KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 8 (7) PATENTNI SPIS INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1 Maja 1932. ST. 8873 United States Hoffman Machinery Corporation, Mew-York, U. S. A. Preša za oblačila. Prijava z dne 21. novembra 1930. Velja od 1. junija 1931. Izum se nanaša na prešo za oblačila in perilo. Bistveni znak izuma obstoja v uporabi elektrike kot kurilnega sredstva za presne dele, za morebitno proizvajanje pare, za omočenje komadov, ki naj se obdelujejo, kakor tudi za proizvajanje sesalnega učinka skozi enega izmed obeh presnih delov in na njem ležeče komade. Izum se zlasti nanaša na organe za reguliranje toka, da se more v prešnih delih vedno držati pravilno temperaturo. Izum ima nadalje za predmet uporabo notranjih in zunanjih ploskev kurjenih prešnih delov za pretvarjanje vode, ki je prisotna v obliki pršečega dežja ali megle v paro, katera izstopa redi lastne napetosti na komade, ki naj se obdelujejo. Nadeljni znaki in prednosti izuma so razvidni iz naslednjega opisa. Predlagano je že bilo uporabljati pri prešah elektriko za kurjenje in proizvajanje pare, vendar pa pri znanih konstrukcijah ne postoja zadostna regulacija kurjenja in običajno so poleg prešnih delov kot takih predvideni še specijalni organi za proizvajanje pare. V risbah je primeroma pokazana izvedbena oblika izuma. Sl. 1 je stranski pogled preše v skoro zaprtem položaju, sl. 2 je pogled od spredaj, pri čemer so posamezni deli izpuščeni, sl. 3 je vertikalni presek po črti III—III sl. 5, si. 4 je horicon-ialni presek po črti IV—IV sl. 2, sl. 5 je podolžni presek skozi zgornji in spodnji prešni del, sl. 6 je delni presek skozi razpr-šilno šobo in njen regulirni ventil, sl. 7 je delni presek po črti VII—VII sl. 6, sl. 8 je navadni pogled na organ za razpršitev vode, sl. 9 je tloris zgornjega prešnega dela in dela nosilnega okvira, sl. 10 je tloris spodnjega prešnega dela, sl. 11 je delni presek črpalke z nožnim pogonom za črpanje vode k eni izmed razpršilnih glav ali šob, sl. 12 je tloris spodnjega dela zgornjega prešnega dela, sl. 13 je isti pogled na spodnjo ploskev vmes ležečega organa zgornjega prešnega dela in sl. 14 je pogled od spodaj na zgornji del spodnjega prešnega dele. Pri prikazani preši sodeluje nepremični spodnji prešni del, (v naslednjem na kratko imenovan spodnji del) z zgornjim preš-nim delom (zgornji del), ki je tako vleža-jen, da se more spodnjemu delu približevati in od njega oddaljevati. V sl. 1 in 2 je označen zgornji del s H, spodnji del pa z B. Spodnji del je pritrjen na nosilcu 1, ki je vležajen na fiksnem glavnem okviru 2. Zgornji del je pritrjen na sprednjem, čez molečem koncu okvira 3 oblike prevrnjenega L. Na okviru 3 so pritrjeni koluti 4, ki segajo v krivinska vodila 5, 6, tako da more okvir 3 nihati naprej in nazaj in da pride zgornji del s spodnjim delom do vprijema ali izven vpri-jema. Izmed organov za dosego tega gibanja je predstavljen samo nožni vzvod 7, ki je potom nateznih členkov 9 zvezan s pogonskim mehanizmom in ki nosi na svojem prostem koncu pedal 8. Konstrukcija okvira in pogonskega mehanizma za zgornji del ni predstavljena, ker ne spada k izumu. Ti deli morejo imeti vsako poljubno obliko. V zgornjem