DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA
V	KRANJU
IZVESTJE
1937
IZDALO IN ZALOŽILO
GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
Blagopokojni prelat Tomo Zupan
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA
V	KRANJU
IZVEST] E 1937
IZDALO IN ZALOŽILO
GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU
VSEBINA:
Stran
Uvodna beseda — f Mgr. Tomo Zupan ................................................................... 3
I. Profesorski zbor................................................................................ 9
H. Letopis	zavoda............................................................................. 16
III. Seznam	učnih knjig........................................................................ 21
IV. Naloge iz slovenskega	Jezika ........................................................... 26
V. Šolske organizacije............................................................................  28
VI. Knjižnice in zbirke............................................................................ 34
VII. Fondi.......................................................................................... 39
VIII. Delovanje državne poliklinike................................................................  40
IX. Seznam	učencev	po slanju ob koncu šol. leta............................................... 41
X. Privalni	izpili............................................................................. 56
XI. Statistika..................................................................................... 57
XII. Razglas ...................................................................................... 60
| Mgr. TOMO ZUPAN |
Nekoliko spominov s kranjske gimnazije
Pred davnim časom je v vročem poletju mahal mimo kranjske gimnazije sivolas starček urnih in odločnih korakov, držeč klobuk v roki, si brisal z robcem pot z vedrega čela. Zavil je najprej v brivnico, potem v Savnikovo lekarno, katere ni nikdar pozabil. Kupil je še kje kako malenkost in zopet je hitro ubral pot nazaj skozi Savski drevored na Okroglo. Običajen je bil ta prizor ob sobotah sredi dneva. Bil je to vlastelin z Okroglega, preč. msgr. Tomo Zupan. Vedno se mu je nekam mudilo. Če sem ga srečal in pozdravil, mi je prijazno odzdravil ter me povprašal po novicah na gimnaziji in v mestu. A vselej je zaključil pogovor s prisrčnim vabilom: „Pa na svidenjelu
Kranjski profesorji smo se radi odzvali njegovemu prijaznemu vabilu. Saj je bilo v njegovi družbi tako prijetno ter nas je znal s svojim živahnim pripovedovanjem iz življenja naših velikih prednikov pridržati pri sebi do poznega mraka. Rad se je porazgovoril, ker je čutil potrebo po takem oddihu, zlasti še v zadnjih letih, ko ni mogel več z doma. Vsikdar pa smo se vračali s takih obiskov poživljeni z novo energijo, z večjim spoštovanjem in ljubeznijo do njega, obogateni stvarno s spomini na našo prošlost. Saj je imel mož čudovito dober spomin ter bil izredno ljubezniv, še zadnjo nedeljo
7.	marca popoldne sem bil pri njem, ko je častitljivi starček že težko dihal. Prijel sem ga za roko, a ni bilo nič več v njej čutiti onega prisrčnega stiska, ki me je drugače tolikokrat zadržal. Težko mi je postalo pri srcu, bojazen se me je polotila in čakal sem potrpežljivo, da bi z roko pokazal še kak znak življenja, kako iskrico upanja, a ničesar ni bilo več. Prepozno sem prišel; pokesal sem se, žalost me je obšla.
Pa morda vendar tudi tokrat premaga pljučnico, ker je že tolikokrat kljuboval hudim boleznim. Bil je žilava gorenjska grče, ki se je tako srčno veselila, da dočaka 100 let! Naročil sem g. Magdi še poslednje pozdrave, če bi se kaj zavedal, ter prosil, da mi takoj naznanijo, če bi se res zgodilo, na kar pa nisem hotel misliti.
Drugi dan na vse zgodaj sem že prejel tužno vest, da preč. g. prelata ni več med živimi. Sporočil sem to vest naši mladini in vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda, popoldne pa sem šel kropit dobrega in plemenitega starčka. Mnogi vaščani so se v molitvi poslavljali od svojega gospoda. Tudi meščani iz Kranja in drugi so prihajali kropit; niti mladine ni manjkalo. Pogrebne svečanosti so pokazale, da je bil blagopokojni protonotar splošno priljubljen v vseh slojih našega naroda. Tudi naš zavod se je udeležil
i *
3
pogrebnih svečanosti na Okroglem, v Naklem ter v Ljubljani. Ko je pogrebni voz s krsto dospel iz Naklega v Kranj, se je pred gimnazijo ustavil. Tu so mu gimnazijska mladina, gojenci drž. tekstilne šole, ljudskošolska mladina ter obilo meščanov napravili špalir. Direktor gimnazije se je poslovil poleg župana in osmošolca od blagopokojnega prelata, nekdanjega profesorja kranjske gimnazije, s temi le prisrčnimi besedami:
„Še Te vidim v duhu iz davnih dni, kako si jo hitrih in odločnih korakov mahal mimo naše gimnazije v mesto in zopet nazaj na svoj vzvišeni in lepo razgledni tusculum na Okroglem. Še Te slišim, kako si nam iz svoje duhovne zakladnice razgrinjal biser za biserom iz naše prošlosti ter nas z živo in plemenito besedo bodril na strmi poti življenja. Tvoji sprejemi so bili polni prave lepote, srčne dobrote ler neskaljene ljubezni — bili so prekrasni dnevi — bodrilnega življenja v Tvoji vzgledni družbi, daleč proč od vsake strasti. Še Te vidim in slišim v Tvojih zadnjih vzdihljajih — miren, Bogu vdan, zasanjan v nevzdramni sen.
Sedaj pa Te ne bodo več gledale naše oči; nobene ljubeznive besede ne bo več iz Tvojih iskrenih ust. Tvoja očetovska roka je omahnila za vedno — nič več ne bomo romali v Tvoj duhovni dom. Pač pa ohranimo v spominu Tvoj svetel vzgled srčno dobrega vzgojitelja, sejalca klenih resnic v mlade in dovzetne duše; prebirali bomo z globoko spoštljivostjo Tvoje jedrnate in klasično originalne spise, občudovali bomo Tvojo možato narodno obrambno delo, polno srčnih skrbi in ljubezni za ohrano in podvig našega naroda. Da, vse Tvoje delo je bilo posvečeno našemu osvo-bojenju! Naj Ti danes in jutri izkaže naša mladina in z njo ves narod globoko hvaležnost in visoko spoštovanje, naj bo Tvoja zadnja pot podobna najlepšemu triumfu, kakor ga doživi le malokateri izvoljenec naroda. Naša gimnazija se klanja lepoti Tvojega duha, naša podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda pa občuduje Tvoje nesmrtno narodno obrambno delo in z njo ves narod.
Ave, anima semper ubique idealiter candida!“ Gimnazija mu je poklonila venec s poslednjimi pozdravi.
Blagopokojni Tomo Zupan se je rodil 21. decembra 1839. v Smokuču v brezniški fari pod orjaškim Stolom kot kmečki sin in prvorojenec v Novakovi hiši. Imel je dva brata, lepega profesorja Ivana in Matijo, ki je ostal kot gospodar na domu, ter tri sestre. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani z odliko ter bogoslovje. Posvečen je bil v duhovnika 14. marca 1863. ob tisočletnici prihoda prvih slovanskih apostolov, novo mašo pa je zapel na velikonočni ponedeljek v domači župni cerkvi, kjer mu je pridigoval stolni kanonik in prof. bogoslovja, dr. Ivan Krizostom Pogačar, njegov ožji rojak in vzornik, poznejši ljubljanski škof. Tega veselega dogodka njegova mati, Prešernova sorodnica, ki jo je novomašnik ljubil in spoštoval z izredno nežno ganjenostjo, ker mu je podarila žlahtne sile vzgojiteljskega talenta, žalibog ni dočakala. Postavil ji je lep spomenik v Dom in Svetu 1.1914, v katerem s presenetljivo točnostjo riše njene vzrejevalne in vzgojevalne sposobnosti ter odkriva obenem svoj lastni, plemeniti značaj: ničesar ogrditi, pa tudi ne olepševati, iskati ter razodevati vedno in povsod le stvarnost in resnico.
Kakor je pristna prirodna lepota Gorenjskega kota, ki nam je dala toliko slavnih mož, med njimi Prešerna, tako je pristna in svojevrstna duševna zrelost teh mož, ki so bogato pognojili in razorali našo kulturno njivo s svojim naporom in delom. Kakor mogočno kipi ta Gorenjska stran
k nedosegljivemu nebu, tako so ludi H narodni vidci in preroki ter voditelji v tem kosu naše zemlje dvignili visoko s svojin» vzgledom in ustvarjanjem kulturne vrednote in ideale v narodu ter mu pomagali iskali svoj kulturni obraz. Postali so s takim delom pravi vzgojitelji naroda. Med njimi sveti lepo ime blagega Toma Zupana, ki ni znanv le na Gorenjskem, ampak širom banovine ter daleč preko njenih meja. Že kot mlad bogoslovec se je prvič javnosti pokazal ob Vodnikovi stoletnici v Vodnikovem albumu z zares duhovno pesmijo „Trojno petje", ki nas globoko gane. Lep začetek, še lepša bodočnosti Takratna doba liberalnega katolicizma, zlasti izza francoske revolucije, je močno vplivala na Toma Zupana ter mu dala smer za celo življenje, v čemur ga je še posebej potrdil njegov škof dr. Pogačar z besedami: „Krščanstvo je liberalno“. Kako rad je pokojni Zupan te besede ponavljal svojim obiskovalcem !
Tomo Zupan je bil 23. aprila 1868 z ljubljanske gimnazije imenovan po katehetu Antonu Brodniku, značajnem možu, s katerim sta bila velika prijatelja, za suplenta verouka in ekshortatorja na kranjski gimnaziji ter je že 24. aprila nastopil službo pod vodstvom direktorja Lorenca Kroba. Sam je sicer v katalog napisal 21. aprila 1868 kot datum nastopa službe, kar si razlagam lako, da je tega dne prišel v Kranj, ne da bi vršil službo. Učil je to leto 8 ur verouka v vseh štirih razredih nižje klasične gimnazije, ki je imela takrat poleg imenovanih še štiri profesorje: Ivana Dominkuša za zemljepis, zgodovino, nemščino in matematiko, Mihajla Wurner-ja za matematiko, fiziko in prirodopis, Blaža Hrovala za latinski in grški jezik ter nemščino in slovenščino, suplenta Miho Zolgarja za latinski, slovenski in nemški jezik. Lepopis kot neobvezen predmet je učil takrat dolga leta Miha Kuster, glavni učitelj, petje pa Peter Čebin, tudi glavni učitelj ljudske šole v Kranju.
V	vseh štirih razredih je bilo ob sklepu šolskega leta 78 učencev, med njimi en Nemec ter 7 odličnjakov. Inspiciral je zavod v juniju prošt in šolski svetnik dr. Anton Jarc iz Ljubljane.
V	prihodnjem šolskem lelu 1868/69 je bil že 20. septembra 1868 Tomo Zupan imenovan za pravega učitelja ter je učil verouk, slovenščino in nemščino v II. razredu, skupaj 13 ur. Z drugim tečajem sta odšla z zavoda prof. Wurner v Ljubljano, Hrovat pa v Celje, prispela pa sta dva suplenta Ivan Zajec iz Ljubljane za matematiko, fiziko in prirodopis ter Lotar Warniuth iz Celja za grški in nemški jezik, zemljepis in zgodovino. Profesor Do-minkuš je kct prvi napisal še v nemškem izvestju gimnazije lepo uvodno razpravo „Pogled na atiško zgovornost“, šel pa je v 2. tečaju zaradi bolezni na dopust. Nadomestoval ga je suplent Zupančič Vilibald v latinščini, nemščini in zemljepisu. Na zavodu je bilo 73 učencev, med njimi 3 Nemci in 1 Italijan. Ker je bil T. Zupan izredno vesten učitelj ter navdušen narodnjak, je znal vzbujati narodno zavest tudi v gim. mladini. Ovadili so ga, da razdeljuje slovenske liste (Zgodnjo Danico in Novice) med mladino ter da jih skupno prebira. Kar dva odloka iz Ljubljane (2. nov. in 16 nov. 1. 1868) sla mu lako ravnanje štela za greh ter se je moral zagovarjali in predsednik Conrad v Ljubljani ga je oprostil vsake krivde. V šolskem letu 1869/70 je Tomo Zupan učil verouk, slovenščino in prostoročno risanje. Suplenta Zupančič in Zajec sla odšla, prišel pa je H. Pirker za zemljepis in zgodovino in Franc Krašan za matematiko, fiziko in priiodopis.
Naslednje šolsko leto se je zavod pretvoril v nižjo gimnazijo s slo' venskim učnim jezikom razun nemščine. Ravnateljstvo je prvič izdalo slovensko izvestje pod imenom „Letnik c. kr. realne gimnazije v Kranju"; natis-
nila ga je ljubljanska tiskarna Kleinmayr & Bamberg. V vseh predmetih pa se je poleg slovenske terminologije uporabljala tudi nemška. Slovenski učni jezik se je postopoma	uveljavil: v I. r.	za vse predmete razen nemščine, za
grščino v III. r. ter za	fiziko	v III. r.	v drugem	tečaju. V tem „Letniku“
najdemo zanimivo razpravo „Cerkve svetega Klemena in svetih Ingenuina in Albuina“, v kateri razlaga T. Zupan, zakaj neki najdemo na Slovenskem cerkve, posvečene tem trem svetnikom. Svetega Klemena kosti, tretjega papeža po sv. Petru, sta slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod našla v Korzunu ob Črnem morju ter sta jih iz Moravskega, potujoča v Rim, nesla s seboj skozi slovenske kraje. Tako bi se tudi dala naznačiti pot, kod sta hodila slov. blagovestnika. Na našem zavodu je bilo takrat 56 učencev.
V šolskem letu 1871/72 je T. Zupan postal profesor ter je bil z učnimi urami zelo obremenjen. Učil je verouk in slovenščino v vseh razredih ter obvezno risanje v prvih dveh	razredih,	skupaj 22	ur, poleg tega še risanje
kot neobvezni predmet	2 uri.	Profesor	Fr. Krašan	je zbolel ter ga je nado-
mestoval prof. kandidat Jakob Vodeb iz Gradca. Za risanje ni bilo pravega učitelja prvi dve leti, odkar je gimnazija postala realna s slovenskim učnim jezikom, dasi je bilo mesto sistemizirano. Strokovnjakov risanja je takrat primanjkovalo. To vrzel je pohvalno izpolnil T. Zupan. Učencev je bilo 69, med njimi 2 Nemca.
V šolskem letu 1872/73 pa je T. Zupan učil le verouk in slovenščino v vseh 4 razredih 16 ur, ker je risanje prevzel suplent Alvin Wouwermans. Odšla sta z gimnazije prof. M. 2olgar v Celje, prof. Vodušek pa v Gorico, prišla pa sta suplenta A. Artel iz Gorice in M. Karlin. V tem letu se je izvršila bifurkacija na zavodu. VIII. r. so se namreč le oni učenci učili grščine, ki so nameravali na višjo klasično gimnazijo, drugi pa, ki so hoteli prestopiti na realko, so se učili laščine namesto grščine. A oglasili so se le trije za laščino, ki jo je učil prof. Pirker. Zavod je nadziral preč. g. Janez Šolar, šolski nadzornik. Učencev je bilo na koncu šol. leta 73.
V naslednjem šol. letu 1873/74 ni več „Letnika“, ampak je ravnateljstvo zopet izdalo „Program“ v nemškem jeziku. Ne omenja pa niti z besedico, da se je zavod pretvoril v nemško realno gimazijo.
Skrbno je sestavil prof. T. Zupan za uvod „Črtice iz živenja dveh kranjskih rojakov“: Luke Knaflja, znanega mecena slovenskih dijakov na Dunaju, in dr. Ferdinanda Zupančiča, skrbnega gospodarja Knafljevih štipendij; pisano je v toplem domorodnem duhu. T. Zupan je v tem letu učil verouk, slovenščino in nemščino, skupaj 17 ur. Postal je tudi predsednik krajnega šolskega sveta, kar je ostal še dve leti. Zavod je v tem letu dobil moderno opremljeno risalnico. Nadzirala sta zavod v letu dva nadzornika, dr. M. Vrečko za realistične predmete, preč. g. J. Solar pa za humanistične. Učencev je bilo 62.
V šol. letu 1974/75 je bil prof. T. Zupan razrednik v III. r. ter je učil verouk v vseh, slovenščino pa v zadnjih treh razredih, skupaj 17 ur. Prof. Krašan, ki je bil 5 letna zavodu, je odšel v Celje, nadomestil go je suplent Fr. Skaberne. Zavod je štel 67 rednih učencev, med njimi 2 Nemca in 1 privatista.
V letu 1875/76 je bil prof. T. Zupan razrednik III. r. ter je učil v vseh razredih verouk, slovenščino pa v III. r. in IV. r., skupaj 14 ur. Namesto suplenta Karlina je prišel na zavod prof. K. Glaser iz Ptuja, znani literarni zgodovinar, ki je v nemškem izvestju napisal slovensko razpravo „Odlomek
slovensko-francoske slovnice“. Suplenta Fr. Skaberneta, ki je prvotno službo zapustil, je nadomestil Jožef Zupančič za matematiko in prirodoslovje, a z drugim tečajem se je vrnil Skaberne na zavod kot gim. učitelj. Na zavodu je bilo 76 učencev, med njimi 2 Nemca.
