Starši 24 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 Na otrokovo bralno uspešnost najbolj vplivajo njegove predšolske izkušnje z branjem v domačem okolju. Zelo uspešni bralci se s knjigami srečajo že pred vstopom v šolo in tudi pri svojih najbližjih zaznavajo pozitiven odnos do branja. Takšni bralci imajo doma veliko knjig, pogosto pa zahajajo tudi v knjižnico. Pomen družinskega branja Vpliv družine Družina je zelo pomemben element v ra- zvoju otrokovega odnosa do pisane bese- de. V povprečju otroci dosežejo tisto raven pismenosti, ki so jo dosegli njihovi starši, in pridobijo zelo podobne bralne navade, kot jih imajo njihovi starši. Na to, do kate- re stopnje bodo otroci razvili svoje bralne zmožnosti, vpliva več dejavnikov. Najpo- membnejše med njimi predstavljajo bralne navade primarne družine, okolje, v katerem otroci odraščajo, njihovi interesi ter šola s šolsko knjižnico. Starši so otrokovi prvi in najpomembnej- ši učitelji. Po njih se otrok zgleduje in išče oporo, tudi pri branju. »Čeprav je otrok bi- ster in ima dobro razvite zaznavne procese, je njegova bralna uspešnost slabša, če živi v nespodbudnem okolju /…/, saj otrok ne dobiva dovolj spodbud, da bi razvil inte- res do branja in do odkrivanja neznanega« (Lušina, 2007: 80). Do tretjega leta starosti se razvije kar 90 % človekovih možganov. Ko otroku ob pravem času v roke položi- mo pravo knjigo in si z glasnim branjem in pripovedovanjem zanj vzamemo čas, mu pomagamo odpirati vrata v širni svet. Otro- kovi najljubši bralci smo njegovi najbližji. Branje v ljubečem okolju ugodno vpliva na njegov čustveni in socialni razvoj, kre- pijo se močne vezi, otrok spontano razvija besedišče ter posluh za melodijo in ritem. Domače bralne spodbude naj otrokom ni- kakor ne bodo vsiljene, zahteve odraslih pa naj ne bodo prevelike. Najpomembneje je, da v branju in pripovedovanju pravljic najprej uživamo mi sami. Otrokovo zgo- dnje doživljanje branja naj bo le pozitivna izkušnja. Z vsakim novim besedilom se bo naučil česa novega in tako nadgrajeval svoje učenje branja. Knjige naj bodo sestavni del otrokovega domačega okolja vse od rojstva. Odrasli naj bi otrokom brali vsak dan, ob različnih pri- ložnostih, ne le zvečer, čeprav je za mnoge otroke večerna pravljica najlepši del dneva. Aktivnosti branja naj ne zajemajo le branja leposlovja. Z njimi lahko otrokom na igriv način približamo tudi vsakdanji svet, in si- cer z branjem preprostih navodil za pripra- vo jedi, uporabo naprav, z branjem vsebine jedilnikov, reklamnih napisov, s poimeno- vanjem trgovin itd. Presenečeni bomo, kaj vse otroci opazijo v svoji okolici in kaj jih najbolj pritegne. Zavedajmo se pomembnosti posedovanja njihovih najljubših knjig, zato jim knjige kdaj tudi kupimo. Podarimo jih za rojstni dan ali ob drugih posebnih priložnostih. Izbrane naj bodo na osnovi otrokovih ču- stev, želja in radovednosti, v družinski knji- žnici pa naj zavzemajo prav posebno mesto. Otrokom pomagajmo pri branju, dokler nas potrebujejo. Zanje si vzemimo čas in jim vsak dan glasno berimo, s starejšimi otroki pa se vsaj pogovarjajmo o prebra- nem. Ta čas je nenadomestljiv, zato jim bo- dimo najboljši zgled. Družinski bralni projekti Ciciuhec, beremo z malčki V ljubljanskih vrtcih od oktobra do maja poteka projekt Ciciuhec, beremo z malčki, ki ga izvajajo knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS. V projekt so vklju- čeni otroci do šestega leta starosti. Otroci v sproščenem pogovoru v vrtcu predstavijo knjige, ki so jih doma prebrali s starši. V Lucija Ademoski, univ. dipl. rusistka in bibliotekarka, je knjižničarka na OŠ Franceta Bevka v Ljubljani. Foto: JA Starši Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 25 Do tretjega leta starosti se razvije kar 90 % človekovih možganov. Ko otroku ob pravem času v roke položimo pravo knjigo in si z glasnim branjem in pripovedovanjem zanj vzamemo čas, mu pomagamo odpirati vrata v širni svet. starosti do treh let predstavijo dve knjigi, starejši pa štiri knjige. Skupine otrok od tretjega do šestega leta starosti obiščejo naj- bližjo knjižnico, kjer jim