delu kakor tudi v spodnjem delu je tvorjena kurilna komora, katere Din. 45. ona ploskev tvori presno ploskev dotične-ga dela, pri čemer so nadalje predvideni organi, potom katerih se more v te komore vbrizgati neka vodna množina in spremenili v paro, katera prodira skozi presno ploskev na ven. Z vsakim presnim delom je v zvezi ther-mostatični element, ki sodeluje z udeslji-vim stikalom ali tvori del istega, ki leži v vodu, ki vodi k električnemu kurilnemu elementu, kateri je zatvorjen v presnem delu. Zgornji del obstoja v bistvu iz treh delov, in sicer iz zunanjega pokrovnega dela 10, vmesnega dela 11 in spodnjega grešnega organa 12. Del 10 je v prečni smeri ukrivljen in opremljen z na ven molečo prirobnico 13, na kateri je pritrjen presni organ 12 z vijaki 11, vmes pa je vložen toplotno izolirajoči tesnilni trak 15. Presni organ 12 je na svoji zgornji strani in znotraj svojega robu opremljen z navzgor obrnjeno, protekajočo prirobnico 16, ki je razporejena tako, da se ne dotika dela 10. Kakor je razvidno iz sl. 12, je prirobnica 16 na enem koncu zgornjega dela — in sicer na širšem delu, ako ima zgornji del običajno zožujočo se obliko —, ukrivljena na znotraj in tvori tako pentlje, katere oddelka 16a’ 16b imata izvestno medsebojno razdaljo. Med tema oddelkoma leži bolj široki del 17, kije izvrtan in tvori žep 18 (sl. 5) za sprejem spodaj opisanega thermostatičnega elementa 19. Prirobnica 16 poseduje na svoji zgornji strani protekajoč žleb 20 za sprejem kurilnega elementa 21. Ker poteka kurilni element 21 tudi vzdolž pentlje 16a, 16b, je jasno, da vsebuje širši del grešnega organa 12 večjo kurilno ploskev. Skozi prirobnico 16 in organ 12 se razteza vrsta na spodnji strani tega organa končujočih se odprtin 22 (sl. 3 in 5), skozi katere stopa v zgornjem delu proizvajana para. Nad grešnim organom 12 leži plošča 11, ki je 'iksirana po vijakih 23, sedečih v odprtinah 24 prirobnice 16 (sl. 12). Plošča 11 nosi na svoji spodnji strani prirobnico 23, ki je v bistvu paralelna s prirobnico 16 in poteka znotraj iste v neki razdalji od nje. Prirobnica 25 pri tem sega nekoliko čez prirobnico 16. Okrog in okrog prirobnice 25 poteka žleb 26. Prirobnica 25, žleb 26 in prirobnica 16 (sl. 3 in 5) tvorijo ukrivljen propust, skozi katerega mora tli v prostoru med ploščama 11 in 12 proizvajanja para, predno iztopi skozi odprtine 22 na ven. Potom te uredbe se prepreči prehod neizparjenih vodnih delcev k zunanji strani grešne plošče, kakor tudi k blazini in in pokrivalnemu blagu 27, 28, ki morejo biti razporejeni čez grešno ploščo. Da se prepreči stransko gibanje vodnih delcev k odprtinam 22, ki se nahajajo v bližini pozneje opisanih razpršilnih šob. je na grešni plošči 12 predviden par navzgor molečih reber 16c, 16d. Ta rebra se nahajajo znotraj prirobnice 16 in so opremljena z odprtinami 22a, katere segajo navzdol skozi zunanjo ploskev grešne plošče. Na-daljne rebro 16e poteka na plošči 12 na ozkem koncu zgornjega dela (sl. 12) in je istotako opremljeno z odprtinami 23a. To rebro ima nalogo, da zagotovi prehod enakih parnih množin skozi odprtine 22 na obeh straneh tega rebra. S tem rebrom sodeluje plošča 26a (sl. 5, 13), ki je razporejena v smeri izstopne šobe za vpust vode v