V letu 1876/77 se ni izdalo posebno izvestje. Prof. Glaser je bil zaradi svojega nacionalnega zadržanja prestavljen v Weidenau v Slezijo. Zanj so končno našli nadomestilo v supl. J. Pravdiču.
V letu 1876/77 je bil T. Zupan razrednik v IV. r. ter je učil v njem verouk, nemščino in slovenščino, v ostalih treh razredih pa verouk, skupaj 15 ur. Zavod je štel 84 učencev. Zaradi zadržanja nemškega prof. risanja, Alvina Wouwermansa je nastalo napeto razmerje na zavodu ter je bil Wou-wermans končno premeščen v Freudenthal.
V letu 1877/78 je T. Zupan učil v vseh razredih verouk, v tretjem pa, kjer je bil razrednik, še nemščino in slovenščino, skupaj 15 ur. Na Vidov dan 1877/78 je prosil T. Zupan za mesto na nižji gimnaziji v II. okraju na Dunaju, a ni uspel.
Šolsko leto 1878/79 je bilo kritično, ker se je I. razred opustil. T. Zupan je učil verouk v vseh treh razredih, slovenščino v III. in IV. razredu, kjer je bil razrednik, in še nemščino v II. r., skupaj 20 ur.
Prihodnje šolsko leto T. Zupana ni več na zavodu, ker je bil premeščen 15. septembra 1879 v Ljubljano na gimnazijo, kamor si je dalj časa želel, ko je prosil za mesto na realko v letu 1874 in 1876. Na zavodu gaje nadomestoval katehet Janez Gerčar iz Kranja.
Takšno je bilo Zupanovo delovanje na kranjski gimnaziji skozi 11 let in 5 mesecev in podobno pozneje v Ljubljani še 30 let! Bilo je plodonosno, ker je bil že po svoji mili naravi vzoren vzgojitelj in učitelj naši mladini, še bolj pa je „vlival svojo podobo“ s svojim narodnim zadržanjem in silnim prizadevanjem, da je mladina ohranila svoj narodni značaj in zavest. Bil je pravi vodnik z lastnim zgledom, ki je iskal, kar žlahtnega je v njej. Skušal je to razviti, izoblikovati ter dovršiti do čim višje popolnosti. Tako ji je kazal pot v boljšo bodočnost. Da bi si nabral čim več „zakladov duha“ ob kulturnem življenju ostalih evropskih narodov, Nemcev, Francozov in Italijanov in s tem še več koristil svojemu narodu, je prepotoval njih dežele ter si bogato oplodil svojo stvariteljsko silo.
Ni pa ostal pedagog med štirimi šolskimi stenami, stopil je tudi v stik z javnim življenjem.
Leta 1863. smo Slovani slavili v častitljivem Velehradu 1000 letnico prihoda slovanskih apostolov na Moravsko. Med slovenskimi romarji je bil tudi T. Zupan, ki je pri tej priliki obiskal tudi zlato Prago, mater slovansko. Opravičeno lahko domnevamo, da ga je to potovanje tako navdušilo za delo za narod, da je 1. 1886 stopil na čelo Družbe sv. Cirila in Metoda kot prvi prvomestnik ter ji kot tak ostal zvest polnih 21 let z vsem ognjem za svete cilje narodne obrambe. To je Zupanova glavna zasluga.
2e leta 1864 se je kot 25 letni mladenič vpisal v Narodno čitalnico v Kranju, dasi je bil le še eno leto posvečen v duhovnika. Tu se je zavzemal za revne gimnazijce, da so se vršile v dobrodelni namen „besede“ 1. 1876 in 1877. Od tu je dobil nalogo, da je poleg drugih pregledal literarno ostalino nepozabnega pesnika Simona Jenka. Ko je Narodna čitalnica vzidala spominsko ploščo našemu največjemu pesniku dr. Fr. Prešernu 16. septembra 1900 ob stoletnici njegovega rojstva, je posetil to ljudsko slavje, na kateri je bila zbrana vsa Gorenjska, ter bral sv. mašo za dušni mir pesni-
kov. Kdo neki bi bil bolj poklican k tej slovesnosti kakor on, pesnikov sorodnik ter posebno intimen častitelj njegov! Saj je kakor malokdo nabiral gradivo o Prešernu. Ogromno je zlasti njegovo delo „Prešernov rodovnik“. Napisal je mnogo življenjepisov o raznih naših kulturnih delavcih in pisateljih, posebej o svojih nekdanjih tovariših. Pisal je v jedrnatem, blagoglasnem ter samoniklem slogu, ki spominja na klasično nemščino pesnika Schillerja. Njegovi učitelji slovenščine so bili Metelko, Konšek, Marn, a najljubši mu je bil K. Melzer, ker mu je Prešerna odkril. Malo je slovenskih pisateljev, ki bi skoro skozi 80 let kazali narodu svojo stvariteljsko silo! To je čudovita vztrajnost. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno domovini kakor je imel napisano na čelu svojega gradička. Od prvih literarnih počet-kov do skrbnega književnika in pisatelja ter urednika in prešernoslovca, kot tankovesten in širokogruden učitelj in vzgojitelj, kot snovalec in načelnik narodne obrambne družbe CMD je postal narodni buditelj, ki si je pridobil spoštovanje najširših plasti našega naroda. Njegovo življenje — naša zgodovina! Zato, mladina, glej, tvoj vzornik! Vzljubi ga ter hodi za njim!
Profesorski zbor
a) Odšli so:
Plut Šlefan, profesor, premeščen z ukazom kraljevskih namestnikov
S.	n. br. 34.520 od dne 11. IX. 1936 na II. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
Pobegajlov Anatol, profesor, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.014 od dne 11. IX. 1936 na I. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
Merčun Alojzij, profesor, premeščen z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. br. 34.520 od dne 11. IX. 1936 na I. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
Žagar Otokar, učitelj veščin, premeščen z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. br. 34.520 od dne 11. IX. 1936 na drž. klasično gimn. v Ljubljani.
Medved Ivan, profesor, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 43.967 od 12. X. 1936 na drž. učiteljsko šolo v Ljubljani in zopet nazaj dodeljen z odlokom min. prosvete S. n. br. 43.978 od 26. XI. 1936.
2gur Adela, suplentka, premeščena z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.015 od 8. IX 1936 na drž. real. gimnazijo v Murski Soboti.
Popovič Milan, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.015 od 8. IX. 1936 na drž. real. gimnazijo v Kočevje.
Počkar Melita, suplentka, premeščena z odlokom min. prosvete S. n. br. 37.256 od 29. IX. 1936 na drž. real. gimnazijo v Baru.
Czurda Vladimir, honorar, srednješ. učitelj, razrešen službe z odlokom min. prosvete S. n. br. 43.113 od 7. XI. 1936 ter premeščen na drž. realno gimn. v Murski Soboti.
Dr. Simončič Pavel, honor. srednješ. učitelj, razrešen z odlokom min. prosvete S. n. br. 1 od 11. 1.1937 ter premeščen na It. drž. real. gimnazijo v Ljubljani.
Kuljiš Diva, profesorica, na službovanju mestne realne gimnazije v Ljubljani, se z odlokom min. prosvete S. n. br. 40.506 od 17. X. 1936 dodeli
I.	drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
b) Prišli so:
Dular Jožef, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br 33.014 od 8. IX. 1936 z realne gimn. v Ptuju.
Kozina Elizabeta, profesorica, premeščena z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.014 od 8. IX. 1936 z realne gimn. v Tuzli, dodeljena II. drž.
realni gimn. v Ljubljani. Z odlokom min. prosvele S. n. br. 40.925 od 28. X. 1936 dodeljena klasični gimnaziji v Ljubljani.
Opeka Anion, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.014 od 8 IX. 1936 z realne gimn. v Kočevju.
Miloševič Miloš, učitelj veščin, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.015 od 8. IX. 1936 s klasične gimnazije v Ljubljani.
Radič Ante, suplent, se z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.016 od 9. IX. 1936 vrne na redno službeno mesto s III. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Sterle Marijan, suplent, se z odlokom min. prosvete S. n. br. 33.016 od 9. IX. 1936 vrne na redno službeno mesto z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Polenec Anton, učitelj mešč. šole v Škofji Loki, dodeljen z odlokom min. prosvete S. n. br. 39.012 od 17. X. 1936 drž. realni gimnaziji v Kranju.
Mihailovič Miroslava, učiteljica mešč. šole v Škofji Loki, dodeljena z odlokom min. prosvete S. n. br. 39.012 od 17. X. 1936 drž. realni gimnaziji v Kranju.
Slapar Pavel, honor. srednješ. učitelj, se z odlokom min. prosvete
S.	n. br. 49.059 od 30. XII. 1936 nastavi kot suplent.
Jamnik Jožef, honor. srednješ. učitelj, imenovan z odlokom min. prosvete S. n. br. 46.495/36 od 8. II. 1937 na drž. realno gimnazijo v Kranju.
Šarc Andrej, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br-47.435 od	1.	XII. 1936	s	III. drž. realne gimnazije v Ljubljani na	drž. realno
gimnazijo	v	Kranj	in	z	odlokom min. prosvete S. n. br. 47.436	od 10. XII.
1936 dodeljen klasični gimnaziji v Ljubljani.
Vadnal Alojzij, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 47.435	od	1. XII.	1936	s III. drž. realne gimnazije v Ljubljani na	drž. realno
gimnazijo	v	Kranj	in	z	odlokom min. prosvete S. n. br. 47.436	od 10. XII.
1936 dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
c)	Daljše dopuste so imeli:
Dr. Dolar Simon, direktor, od 29. XI. do 6. XII. z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 13.011/3 od 14. XII. 1936 (zaradi udeležbe na oficijelnem obisku Jugoslovensko—Čehoslovaških lig v Ceho-slovaški republiki kot delegat).
Dr. Žontar Jožef, profesor, od 15. III. do 20. III. 1937 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 5719/2 od 2. IV. 1937 (zaradi bolezni).
Rupnik Boris, profesor, od 16. IX. do 22. IX., od 23. IX. do 26. IX. in od 12. X. do 19. X. 1936 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 16.589/1 od 21. IX. 1936, IV. No 16.589/2 od 3. X. 1936 in IV. No 16.589/3 od 17. X. 1936 (zaradi bolezni).
Fortuna Martin, profesor, od 26. IX. do 2. X. 1936 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 17811/1 od 8. X. 1936 (zaradi bolezni.
Dr. Tomšič Franc,	profesor, od 11. I,	do 18. 11.1937 z	dovoljenjem
kr. banske uprave dravske	banovine IV. No	1003/3 od 26. I.	1937 (zaradi
bolezni).
Švikaršič Zdravko, profesor, od 7. X. do 20. XI. na ukaz sreskega načelstva v Kranju 10.516/1 (zaradi nalezljive bolezni v družini).
Sterle Marijan, profesor, od 8. II. do 27. II. 1937 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 4762/1 od 5. III. 1937 (zaradi bolezni).
Radič Ante, profesor, od 16. II. do 16.111.1937 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 4629/1 od 4 III. 1937 in od 1. IV. do 18. VI. 1937 z dovoljenjem min. prosv. S. n. br. 10.297 od 10. IV. 1937 (zaradi bolezni).
Košir Franc, učitelj	veščin, od 1. IV.	do 1. VII. 1937 z	dovoljenjem
min.	prosvete S. n. br. 11.193	od 12. IV. 1937	(zaradi bolezni).
Prevec Silva, suplentka, od 13. III. do 20. III. 1937 z dovoljenjem kr-banske uprave dravske banovine IV. No 4975/1 od 9. III. 1937 (zaradi prof-izpita) in 28. in 29. IV., ter 4. in 5. V. z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 8863/1 od 19. V. 1937 («aradi bolezni).
Hrovat Bogomil, suplent, od 15. III. do 16. III. in od 23. IV. do 28.
IV.	1937 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 6631/1 od 6. IV. 1937 (zaradi prof. izpita).
Miloševič Miloš, učitelj veščin, od 16. I. do 15. III. 1937 z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine IV. No 2238/3 od 25. II. 1937 (zaradi bolezni) in od 16. III. do 23. III. 1937 z odlokom IV. No 4099/2 od 18. III. 1937 (zaradi strokovnega izpita).
č) Profesorski zbor po stanju ob koncu šol. leta 1936/37.
C C/) o •O
a
V V M o.* S
•n t/i -
C T3 o
ca .2
>c.E
CN
CO
CM
»o
CO
E«
«S
J=
«5 «o
/o-g o
2
>>
— OJ
> a.
GO
CO
CO
CD
m
co
CM
CD
CD
00
05
CO
CO
to
CM
ro
o o
m
o
00
«e
05
00
00"M
>>
>>
>>
a>
GO
oo
oo
CM
ro
C0
CM
2> «o
3-
O o
O 'Z
K)
>U
>N
XJ
CV|
o
00
•O C O (O
q <y
Ö'ö J
O
O.X
a>
a>
CM
T3
_QJ3 .«
03
00
lO
CM
CM
o N
S (m
O O-S
o W c ► O O
o 'Z
O-S
"o. O.'
XÜ
M
a
MD
04
00
(N
to
C*
A3|S ‘d92
E5
g .13
®>.E
o>.=
o »o >
0.5
> v
>>
>*
>>
>>
a>
00
00
CD
CD
CD
m
CD
o o
o o
>N
K)
>C/)
m
CM
00
/5
Letopis zavoda
1. Popravni izpiti v avgustu 1936.
a)	Redni učenci:
J.a razred. Izpit so napravili: Bertoncelj Marinko, Čujež Milan, Grebenšek Leopold, Gruden Julijan, Kump Aleksander, Ovsenek Bruno, Perko Pavel, Rozman Rudolf, Slavec Igor, Snoj Franc, Stanjko Stanislav, Trilar Vilibaid, Zacharias Ervin, Zupan Valentin.
I.b razred. Izpit so napravili: Kuclar Stanislav, Novak Eiril, Pirc Aloj?ij, Pogačnik Dušan, Rajgelj Franc, Telič Jernej, Umnik Stanislav, Zaplotnik Rudolf, Hrast Stanislav.
Izpita niso napravili: Domenig Milan, Vidic Alojzij, Keržič Anton (izgubi pravico do rednega šolanja).
K izpitu se ni prijavil: Auprich Drago.
K izpitu ni prišel: Rot Janko in izgubi pravico do rednega šolanja.
I.c razred. Izpit so napravile: Bajželj Albina, Češenj Mirjam, Fugina Ana, Marek Jaroslava, Novoseljsky Ekaterha, Resman Iva ta, Roblek Slavica, Vrtačnik Marija, Zešlin Ljudmila.
Izpila niso napravile: Bajželj Marija, Kruh Milena, Luznar Anica.
K izpitu se ni javila: Fejfar Draga (izgubi pravico do rednega šolanja).
II.a razred. Izpit so napravili: Bulovec Anton, Cvetko Jožef, Kristan Alojzij, Oblak Franc, Pečar Ludovik, Pretnar Leopold, Rebol Anton, Syno-vec Mirko, 2un Jožef.
Izpita niso napravili: Matevžič Radovan, Mausser Emil, Kopret Ivan, Slanovic Herman, Bajželj Pavel (izgubi pravico do rednega šolanja).
II.b razred.^ Izpit so napravili: Bajželj Ludvik, Janc Stanislav, Sušnik Vladimir, Škofič Ignacij, Thuma Ivan.
Izpita niso napravili: Košenina Jožef, Rabič Marijan, Vrezec Melod, Zorc Leopold, Žagar Ivan, Štrukelj Jožef (izgubi pravico do rednega šolanja).
K izpitu se nista prijavila: Jerala Franc, Zima Zdravko (izgubi pravico do rednega šolanja).
II.c razred. Izpit so napravile: Bernard Ana, Erman Karla, Fon Justina, Freigang Edita, Jerman Danica, Miklavčič Stanislava, Mlaker Zdenka, Lampreht Zora, Poličar Vida, Pravst Marija.
Izpita nista napravili: Demark Majda, Vrhovnik Pavla.
Ill.a razred. Izpit so napravili: Jaklič Dimitrij, Krivic Franc, Raster! Alojzij, Pižent Vincenc, Ravnik Danilo, Stroj Ivan, Vehovec Miha, Žvab Radoslav.
Izpita nista napravila: Ravnik Ludovik, Vidmar Miloš (izgubi pravico do rednega šolanja).
III.b razred. Izpit so napravili: Ambrožič Anton, Kern Adolf, Pezdič Svetozar, Rotar Bogomil, Strupi Janez, Walluschnigg Franc.
Izpita niso napravili: Cegnar Vladimir, Dežman Valentin, Šlibar Milan.
K izpitu nista prišla: Finžgar Jožef, Štular Anton.
K izpitu se ni javil: Auprich Marijan.
III.c razred Izpit so napravile: Fatur Vera, Golob Miroslava, Korošec Justina, Rus Marija, Rojina Vladimira, Suchy Jelka, Ulčar Nada, Žagar Savica.
