, ki bo v letu 2016 nastopila na paraolimpijskih igrah v RIU de JANEIRU (Brazilija). Upamo, da se bomo skupaj po-veselili olimpijske medalje.
Janez Pavlin, župan
BIATLON - POKLJUKA 2015
Organizacijski komite Pokljuka vas vabi
v soboto, 19. 12. 2015,
na ogled tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki
(zasledovalno moški 11.15, zasledovalno ženske 13.30). Odhod avtobusa bo iz Ponikev ob 7.35, z Vidma ob 7.40. Prispevek je 10 € po osebi (v ceno vključeni prevoz, vstopnina, malica). Prijavite se lahko do torka, 15. 12. 2015, do 15. ure. Prijave na tel. št. 031 422 657 (Janez Pavlin).
Vesele praznike in SftEČNO NOVO LETO 2016!
\ t.
zdravo, razigrano!
To vam želi
- v > ' -
Naj bo živahno, dobrosrčno,
. 'i -i'v, .<•
. 'O >
ŠPORTNO DRUŠTVO DOBRE POLJE
-.v
V- 1 "-'jLi—
blesk
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
^ANITAR,
Vojkova 58, Ljubljana
TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542
e-mail: info@sanitar.si
Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje)
Izdelava vseh vrst strojnih instalacij
(vodovod, plin, ogrevanje)
Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli
ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko).
•	Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada
-	Izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava In montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
•	Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta
•Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
• Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpnlki)
-	čistilni servis (redna In generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev -konkurenčnecene
-100% zadovoljstvo strank
Delovni čas:
od pon. do pet. od 9h do 19h
Sobota in nedelja zaprto!
BRATA TOMSIC
Matej Stane
L
?
031 461 933 041 929 388
PTIK
JANEZ POZNIČ s.p.
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367
Hvala za obisk - se priporočamo!
Celovita obnova stanovanjskih objektov,
krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ...
Kompolje 21, 1312 Videm - Dobrepolje
info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si
||f JnlUMg
Dobrepolje
Aktualne novicet dogodki, prireditve
In še več na spletnih straneh občine Dobrepolje
http://www.dobrepolje.si/
Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogndki@ctobrepolje.sL
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 ii ii n-rr i i ^ 1312 Videm-Dobrepolje
JUNITEH	Informacije 051/417-022
računalniške reSitve boris.kaplan@juniteh.si
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
QÜTOUtQßTTUO
bruADuLQ egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Kebelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.