zgornjem delu. Različna rebra, prirobnice in plošče povzročijo enakomerno razdelitev pare preko zgornjega dela in zabranjujejo vsak prehod vodnih delcev k izstopnim odprtinam 22, 22a in 23a. Kakor je razvidno iz sl. 13, je prirobnica 25 pri 29 prekinjena, tako da more med ploščama 11 in 12 proizvajana para stopati na ven v dotik z žepom 17. Na tem mestu more biti kurilni element 21 izveden pokrit ali pa tako, da tu ni učinkovit. Dolžina neučinkovitega dela kurilnega elementa more biti določena tako, da se povzroči enakomerna porazdelitev toplote in s tem temperature spodnje strani grešne plošče 12. Plošča 11 (sl. 3, 5) je v svojem podolžnem središču izobličena v na zgoraj odprti votel del 30, ki ima obliko parojema. V odprtino moli v splošnem z 31 označena šoba, katere prirobnica 32 naleže na zgornji konec v obliki parojema izobličenega dela in je na njem pritrjena na poljuben način, n. pr. potom vijakov 33. Del 31 (sl. 6) je v svojem spodnjem koncu votel in je opremljen z ventilnim sedežem 34, na katerem navadno sedi ventil 35, ki je v predočenem primeru vleža-jen z navzdol molečim vretenom 37 v ven-tilnem telesu 36. Vreteno 37 je obdano od peresa 38, ki s svojim spodnjim koncem obdajo čep 39, ki tvori en del tuljavke 40, uvijačene v del 31. Tuljavka je opremljena z obročem 41, ob katerega se upira pero 38. Samoobsebi umevno je, da se more namesto opisanega ventila uporabljati kakšen drug poljuben obteženi ventil. Del 31 poseduje spodaj dve z nasprotnimi navoji opremljeni odprtini, v katerih sedi po ena razpršilna šoba, ki imata prednostno isto obliko. V imenovani odprtini je uvijačena po ena tuljavka 42, katera kaže zunaj odprtino 43 oblike prisekanega stožca. Slednja odprtina je v zveži z razmeroma majhno izvrtino 44, ki na znotraj preide v obro-často izvrtino. V tej izvrlini je vležajen organ, ki podeljuje tekočini, katera se po tom črpalke pritiska v razpršenem stanju na ven, t. j. skozi ta organ in skozi odprtino 44, vrtinčasto gibanje. Ta organ izkazuje glasom sl. 8 skodeličasto telo 45 z vrsto spiralastih razpor 46, ki so tvorjene z urezami v cilindrično steno tega telesa in se raztezajo v plošnati nožni del istega. To telo je v izvrlini tnljavke 42 tako vle-žajeno, da je njegova odprta stran obrnjena k odprtini 44. Del 31 (sl. 3, 5) se razteza preko pri-robnice 32 na zgoraj in vstran in oklepa črpatkin cilinder 47, ki stoji preko iznad ventilnega sedeža 34 nahajajoče se odprtine 48 zvezi z notranjostjo dela 31. V cilindru 47 je razporejen bat 49, na katerega zunanjem koncu sedi prečna glava 50, ki je s svoje strani potom dveh členkov 51, 52 (sl. 1, 2) zvezana s spodnjimi konci para krakov 53, 54. Slednji so tvor-jeni od spodnjih podaljškov vzvoda 55, ki je pri 56 vležajen na ročici 57, katera moli od črpalkinega cilindra navzgor. Na naprej molečem delu vzvoda 55 sedi ročaj 58. Na navzven molečem očesu 60 vzvoda 55 je pritrjeno pero 59, katerega drugi konec je obešen v očesu 61 črpalkinega cilindra in skuša potegniti bat 49 nazaj. V vzvodu 55 sedeči ravnalni vijak 62 omejuje dvig tega vzvoda, ako se ga potegne potom ročaja 58 navzdol, in regulira s tem množino vode, katero tlači črpalka skozi razpr-šilno šobo. Vod, skozi katerega se dovaja voda v