Izpita niso napravile: Lasič Ladislava, Malovrh Ana, Pajer Marija, Torkar Marija.
V.a razred. Izpit so napravili: Barle Jožef, Feldin Zvonimir, Frass Marijan, Jen Vladimir, Kumer Janez, Miklauc Rudolf, Palčič Milan.
V.b razred. Izpit so napravile: Dolenec Dana, Lampret Majda, Peneš Marija, Seliškar Milena, Sumi Danuška, Vehovec Milena.
VI. razred. Izpit so napravili: Faletič Janez, Golob Frančiška, Hočevar Josip, Malec Oskar, Pintar Ferdinand, Rešek Alojzij, Triller Igor.
VII. razred. Izpit so napravili: Benedik Pavel, Hribar Miroslav, Kern Franc, Kmet Miroslav, Kosec Franc, Lukane Aleksander, Mavčič Vladislava, Zupan Gustav.
b)	Privatni učenci:
I. razred. Izpit so napravili: Korošec Ivan, Skočir Gabrijela, Šubic Jožica.
II. razred. Izpit je napravila: Müller Minka.
III. razred. Izpit so napravili: Kokalj Minka, Lotrič Bronislava, Stegu Milen.
VII.	razred. Izpit je napravila: Pfeifer-Šušteršič Jelka.
c) Nižji tečajni izpit:
IVf.a razred. Izpit sta napravila: Ambrožič Ivan, Sadar Marijan.
IV.b razred. Izpit so napravili: Brgant Tomaž, Gregorin Dušan, Hajnrihar Janez, Kamoveš Marijan.
IV.c razred. Izpit so napravile: Grašič Ana, Grgič Zora, Kraupp Vera, Krenn Grizelda,v Leber Ivana, Nučič Slava, Poličar Terezija, Puhar Helena, Savnik Vera, Šliber Frančiška, Torkar Majda, Zoran Majda.
d) Višje tečajni izpit:
Izpit so napravili: Mahnič Vida, Šivic Ludvik, Ulrych Irena.
e) Drugi važnejši dogodki:
Od 1.—4. septembra je bilo redno vpisovanje učencev.
6. septembra se je zavod po deputaciji udeležil službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
10. septembra je bila otvoritvena služba božja in otvor. konferenca.
11. septembra je napravil zavod poučno celodnevno ekskurzijo v Ljubljano na velesejem.
18.	septembra je bila strokovna konferenca za veščine.
20. septembra se je udeležil direktor v imenu min. prosvete proslave Davorina Jenka v Cerkljah.
24. septembra je nastopila službo supl. Ferjančič Sonja, ki se je vrnila z dopusta.
24. septembra sta bili v 4. in 5. lekciji proslavi P. R. K., kje r je govoril prof. Korbar in Slomškova proslave, kjer je govoril hon. uč. Slapar Pavel.
25. septembra je bila strokovna konferenca za jezike.
28. septembra je nastopil službo supl. Radič Ante.
30. septembra so bili razrešeni službe na tukajšnjem zavodu: prof. Plut	Štefan, ki	je	bil premeščen	na II.	drž. realno gimnazijo	v	Ljubljani;
prof	Merčun Alojzij in prof. Pobegajlov	Analolij, ki sta	bila	premeščena	na
I.	drž. realno gimnazijo v Ljubljani; učitelj veščin Žagar Otokar, ki je bil premeščen na klasično gimnazijo v Ljubljani. Po njih odhodu je bil skrčen pouk v prirodopisu in zemljepisu.
2. oktobra je nastopil službo učit. veščin Miloševič Miloš.
3. oktobra	je	nastopil službo	supl.	Opeka Anton.
5. oktobra	je	nastopil službo	supl.	Dular Jožef.
6. oktobra je prevzel brezplačno pouk higijene v VI. in VII. razr. šolski zdravnik dr. Karel Petrič.
9. oktobra je bila v kapeli žalna pobožnost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Sledila je spominske svečanost v telovadnici. Govoril je direktor, slavnostni govor pa je imel supl. Hrovat Bogomil. Dijašlvo je sodelovalo z orkestrom pod vodstvom dijaka Savnika iz
VIII.	razr., z recitacijo sedmošolca Reška in govorom osmošolca Ekarja. Komemoracije v župni cerkvi se je v imenu zavoda udeležil prof. Rupnik.
10. oktobra so bile ocenjevalne konference in splošna konferenca.
14.	oktobra je nastopil službo supl. Sterle Marijan.
14. oktobra je bila splošna konferenca glede smuških tečajev.
15. oktobra je bila strokovna konferenca za zemljepis in zgodovino.
21.— 23. oktobra je zavod opravil v 2 oddelkih šolsko spoved in sv. obhajilo.
23 oktobra popoldne so dijaki ogledali češki patr. film „R. M. Ste-fanik“'
29. oktobra je nastopila službo supl. Mihailovič Miroslava, dodeljena od meščanske šole v Škofji Loki.
30. oktobra je bil občni zbor društva „Sola in dom“ ter prvi roditeljski sestanek.
31. oktobra Je nastopil službo supl. Polenec Anton, dodeljen od meščanske šole v Škofji Loki.
31. oktobra se je v 5. lekciji i/.vršila proslava Jadranskega dne. Govoril je sedmošolec Rešek, recitiral je Čop iz V.a ra/r. Sodeloval je mladinski zbor gimnazije. Obenem se je proslavil dan štednje, govoril je direktor.
1. in 2. novembra ni bilo pouka.
6.	novembra so IV.—VIII. razr. napravili poučno ekskurzijo v Ljubljano. Ogledali so si razslavo čsl. knjige in obiskali dij. predstavo „Kralja Leara".
13. novembra so bile ocenjevalne konference in splošna konferenca.
28. novembra je bila v 5. lekciji proslava izseljeniškega dne v telovadnici. Predaval je supl. Opeka Anton.
Od 29. novembra do 4. decembra je bil na dopustu direktor, ki se je udeležil ekskurzije Jugosl čehoslov. lig na Čehoslovaško.
1. decembra se je praznoval državni praznik zedinjenja s službo božjo v gimn. kapeli in s prireditvijo v gimn. telovadnici. Slavnostni govor je imel prof. Planina France; od dijakov je govoril osmošolec Ekar Milan. Recitacijo je izvršil Figar iz VI. razr. Glasbeni spored sta izvajala mladinski zbor in šolski orkester. Pri službi božji v župni cerkvi sta zavod zastopala prof. Korbar Franc in Fortuna Martin.
9. decembra je bila strokovna konferenca za prirodopis, 11. decembra za verouk.
15. decembra je bil drugi roditeljski sestanek.
18.	decembra so bile ocenjevalne konference, po katerih je sledila splošna konferenca.
21.	decembra je bila izredna splošna konferenca.
Od 23. decembra do 10. januarja so trajale božične počitnice.
27.	januarja se je proslavil šolski praznik sv. Save z običajno proslavo. Slavnostni govor je imel prof. Kmet Mirko. Direktor je razdelil 28 učencem in učenkam svetosavske nagrade v gotovini in knjigah. Ta dan ni bilo pouka.
30.	januarja so bile ocenjevalne konference za prvo polletje. Sklepna splošna konferenca je bila 1. februarja. Ta dan je bil pouka prost.
4.	februarja je bila Strossmayerjeva proslava. Slavnostni govor je imel prof. Fortuna Martin. Sodelovali so: mladinski zbor, mešani zbor in orkester. Učenka Lotrič iz IV. razreda je bila ob tej priliki nagrajena s 100 Din iz kraljevega fonda.
2. marca je bila izredna konferenca.
4.	marca je bila v počaščenje spomina blagopokojnega narodnega mučenika tam preko — Lojzeta Bratuša — služba božja v gimn. kapeli.
9.	marca je gimnazija ob špalirju gimn. mladine pod vodstvom prof. zbora počastila prevoz krste blagopokojnika msgr. Tomo Zupana. Pogrebni voz se je ustavil pred gimnazijo. V imenu zavoda je spregovoril gimn. direktor dr. Simon Dolar, v imenu mladine osmošolec Tribušon Anton, v imenu mestne občine predsednik Češenj Karol. Zavod je položil na krsto lep venec. Pogrebnih svečanosti v Ljubljani so se udeležili direktor dr. Dolar, prof. Korbar Franc in prof. Planina Franc.
11. marca je bila v gimn. kapeli sv. maša zadušnica za blagopokojnim msgr. Tomo Zupanom.
12. marca so bile ocenjevalne konference in splošna konferenca.
16. marca so se pričele velikonočne duhovne vaje ter so trajale do
19.	marca.
Velikonočni odmor je trajal od 25. do 30. marca.
3. in 4. aprila so uprizorili naši dijaki (člani P]S) v Ljudskem domu igro „Scapinove zvijače“, ki je dobro uspela. Uprizoritev je vodil prof. Fortuna Martin.
8.	aprila se je izvršil tretji roditeljski sestanek.
15. aprila se je vršila Puškinova proslava v Vili. razredu z deklamacijo Pogačnika in govorom dr. Tomšiča Franca. Razdelile so se od min. prosvete podarjene brošure o Puškinu.
16. aprila so bile ocenjevalne konference.
27. aprila je priredila podružnica FS planinski večer.
9. maja se je izvršil neobvezen telovadni naslop skupno s sokolskim društvom Kranj ob veliki udeležbi občinstva, ki je lep nastop primerno z odobravanjem nagradilo.
12. in 13. maja je inspiciral zavod g. prosvetni inšpektor Dolenec Ivan.
13. maja je imelo dijaško društvo Jugoslovan svojo akademijo, ob kateri priliki se je tudi še posebej proslavil materinski dan in je govorila šestošolka Pogačar Slavica. Akademija je dobro uspela ob veliki udeležbi občinstva.
Dne 15. maja se je zaključil redni pouk v IV. in VIII. razr.; ta dan so se izvršile ocenjevalne konference za vse razrede.
20.	maja je bila velika ekskurzija na ljubljanski aerodrom pod vodstvom g. Miloševiča in nadzorstvom gg. profesorjev.
26.	maja je imel ves zavod majniški izlet v razne kraje Slovenije.
1.	junija se je izvršil pevski nastop mladine z nagovorom direktorje.
1.	do 7. junija so bili privatni sprejemni, razredni ter dopolnilni izpiti.
5. junija so bile zaključne ocenjevalne konference in splošna konferenco.
6. junija se je otvorila razstava risarskih izdelkov ter ženskih ročnih del v dveh učilnicah.
8. in 9. junija so se izvršili popravni izpiti za VIII. in IV. razred ter izpiti po § 52. in 54.
9. do 18. junija je kot ministrski odposlanec nadziral zavod načelnik prosvetnega oddelka, dr. Lovro Sušnik.
10. 11.12. junija je bil pismeni višji tečajni izpit.
14.15.16. junija je bil ustni višji tečajni izpit.
18 junija je bil pismeni nižji tečajni izpit.
19.	21. 22. in 23. junija pa ustni nižji tečajni izpit.
25.	junija so bili sprejemni izpiti.
28. junija se sklene šolsko leto z vidovdansko proslavo po odobrenem načrtu.
Da se je mladina na zavodu vzgajala v narodnem duhu (v smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljeni IV./So. 15.779 ex 35 18. febr. 1934) kažejo: kronika, dijaške organizacije, temata slovenskih nalog ter uvodni članek.
Seznam učnih knjig
za šolsko leto 1936/37 Verouk
I.	razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. del, S. n. br. 10.495 od 19. IV. 1932.
II. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. del, S. n. br. 26.822 od 20. VIII. 1934.
III. razr. Jaklič-Vrečar, Liturgika, S. n. br. 27.412 od 18 VII. 1935.
IV. razr. Mlakar, Katoliški verouk, S. n. br. 84.590 od 29. IX. 1930 (pom. knjiga).
V. razr. Svetina, Katoliški verouk za viš. razr. I., Sn. br. 12.323 od 10. IX. 1932.
VI. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. II., S. n. br. 38.287 od 6. XII. 1930 (pom.
knjiga).
VII. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. III., S. n. br. 26.822 od 20. VIII. 1934.
VIII. razr. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, S. n. br. 27.300, od 7. VIII. 1929
(pom. knjiga).
Slovenski jezik
I. razr. Bajec in drug, Slov. čitanka in slovnica I., S. n. br.8218 od 13. III. 1936.
II. razr. Bajec in drug, Sl. čitanka in slovnica II., S. n. br. 15.699 od 15. VII. 1936.
III. razr. Bajec in drug, Slov. čitanka IIF., S. n. br. 28.194 od 24. VII. 1935.
IV. razr. Bajec in drug. Slov. čitanka IV., S. n. br. 28.194 od 24. VII. 1935.
III.—IV. razr. Breznik, Slov. slovnica 4. izdaja, S. n. br. 22038 od 13. VII. 1936.
Srbohrvatski jezik
I. razr. Rupel—Lesica, Srbohrv. vadnica I., S. n. br. 5761 od 19. III. 1934"
II. razr. Rupel—Lesica, Sibohrv. vadnica II., S. n. br. 44726 od 25. XII. 1935.
III. razr. Rupel—Lesica, Srbohrv. vadnica III., S. n. br. 26.715 od 2. IX. 1932
(v pon. aprobaciji).
IV. razr. Rupel—Lesica, Srbohrv. vadnica IV., S. n. br. 28.200 od 24. VII. 1935.
Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika, (pom. knjiga).
Srbohrvatskoslovenski jezik
V. razr. Rupel, Epske narodne pesmi, 1. in 2. snopič, (pom. knjiga).
Poljanec, Istorija srp. hrv. knjiž. jezika, S. n. br. 8948 od 31. III. 1936. Zeželj, Antologija novije jugosl. lirike, S. n. br. 10.243 od 8. IV. 1936. Grafenauer, Slov. čitanka, S. n. br. 24.701 od 24. VII. 1933.
VI. razr. Poljanec. Istorija srp. hrv. knjiž. jezika, S. n. br. 8948 od 31. III. 1936.
Vodnik, Pregled hrv. i srp. knjiž. I. deo, S. n. br. 10 298 od 11. VI. 1931 (pom. knjiga).
Grafenauer, Slov. čitanka II., S. n. br. 17.722 od 13. VII. 1936. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva, S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929 (pom. kjiga).
VII.	razr. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva, S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
Grafenauer, Slov. čitanka III., S. n. br. 24.701 od 24. VII. 1933. Žeželj, Antologija nov. jugosl. lirike, S. n. br. 10.243 od 8. IV. 1936. Andielič, Istorija novije jug. knjiž., S. n. br. 27.457 od 16. VIII. 1933.
VIII.	razr. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva, S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
Grafenauer, Slov. čitanka III., S. n. br. 24.711 od 24. VII. 1933. Žeželj, Antologija nov. jugosl. lirike, S. n. br. 10.243 od 8. IV. 1936. Andjelič, Istorija nov. jug. knjiž., S. n. br. 27.457 od 16. VIII. 1933.
V.—VIII. razr. Breznik, Slovenska slovnica 3. ali 4. izdaja.
Francoski jezik
I.	razr. Južnič,	Franc, vadnica	L,	S. n. br. 25.854 od 24. VIII. 1932.
II. razr. Južnič,	Franc, vadnica	II.,	S. n. br. 28.063 od 19. VIII. 1933.
III. razr. Južnič, Franc, vadnica III., S. n. br. 24.687 od 27. VII 1933.
IV. razr. Južnič, Franc, vadnica IV. S. n. br. 1042/33 od 1. V. 1934.
V.—VI. razr. Južnič, Franc, čitanka za V. in VI. razr., S. n. br. 15.682 od
19.	VI. 1935.
VII. razr. Južnič,	Franc, čitanka	za	VII. razr., S. n. br. 28.123 od 27. VII.	1935.
VIII. razr. Dimič,	Franc, čitanka	za	VIII. razr., S. n. br. 17.488 od 21. Vi.	1933.
V.—VIII. razr. Južnič, Franc, gramatika, S. n. br. 28.123 od 27. VII. 1935.
V.—VIII. razr. Pretnar, Franc. slov. slovar, (pom. knjiga).
Nemški jezik
III.	razr. Trivunac—Kangrga—Brežnik, Nemška čitanka I., S. n. br. 4808 od
27. II. 1934.
IV—V. razr. Piskernik, Učbenik nemškega jezika, S. n. br. 5587 od 11. III. 1932 (pom. knjiga).
VI.—VIII. razr. Bezjak, Nemška vadnica III., (pom. knjiga) S. n. br. 4802 od 13.11.1929.
VI.—VIII. razr. Bradač, Nem. slov. slovar, S. n. br. 26.300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
Latinski jezik
V.	razr. Sovre—Tomc, Latinska vadnica in slovnica, S. n. br. 579 od
28. I. 1935.
VI.—VIII. razr. Pipenbacher, Latinska slovnica, S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929 (pom. knjiga).