knjižničarji le-to tudi predstavijo in zanje izvedejo različne dejavnosti: pripovedovanje pravljic, reše- vanje ugank, izposojo knjig, ustvarjalne de- lavnice … Ob zaključku projekta vsi sode- lujoči otroci prejmejo pohvalo za družinsko branje (Kulturno-vzgojna ponudba Mestne knjižnice Ljubljana 2018/19). Predšolska bralna značka Predšolska bralna značka predstavlja obo- gatitev in razširitev knjižne vzgoje v vrtcu ter je namenjena tudi družinskemu branju. Otroci še ne berejo sami, zato jim ponudi- mo vsebine, ki jih veselijo. Ob poslušanju pravljic in pesmi ter ogledovanju ilustracij vstopajo v čudežni svet knjig. Po branju jim moramo omogočiti premor za podo- življanje knjige, odzivanje nanjo in pono- tranjenje vsebine. Včasih pa otroci izrazijo željo po ponovnem branju. Po zaključenem bralnem obdobju in uspešno opravljenem branju za bralno značko so otroci nagraje- ni s priznanji in mapami, v katere shranijo priznanja. Družinski obiski splošnih knjižnic Knjižnice so največji in najbogatejši vir knjig, zato naj jih starši z otroki čim večkrat obiščejo. V posebnih oddelkih za najmlajše se nahajajo vse vrste in tipi bralnega gradi- va, tudi igrače. Z obiski različnih bralnih dejavnosti bodo otroci vstopili v čudoviti svet branja, starši pa bodo deležni dobro- došlih namigov za popestritev domačega vsakdana. Bralni nahrbtniki Bralni nahrbtniki so ena izmed možnih dodatnih spodbud za razvijanje družin- ske bralne kulture in dopolnilo ostalim rednim dejavnostim vrtca in šole. Otro- kom, staršem in ostalim družinskim čla- nom naj bodo v veselje. V njih se ne skri- vajo le knjige, ampak tudi kakšno drugo zanimivo čtivo za odrasle in zvezki, v katere lahko otroci in odrasli kaj narišejo, včasih pa se jim pridruži tudi priljubljena igrača. Vsebina nahrbtnika je primerna otrokovi starosti, njegovo potovanje od družine do družine pa usmerjajo vzgoji- teljice in učiteljice. Poletavci – poletni bralci Priložnosti za družinsko branje je veliko tudi med počitnicami, še posebej pole- tnimi. Navdušeni bralci 1. in 2. triletja osnovne šole lahko od 10. junija do 10. septembra sodelujejo v projektu Poletavci – poletni bralci, katerega namen je spod- bujanje branja in obiskovanja knjižnice v zaključno prireditev v središču Ljubljane, ki jo vsi nestrpno pričakujejo. Tam prej- mejo majico in priznanje, vsi pa sodelu- jejo tudi v nagradnem žrebanju (Kultur- no-vzgojna ponudba Mestne knjižnice Ljubljana 2018/19). Zaključek Branje v družinskem krogu je zelo po- membno, še posebej v zgodnjem otroštvu in v prvih letih šolanja, ko otroci gradijo sebe in svoj pogled na svet. Čas, ki ga na- menimo družinskemu branju v katerem koli razvojnem obdobju otroka, nikoli ni izgubljen. Z branjem tudi nikoli ne zač- nemo prezgodaj. Že pred rojstvom na otroka zelo ugodno vplivajo petje, pogo- vor, mrmranje in tudi branje. Otroku be- rimo, dokler si to želi. Spodbujajmo ga in mu pomagajmo. Poslušajmo ga, ko nam bere na glas, in mu pomagajmo izpopol- njevati njegovo bralno tehniko. Vsak čas, namenjen branju, je dragocen. Bralno prizadevanje v družini naj zato (p)ostane motivacija za razvoj dobrih in navdušenih bralcev. Literatura • Glogovec, Viktorija Zmaga (2006): Nežine črke. Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba. • Jamnik, Tilka; Perko, Manca (2010): Otrok, branje, odrasli. Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. • Kulturno-vzgojna ponudba Mestne knjižnice Ljubljana 2018/19. Ljubljana, oktober 2018. • Lušina, Irena (2007): Kako približati branje osebam s težavami pri branju. V: Šolska knjižnica, letnik 17, št. 2, str. 79–85. Foto: Peter Prebil času poletnih počitnic in izboljšanje bral- nih zmožnosti. Otroci postanejo poletavci tako, da 30 dni po lastnem izboru berejo 30 minut na dan in vse naslove zabeležijo v bralni seznam, ki ga dobijo v knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana oz. na njiho- vi spletni strani. Starši pa v projektu so- delujejo tako, da s podpisom potrdijo, da so otroci res brali. Zagotovo se med njimi razvijejo mnogi zanimivi pogovori. Ob zaključku projekta so otroci vabljeni na