cilinder črpalke, ki je opisan dalje spodaj. Prostor med zgornjo stranjo plošče 11 in spodnjo stranjo plošče 70 je izpolnjen s toplotnim izolacijskim materijalom, tako da se prepreči toplotno izžarevanje plošč 10, 11 in se presna plošča 12, kakor tudi plošča 11 obdržita vroči. Spodnji del je sestavljen na enak način kakor zgornji del iz treh plošč. Zgornja prešna plošča 64 ima isti obris kakor prešna plošča 12 zgornjega dela. Izpod plošče 64 je pritrjena vmesna plošča 65 po vijakih 66. Zunanja plošča 67 je opremljena z robno prirobnico 68, na katero na-leže izolirani tesnilni trak 69. Zgornja plošča 64 je pritrjena na prirobnici 68 z vijaki 70. Zgornja plošča 64 nosi na svoji spodnji strani prirobnico 71 (sl. 14), katera ima na zunanji strani žleb 72. Prirobnica 71 je, na isti način kakor prirobnica plošče 12, z deloma 72a, 72b ukrivljena na znotraj. Med tema deloma leži žep 73 za sprejem kasneje opisanega thermostatičnega elementa 74. V žlebu 72 je vležajen kurilni element 75. Plošča 64 je opremljena z več odprtinami 76, ki so v zvezi s prostorom, ležečim med ploščama 64, 65. Spodnja plošča 67 je opremljena z odprtino 77, v katero sega navzdol moleča krožna prirobnica 78, ki vsebuje razpršilno šobo za izpuščanje in izparjenje vode, nahajajoče se med zgornjo in sprednjo ploščo. Z 31“ označena razpršilna šoba ima isto obliko kakor šoba zgornjega dela (sl. 6—8). Prostor med srednjo ploščo 65 in spodnjo ploščo 66 je izpolnjen s primernim toplotnim izolacijskim materijalom, ki je deloma razviden v sl. 3 in 5, dočim je sicer zaradi večje preglednosti v risbi izpuščen. V slučaju potrebe je predvidena primerna blazina, kakor tudi prešni blago-vi 27a, 28a, kateri deli morejo tudi odpasti, ako naj služi preša za obdelovanje perila. Plošča 65 je opremljena z otprtino, ki je omejena po navzdol segajoči krožni prirobnici 79 (sl. 3), medtem ko kaže plošča 67 podobno, s krožno prirobnico 69 koncentrično odprtino, ki pa je nekoliko večja od te prirobnice. Skozi obe odprtini sega z vijaki 80 fiksirana cev 81, ki s svojim zgornjim koncem končuje v prostoru med zgornjo in srednjo ploščo 64, 65. Zgornji konec te cevi tvori ventilni sedež na katerem normalno sedi ventil 82, katerega vreteno 83 je zvezano s tlačnim drogom 84 (sl. 1, 2), ki s svojim spodnjim koncem naleže na nožni pedal 85, kateri je pri 86 pnzgibljen na temeljni plošči priprave. Spodnji del ventilovega vretena 83 obdajajoče pero 87 se upira ob cev 81 po eni strani, po drugi strani pa ob ploščico 88, ki sedi na ventilnem vretenu, in tako pritiska normalno ventil na njegov sedež. Cev 81 (sl. 3) kaže stransko zaokrenitev, katere spodnji konec je potom voda 89 zvezan s sesaljko 90, katero poganja elektromotor 91. Potom te sesalke se proizvaja med delom sesalni učinek skozi spodnji del. Uredba je tako izvedena, da se voda v šobe zgornjega dela potiska potom opisane ročne črpalke ali potom črpalke z nožnim pogonom, v šobi spodnjega dela potom črpalke z nožnim pogonom, čeprav se tudi tu more uporabljati ročna črpalka. Z ventilom opremljeni vodovod 92 (sl. 2) je v zvezi z reducirnim ventilom 93, od katerega se odvaja skupni pojilni vod 94 za črpalke. Ta vod (sl. 1, 2, 11) je opremljen z odcepom 95, ki vodi navzdol k cilindru