VI. razr. Pipenbacher, Latinska vadnica II, S. n. br. 21.563 od 3. VII. 1935.
VII. razr. Bajuk, Latinska čitanka za VII. razr. real. gimn, S. n. br. 16.034 od
16.	V. 1935.
VIII.	razr. Bajuk, Latinska čitanka za VII. razr. klas. in VIII. razr. realn. gimn.
S.	n. br. 41.706 od 28. X. 1935.
Zemljepis
I. razr. Radivojevič—Prijatelj, Zemljepis I., S. n. br. 28811 od 27. X. 1933.
II. razr. Prijatelj—Bohinec—Savnik, Zemljepis I., S. n. br. 26.911 od
2.	IX. 1932 (v pon. aprob.).
III. razr. Prijatelj—Bohinec—Savnik, Zemljepis II., S. n. br. 1713 od 7. III. 1930
(v pon. aprob.).
IV. razr. Orožen, Zemljepis kralj. Jugoslavije, S. n. br. 38.484 od 22. XII. 1932.
V. razr. Bohinec—Kranjec—Savnik, Zemljepis za V. razr., S. n. br. 15.894
od 21. V. 1935.
VI. razr. Čermelj, Kozmografija, S. n. br. 26.822 od 20. Vlil. 1934.
VII. razr. Erdeljanovič, Osnovi etnologije, S. n. br. 10.802 od 21. IV. 1932
(pom. knjiga).
VIII.	razr. Orožen, Zemljepis za 8. razr. z dodatkom, S. n. br. 32.232 od 19. VIII. 1935.
Orožen, Naše sosedne in druge kulturne države, S. n. br. 28.642 od 19. VIII. 1935.
I.—III. razr. Šenoa—Juras—Bohinec, Zemljepisni atlas, S. n. br. 17.078 od od 21. VI. 1934.
IV.—VIII. razr. Kocen—Šenoa, Geografski atlas (pom. knjiga), S. n. br. 20.527 od 3. VII. 1928.
Zgodovina
II.	razr. Popovič, Zgodovina starega veka za II. razr., S. n. br. 24.573 od
11.	VIII. 1934.
III. razr. Melik—Orožen, Zgod. Jugoslov. I., S. n. br. 38.468 od 22. XII. 1932.
IV. razr. Melik—Orožen, Zgod. Jugoslov. II., S. n. br. 2410 od 15. III. 1930
(pom. knjiga).
V. razr. Bučar, Obča zgod. za V. razr., S. n. br. 29.530 od 12. XI. 1931.
VI. razr. Bučar, Zgod. sred. veka za VI. razr. II. izd., S. n. br. 5.808 od 20. IV.
1934.
VII. razr. Orožen, Zgodovina novega veka za VII. razr., S. n. br. 36.171 od
29.	X. 1934.
VIII. razr. Orožen, Zgod. najnovejše dobe za VIII. razr., S. n. br. 38.482 od
22. XII. 1932.
V.—VIII. razr. Putzger—Srkulj, Histor. atlas (pom. knjiga), S. n. br. 2.889 od 14. III. 1930.
Prirodopis
I.- II. razr. Verbič—Vales, Prirodopis živalstva, S. n. br. 26.987 od 24
VII.	1935.
Kapus, Prirodopis rastlinstva 3. izdaja, S. n. br. 25.756 od 24. VIII. 1932. (v pon. aprobaciji).
V. razr. Bevk, Botanika, S. n. br. 34.123 od 2. XI. 1932.
VI. razr.	Poljanec, Prirodopis živalstva, S. n. br. 30.204 od	19.	VIII.	1936.
VII. razr.	Dolžan, Mineralogija in geologija, S. n. br. 1.665	od	5. II.	1930
(pom. knjiga).
Fizika
III.—IV.	razr. Kunc, Fizika za niž. razr., S. n. br. 26.822 od	20.	VIII.	1934.
VII.—VIII. razr. Reisner, Fizika za viš. razr., S. n. br. 26.822 od	20.	VIII.	1934.
Kemija
IV. razr. Prezelj, Kemija in mineral, za niž. razr., S. n. br. 25.565 od 31. VII.
1936.
VIII.	razr. Prezelj, Anorganska kemija za viš. razr., S. n. br. 9863 od 25. IV. 1936.
Matematika
1.—II. razr. Kunc, Aritmetika za I. in II. razr., S. n. br. 45.432 od 25. XII
1935.
III.—IV. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr., S. n. br. 45.432 od 25. XII. 1935.
V. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za V. razr., (nova aprobacija).
VI. razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za VI. razr., „
VII.	razr. Skreblin, Aritmetika in algebra za VII. razr., „
VIII.	razr. Skreblin, Infinitezimalni račun, S. n. br. 23.305 od 16. VII. 1931.
V.—VIII. razr. Sodnik, Logaritmi S. n. br. 6.097 od 19. V. 1934.
I.—III. razr. Mazi, Geometrija, S. n. br. 17.511 (v novi aprobaciji).
IV. razr. Božičevič, Geometrija za IV. razr., S. n. br. 23.245 od 20. VII. 1931.
V. razr. Lapajne, Geometrija za V. razr., S. n. br. 24.786 od 10. VII. 1935.
VI. razr. Lapajne, Geometrija za VI. razr., S. n. br. 19.152 od 6. VI. 1936.
VI.—VII. razr. Skreblin, Trigonometrija, S. n. br. 44.700 od 31. XII. 1934.
VII.—VIII. razr. Skreblin, Analitička geometrija, S. n. br. 44.700 od 31. XII. 1934.
VII.—VIII. razr. Kunc, Zbirka obrazcev iz matem. in fizike (pom. knjige), S. n. br. 23.425 od 10. Vlil. 1932.
Filozofij a
VIII. razr. Ozvald, Logika, S. n. br. 25.203 od 16. VIII. 1936.
Zimmermann, Psihologija, II. izd., S. n. br. 38.469 od 18. I. 1933.
H i g i j e n a
III.	IV. VI. VII. razr. Pirc, Higijena za III. in IV. razr. S. n. br. 16.569 od 26. IX.
1936.
Petj e
I.	in II. razr. Bajuk, Pevska šola, S. n. br. 14.712 od I. V. 1934.
Kramolc, Pesmarica za niž. razr. sred. šol., S. n. br. 26.537 od 31.
VII.	1936.
OBVEZNO ŠTIVO Narodni jezik
V. razr. Omerza, Homer I.—IV. Jurčič, Deseti brat. Šenoa, Karamfil s
pjesnikova groba.
VI. razr. Rupel, Prot. pisci XVI. stol. (šol. izdaja). Sofoklej—Sovre, Kralj
Oidipus. Gogolj, Revizor. Gundulič, Suze sina rametnoga. Gun-dulič, Dubravka.
VII. razr. Prešern, Poezije ali Zbrano delo ali Prešernova čitanka.
Vodnik, Izbrano delo, uredil dr. Iv. Grafenauer.
Jenko, Izbrano delo, uredil dr. Iv. Pregelj.
Jurčič, Sosedov sin. Obradovič, Život, Basne. Mažuranič, Smrt Smail age Čengiča. Njegoš, Gorski vijenac.
VIII. razr. Gregorčič, Izbrano delo. Kersnik, Testament. Tavčar, Cvetje v
jeseni. Cankar, Podobe iz sanj. Zupančič, Mlada pota. Glišič, Pripovedke. Veselinovič, Pripovedke. Lazarevič, 6 pripovedaka. Gjalski, Osvit.
Francoski jezik
V. razr. Souvestre, Au coin du feu.
J. Sandeau, La Roche aux monettes.
VI. razr. Merimee, Colomba.
Erckmann—Chatrian, L’ Arni Fritz.
VII. razr. A. Daudet, Lettres de mon moulin.
Maupassant, Contes choisis pour la jeneusse.
VIII.	razr. Moliere, Le Bourgeois gentilhomme.
Corneille, Le Cid.
Naloge iz slovenskega jezika
V.a razred
1. Cvetnik. (Snovne prvine.)
2. Kralj Matjaž v slovenski narodni pesmi.
3. Grajska družba v Desetem bratu. (Opis.)
4. Dante nastopi pot v podzemlje.
5. Martin Krpan. (Vsebina in označitev.)
6. Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor videl tujih ni ljudi. (Vsebinska razlaga Levstikove pesmi Popotnik.)
V.b razred
1. Krimski mož. (Obnova in snovna analiza.)
2. V Ljubljano! (Prosto.)
3. In tujina se diči z deli njihovih rok. (Prigodno ob izseljenskem dnevu.)
4. Zakaj štejemo Lenoro med balade.
5. Martin Krpan. (Oznaka glavne osebe).
6. Gregorčič, V pepelnični noči. (Označitev pesniške vrste).
7. Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne. (Razčlemba.)
VI. razred
1. Nagibi, iz katerih se je Brut odločil za zaroto.
2. Antonijev govor. (Razčlemba.)
3. Položajna komika v Gogoljevem Revizorju.
4. Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko. — Koseski. (Razprava.)
5. Slovenska beseda v srednjem veku. (Razprava.)
6. Pomen reformacije za naš narod. (Razprava).
7. Na klasičnih tleh slovenske zemlje. (Vtisi z majniškega izleta.)
VII. razred
1. Ob dvestoletnici slovenske knjige. (Razprava.)
2. Vodnik, Ilirija oživljena. (Razčlemba.)
3. Pomen Kopitarjeve slovnice. (Razprava.)
4. Prešeren, Sonetje nesreče. (Vsebinska oznaka.)
5. Prešeren, Sonetni venec. (Vsebina.)
6. Piši, kakor govoriš, a govori, kakor pišeš. — V. St. Karadžič. (Razprava.)
VIII.	razred
1. Martin Krpan, klasična slovenska povest. (Razprava.)
2. Stritarjeve zasluge. (Razprava.)
3. Gregorčičeva rodoljubna pesem. (Označitev.)
4. Izumi, ki preobražajo svet. (Razprava. — Dvourna naloga.)
5. Prva desetletja slovenskega pripovedništva. (Dvourna naloga.)
6. Aškerc, Slovenska legenda. (Vsebinska analiza.)
Prof. dr. Fr. Tomšič
Šolske organizacije
1.	Zajednica „Dom in šola“
V šolskem letu 1936/37 je društvo štelo enega dobrotnika, 5 ustanov-nike, 33 rednih' in 131 podpornih članov. Občni zbor se je vršil 30. okt. 1956. in je soglasno potrdil poročila odbora. Blagajniške posle je vodil g. direktor ter je poročal, da je imelo društvo v preteklem šolskem letu Din 6475'38 dohodkov, Din 6236'25 izdatkov, torej premoženja za š. 1.1936/37 Din 239‘13. Nadalje se je izvolil za poslovno leto 1936/37 isti odbor: To-poriš Ivan, postajenačelnik, predsednik; Špenko Joško, trgovec, podpredsednik; Planina Marinka, učiteljica veščin, tajnica; Fortuna Martin, profesor, blagajnik; Berjak Franc, trgovec, zastopnik občine v Kranju, odbornik; Schilling Drago, elektrotehnik, odbornik; ga Inka dr. Sabothyjeva, odbornica. Nadzorni odbor pa je: direktor dr. Dolar Simon, kot predsednik po pravilih, Rant Franc, učitelj, Ekar Ivan, zas. uradnik, Dular Jože, profesor, Vilfan Josip, davčni uradnik.
V letu 1936/37 je priredilo društvo 4 roditeljske sestanke, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Prosvetni oddelek kr. banske uprave je take sestanke v letošnjem šolskem letu z razpisom IV. No 22.031/1 z dne 9. dec. 1936 splošno priporočilo. Na njih je g. direktor poročal o vedenju in napredku mladine v splošnem, nato pa je vselej sledil prost razgovor staršev s profesorji, ki so dajali podrobna pojasnila.
Blagajniško stanje ob	Dohodki..............Din	2728'86
koncu šol. leta:	Izdatki.................... 2654'25
Čisto premoženje . Din 74-61
2.	Dijaki Sokoli
Nadzornik: tel. učitelj Miloševič Miloš
Na področju sokolske župe so telovadili dijaki pri sledečih društvih: Kranj, Radovljica, Jesenice, Tržič, Stražišče, Podnart in Ljubno in sicer člani 6, članice 2, moški naraščaj 55, ženski naraščaj 31, moška deca 45 in ženska deca 18, skupaj 157.
Med šolskim letom so se dijaki udeležili saveznih smuških tekem v Planici od 12.—14. febr. 1937 in so dosegli sledeče uspehe:
a) v smuških likih:
Triller Igor Vil. r.	3. mesto
Kavalar Vinko V. a r. 12.
Rutar Miloš V. a r.	22.
Snoj Franc II. a r.	29.
Luin Alojzij V. a r. 37. mesto Cunja Sergej III.b r. 41.	„
Pogačar Slavica VI. r. 2.
b) v teku z ovirami (3 km)
Snoj Franc II. a r. Luin Alojzij V. a r.
6. mesto 21. „
Rutar Miloš V. a r. 32. mesto
c) v smuku:
Pogačar Slavica VI. r. 3. mesto
Pri župnih tekmah v Mojstrani dne 30. in 31. januarja so dosegli: a) v teku na 3 km:
Triller Igor VII. r.	11. mesto
Luin Alojzij V. a r.	13.	„
Rutar Miloš V. a r.	19.	„
Ekar Milan VIII. r. 35. mesto Jaklič Dimitrij IV. a r. 46.	„
b) v smuških tekih:
Triller Igor VII. r. 1. mesto Kavalar Vinko V. a r. 9.	„
Segolin Mario VI. r. 10.
Luin Alojzij V. a r. Thuma Ivan III. b r. Sire Ljubo VII. r.
24. mesto
25.	„
26. „
c) v skokih:
Kavalar Vinko V. a r. 3. mesto	Triller	Igor	VII. r. 11. mesto
V teku na 4 km (ženski naraščaj):
Pogačar Slavica VI. r. 9. mesto
Poleg tega so dijaki sodelovali pri društvenih zimskih prireditvah svojih društev in pokazali mnogo smisla za zimski šport.
V avgustu 1936 so se dijakinje udeležile župnih plavalnih tekem v Radovljici in so dosegle vsa prva mesta.
Sokolsko društvo Kranj je priredilo dve tekmi za dijake-naraščajnike kot predpripravo za župne tekme pod vodstvom Ekarja Milana iz VIII. r. Tekme so dobro uspele, radi česar je pričakovati lepega uspeha pri župnih tekmah.
Dijaki so sodelovali pri vseh prireditvah (akademijah, telov. nastopih itd.) svojih društev.
Poleg dijakov, včlanjenih pri sokolskih društvih, so sodelovali pri teh društvih tudi drugi dijaki, posebej še v prav velikem številu pri društvenem telovadnem nastopu v Kranju dne 9. maja t. 1,, pri katerem so tvorili nastopi dijakinj in dijakov najlepše točke sporeda.
Iz tega poročila je razvidno, da ima kranjska sokolska župa izvrstne moči med dijaki in dijakinjami, ki se z veliko vnemo pripravljajo za nadaljnje sokolsko delo v korist naroda in države.
3. Dijaško društvo ..Jugoslovan“
Nadzornika : prof. Krnel Mirko in prof. Rupnik Boris
Letos se je dijaško društvo Jugoslovan na novo ustanovilo. Ustanovni občni zbor se je vršil ob koncu januarja. Do tedaj je društvo vodil pripravljalni odbor. Pristopilo je izredno veliko število članov (329). To leto je imelo društvo 5 rednih sestankov, na katerih so dijaki svojim tovarišem predavali o različnih zanimivostih, v prvi vrsti pa so bili na sporedu potopisi.
Dne 13. maja je bila društvena akademija, ki je lepo uspela. Ob številni udeležbi občinstva so bile na sporedu recitacijske in glasbene točke ter narodna kola.
Živahno so delovali Jugoslovanovi glasbeniki, ki so se izkazali posebno na akademiji. Šahisti so imeli vsako soboto popoldne svoje vaje.
Dne 6. junija je društvo priredilo za svoje člane izlet v Drago nad Begunjami.
4. Podmladek Rdečega križa
Nadzornik: prof. Korbar France
V	začetku šol. leta 1936/37 se je vpisalo	v Podmladek	86 članov	in
50 članic. Naknadno sta se vpisala še 2 člana	in 4 članice.	Koncem šol.
leta	je	imel Podmladek 88 članov in 54 članic,	skupaj 142.
V	smislu čl. 8 pravilnika je bil organiziran šolski odbor; članstvo	je
bilo razdeljeno v 5 razrednih pododborov, ki so jih vodili razredniki — člani šol. odbora. Pododbori so dobivali po 1 izvod „Glasnika", ki ga je naročil šolski odbor na stroške svoje blagajne.
Podmladek je priredil 1 koncert, članice so pa sodelovale pri humanitarnih prireditvah drugih društev s tem, da so prodajale cvetje; članstvo je razpečalo več srečk „Jug. unije za zaščito dece" in več koledarčkov. Poedini pododbori so napravili več izletov v bližnjo okolico.
Šolski odbor je kupil z dohodki svoje blagajne za Din 1428 25 šolskih knjig za Podporno zalogo, ki jih je razdelila revnim dijakom. Pomladansko prireditev je združil z gimnazijskim koncertom.
