t  Marijina cvetka.                    !
To vam je bilo veselje, ko se je po daljši bo-lezni zopet vrnila v šolo Ivica, ena najbolj pridnih učenk! Hrupen pozdrav, prisrcen sprejem! Hudo špan-sko bolezen je prebolela Ivica. Upati je bilo, da bo odslej zopet pridno obiskovala Šolo, ki ji je bila tako pri srcu. Saj so bile še v bolezni njene misli več v šoli nego doma. Ivica je res vsa živela za Šolo. Na nobena vprašanja ni ostala dolžna, dolžnost ji je bila vedno sveta. Ko bi vi videli njene zvezke! Kako lepa pisava, ličrta oblika, naloge izvršene do natanc-nosti! Součcnke so ji bile sestrice; napram vsaki je bila vljudna in prijazna. Poscbno je dičilo Ivico to, da nikdar ni govorila o svojih součenkah kaj sJabega. Njeno blago srce je vidclo na njih le dobro.
Pa skromna je bila kot vijolica. Dasi iz uglednc rodbine, nadarfena, prikupliive vnanjosti, vendar ni iskala nikier prednosti in pohvale. — Kako pa je šcle čislala in Ijubila svoje učiteljice! Ze njih želje je uganila in izpoinila. V njenem nedolžnem srcu je pa goreia posebno ljubezen do nebeške Matere, Takoj, ko je vstopiJa v vadnico samostanske šole, )e prosila za vsprejem v »Marijin Vrtec«. Kdo bi si bil mislil, da bo ta cvetka »Vrtec« tako kratko krasila! Ali ni to po-raenljivo: soboia—¦ Marijin dan — jc bil njen rojstni dan in njen zadnji življcnski dan. Kolikokrat je videla večna luč to pridno deklico prcd tabemakeljnom in pri angelski mizi! Večkrat se je zjutraj zarana od-pravila z doma in hitela v ccrkev uživat angelski kruh-
Stran 108_________ANGELČEK___         leto 28
Natihem je včasih zvabila s seboi tudi mlajsega bratca. Tako se je vonj te cvetke razširjal doma in v šoli. Zato pa je nebo zahrepenelo po njej. Koncem velikega tcdna se je počutila zelo slabo. Leči \e morala, in radi srčnega vnetja se jc bilo bati najbujsega. Po resni zdravnikovi izjavi so dobri roditelji poskrbeli tudi za njeno blago dušico,
V težkih zadnjih urah jo jc mučila huda žeja. Mamica, hoteč liubljenki olajšati trpljenje, ji je kanila na jezik nekaj kapljic finega konjaka. A ko je dcklica začutila opojno pijačo, \e ni zaužila, tako da \{ )€ morala mamica zbrisati tekočino raz jezik. Tudi v naj-večjih mukah ni hotela Ivica prelomiti abstinenčne obljubc.
Leto 28                   ANGELČEK                Stran 109
Veliki soboti je sledila težka noč, za Ivico in z& 1 roditelje rcs —- velika noč! Že v prvih urah veliko- J nočnega jutra je priplul smrlni angel k pcsteljici ne- 1 dolžne deklice, pritisnil na njeno čisto čelo poljub J ter ponesel to prelepo cvetko zmagoslavno vstalemu | Zveličarju.
Vsa v cvetju je ležala Ivica o velikonočnih praz-nikih na mrtvaškem odru. Žalostna novica o njeni smrti se je bliskoma razširila.
Na zadnji poti so jo spremljale na velikonoČni torek tndi njcne součenke in ji poklonile vencc v znak ljubezni. Imela je prav lep pogreb.
Starši so )i hoteli izkazati šc v slovo vso Iju-bezen, zato niso Štedili stroškov zanjo.
Počasi se je pomikal mrlvaški voz z belo in z venci posuto krsto med sviranjem godbe proti Sv. Krištofu. Ob odprti družinski rakvi so pevci še cnkrat zapeli pretresljivo žalostinko. Telesni ostanki blagc Ivice so našli tih kotiček v deželi mrtvih, a njcna dušica dom med angelci. Iz naših src pa se dviga k njej prošnia — molitev:
»»Na srečncm božjem nebi — o\, moli še za meU