črpalke 97, v katerem deluje bat 97, ki je normalno potegnjen nazaj vsled peresa 98. Od bata 97 vodi drog 99 na spredaj k nožnemu vzvodu 100, ki je pri 101 vležajen v Strojevem okviru in katerega dvig se more regulirati potom odbojnega vijaka 102. Na sprednjem koncu droga 99 sedi premakljivo ravnalni obroč 99a (sl. 11), ki omejuje gibanje droga 99 in s tem bata 97 na znotraj, tako da se more regulirati dobavljana množina vode. Od zadnjega dela cilindra 96 vodi vod 103 na spredaj in potem navzgor 104 k spodnjemu koncu razpršilne šobe 31a. Ako se potisne vzvod 100 navzdol, gre bat 97 na znotraj, pokrije vod 95 in v zadnjem delu cilindra nahajajoča se voda se potisne skozi vod 103, 104 v razpršilno šobo 31a. Odtod se preša na ven proti obema koncema spodnjega dela oz. v oba konca prostora med zgornjo prešno ploščo 64 in srednjo ploščo 65. Vsled učinkovanja vrtinčaste plošče 45 se voda pri prehodi skozi odprtino 44 in odprtino 43, ki ima obliko prisekanega stožca, razprši in meče na ven proti obema koncema imenovanega prostora. Ker so stene tega prostora vroče, se voda spremeni v paro, ki nato izstopa skozi odprtine 76 plošče 74. Vod 94 je opremljen z drugim odcepom 105, ki vodi k drugi črpalki 106 (sl. 4), katera je namenjena za črpanje vode v zgornji del. Od črpalke 106 vodeči vod 107 je spojen z upogljivim navzgor idočim vodom 108, katerega nosi okvir 3 za gornji del in ki se končuje v cilindru črpalke 47. Izlivno mesto (sl. 3, črtkano označeno; leži pred batom, ako se isti nahaja v položaju mirovanja. Bat črpalke 106 se poganja od nožnega vzvoda 110 preko droga 109. Na drogu 109 nahajajoči se ravnalni obroč 109a regulira od te črpalke črpano množino vode. Uredba je slična oni za sponji del glasom sl. 11. Peresna obtežba ventila 35 (sl. 6) je tako odmerjena, da se vrši prestop vode k šobi samo tedaj, kadar se voda potisne notri bodisi potom na zgornjem delu montirane ročne črpalke ali potom nožne črpalke. Jasno je, da se pri dejstvovanju ene izmed teh črpalk voda potiska skozi razpršilno šobo v prostor med vročima ploščama 11, 12. Samoobsebi umovnoje, da more ročna črpalka popolnoma odpasti, v katerem slučaju se končuje vod 108, namesto v črpalkinem cilindru 47, direktno v razpršilih šobi. Morebitni neizparjeni vodni delci so ovirani na prestopu skozi odprtine 22 vsled zavitega prehoda, ki je tvorjen po rebru 25 in neposredno na odprtinami 22 nahajajočem se žljebu 26. Enak razpršilni učinek nastopi v spodnjem delu, ako je pedal 100 potisnjen navzdol, pri čemer črpalka 96 črpa določeno množino vode. Tu pa bi neizparjeni j'vođni delci kapljali na ploščo 65, tako da ne obstoja potreba za razporeditev posebnega tekočinskega določevalnika, kakor v zgornjem delu. Ventil v razpršilni šobi 310 spodnjega dela je tako obremenjen, da se odpre samo pod vodnim tlakom, katerega proizvaja črpalka 96. Vsled okolnosti, da se morejo vsakikrat v zgornji del ali spodnji del dovajane vodne množine regulirali s spreminjanjem dvi-govega volumena črpalke, je proizvajana in na obdelovalne komade učinkujoča množina pare več ali manj pod kontrolo strež nika. Tako more na pr. en sam dvig črpalke dajati zadosti vlage v obliki pare za lahke blagove, na pr. svilo, medtem ko more biti