5 Podmladek Jadranske straže
Nadzornika: Hrovat Bogomil, supl. in Pianinu Marija, učil. veščin
PJS je v vsem dosedanjem delovanju pokazal, daje dijakom mnogo več kot zgolj propagandna organizacija. Spada namreč med najmočnejša in najživahnejša društva na zavodu. Ima 438 članov in članic (od 709 dijakov zavoda). Naročnikov na list „Podmladek Jadr. straže" je 27. Lansko leto predvideni izlet v Split je moral radi premajhnega števila prijavljencev odpasti. Letošnji izlet na morje organizira naš Podmladek tako, da si udeleženci tekom 1 tedna ogledajo naš Jadran do Makarske in sicer sredi julija. Brez izdatnih denarnih podpor PJS dijakom-članom bi bili taki izleti, ki se vrše pri nas že več let, nemogoči.
Dne 3. in 4. aprila t. I. je priredil PJS pod okriljem PRK veseloigro
„Scapinove zvijače“. Igra je bila izborno izvedena in dobro obiskana. Med odmori pa je nastopal dij. orkester. Režijo je vodil g. prof. Foriuna Martin.
Podmladek je imel s preostankom iz lanskega šol. leta Din 7770'89 dohodkov, izdatkov pa Din 1384'50. Ves denar je naložen v Mestni hranilnici ; porabil se bo večinoma za izlet.
Po otvoritvenem občnem zboru (16. okt. 1936) je bilo 7 sestankov s sledečimi predavanji: Jadr. straža in njen cilj. Po Dalmaciji. Cesta od Ljubljane do Sušaka. K morju! Gusarstvo v preteklosti in sedanjosti. Spomini z morja. Morje v slovenski književnosti. Gradimo našo vojno mornarico! (Z otvoritvenim in zaključnim govorom skupno 10.) Udeležba je bila vedno zelo številna. Izvajale so se tudi deklamacije, glasbene točke in številne skioptične slike o Jadranu in njegovih lepotah. Vse slike so dijaki sami oskrbeli; mnoge so bile njih lastno delo.
V odboru so delovali med drugimi: Hafner Pavel (preds.), Kristan Jenez (tajnik), Dolenc Bogdan (blag), Džanga Katja (propagandni član).
6.	XIV. podružnica Ferijalnega saveza in mladinski odsek SPD
Nadzornik: prof. Planina France
V našem zavetišču je poleti 1936 prenočilo 82 dijakov, ki so potovali na Bled, v Bohinj, v planine in razne gorenjske kraje. Največ jih je bilo iz Daruvara, Novega Sada, Zagreba, Beograda. Nekaj je prišlo Mariborčanov, Celjanov, Dalmatincev in Čehov. Zavetišče je vzorno oskrboval hišnik g. Semen. Nekaterim ferijalcem je preskrbel brezplačno hrano pri dobrotnikih v mestu, ki se jim odbor tem potom najtoplejše zahvaljuje. Ostali pa so dobili hrano na račun dravske oblasti FS v dijaški kuhinji.
Upravne posle podružnice je vršil odbor, ki je bil izvoljen v juniju prejšnjega šolskega leta. Imel je 10 sej. Dopisov je prejel 11, odposlal jih je 12. Zbiral je člane in skupno odpošiljal članarino. Preds. Klobovs Anton in blag. Klavčič Alojzij sta zastopala podružnico v septembru na kongresu v Skoplju in v novembru na skupščini dravske oblasti v Mariboru.
Podružnica je ustanovila 26. novembra smučarsko sekcijo. Sekcija je imela pod nadzorstvom g. prof. Miloševiča dvakrat na teden smučarsko gimnastiko v dvorani Sfare pošte. Gimnastiko je strokovno vodil prvak Jugoslavije v skokih g. Albin Novšak. Upravne zadeve sekcije sta urejevala Frass Marijan VI. razr. in Zvanič Krunoslav V. a razr. 30. jan. in 1. febr. je bil smuški izlet in tečaj na Gorjušah. Udeležilo se ga je 15 članov pod nadzorstvom Q prof. Planine. Za tečaj je dala kr. banska uprava Din 1000'— podpore. Člani sekcije so napravili izlet v Planico.
14. maja t. 1. se je vršil 27. občni zbor podružnice. Izvoljeni so bili: za predsednika Klobovs Anton VII., tajnik Frass Marijan VI., blagajnik Češenj Ivan VI., gospodar Ramovš Marijan V. a, odbornika Zupančič Leon Vil. in Dolenc Dana VI,; v nadzorni odbor pa Klavčič VII. in Ciglič V. a.
Število ferijalcev-gimnazijcev je letos naraslo. Podružnica šteje brez tekstilcev, ki se letos sploh niso včlanili pri njej, 104 člane s plačano članarino. Stanje podružnične blagajne je bilo 1. junija sledeče: Dohodkov Din 5659 93, izdatkov Din 4626'50, gotovina Din 1033'43 (od tega je deponiranih pri dravski oblasti Din 500—, v hranilnici naloženih Din 419 45, v ročni blagajni Din 114'—). Za postelje v zavetišču smo kupili novo slamo in očistili slamnjače. Ostali inventar je ostal pri starem.
Mladinski odsek SPD šleje letos 70 članov. 27. aprila je priredil planinski večer v gimn. telovadnici. Ob spremljevanju harmonikarjev je mladinski zbor zapel „Na planincah“. Sestošolec Frass je recitiral Kunaverjevo „Pomladansko pismo planincem“. Nato pa je ob lepih skioptičnih slikah predaval univ. docent g. dr. V. Bohinec o narodnih parkih v vseh delih sveta.
7.	Triglavski steg skavtov
Nadzornik in starešina: Kajfež Josip, supl.
Steg je priredil v lanskih počitnicah (od 15. do 30. julija) tabor na Otočcu pri Novem mestu. Udeležilo se ga je 10 članov pod vodstvom prof. Merčuna A. Tabor je prav dobro uspel.
Na rednem letnem občnem zboru 4. okt. 1936 vje bil izvoljen sledeči upravni odbor : starešina br. Hudovernik, stegovodja Češenj Marko VIII. razr., namestnik stegovodje in tajnik Frass Marijan VI., blagajnik in trgovec Spi-ler Adolf VI., gospodar Ciglič Henrik V.a. Stegov svet tvorijo: dr. Dolar S., gimn. direktor, prof. Planina Fr., prof. Stirn A., prof. Prevec S. in prof. Ferjančič S. Sedanja uprava je deloma spremenjena: starešina Kajfež Josip, stegovodja in tajnik Frass Marijan VI. razr.
Steg šteje 53 članov. Tvorijo ga vodi: Tiger, Viharnik, Medved in Jastreb. Upravni odbor Je imel 8 sej, stegovih sestankov je bilo 9. Ste-govi delegati so se udeležili skupščine Dravske skavtske župe v Ljubljani. Tajnik je prejel 89 dopisov, oddal jih je 42. Dohodkov je bilo ob koncu šol. leta Din 2367 25, stroškov Din 947 25.
Skavti so skupno s planinkami in Jugoslovanom priredili miklavže-vanje. Organizacija izleta k smuškim tekmam v Planico je odpadla. Pač pa so se vršile letos na Sv. Joštu 7. febr. tekme v slalomu, v katerih je odnesel prvo mesto br. Češenj Marko, drugo mesto br. Šorli Marjan.
Od 4. aprila do 15. maja se je vršil vodniški tečaj. Udeležencev je bilo 20.	Priredil	ga je naš steg skupno s Škrjančkovim	in Tržiškim.
Za	poletje	je na programu kratko taborenje v župnem taboru na	Go-
renjskem, nato pa taborenje ob Jadranu, združeno s propagandnimi izleti iz tabora v Breli (blizu Omiša) v Modro jamo na otoku Biševo, v Split, Trogir in k vodopadom Cetine. Tabor je namenjen dobrim dijakom skavtom. Zato smo izvedli tudi nabiralno akcijo, da podpremo vrednejše. Našim prošnjam so se odzvali takoj: g. tovarnar Heller Din 500*—, g. tovarnar Syno-vec Din	100'—,	Bata, Borovo Din 100 —, srezki odbor	Rdečega križa	Din
1450’— za svoje	podmladkarje in skavte. Druge prošnje	še čakajo na	reši-
tev. Vsem plemenitim darovalcem se Triglavski steg kar najlepše zahvaljuje.
8.	Škrjančkov steg planink
Nadzornica: prof. Stirn Ana
V	lanskih počitnicah steg ni imel samostojnega tabora, pač pa se je nekaj članic udeležilo župnega tabora v Mozirju.
Na redni letni skupščini 26. septembra 1936 je bil izvoljen upravni odbor: Starešiniča prof. Stirn Ana, stegovodkinja Šiška J. VIII. razr. (nato Džanga K. VI. razr.), namestnica Mavčič S. VIII. razr., tajnica Trček B. VII. razr., namestnica Šifrer M. V. razr., blagajničarka Miklauc T. VII. razr., na-
niestnica Cvijanovič M. IV. razr., gospodarica Prinčič N. IV. razr., trgovka Šorli S. V . razr., nadzorni odbor: prof. Planina Fr,, prof. Kajfež J.
Steg šteje 37 članic in ima 2 voda. Upravni odbor je imel 8 stegovih in 27 vodovih sestankov. Sej je bil 8. Tajnica je prejela 47 dopisov, odposlala jih je 36. Stegove delegatinje so se v jeseni udeležile skupščine Dravske župe. Dve planinki sta obiskovali vodniški tečaj Dravske župe.
V minulem šol. letu je steg priredil 2 večja in 5 manjših izletov. Skupno s Triglavskim stegom skavtov je steg priredil miklavževanje z akademijo. Dobiček je steg poklonil revni planinki za božičnico. Na materinski dan so planinke prodajale cvetje.
Samostojnega tabora letos ne bo, pač pa se bodo planinke udeležile župnega tabora na Bledu.
9.	Dijaška kuhinja
Predsednik: direktor dr. Simon Dolar
V tem šolskem letu smo imeli na prehrani 33 gimnazijcev in 35 tekstilcev, skupaj 68, torej za 12 več kot lani. Ker plačamo za vsakega dijaka na dan Din 7'—, na mesec Din 210’—, v letu po 10 mesecev pa Din 2100'—, bi znašali stroški za prehrano Din 142.800'—. Od te vsote plačajo dijaki okroglo Din 37.000’—, ^ostanek Din 105.800’— se mora zbrati z milodari plemenitih dobrotnikov. Šolski odbor kr. banske uprave je podaril Din 3000'—, občina Kranj Din 7000’—, šolski odbor drž. tekstilne šole Din 10.000'—.
Letos je vodil živilsko akcijo prof. Planina Franc ter nabral za Din 4065'50 živil, za kar mu gre vsa zahvala. Petrov sklad se je tudi letos malo pomnožil z milodari za Din 895’—, dasi postaja potreba zgradbe Dijaškega doma od dne do dne nujnejša in hrepenenje po njem neodoljivo.
Odbor se vsem dobrim ljudem, ki imajo smisel za revnega dijaka, iskreno zahvaljuje ter prosi za nadaljno naklonjenost, ker časi so resnično hudi.
Blagajniško stanje: Dohodki .... Din 87.446'74 Izdatki . . .	„	101.410‘85
Primanjkljaj . . Din 13.964’09
Knjižnice in zbirke
1.	Učiteljska knjižnica
Slanje ob koncu šolskega lela 1935/36: 4355 zvezkov.
Prirastek v šolskem letu 1936/37: Monumenta artis slovenicae, nadalj* nji snopiči I. knjige in 1.—4. sn. II. knjige. Mitteilungen des Musealvereines f. Krain, letnik 2.—6.; 9.—14.; 16.—20.; (preneseno iz nemške dijaške knjižnice). Mitteilungen des historischen Vereins f. Krain, letnik 15.—18.; 21.—23.; (preneseno iz nemške dijaške knjižnice). Dimitrijevič, Pismenost Akademije nauka, knj. I. Naše morje. Popotnik, letnik LVII in LVIII (št. 1.— 6.). Dom in svet. Nova knjiga, IV. letnik in V. letnik (št. 1.—2.). Časopis za zgodovino in narodopisje, XXX. in XXXI. letnik. Melik, Slovenija, geogr, opis I. del
2.	zvez. Karlovšek, Slovenski ornamenti. Zgodovinski razvoj; ljudski in obrtniški izdelki. Hofmann, Lehrbuch der anorganischen Chemie. Karrer, Lehrbuch der organischen Chemie. Milojevič, Muzičke študije i članci I. in II. knj. Milojevič, Osnovi muzičke umetnosti I. in II. del. Milojkovič, Zbirka propisa
o	verskoj nastavi. Vidmar, Oslovski most. Sušeč, Takse. Levec, Slovenski pravopis. Cervantes—Leben, Don Kihot II.—III. knjiga. Cankar, Zgodovina likovne umetnosti, III. del 1. sn. Jadranska straža, letnik XIV. in XV. (sn. 1.—5.). Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letnik XVII. Prijatelj, Dostojevski in Tolstoj. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Beyers Monats-blalt für Handarbeit und Wäsche, 11. in 12. letn. (št. 1.—5.). Rakovec, Tolmač slovenskega jezika. Rakovec, Sestava človeškega jezika. Naš val, III. letnik. Debeljak, Reymontovi „Kmetje“ v luči književne kritike. Stanojevič, Zbornik priloga za poznavanje Timočke krajine. Čas XXX. letnik (št. 3—10.) XXXI. letn. (št. 3.—7.). Masaryk—Kozak, Svetovna revolucija. Gosar, Za nov družabni red, I.—II. zvez. Melik, Geografski vestnik, XII. in XIII. letn. Rupel, Valvasorjevo berilo. Ekspozeji Dobrivoja Stošoviča (2 izvoda). Kač, Moloh (2 izvoda, prenesena iz sloven. dij. knjižn.). Kokorič, Narodno jedinstvo Srba, Hrvata, Slovenaca i Bugara. Srpski književni Glasnik, Nova serija, knj. 48.—51. (zv. 1.—2.). Ljubljanski Zvon 1937 (zv. 1.—4.) Soko, God. Vlil. (zv. 1.—4.). Telesno vaspitanje 1936/37 (zv. 1.—7.). Sokolska prosveta, God. Vil. (zv. 1.—4.).
Darovali so: Ministrstvo prosvete (2), Kralj. ban. upr. drav. ban. (3), Mil. Milojevič (4), E. Rakovec (2), T. Debeljak (1).
Stanje ob koncu šolskega leta 1936/37: 4437 zvezkov.
Mirko Kmet, knjižničar.
2.	Dijaška knjižnica
a)	slovenska:
Lansko leto je štela 2346 zvezkov, letos se je pomnožila za 24 zvezkov, skupaj 2370. Nakup: knjige Vodnikove družbe za 1.1937 (2 izv. 4. zvez.). Slovenska Matica 1936: Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi 111. del. Cervantes, Don Kihot iz Manče, knjiga 2. in 3. Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1937 (v 1 izv. 5 zvezkov). Časopisi: Dom in Svet IV. 1936 in V. 1937. Ljubljanski Zvon 1937. Razori 1936/37. Naš rod Vlil. Proteus 1936 in 1937. Sokolič 1937.
Darovali so: N. N.: London, Klic prirode. Mala knjižnica zv. 7. Ljubljana 1936: Neruda—Liska, Malostranske povesti. Dar 1 b) razreda: Dr. Jaklič, Irenej Friderik Baraga (najdena knjiga brez lastnika). Uč. 111. a) razreda: Lesjak J.: Življenje in svet, knjiga 111.
b) srbohrvatska
Lansko leto je bilo 685 zvezkov. Letošnji prirastek 2 zvezka. Skupaj 687 zvezkov. Nakupa ni bilo. Dar kr. banske uprave dravske: TaBpiuioBHh, Hd. B. rieiap II. Kpajb Jyrocjiaßnje, Beorpafl 1936 (1 izvod). Dr. Rupel, Klasična dela, srbskohrvatsko slovstvo 3.: Epske narodne pesmi II. snopič. Ljubljana 1936 (10 izvodov).
Knjižnica šteje skupaj slovenskih in srbohrvatskih knjig 2370 —)— 687=
3057. Izposodilo se je 1265 knjig.	,	w . ji ...........
1	I.	Medved, knjižničar.
c) nemška:
Knjižnico je v tem šolskem letu obiskovalo 121 učencev in učenk. Izposojenih je bilo 479 knjig. Zajednica Sola in dom v Ljubljani je poslala 10 knjig (Brüder Grimm: Kinder- und Hausmärchen, II. del).
Knjižnica ima 1707 knjig, med njimi mnogo starih in nerabnih.
Ferjančič S., knjižničarka.
č) francoska:
Šolska franc, knjižnica ima ob koncu šol. leta 1936/37 81 knjig s 114 izvodi, od lani tvorijo prirastek 3 dela v 10 izvodih.
Višješolci so si izposodili 96 gimnazijskih knjig, nekateri pa so razen tega obiskovali knjižnico Francoskega krožka v Kranju.
Fortuna Tine, knjižničar.
3.	Podporna zaloga
V	začetku šol. leta 1936/37 je imela Podporna zaloga 232 knjig. Med letom je kupila 80 novih knjig za Din 3600'—. Ob sklepu šol. leta je v zalogi 312 knjig. Izposojenih je bilo 146 učencem 244 knjig.
