POGLED V DELO SEKCIJ
V disco ja, na sestanek ne!
niifi mojc mrifnjo. .imp.ik. >Li .u r,n\\^ poivCvjn unli nstrLVHL it;mt. \c x i.Midmh husedaj piivciliil SL-kittai (>K SZDI. PL-tt;r Durjnva. k« sl' jc slM;iJ;i scktTJa - »vet za vprašanjc družbe-nookiinonhkcgii  in poliličnega položaja žcnsk
Zdi pa sc. (ia m) ic sckrclarjeve b«sedu naltte-\<i na gluha uscsii. Razpravu }c bila namreč v vcčini primcrov ravno takšnii. kakršna naj nc hi bila. Veliko se jt ugiHavljulo, usvežili wi so probl^mi, ki jrh puznamo. U.1 niaL>k(i(> p<i jc skuial najli /Jinje tudi uslrczmv rcšitcv.
Kakšna je bila pravzaprav vschina tcga sc-•aunka?
Drtevni rc<i je prcdvitlel obravnavo sprc-mt-mb sumoupravnc organiziraniisti VVO v oh-dni tn ruv.vojno miKnosti varstvain vzgoje pred-vilskrh otrt>k» iibruvnavo slanja na p<xlr(ičju rtkreatiJL- in felcsne kullure v kraju bivanja. piisitiili naj hi se problcmatiki skrbi za utrtika m družinc / vidika si>cialncga skrbstvas Ob ki>n-tu naj bj št oblikuvali siališča insklcpe. Dncvni v rcd jc bil rtstJa izpoljan. vcndar samo s slrani uviKJnfčarj^t.lislih, ki naj hi daii iztoenicc za nadaljnjo razpravo. Povedati pa moranKi, da so bili v svojih uvodih veliko preobSimi. Ne more-nw reči, da njihove besede niso btlc kvalitctno izbrane in pripravljene. tiile pa s<) za scstanek, kol je bil predviden. premalo sclcktivne. Prav zato so uvodne besede zavzele Iri četrtinc tasu. namenjencga tej problcmaEiki. ic cna čcirtina čusa pa so biie razprave.
ln kaj so delcgali izpostavljali? Nihče se sko-rajda ni navezal na uvodničarje. kot da so vse.  -kar so le-li prcbrali ali povedali, preslisali.
Namesto iskanja rešitev. na kaijih je tovariš Durjava optvoril, siise osredotočili na ugolav-Ijanje dejstev. Pa ^c tu samo na lista. ki zadcva-jo jnlade.Netoefiso,trdai.da je,našaroladiaa , ^faba* ncvzgojena. drugt "so žagotavfjali^ da je naša mladina 7-lata mladina. Nekateri so tidili da smo z mladimi prestrogi, drugi, da jim preveč popuščatno. Potem se je oglasila tovariSica iz Iga in prekinilato ugibanje z ugolovilvijo, da srao za slabe primere med mladimi krfvi stareiiL katerih naloga je vzgoja. Vsi sb ji prikimaljniio" je ptiudarila. da mladih nc znamo zaposliti. »Le dela ji mojanio datj. pa bo vedno naša /laca miadina!«
Ni jih biloraalo. ki sozaslabodelomladihpo krajevnih skupnostih krivili obtinsko organiza-cijo Zveze sociaiistiene mladjne, ki, da jo na terenu sploh ni euiiti. mladinski funkcionarji, da se zaf^rajo v svoje pisarnc in živijo s papirji in nc z mLadimi, za mlade in zaradi mladth. Ta njihova neprisotnosi na Terenu je menda vzrok^ da m mladi gluhi na vsa vabila. da nočejo hodiii m se tankc, da so. skratka. neaktivni. O lem. da mladi ne marajo sestankuvanj. so si bili vsi LntUni nekdo je tudi dodal: "Ja, v disco vii pridejo, na scsianek pa ni niktjgar!« Leredkok-ck> pa ^e jc vsaj v misiih vprašai. zakaj je lemu lako- Mladi namreč še mso »pokvarjenio z ne-plodnirni seslankovanji, ki so velikokrat sami aebi natnen. mladi še vedno, pa če lo hočemo priznati ali ne. hočejo aketjo, dejanje, kar ne nazadnje dokazujejo ttidi šFevilkc o akiivnih iirigadirjih na mladinskih delovnih akcijah in na drugih ciblikah prostovoljnega, prcdvsem fizič-
Nina Legat Čož