za obleke ali plašče potrebnih dva ali več dvigov. Skozi odprtine zgornjega oziroma spodnjega dela stopajoča para ni pregreta, temveč vlažna, in vsled tega hitro omoči komade, ki naj se obdelujejo. Na eni strani prašnega okvira je pritrjeno glavno stikalo 111, ki služi vodu, katero vodi h thermostatskim stikalom, katera stikala ležijo v krogotokih za kurilne elemente in gonilni motor za sesalko oz. sesalni puhalnik. Kabli so smotreno polo ženi v cevne vode, ki so v splošnem označeni s 112. Upogljivi kablov vod 1120 vo di h kurilnemu elementu in thermostatske-mu stikalu gornjega dela. Poleg notranjega, pri 113 zaokroženega konca pedala 85 (sl. 1. 4) je razporejeno stikalo 114. Gibljivi del stikala 115 leži nad delom 113; pri potisnjenju pedala 85 navzdol se privzdigne del 115, stikalo se sklene in tok teče skozi motor 91, ki poganja sesalno puhalo 90, Istočasno se priv zdigne drog 84 in se vzdigne ventil 82 s svojega sedeža, tako da se sesalni učinek širi v prostoru med ploščama 64, 65 in na znotraj skozi odprtine 76. Dokler je pedal 85 potisnjen navzdol deluje puhalo. Pri povratku pedale v položaj mirovanja se mo tor izklopi in istočasno se zapre ventil. S tem se zgoraj omenjeni prostor zatvori tako da se prepreči brezkoristno širjenje toplote na ven, oz. strujanje zraka navzgor skozi razgreti prostor. Thermostat-buča 19 ima kapilarno cev 116, je pa sicer zaprta. Cev 116 vodi k thermostatskemu stikalu 117, ki vsebuje raztezni element, na pr. pregibni meh. Ta e-lement s svoje strani povzroča odpiranje ali zapiranje stikala odgovarjajoče raztezanju ali krčenju znotraj thermostat buče 19 vsebovane tekočine. Stikalo se more naravnati tako, da se vzdržuje določena toplotna stopnja kurilnega elementa oz. od njega ogrevanih delov. Pri naraščanju temperature preko določene mere povzroči raztezanje tekočine, da se stikalo odpre, tako da se tok za kurilni element prekine. medtem ko se pri ohladitvi presnih ploskev tekočina skrči, stikalo 117 sklene ter se kurilni elemenat zopet priklopi. H kurilnemu elementu 21 vodijo vodi 120, 121, ki so po eni strani zvezani z e-lektričnim dovodom, po drugi strani pa s kontaktom stikala 117, katerega drugi kontakt leži v dovodu. V spodnjem delu je thermostat-buča 74 potom kapilarne cevi 118, slične cevi 116, zvezana z drugim ther-mostatskim stikalom 119. Voda 122, 123 vežeta kurilni element 75 spodnjega dela s thermostatskim stikalom 119 na isti način kot je bilo zgoraj opisano glede zgornjega dela. Kakor 'je razvidno iz sl. 5, je del 10 na enem koncu odrezan in opremljen s snemljivo pokrovno ploščo 124, da se omogoči pristop k batu 19 pri njegovi vstavitvi ali odstranitvi. Podobna pokrovna plošča 125 je predvidena v isto svrho na spodnjem delu. Način delovanja preše je jasno razviden iz predidočega opisa. Posebej pa naj bo še pripomnjeno, da se ne uporabljajo ni-kakšne posebne od zunaj kurjene naprave za proizvajanje pare ali take priprave in da sta zgornji in spodnji del preše izobličena v smislu modernih, v trgovini običajnih konstrukcij. Nadalje se ne uporabljajo nikakšni od zgornjega in spodnjega deia neodvisni organi za proizvajanja pare, temveč služita zgornji in spodnji del sama kot organa v katerih se porabi toplota za pre-tvoritev razpršene ali zmeglene vode v paro. Patentni zahtevi: 1. Postopek za proizvajanje pare pri prešah za oblačila, označen s tem, da se votel prešni organ električno kuri in se voda v tem organu razprši ali zmegli in potom dotiko z njegovimi vročimi stenami pretvori v paro, ki vsled svojega lastnega pritiska izstopa skozi odprtine v prešni ploskvi. 2. Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se parna komora znotraj preš-nega organa razgreje na robu in se voda v obliki megle uvaja v sredini te komore, vsled česar se večji del megle izpari v glavnem robu komore in se tako prepreči kondenzacija pare na tem robu. 3. Preša za oblačila za izvedbo postopka po zahtevih 1 in 2, označena s tem, da so vodeno meglo proizvajajoče šobe (31, 31°) razporejene med električnimi ku rilnimi elementi in odprtinami za izstop pare v prešni ploskvi med šobo in kurilnimi elementi, pri čemer ležijo kurilni elementi izven parne prethodne poti. 4. Preša za oblačila po zahtevu 3, označena s prešnim organom, ki pokazuje votlo komoro, katera je tvorjena po preluknjanem delu in pokrovu in katera služi kot parna komora, pri čemer je med preluknjanim delom in pokrovom čvrsto vložen kurilni element. 5. Preša za oblačila po zahtevu 4, označena s tem, da votlo komoro tvoreči preluknjani prešni del pokazuje pretekajočo, navzgor molečo prirobnico, katera poteka znotraj roba tega dela in nosi na svojem robu žleb, v katerem leži električni kurilni elemenat, ki je v žlebu čvrsto držan po zgoraj ležeči zgornji plošči, ki tvori zgornjo steno komore. 6. Preša za oblačila po zahtevu 5, označena s tem, da iskazuje prešni organ vleknjen del, znotraj katerega so razporejeni elekto-thermostatični regulirni organi. 7. Preša za oblačila po zahtevu 6, označena s tem, da je vleknjeni del prirobnice deloma odrezan, da omogoča neposredni dostop v komori nahajajoče se pare k re-gulirnim organom. 8. Preša za oblačila po zahtevih 4, 5 in 6, označena s tem, da izkazuje prirobnica vrsto v medsebojni razdalji ležečih odprtin, ki so v zvezi s komoro in segajo skozi prešno ploskev. 9. Preša za oblačila po zahtevu 6, označena s tem, da izkazuje zgornja plošča navzdol usmerjeno prirobnico (25), ki poteka znotraj prirobnice spodnje plošča in v razdalji od slednje in od prešne ploskve spodnje plošče in ki ima isti obris kakor prirobnica spodnje plošče. 10. Preša za oblačila po zahtevu 3, označena z votlim zgornjim in spoljnim prešnim delom, z elektromotorjem za pogon sesalnega puhala, s sesalnim vodom, ki vodi od spodnjega prešnega dela k puhalu, in z ventilom, ki leži v tem vodu in je normalno zaprt, pri čemer so predvideni organi za nožni pogon, ki istočasno zapirajo stikalo in odpirajo ventil, tako da se ujema čas preskrbovanja elektromotorja s tokom s časom sesalnega učinkovanja. 11. Preša za oblačila po zahtevih 6 in 7, označena s tem, da se vleknjeni del prirobnice oz. prirobnic nehaja v širšem koncu prešnjega organa, tako da se širši del slednjega bolj enakomerno segreva. : . .• • . • • . • . ' . , •• : • • :• Adpatent broj 8873. ‘ - . • - ; ■ - £>9 99* /06 7~a / /OQ s/> ^^-3. Z?, 'JO „ .*'/ /4o //j //'» a-'/- //.e ~ .....................................— /!c/patent broj8873, " - ./-£---P; —. O