Po predmetih so knjige takole razdeljene: verouk 27, slovenščina 43, srbohrvaščina 35, francoščina 24, nemščina 13, latinščina 15, zemljepis 19, zgodovina 25, prirodopis 62, matematika 44, fizika in kemija 3, higijena 3.
Podporno zalogo je podprl Podmladek Rdečega križa in zlasti g. Artur Heller, tovarnar v Kranju, s plemenitim darom Din 2000’— za fond kralja
Aleksandra I., da je mogla v letošnjem šol. letu nabaviti izvanredno veliko novih knjig. Zato se g. Arturju Hellerju Podporna zaloga v imenu potrebnih dijakov najiskreneje zahvaljuje z željo, da bi ga prihodnje šol. leto tudi še drugi posnemali in tako omogočili izpopolnitev zaloge.
France Korbar, varuh.
4.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka
Ob koncu šol. leta 1936/37 je bilo stanje po inventarju: globi in
reliefi 7, stenski zemljevidi 69, ročni zemljevidi in atlanti 37, stenske slike
219, male slike in fotografije 504, numizmatična zbirka 174 novcev, grbo-
slovje 1 album, etnografična zbirka 9 predmetov. Po inventarju znaša torej
prirastek v šol. letu 1936/37: 3 stenski zemljevidi 1. Zavrl, Zgodov. razvoj
Jugoslavije, 2. Juras, Vzh. in zah. poluta, 3. Jos. Modestin, Azija (vse nakup).
Dejansko stanje zbirke je slabo, ker radi pomanjkanja sredstev ni
bilo mogoče obnoviti docela izrabljenih stenskih zemljevidov in nabaviti
modernih učil za pouk.	,	,	^
dr. Jos, Zont ar, varuh.
5.	Prirodopisna zbirka
Stanje zbirke je sledeče: Zidnih slik 155, nagačenih živali 208, preparatov v tekočini 121, pravih modelov (okostij, lupin, zbirk nabodenih žuželk) 219, shematiziranih modelov 172, suhih modelov (rudnin, hribin, oka-menin) 533, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 164.
Darovali so: g. prof. Malnar divjega petelina, g. Smole ustreljeno sivo čapljo, Bačnik II. a hribino s piritovimi kristali, Pogačnik II.b dva okame-nela polža, Šegula III. a živo postovko, Pogačnik II. a živega potočnega raka, Korenčan II. b žiyo smokuljo, Žagar III. b in Heller I.a žive modrase in pavovo perje, prof. Planina Proteus IV. 4 številke.
Kupili smo: Veliko tičnico, v kateri smo gojili postovko, antikvarične knjige od ge. Trčkove (ilustr. Calwer : Käferbuch, Heyden : Cat. coleopt. Eur, Scopoli: Entomologia carniolica 1763., Reitter: Fauna germ. Käfer 4 deli, Redtenbacher: Fauna austriaca Käfer 2 dela, Wiener entomologische Zeitung 1905., Entom. Blätter 1908., 1909. in 1911., Melichar: Cicadinen, Riedel : Gallen u. Gallwespen. Naročili smo Tadič: Akvarijum in Prirodoslovne razprave 3. knjiga. Porabili smo 2 I špirita in 3 kg naftalina.
Nagatiti smo dali sivo čapljo in popraviti mali akvarij, ki ga je o božiču raznesel led. Izločili smo model prerezane kože iz mavca, ker se je dijakom pri prenašanju razbil. Za razbiti model so zbrali prvošolci 15 din, za raztrgano sliko drugošolci 27 50 din. V bazenu na vrtu so se jako razmnožile ribe črnooke (Leuciscus rutilus).
Francč Planina, varuh.
6.	Botanični vrt
Na vrlu raste 284 različnih rastlinskih vrst. Na novo je vsejanih oz. vsajenih 54 različnih lepotnih enoletnic.
Na alpinetih dobro uspeva 72 različnih zastopnikov alpske flore. Omeniti moram žalostno dejstvo, da cvetlice na botaničnem vrtu niso več na varnem, v noči med 29. in 30. majem sta izginila iz alpineta dva
najlepša zastopnika alpske flore: Planika (Leontopodium alpinum) in An* drosace villosa.
Po gredicah raste okrog 100 zelišč in 32 grmov. Okrog poslopja
raste 26 dreves. Sadna drevesca (21 jih je) oskrbuje in goji g. Žirovnik
Janko, šolski ravnatelj v pokoju.	„	,	,	,	,
Polenec Anton, varuh
7. Fizikalna zbirka
V šolskem letu 1936/37 so bili nabavljeni sledeči predmeti: 3 zasloni za optiko, 5 celični Nife akumulator, natega z areometrom za akumulator in električna ogrevalna plošča, stari akumulator pa se je popravil.
Fizikalna zbirka šteje sedaj 237 inventarskih številk in sicer 65 aparatov, 184 pomožnih priprav, 35 modelov, 17 slik in 25 knjig. Zbirka ni v najboljšem stenju, ker ni kreditov za popravljanje pokvarjenih aparatov.
Boris Rupnik, varuh.
8. Kemijska zbirka
V tem šolskem letu je bilo nabavljenih za Din 600'~ kemikalij in nekaj priprav. Kabinet je sedaj skromno opremljen za pouk anorganske kemije, za pouk organske kemije pa je še premalo aparatov.
Nabavljeno pa je bilo nekaj moderne literature za anorgansko ter organsko kemijo, ki je vpisana v učiteljski knjižnici. S tem se je zamašila občutna vrzel v strokovni knjižnici kemijskega kabineta.
Kabinet ima vpisanih 84^ priprav ter 155 kemikalij, od teh je 103 anorganskih ter 52 organskih. Ce odštejemo raztopine spojin, ki so prav za prav duplikati, je v zbirki 83 anorganskih ter 34 organskih spojin.
Kajfež Josip, varuh.
9. Muzikalna zbirka
a) pevska:
Zbirka svetnih pesmi šteje 11 pesmaric in 36 razmnoženih partitur. 26 pesmi ima razmnožene glasove. Prirastek v šolskem letu 1936/37: Ci-rilmetodski Vjesnik, Sklad in tri partiture.
Zbirka cerkvenih pesmi obsega 12 pesmaric in tiskanih partitur ter 25 razmnoženih partitur; 25 pesmi ima razmnožene glasove.
b)	godbena:
Zbirka ima 10 zvezkov partitur za šolski orkester, 2 skladbi za salonski orkester z 20 glasovi za razne instrumente, 3 skladbe za klavir in 40 glasov za razne instrumente.
V tem šol. letu sta bila nabavljena 2 zvezka partitur za šolski orkester in 15 glasov za godala.	„	,	.	*	  .
Zdravko Svikarsic, varuh.
10. Risarska zbirka se je za nekaj plastičnih modelov izpopolnila.
Košir Franc, varuh.
11.	Telovadna zbirka
Ob koncu leta 1936/37 smo imeli: 5 železnih drogov, 4 bradlje, 2 konja, 2 kozi, 2 para krogov, 1 trapez, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 2 plezalni vrvi, 2 para stojal za skoke in 3 deske (1 prožno), 4 blazine, 47 železnih in 72 lesenih palic, 48 železnih ročk, mrežo s stojali za odbojko, 2 žogi, 2 gredi in 55 parov kijev ter 400 zastavic.
Nekaj nujnih popravil na starem orodju se je izvršilo,
Miloševič Miloš, varuh.
12.	Zbirka za ženska ročna dela
Zavod je za ročno delo naročen na mesečnik „Handarbeit- und Wä* schezeitung“ s predlogami. Nahaja se v učiteljski knjižnici.
VIL
Fondi
1. Sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Odbor za upravljanje tega fonda je sestavljen iz direktorja ter profesorjev Dular-ja Jožefa in Radiča Anteja. V začetku šolskega leta je prejel ta sklad edini dohodek v izredno lepem znesku Din 2000'—, ki ga je podaril plemeniti tovarnar, g. Artur Heller v Kranju. Ravnateljstvo se mu prav iskreno zahvaljuje ter pričakuje, da ne bo g. A. Heller ostal osamljen v podpiranju revnih dijakov. Obresti tega fonda so znašale Din 275‘20’—, lanski saldo pa Din 607418. Izdatki za podpore revnim dijakom v šolskih knjigah in v gotovini skupaj Din 3101/80. Saldo v lem šolskem letu znaša Din 5247 58.
2.	Prešernov sklad.
Tudi letos se ta sklad razen obresti Din 9’35 ni pomnožil. Znaša Din 27047, kar je za Kranj, ki hrani zadnje ostanke našega najboljšega pesnika, po katerem nosi naš sklad svoje ponosno ime, vsekakor premalo. Ali res ni v Kranju nobenega mecena, ki bi hotel s svojim darom vzpodbuditi našo mladino k pesniškemu stremljenju?
C/5
5*r
c
T3
3
O
u.
o
2T
o
cd
3
cr
c
o
er
N O o o rr 2. o“0< *5* 2. er a 2- ro c rt>
9 zr. ® Ä ^ 2 5151 2. 2.<Q 2.
3 sroiD-o o cq 3
er er o O ^ o
OOg-D-^O-
n> re w£.o 2. *o
s 5 £72 cr2 ^
' er 5. 2.5. (0
<Q
o
O“
a
»0
a.
Di
CL
o
CO
o
^ÜO^COOQ tO Ul tO 4^ IO Ul
C/)<
T3
O
rt>
•a
•n
(0
Q.
0)
-<
O
2T
<5*
<T>
9
O
3
<
O.
C
< c/) n:
- Q-
<
?? * rp
e
•o
*1
0)
•<
5.
rr
CD
O*	s*r	-1
	*-i	Q>
		<
C/><	3 fO	C£_ 5*
itT	3	(0
<	o<	3
•		O
c rx	<5 o	3^
o 3	c	(5’
O	^o«	ro’
fo		3
««s	o*	C/3
	CA	Pf
(0
er
o
X2
C
t/3
s-
2.
er
3
CJ
O er 2TT3
s: o
w
o < er 2.
«/> o
5 2
CD 3
Q>
3
a
3
*T3 Ui
• • {/) {/>
a. ä
u.; *-i
o Cfl«
pr *~
«E «*
" er
<J =:
o
to
Q-
O
er
o« ^
I! CL
3* *"“*
3 0J
G S*
w< O rt> ^ 5/5 0» < -*! 3 O
O o £ 3"
■* CD
sr.»-
II. a: 56 dijakov II.b:	58 dijakov III.a:	36 dijakov Ill.b: 34 dijakov III.c: 41 dijakinj V.a: 46 dijakov V.b:	20 dijakinj VI.	: 45 dijakov VII.	: 43 dijakov	KONTROLNI PREGLEDI:	I.a: 45 dijakov I.b: 49 dijakov I.c: 47 dijakinj l.d: 47 dijakinj IV.a: 38 dijakov IV.b: 38 dijakov IV. c: 40 dijakinj VIII.: 30 dijaVov	SISTEMATIČNI PREGLEDI:	Razred in število pregledanih	
ui oj cu —‘ to to rc 1 1		1 - 1 1		 1		Ostalo nepregledanih	
— I0-»0jt0l0l04^0j CDOJ*—‘tOCD1—‘UlUlGi		to — to — OJtOtOtO OcD4^CDtoOOO)OJ		dober	Splošni razvoj
(X-vJOJ — CDOCOOJGO		coS — S O O Ul CD		srednji	
— 1 — to — — — 1 to		— — OJOJ^OOOOCD		slab	
coooca-^ui^ui^m		(OOtOONNtO^		nepravilen vid	
oj to 1 — 1 to 1 — 1		— 1 «— U> — 1 1 to		očesne bolezni	
to to 1 — 1 to 1 1 00		to 1 1 OJ to 1 1 1		motnje sluha	
Oj —‘ 1 — to — oj — to		| IO 1 1 1		bol. nosa in ust	
- 1 1 1 1 1 ~ 1 ~		II i 1 i 1 > 1		motnje govora	
tol 1 1 1 1 1 1 1		1 1 1 1 - 1 1 1		pljučno obolenje	
1 1 1 1 1 1 1 1 1		— N Ul N N Ul —		pri letoš. pregledu tub. reakc.	
OJ OJ to to — to 1 OJ —		tOOJ^* — — OJ — to		napake na srcu	
Ul 4»-to O 00-				kožne bolezni	
1 — 1 — 4^U1U1004X		tO — ! to -s| to -*v! 4^-		slaba tel. nega	
Ul034^c&00**0c000		OjOOOOOU1^.“v|OJ		poveč. žrel. in nebnice	
OJ — C&CBtOCOUitOtO		tOtS^J —		golša	
OJ OJ 1 — ►£*. OJ ►— OJ Ul		1 — **4 tO 4^ 4^ 05 OJ		ncpraviln. na okostju	
OJ to tO^OiUlOOD		lOUl^lUi — OJCDOO		slaba drža	
1 *—. 1 1		1 -to 1 - 1			živčne bolezni	
— to — — ^l-*-*^IO		4- — tO ' 1 1 tOQ		druge nepravilnosti	
— uiuiSuiSS^o^				carles zob	
-^uiojSSStoo^foS		o^!S-SStoSIo		Zobje v redu	
i-, ro
SL o b‘ t
o
?r
CA
0)
3
O-
"i
03
CL "1
N<
C/><
o_
5T ^ *■ • rt> N_ (0 ’Ö
o- o S* tr. 2. jE
jl 5’
Ud« *-*•
B 7?
t) < < » *• "t ^ 2 2 § * c c
c/><
B
2. CL
l-<
_ N< 2. ^
c 2 CT
vC ^
S ~
O' to
SSi'
13
B
N
Seznam učencev po stanju ob koncu šol. leta
1. Razvrstitev dijakov po učnih uspehih
Imena odličnjakov so tiskana s KREPKIMI VELIKIMI, imena učencev s prav dobrim uspehom z razprtimi črkami.
I.a razred
Razrednik : supl. Opeka Anion
Božič Franc Brence Davorin Buh Hrvoje Domenig Milan Eržen Pavel GANTAR PAVEL HELLER DORIAN Kašlrun Anton Kemperle Vladimir
Izdelali so:
Kurat Miroslav Lešnik Rafael Mali Anton Meglič Ljubomir Murovec Marjan Novak Pavel Oprešnik Stojan Prešern Ludvik Ravnik Vladimir
Remic Eranc Rode Franc Sajovic Ivan Škerget Bogomir Smerdel Franc Šliber Franc Vidic Alojzij Vreček Janez
Popravni izpit imajo:
Bajt Marjan iz matematike Batič Leopold Iz matematike Florjančič Marjan Iz matematike Grmek Franc iz matematike Jocif Ferdinand iz matematike Kokalj Valentin iz zemlj. In matematike Micullnič Uroš iz slovenskega fezika Neuman Zdravko iz matematike
Pintar Anton iz franc, in zemljepisa Pirc Liborij iz matematike Rozman Franc iz zemlj. in matematike Synovec Zdenko iz matematike Vršnak Franc iz slov. Jez. in mat. Wahl Ludovik iz slov.fez.
Leber Albin iz slov. jez. in mal.
Nista izdelala:
Kumer Milan	Vozel	Dušan
I. b razred
Razrednik: suo1. Hrovat Bogomil
Izdelali so
Ažman Jožef Berčič Rudolf BERTONCELJ JOSIP Cunja Pavel ERZNOZNIK JANEZ Fabian Jakob Grilc Franc Hajnrihar Zdravko Jug Friderik Kemperle Jožef
Klančnik Franc Košir Branko Krajec Viljem Kržič Anton Marinšek Jožef Markič Franc Napokoj Ivan Omerza Ivan Pagon Janez Poljanec Anton
Poljšak Bojan Prestor Dušan Rot Srečko Rozman Milan SAJEVEC MIHAEL Š i v i c Ciril Šmitek Ludvik Špendov Anton Žakelj Anton
Bertoncelj Alfonz, iz slov. jez.
Božič Franc, iz franc. jez. in zemlj. Burger Nikolaj, iz slov. in franc. Jez. Cerkovnik Ivan, iz slov. jez. tn zemlj. Golc Ignac, iz slov. jezika Hafner Anton, iz slov. jez. in mat. Klančnik Jožef, iz franc. jez. in mat. Lavtar Viktor, iz zemlj. in mat.
Popravni izpit imajo:
Likozar Ivan, iz slov. in franc. jez. Plevel Franc, iz franc. jez. in mat. Rak Franc, Iz slov. jez. in zemlj. Tavčar Franc, iz matematike Vidic Janez, iz franc. jez. in mat. Žibert Alojzij, iz matematike Žontar Stanislav, iz franc, jezika
Niso izdelali:
Gunčar Mirko Ivnik Vincenc
Matjaž Marijan Vidic Marijan
Ne more več biti redni učenec: Božič Ivan
Andrejašič Ana Babič Terezija Bajželj Ana Boltar Vida E m m e r Anda FAJDIGA NADJ\ Fakin Kancijanila FRANTAR PAVLA Gašperlin Marija Grašič Marta Hlebš Aleksandra Hribar Marija
I.c razred
Razrednik: prof. Sterle Marijan
Izdelale so :
Jerman Danica Juretič Mara KORBAR MILENA Kos Majda Kranjc Danijela Krč Marica Kruh Milena Lorene Vera Martinjak Valerija Omersa Ana Ostanek Marta Pretnar Gabrijela
Serajnik Frančiška Seršen Vajuka Šemrov Marija Šinkovec Vida Škrinjar Majda Špenko Melanifa Šumi Albina ŠvegelJ Marija Tomažič Frančiška Varacha Milada Zebre Franja
Bizjak Pavla, iz verouka in matematike Falelič Valentina, iz matematike Götz Helena, iz franc, jezika in mat. Grohmann Felicita, iz matematike Kern Regina, iz matematike
Niso
Götz Ana Labura Veronika
Rojina Darinka, iz matematike Štoviček Miloslava, iz matematike Vidic Marta, iz matematike Žagar Nada, iz matematike
izdelale:
Sušnik Jelica Šimunac Nada
Bajželj Marija Baloh Marija Ferjane Ana Ferjančič M. Ana Gašperšič Leonarda Gostinčar Nada Janežič Majda KAPUS IVANA
I.d razred
Razrednik: supl. Pilgram Marija
Izdelali so :
Kern Katarina Koselj Marjeta Križnar Ivana Lebar Alojzija Luznar Ana Petrovčič Ana Plantav Alojzija Pohlin Gabrijela
Popravni izpit imajo:
Potočnik Stana Rant Sonja Skrt Alojzija Smole Tatjana Torkar Ivana Zdešar Marija
Arhar Marija, iz franc, jezika
Baloh Martina, iz matematike
Dejak Angela, iz franc, jezika
Gorjanc Marija, Iz franc, jezika
Gostinčar Viktorija, iz srbohrv. in franc. jez.
Klinar Ivana, i/. zemljepisa
Lampreht Silva, iz franc, jezika
Mayr Marija, iz franc. jez. in mat.
Mesec Albertina, iz franc, jezika Ošlak Marija, iz matematike Skumavc Albina, iz franc, jezika Starman Alojzija, iz matematike Uršič Vanda, iz franc, jezika Vole Marija, iz zemlj. in mat. Vrečko Vera, iz franc. Jezika Zidar Ana, iz franc, jezika
Arnež Franja Dolžan Gabri|ela Hafnar Marija
Niso izdelale:
Koren Damjana Hudobivnik Angela Nograšek Ivana
Pavlin Genovefa Tičar Alojzija
Bačnik Janez Bertoncelj Marinko Brolih Anion
II.	a razred
Razrednik : prof. Štirn Ano
Izdelali so :
Debič Boris Eržen Anton Eržen Ivan
Fon Stanislav Gartner Ferdina Grimšičar Anton
Grmek Janez Gruden Bogomil Košenina Jožef Krašna Filip Kump Aleksander Kump Pavel Lešnik Tomaž Mateža Jožef
Mausser Emil Mohor Bogdan Pirc Alojzij Prešeren Anion Razpotnik Anion Rozman Alfonz SABOTHY BORIS Slonovic Branko
Tavčar Ciril Tičar Anion Tišler Janez Vrezec Melod Vrezec Stanislav Zima Anton Zupan Valentin
Popravni izpit imajo:
Ahačič Franc, 1. iz slov. jezika Ahačič Franc, II. iz matematike Čujež Milan, iz franc, jezika Grebenšek Leopold, iz zgod. in mat. Gruden Julijan, iz zemljepisa Kovačič Ivan, iz matemallke Kuclar Slanislav, iz matematike Longo Alojzij, iz matematike Malec Slanislav, iz franc, jezika Matevžič Radovan, iz zemljepisa Ovsenek Bruno, iz franc. jez. in mat.
Pogačnik Dušan, iz zemlj. in mat. Prinčič Valentin, iz franc, jezika Rabič Marijan, iz zemljepisa Rozman Rudolf, iz zgodovine Schilling Marijan, iz mat. in petja Slavec Igor, iz francoskega jezika Sno| Franc, iz matematike Stanjko Slanislav, iz francoskega jezika Tomažič Slanislav, iz malemalikc Zacharias Ervin, iz malcmalike
Nista izdelala:
Perko Pavel	Trilar	Vllibald
Ne more več biti reden učenec: Tušek Karel
II.	b razred
Razrednik: prof. Fortuna Mariin
Ahačič Jožef Benedik Anica Bertoncelj Jožef Bitenc Vera Buh Herta Cof Ivica Češenj Mirjam Dolžan Viktorija Eržen Frančiška Golob Terezija Habjan Milica
Izdelali so:
Horvat Žarko Jereb Marija Kališnik Cecilija Kavčič Tatjana Kemperle Bogomila Korenčan Valenlin Marčič Jelena Novoseljskij Ekalerina Pernuš Mira Podržaj Antonija
Primožič Ana Ravnik julij Resman Marija Rozman Marija ŠAŠELJ MARIJA ŠIFRER JOŽEF Šiška Alfonz Šubic Jožica Tominc Hedvika Triller Zofija Vrezec Nada
Popravni izpit imaj'o:
Baiželj Albina, iz franc. jez. in zgodovine	Dolžan Jožef, Iz franc. Jez. in pelja
Bavdaž Alojzij, iz prirodopisa in mat.	Fugina	Anica,	iz slov. in franc. jez.
Ham Majda, iz matematike Hölzl Gerhardt, iz slov. jezika Jerala Franc, iz slov. in franc. Jez. Pesjak Franja, iz franc. jez.
Prevc Peter, iz slov. in franc. jez. Rajgelj Franc, iz slov. in franc. jez. Resman Ivanka, iz franc in mal.
Roblek Slavica, iz matematike Ropret Olga, iz matematike Šolar Stanko, iz slov. in franc. jez. Umnik Stanko, iz slov. jezika in petja Zorc Leopold, iz slov. in franc. jez. Žagar Ivan, iz srbohrv. in franc. jez. Žešlin Ljudmila, iz slov. in franc. jez.
Marek Jaroslava Novak Emil
Niso izdelali
Pogačnik Milena Primožič Bogdana Vozel Marija
Zaplotnik Rudolf Žagar Vera
Cvetko Jožef Demšar Janez Dolenec Zmagoslav Ekar Ciril
Furlan Rudolf Kuster Vladimi Murovec Ivan
Ilf. a razred
Razrednik : prof. Rupnik Boris
Izdelali so :
Papier Frančišek Pleško Igo
Pochyla Marijan Pollak Staš Pretnar Leopold Resman Alojzij S e g o I i n Štefan
Popravni izpit imajo:
Sitar Peter Šegula Pavel Šumi Ignacij Urbanc Silvester Vitrih Franc Žebre Ivan Žerovec Ivan
Bradaška Matija, iz franc. jez. in zgod. tiulovec Anton, iz srbohrvat. jezika Freigang Herbert, iz slov. jezika Kobenter Milenko, iz slov. in franc. jez. Kos Uroš, iz nemškega jezika
Kosec Anton, iz franc, jezika Kristan Alojzij, iz zgodovine Lesjak Josip, iz franc. jez. in mat. Primožič Josip, iz matematike /un Jožef, iz matematike
Niso izdelali:
Pečar Ludovik	Stojan Vladimir	Zupan	Cvelko
Rebol Anton	Synovec Miroslav
Zaradi bolezni neocenjen: Oblak Ludovik
III.	b razred
Razrednik: prof. Pilgram Vladimir
Arnež Franc Bajželj Janez Cegnar Stanislav Finžgar Jožef Gašperlin Janez
Izdelali so:
Gorjup Franc JAMNIK RAJKO Jamnikar Ljubomir Mikuluš Jožef Pečnik Miroslav
Ravnik Ludovik Šlalekar Herman Štefe Živko Štravs Franc ZORMAN IVAN
Belec Vinko, iz matematike Cunja Sergej, iz verouka in zgodovine Dvoržak Georgij, iz franc, jezika Goličič Franc, Iz nem. jez. in mat. Petek Mihael, iz matematike Pogačar Vinko, iz matematike
Ropret Jožef, iz matematike Sušnik Janez, iz nem. jezika Sušnik Vladimir, iz slov. in nem. jezika Skofic Ignacij, iz matematike Žagar Iztok, iz matematike
Janc Stanislav Japelj Marijan
Niso izdelali:
Rugale Marijan Sajovic Matija
Šinkovec Stanislav Thuma Ivan
Ne moreta biti več redna učenca: Eržen Franc	Svetek	Srdan
III.	c razred
Razrednik : prof. Prevec Silva
BAUDEK ŽORŽA Domnik Hilda DYML MILUŠA Eržen Eva FIGAR MARIJA Fine Draguša Fon Justina Hlebce Angela Hotko Marija Jerman Danica Keržič Danica
Izdelale so:
KOČEVAR MARIJA Lampreht Zora Lasič Ladislava Malovrh Anica Matjašič Milena Mohar Štefanija Pajer Marija Planina Ana Poličar Vida Sajovic Marja Sajovic Tanja
Škof Marija Stefe Danijela Torkar Marija Udir Marija Vilfan Marija
Vršnak Stanislava Zupan Angela Zupan Marija ŽVAB GABRIJELA
Popravni izpit imajo:
Brodar Olga, iz nem. jez.
Freigang Edit, iz fizike
Križnar Danica, iz zgod. in zemlj.
Lenardič Silva, iz zgod.
Miklavčič Slavka, iz nem. jez. in zemlj.
Mlaker Zdenko, iz nem. jez.
Šifrer Ana, Iz zgod. in zemlj. Vidic Veronika, iz zgod. in fizike Vrabec Dragica, Iz nem. jez. Wahl Anica, iz zgod.
Nista iz delali:
Bernard Božena	Erman	Karla
Andrej ašič Stanislav Belak Ernest Bernard Srečko Čebašek Franc Falur Vekoslav Gorjup Jožef Jaklič Mitja Kalan Urh
Po popravnem
Andres Zdenko Ausser Iztok Maraš Jožef
Leber Mitja Masterl Alojzij
Izdelali so:
Kern Jožef Klinar Miha Kolenc Andrej Košir Vincenc Kozjek Anton Krivic Franc Krmelj Matevž Lukane Anton
izpitu v j'unijskem r
Mesarič Anton Rohrmann Adolf Sitar Peter
Niso izdelali:
Mulej Janez Pižent Vincenc
Marinček Janez Pečnik Božidar Petelin Josip Poljšak Dušan Ravnik Danilo Razboršek Janez TOPORIŠ IVAN ARM. Vilfan Jožef
ku so izdelali:
Stroj Ivan Žvab Radoslav
Šemrov Franc Vehovec Mihael
Andrašič Ignac BATIČ ALOJZIJ Dolenc Anton Erzar Franc Fale Zdravko Florjančič Ivan Golc Ivan
IV.	b razred
Razrednik: prof. Ferjančič Sonja
Izdelali so :
Hafner Hranimir Kavalar Stanislav Marčan Anton Markelj Slavko MAZI ALOJZIJ Nachtigal Jožef Ovsenik Avgust
Pesjak Franc Rotar Bogomil Truden Anton Vilfan Stanislav Zmrzlikar Franc
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali
Blenkuš Andrej, iz matematike Gogala Miroslav, iz matematike
Sušnik Stanislav, iz zgod. Špendov Franc, iz zgod.
Ambrožič Anton Celestina Josip Grobovšek Janez
Niso izdelali:
Košir Vinko Pernuš Leopold Pezdič Svetozar
Smole Avgust Strupi Janez Zakrajšek Milan
Ne more biti več reden učenec Pogačar Franc
Ažman Ana
Bclci j an Marija
BERTONCELJ MARIJA
Cvijanovič Mirena
Izdelale so:
FAJDIGA DARJA Fischer Ljudmila JANKOVIČ ŠTEFANIJA LOTRIČ BRONISLAVA METELN VIDA
Palovec Štefanija Rant Majda Šinkovec Ana ŠPENKO IRENA
Po popravnem
Arhar Stanislava, iz nem. jez.
Auprich Milena, iz sloven. jez. Cimperman Darinka, iz nem. jez. Dermota Marija, iz nem. jez.
Dolžan Kristina, iz matematike Filo Vera, iz matematike Lakota Vida, iz nem. jez.
Benedik Stanislava Fatur Vera Golob Marija Hafner Štefanija Javornik Ana
izpitu so izdelale :
Odar Cecilija, iz matematike Pogačnik Ana, iz zgodovine Prinčič M a t i I d a, iz matematike Vovk Frančiška, iz zgodovine Žagar Savica, iz matematike Žešlin Vlasta, iz nem. jez.
Niso izdelale:
Kumer Silva Lipovšek Majda Mavčič Ana Pavlin Marija
Rojina Vladimira Rus Marija Suchy Jelka Ulčar Nada
Ne more biti več redna učenka: Verbič Ana
Colija Anton Čeplak Franc ČESEN ANDREJ Čop Leopold Grilc Anton Grobovšek Drago Grošelj Anton
V.a razred
Razrednik : prof. Kmet Mirko
Izdelali so:
Kristan Janez Nečemar Boris Oprešnik Miloš Pavšič Miran Pochyla Bojan Poljanšek Stanislav SCHIFFRER MARIJAN
Popravni izpit imajo:
Slapar Ervin Šprajcar Franc Sumi Franc Tavčar Ivan Vidic Franc VRTOVEC BOJAN Zvanič Krunoslav
Benedik Jožef, iz franc. jez. Ciglič Henrik, iz nem. jez. Dolenc Bogdan, iz franc. jez. Kavalar Vinko, iz franc. jez. Luin Alojzij, iz nem. jez.
Ramoveš Marijan, iz narodn. Jez. Rutar Miloš, iz franc. jez.
Veracha Branko, iz franc. Jez. Žagar Stanislav, iz franc. jez.
Beljan Anton Brgant Tomaž Erker Stanislav Golob Radovan Golorej Ivan
Novak Zorislav Poločnik Anton Ruparčič Mirko Rus Rudolf Sadar Marijan
Suchy Leo Velušček Jožef Vovk Jakob Zupančič Franc Zemlja Valentin
V.b razred
Razrednik : prof. dr. Žontar Josip
Berjak Ana FERČEJ JERICA Grašič Ana Horwitz 11 z a
Ambrož lvka, iz franc. jez. Kuster Nada, iz narod. jez. Pernuš Marija, iz franc. jez.
Kraupp Vera Leber Ivana
Izdelale so:
Jenkole Rozalija Ješe Marija LAKOTA GABRIJELA Pleško Tatjana
Popravni izpit imajo:
Sirupi Marija ŠIFRER MARTINA Zupan Pavla
Semen Jožica, iz franc. jez. Vidmar Zlatka, iz franc. jez.
Niso izdelale:
Likosar Marija Triller Zora
Barle Jožef Brodar Danica Bulovec Slava Česen Ivan Dolar Daro Džanga Katarina Figar Dragoslav Keržič Marija
VI. razred
Razrednik: prof. Korbar France
Izdelali so:
Knific Ivan Legat Pavel Pogačar Slavica Segulin Mario Spiler Adolf Stritih Stanislav Šiška Jožef ŠIVIC ALBIN
Šorli Slavica Ukmar Cvetka Urbanec Janez Urbas Milutin Vagaja Božena Zirkelbach Nada
Popravni izpit imajo:
Feldin Zvonimir, iz matematike Frass Marijan, iz matematike Gašperin Ivan, iz nem. Jez. Hlebce Ana, iz matematike Klein Bruno, iz lat. jez.
Kovačič Franc, iz nem. jez. Kumer Ivan, iz matematike
Matevžič Zora, iz matematike Miklauc Rudolf, iz matematike Smolej Bogomir, iz matematike Štiglic Franc, iz matematike Vidic Vladimir, iz lat. jez. Vidmar Tugomir, iz nar. jezika
Debevec Mihael	Peneš Marija
Dolenc Dana	Seliškar Milena
Lampret Magdalena	Šumi Danica
Malaje Savina
Ne more več biti redni učenec: Lipovšek Boris
Bajd Danica Colarič Otmar Dolžan Miroslav Falle Mirko Hafner Ivan Hafner Pavel Istenič Marija
VII.	razred
Razrednik: prof. Planina Francč
Izdelali so:
Klavčič Alojzij Klobovs Anton LAMPIČ MILAN Maček Jožef Malec Oskar Miklauc Gertrudis Modic Emilija Pintar Ferdinand
Prislov
Schwab
Viktor
Friderik
SIRC LJUBO ŠVIKARŠIČ MARIJA Trček Božena Truden Ivan Urančič Likar Friderik
Popravni izpit imajo:
Čebul Janez, iz matematike Golob Frančiška, iz matematike javor Ivan, iz narod. jez.
Kovač Bogomil, iz nem. jez.
Koželj Janez, iz matematike
Mausser Karol, iz matematike Rozman Ciril, iz nem. jez. Zupančič Leon, iz nem. jez. Žumer Miroslava, iz matematike
Ausser Cvetko Faletič Janez Golmajer Elizabeta Hočevar Josip
Niso izdelali:
Ješe Jožef Koman Ljubomir Korbar Janez Lombar Janez
Ostaszewski Marcelj Skrt Anton Triller Igor
VIII.	razred
Razrednik: prof. dr. Tomšič Franc Izdelali so:
Savnik Slavko Šiška Gabrijela Šmilek Anton TRIBUŠON ANTON
Cesenj Marko	Kmet Mirko
Dolenc Marijan	Lovšin Anion
Ekar Milan	Papier Alojzij
Jan Josip	Pogačnik Vid
Rosenstein Karel
Benedik Pavel, iz nem. jezika Brgant Valentin, iz matematike Hribar Miroslav, iz matematike Kern Franc, iz matematike
Kržišnik Stanislav, iz matematike Murnik Ciril, iz kemije Murnik Franc, iz kemije
Niso izdelali:
Brenk Vincenc Eržen Valentina Kosec Franc
Lukane Aleksander Maučič Vladislava Pohar Avgust Suc Emil
Virnik Anton Weisseisen Marija Zupan Gustav
2.	Nižji tečajni izpit
Nižji tečajni izpit se je vršil 18. in 19. junija pod nadzorstvom min. odposlanca dr. Lovra Sušnika in gimn. direktorja ter 21., 22. in 23. junija pod nadzorstvom gimn. direktorja.
Izpitni odbor za IV.a razred: suplent Dular Jože, predsednik ozir. izpraševalec za slovenski jezik; prof. Medved Ivan, stalni član pri slovenščini, zgodovini in zemljepisu; dr. Žontar Josip, predsednik pri slovenščini, stalni član pri francoščini in matematiki, izpraševalec za zgodovino in zemljepis; prof. Stirn Anica za francoščino ter direktor za matematiko.
Izpitni odbor za IV.b razred: prof. Ferjančič Sonja, predsednica, izpraševala slovenščino; prof. Prevec Silva, stalna članica, izpraševala francoščino; suplentka Pilgram Marija, predsedovala pri slovenščini ter bila stalna članica pri francoščini in izpraševala matematiko; prof. Planina Franc izpraševal zemljepis; suplent Opeka Anton izpraševal zgodovino.
Izpitni odbor za IV.c razred: suplent Kejfež Josip, predsednik; prof. Stirn Anica, stalna članica pri matematiki, izpraševala francoščino; prof. Pilgram Vladimir, stalni član in izpraševalec za matematiko; suplent Hrovat Bogomil, izpraševal slovenščino; suplent Opeka Anton, izpraševal zemljepis ; suplentka Mihailovič Miroslava, izpraševala zgodovino.
Po § 57. zakona o srednjih šolah so bili izpita oproščeni:
iz IV.a razreda:
Pečnik Božidar
TOPORIŠ ARMAND
iz IV.b razreda:
BATIČ ALOJZIJ
Kavalar Stanislav MAZI ALOJZIJ
Dolenc Anton
iz IV.c razreda:
BERTONCELJ MARIJA FAJDIGA DARJA JANKOVIČ ŠTEFANIJA
LOTRIČ BRONISLAVA METELN VIDA Rant Majda
ŠPENKO IRENA
Andrejašič Stanislav Andres Zdenko Belak Ernst Čebašek Franc Fatur Vekoslav Gorjup Jožef
a)	Izpit so napravili:
Kalan Urh Kern Jožef Klinar Miha Košir Vinko Krivic Franc Krmelj Matevž
Maraš Jožef Marinček Janez Petelin Josip Razboršek Ivo
b)	Zavrnjeni za 3 mesece:
Ausser Iztok, iz francoščine Bernard Srečko, iz zgod. in zemljepisa Kolenc Andrej, iz francoščine Kozjek Anton, iz matematike Lukane Anton, iz francoščine
Mesarič Anton, iz zgod. in zemljepisa Ravnik Danilo, iz zgod. in zemljepisa Stroj Ivan, iz matematike Vilfan Jožef, iz francoščine Žvab Radoslav, iz francoščine
Jaklič Mitja
c) Zavrnjeni za leto dni:
Poljšak Dušan	Rohrmann	Adolf
Andrašič Ignac
Benedik Franc (drugič)
Blenkuš Andrej
Erzar Franc
Florjančič Ivan
Gogala Miroslav
Golc Ivan
USPEH V IV. b RAZREDU
a)	Izpit so napravili:
Hafner Hranimir Keržič Stanislav Marčan Anton Markelj Slavko Nachtigal Jožef Pesjak Franc Rotar Bogomil
Sušnik Stanislav Špendov Frančišek Truden Anton Vilfan Stanko Zmrzlikar Franc
b) Zavrnjen za 3 mesece: Ovsenik Avgust, iz franc, jezika
c)	Zavrnjena za eno leto:
Fale Zdravko	Zorč	Miroslav
USPEH V IV.c RAZREDU
Auprich Milena Ažman Ana Belci j an Marija Cvijanovič Mirena Dolžan Kristina
a)	Izpit so napravile: Filo Vera
Fischer Ljudmila Kokalj Marija (priv.) Odar Cecilija Šinkovec Ana
Vovk Frančiška Žagar Savica Žešlin Vlasta
b)	Zavrnjene za 3 mesece:
Arhar Stanislava, iz francoščine	Lakota Vida, iz francoščine
Dermota Marija, iz francoščine	Prinčič Matilda, iz francoščine
c)	Zavrnjene za eno leto:
Cimperman Darinka	Križnik Vida	Palonc Štefanija
Gabrič Ljudmila	Lenardič Vlasta	Pogačnik Ana
3.	Višji tečajni izpit Višji tečajni izpit se je vršil od 10. do 16. junija.
Izpitni odbor:
Predsednik:	dr. Sušnik Lovro, načelnik prosvetnega oddelka kr. ban-
ske uprave v Ljubljani, ministrski odposlanec. Podpredsednik: dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor.
Ciani:	prof. dr. Tomšič Franc, za narodni jezik;
prof. Fortuna Martin, za francoski jezik;
prof. Ferjančič Sonja, za nemški jezik;
supl. Pilgram Marija, za matematiko;
supl. Opeka Anton, za narodno in občno zgodovino ter
za zemljepis kralj. Jugoslavije.
Zapisnikar:	prof. dr. Tomšič Franc.
Naloge:
1. Narodni jezik: Realizem v jugoslovanski književnosti. (Razprave.)
2. a) Nemški jezik: J. W. Goethe: Der Oberkellner. (31 vrstic.)
b)	Francoski jezik: Andrč Laurie: Memoires d’un collčgien.
(p. 129—130.)
3. Matematika:
1. Prvi člen geometrične progresije je enak manjšemu korenu enačbe
log (3 x + 1) — 4	1
(3 x -j- 1)	= jopo » četrti člen pa maksimu funkcije
y = x3 — 4 x2 -j- 5 x -J- 22 ; poišči vsoto prvih 12 členov!
2. Osnovna ploskev trostrane prizme je dana z a = 46° 29' 31",
ß = 73° 57' 8 ", c = 8, 4 ; volumen prizme V = 382, 47 ; izračunaj prostornino prizmi očrtanega valja!
3. V oni točki hiperbole 25 x2 — 16 y2 = 400, katere abscisa je enaka ordinati (x = y > 0), potegni tangento; določi a) ploščino in težišče trikotnika, ki ga tangenta tvori z asimptotama, b) razdalji dotikališča od obeh asimptot!
I. Izpit so napravili:
1. Brgant Valentin, sin posestnika Janeza v Zmincu, roj. 14. febr. 1916 v Zmincu.
2. Cesenj Marko, sin Karla, dirigenta banke v Kranju, rojen 18. decembra
1917 v Ljubljani.
3. Dolenc Marijan, sin Edvarda, trgovca v Kranju, rojen 12. februarja 1919 v Kranju.
4. Ekar Milan, sin Ivana, sod. oficijala v pokoju v Kranju, rojen 9. januarja 1919 v Kandiji pri Novem mestu.
5. Hribar Miroslav, sin Andreja, železničarja v Kranju, roj. 15. marca 1918 v Uršnih selih pri Novem mestu.
6. Jan Josip, sin Jerneja, orožniškega narednika v Kranju, rojen 21. julija
1918 v Dolenji vasi v Avstriji.
7. Kern Franc, sin posestnika Janeza v Praprotni Polici, roj. 7. decembra 1917 v Praprotni Polici.
8. Lovšin Anton, sin posestnika Janeza v Goriči vasi, rojen 6. oktobra
1917	v Goriči vasi v kočevskem okraju.
9. Papier Alojzij, sin trgovca Alojzija na Bledu, rojen 23. junija 1919 na Bohinjski Beli.
10. Pogačnik Vid, sin Apolonije, tov. delavke na Gor. Savi, rojen 11. junija 1919 na Brezjah.
11. Rosenstein Karel, sin Josipine Štravsove v Slov. Javorniku, rojen 17. junija 1917 v Šmartnem ob Dreti pri Gornjem Gradu.
12. Savnik Slavko, sin trgovca Ivana v Kranju, rojen 5. junija 1919 v Kranju.
13. Šiška Gabrijela, hči poslovodje Josipa v Stražišču, rojena 18. junija 1918 v Vodmatu pri Ljubljani.
14. Šmitek Anton, sin prokurista Antona v Kropi, rojen 22. oktobra 1914 v Kropi.
15. TRIBUSON ANTON, sin Antona, orož. narednika pri Sv. Ani, rojen 20. februarja 1919 v Sistiani v Italiji. (Oproščen ustnega izpita).
16. Sušteršlč-Pfeifer Jelka, hči dr. Vilka, ban. načelnika v Ljubljani, rojena 25. februarja 1915 v Krškem (privatistka).
II.	Popravni izpit v avgustu t. I. imajo:
1. Benedik Pavel, sin + Franca, gostilničarja v Kranju, rojen 28. apriia
1918	v Kranju, iz nemškega jezika.
2. Kmet Miroslav, sin profesorja Mirka v Kranju, rojen 21. aprila 1919 v Celju, iz nemškega jezika.
3. Kržišnik Stanislav, sin Antona, gostilničarja v Ljubljani, rojen 9. novembra
1917	v Gorjah, iz matematike
4. Murnik Ciril, sin Franca, žel. uradnika v pok. v Siruževem, rojen 21. oktobra 1917 v Ribnici, iz narodnega jezika
5. Murnik Franc, sin Franca, žel. uradnika v pok. v Siruževem, rojen 24. marca 1919 v Ribnici, iz občne zgod. z zemlj. Jugosl.
III.	Zavrnjena za eno leto:
1. Sajovic Tihomil, sin dr. Ivana, odvetnika v Kočevju, rojen 2. januarja
1918	v Kočevju, (delal drugič; ne more več delati izpita kot redni učenec).
2. Kolenc Adolf, sin Adolfa, zaseb. uradnika v Celju, rojen 15. junija 1913 v Celju, (privatist; delal drugič).
Privatni izpiti
Izdelali so:
Sprejemni izpil za I. razred: Zevnik Mihael, Pazler Zora.
I. razred : Pazler Zora
II. razred: Skočir Gabrijela
III. razred: Milavec Štefan (dopolnilni izpil)
IV. razred: Kokalj Marija]
VIII. razred: Pfeifer-Šušteršič jelka
Popravni izpit imajo:
I. razred: Rol Janko, iz verouka in slov. jezika
Zevnik Mihael, iz slov. jezika in zemljepisa. II. razred: Pazler Zora, iz zemljepisa in matematike
III. razred: Müller Marija, iz zgodovine in fizike
Skočir Gabrijela, iz zgodovine in zemljepisa VI. razred: Dermota Leopold, iz narodnega jezika
Med izpitom odstopila:
IV. razred: Milavec Štefan V. razred: Lapajne Denis
Niso izdelali:
II. razred: Korošec Ivan, Gajič Nikola
CD
J*
.22
"co
č/5
<N
CD
CO
CN
PO
T**
CN
CN
CN
CN
05
05
CN
00
CO
2 °
in
00
CN
IO
0)
CJ
c
0)
>CJ
3
ob
CN
CO
PO
d5
ro
“co
c/5 a
05
co
CN
CN
m
PO
PO
PO
PO
CN
CO
CN
PO
PO
Q.
00
CN
Tf
o>
CN
m
-t
05
CO
CN
PO
CD
CD
00
CN
5 s
CN
C4
00
O 03
CN
m
00
CD
ro
CD
"co
PO
T
05
00
CM
CT
CM
rc
</) s.
Skupaj I 444 266 710 I 4 1 5 II 4 3 7 ;j 8 4 12 I 436 262 698
o-
Oi
o
CD
C/3
o <5
to
Oj
O
to
to
sr
to
T3
O
OJ
IO
*D
OJ
4^
Ol
Ol
o
<Q <3
CD
OJ O
•a
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja
Statistika učencev po uspehu dne 15. maja za IV. in VIII. razr., 5. junija za ostale
U
N
CÖ
u
00
m 05
CD
O
c/)
CD CD
C0
05 OJ
ro
05
O
05 CD
05
04
m
OJ
ro
in o
00 ro
Ol
rvi cd Ol —
ro m
05
m
M
cn
-o
-o
O. Cu
»u
m oi
oo in
o
oi
05 Ol
05
Ol
ro
CD
m m
oi
CM
m
oi
oo
ro —
Ol
-o
>U
oi
05
-a
a.
T3
G
XII.
Razglas
Velike počitnice trajajo od 29. junija do všielega 23. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministra prosvete S. n. br. 10.110 od 14. marca 1929 velja to enako za abitu-rijente tudi potem, ko že prejmejo izpričevalo o višjem tečajnem izpitu.
Prijave za popravne izpite morajo biti vložene do 20. avgusta. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za din 10’— in s toliko kolki po din 10'—, iz kolikor predmetov mora prijavljenec delati izpit. Priložiti se mora tudi zadnje Izpričevalo. Pomanjkljive prijave se ne bodo upoštevale. Prijave za popravne izpite se dobe pri slugi.
Popravni izpiti se prično 25. avgusta po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju.
Vpisovanje za šolsko leto 1937/38:
Dne 1. septembra za I. razred 2	II
3.	„	„ III. in IV. razred
„	4.	„ V.-VIII. „
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, novinci pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh neposrednih davkov. Vsak učenec mora tedaj prinesti k vpisu tudi potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, če mu je davek predpisan. Vrhu tega morajo starši v opombi prijave vpisati in s svojim podpisom potrditi izjavo, da nimajo drugih davku podvrženih dohodkov ali premoženja, razen onega, katero izkazuje potrdilo davčne oblasti.
Šolnina znaša:
	Pri letnem davku			I.—IV.	razr.	V.—VIII. razr.
preko Din 800‘—		do	1000’—	Din	75’—	Din 100’—
n	„ l.ooo--	n	3.000’—	n	11250	„ 150’—
M	„ 3.000 —	n	5.000--	n	150’—	200'—
n	„ 5 000’—	n	6.000’—	n	26250	» 350'—
	„ 6.000 —	n	7.000'—	n	300 —	400'-
n	„ 7.000’—	**	8.000’—	n	375’—	, 500'-
n	„ 8.000’—	n	9.000’—	n	48750	„ 650'-
	Pri lelnem davku		I.—IV. razr.	V.—VIII. razr.
preko Din	9.000 —	do 10.000 —	Din 600'—	Din 800’—
n n	10,000 —	„ 12.000 —	„ 750 —	„ 1.000-—
n n	12.000 —	„ 15.000-—	„ 1.125-	„ 1.500 —
99 n	15.000 —	„ 20.000 —	„ 1.500--	„ 2.000"—
n n	20.000-—	„ 25.000 —	„ 1.875-—	„ 2.500'—
n n	25.000*—	„ 30.000-—	„ 2.250-	„ 3.000'—
•» n	30.000 —	„ 40.000-—	„ 2.625 —	„ 3 500-—
m n	40.000 —	„ 50.000-—	„ 3-000-—	„ 4000 —
Preko Din	50.000*—	davka se na vsakih	začetih Din 1.000’—	plača še po
Din 10 —	več.			
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za otroka v najvišji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
V I. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpit, če ne dovrše v 1.1937. 14 let starosti! Tudi učenci, ki niso prvega razreda izdelali ter dovršujejo v tekočem koledarskem letu 14 let svoje starosti, ne morejo v prihodnjem šolskem letu biti več redni učenci. Tudi učenci, ki so bili po § 54 zakona o srednjih šolah odstranjeni iz prvega razreda ter se k razrednemu izpitu niso priglasili in dovršujejo v tekočem koledarskem letu 14 let, ne morejo več kot redni učenci ponavljati prvega razreda! Le kot privatisti morejo delati izpite.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec star nad 17, ob vpisu v VII. razred pa ne nad 19 let. Izjemoma sme le kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani spregledati predpisano starostno mejo in to največ do dveh let. Za spregled starostne meje naj se vlože prošnje pri ravnateljstvu že do 10. avgusta, ravno tako tudi prošnje za spregled šolskega okoliša. V okoliš te šole spadajo učenci iz kranjskega, radovljiškega in škofjeloškega okraja. Prijavnice za vpis se dobe pri slugi ali v trgovinah.
Vsak učenec mora plačati pri vpisu Din 20‘— za zdravstveni fond.
Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski.
Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupujejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig.
V Kranju, na Vidov dan 1937.
Direktor gimnazije.
'
■
TISK TISKARNE „SAVA“ V KRANJU PREDSTAV.: VILČE PEÖL V KRANJU